Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo: Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 3. Naslov uprave: „ZARJA“ v Ljubljani. Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistično glasilo. Proletarci vseh dežel, združite se! V Ljubljani, v soboto dne 10« junija 1922. Posf mezna številka stane 1 Din Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din. Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. == v Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! O strankarski disciplini. V naši stranki se je tekom zadnjega leta že mnogo razpravljalo o disciplini, vendar se mi zdi potrebno, da še enkrat izpregovorim o tem vprašanju. Če bomo stvar bre^ predsodkov in zlasti brez hudobnega namena preudarili, bomo lahko razjasnili in odpravili precej vsa nasprotja, ki se pojavljajo tekom zadnjega časa v stranki in ki sicer ne morejo škodovati socijalistični ideji, pač pa kolikor toliko fzpodkopujejo borbeno silo stranke. Veliki uspehi socijalne demokracije v Nemčiji iz časa pred vojno so v znatni meri pripisovati pravilnemu razumevanju strankine discipline. Nemška socijalna demokracija namreč ni videla v disciplini svojega namena, temveč važno sredstvo za dosego svojih ciljev in jo je iz tega razloga gojila in pospeševala. Kakor pri vsakem sredstvu, tako je pa tudi pri disciplini, ako se njen pomen precenjuje — podana nevarnost, da se sama izprevrže iz pomožnega sredstva v poglavitni namen. V to napako so zašli oni sodrugiv ki so disciplino in na njej slonečo organizacijo proglašali in še proglašajo za bistvo socializma. Nemška socialna demokracija nam je bila pred vojno po pravici vzor najbolj disciplinirane in najbolje organizirane politične stranke. In vendar se je na strankinem kongresu v Ntirnbergu poudarjalo, da je razvoj nemške socialne demokracije takorekoč tlakovan s samimi kršitvami discipline! Ne sme se pozabiti na neko nevarnost, ki nastopa tedaj, ko se začne pomen discipline pretiravati in če začne brezpogojna disciplina prehajati strankinim pristašem v navado: takrat začne disciplina ubijati samostojno mišljenje in smisel za lastgo odgovornost. Veliko lažje in komod-neje je namreč slepo ubogati in storiti natančno to, kar se ukaže, kakor pa misliti z lastno glavo in prevzemati za svoja dejanja tudi osebno odgovornost. Disciplina nikoli ne more nadomestovati duha in ima v tem oziru slabe posledice celo v vojaštvu ter mora imeti še neprimerno slabše posledice v politični stranki. Ne sme se namreč prezreti velike razlike, ki obstoja med armado in politično stranko. Naloga armade je, da svojega nasprotnika pobije, naloga socialistične politične stranke, v kateri je sedaj organiziran šele manjši del proletarijata, pa je, da z resnostjo mišljenja in poštenostjo prepričanja pridobiva zase oni del proletarijata, ki stoji indiferentno na strani ali ji je celo nasproten, ne pa, da ga pobija. Goreči pristaši brezpogojne discipline se zelo motijo, če mislijo, da bodo s takim pretiravanjem prišli bližje temu namenu. Disciplino smo dobili iz šole in iz kasarne, pristaši politične stranke pa niso niti šolarčki niti rekruti in se pra%*. čudno sliši, ako se jim venomer grozi s feldveblom in s šibo. Taka pretiravanja stranki samo škodujejo in se moč stranke s tem ne bo povečala, če se bo kar na-| prej vihtela železna metla stroge discipline. Človeška narava je pač taka, da ne ljubi okov in ne rine prostovoljno v uniformo in jaz za svojo osebo celo trdim, da je to njena dobra stran. Vsekakor pa mora s tem dejstvom računati vsak realno misleč organizator in agitator. Ne smemo torej imeti praznovernega rešpekta pred disciplino in kadar se začuje očitek, da se je tu ali tam kršila disciplina, si je treba staviti vprašanje ali je kršitev koristila ciljem stranke ali ne. In če je koristila ciljem stranke, potem je dobro in prav. Želimo si stranko samostojno mislečih mož, ki se ne plašijo prevzemati za svoja dejanja osebne odgovornosti, ne pa stranko marijonet, ki privzdigajo roko ali* pa nogo, na katero vrvico dirigent ravno potegne. Klubu ljubljanskih socialističnih občinskih svetovalcev se je mnogokrat očitalo, da je pri volitvi župana pred enim letom kršil disciplino, češ, da se ni držal celjskega sklepa in je pri ožji volitvi skupno s komunisti volil — narodnega socialista. Sicer je tedanje strankino načelstvo na odločni protest občinskih svetovalcev, ki so izjavljali, da sicer odlože mandate, toliko popustilo od sklepa, da se v tem slučaju po pravici ne more govoriti o kršitvi discipline. Pa tudi če bi bil socialistični klub takrat kršil disciplino, je bilo to prav, ker je s tem pomagal izpodnesti tla stranki, ki je z obznano in s policijskim režimom najbolj škodovala delavskemu gibanju, in je torej s tem dobro služil ciljem- organiziranega proletarijata in socialistične stranke. In sedaj, po jetu dni, imajo socialistični občinski svetovalci veliko zadoščenje, ko sedanji oficijelni „Naprej“ sam v največjih superlativih dokazuje, da je treba demokrate na vsak način vreči in kaznovati! Zato je treba bivšim ljubljanskim socialističnim občinskim svetovalcem izreči samo priznanje, ako so bili pred enim letom dalekovidnejši kakor pa večina v strankinem vodstvu in če so kljub strankinemu ukazu na lastno odgovornost ravnali tako, kakor je zahtevala korist stranke. Ako bi se bili pokorili disciplini, bi skoro gotovo imeli danes v Ljubljani trden demokratski režim in bi nesocialna in v bistvu reakcionarna demokratska stranka predstavljala močnejši faktor kakor pa danes, ko je ravno vsled ljubljanskih občinskih volitev precej izgubila na prestižu in se v njej enkrat puntajo uradniki, drugič rebelirajo hišni posestniki in se tretjič kujajo trgovci, ne glede na načelno nasprotstvo, ki se je tekom zadrtjega časa v njej očitno pokazalo. Disciplina naj nam torej ostane to, kar je v resnici, namreč samo važen pripomoček za dosego strankinih ciljev in^v tem smislu jo moramo vsi gojiti in pospeševati. Spectator. Kako se pri nas delajo zakoni. V naši državi je marsikaj slabega. Gospodarstvo, finance, carinstvo, militarizem, nesposobna uprava in ne v najmanjši meri malovredna zakonodaja. Zakonodaja je stvar zakonodajne skupščine, ta pa ne kaže zanjo nikake sposobnosti. Temu se ni čuditi. Parlamentarna večina sestoja razen priveska naših samostojnih kmetov iz dveh skoro enako močnih strank, namreč radikalne in demokratske stranke, ki se sicer med seboj gledata kakor pes in mačka, vendar ju druži samo isti namen, namreč strankarsko izkoriščanje države in isti strah, namreč strah pred novimi volitvami. Ta večina ne kaže nobenega veselja in . nobene sposobnosti za izvrševanje zakonodajnega dela, ker je dolgočasno in nič ne nese. Zato so ustanovili nekak ožji zakonodajni odbor, ki v svpjem ozkem krogu opravlja skoro vse zakonodajno delo, ostali poslanci pa hodijo po svojih potih in kupčijah ter prihajajo v zbornico najraje samo takrat, ko se izplačujejo dijete. Zadnjič je bila razglašena odred- . ba o razdelitvi države na oblasti. Ta zakon je tako važen, da bi se moralo’’ o njem' razpravljati in glasovati v plenumu skupščine. Vlada ga je pa izdala v obliki uredbe, ker ni mogla zanj pravočasno dobiti večine. Ta uredba je bila poleg tega še tako površna, da je ,,pozabila“ na celi dalmatinski okraj Hvar in na več vojvodinskih avtonomnih mest. Te pomanjkljivosti pa je kar kratkim potom ..popravilo" samo ministrstvo za izenačenje zakonov. Dokaz, kako malo spoštuje vlada sama svoje lastne zakone. Zato imajo mogoče prav tisti, ki mislijo, da bo ta razdelitev države ostala samo na papirju in da nam bo ostala enotna Slovenija še dolgo ohranjena. Vsekakor je imel kralj dober instinkt, ko te uredbe ni maral podpisati in je raje prepustil blamažo ministrskemu svetu! Sedaj preti zopet nova nevarnost, da dobimo zakon, ki ne bo odgovarjal potrebam in željam prebivalstva, to je novi zakon o občinski samoupravi. Kakor poroča „Obštin-ski glasnik", je v notranjem ministrstvu že izdelan osnutek enotnega občinskega zakona za celo državo. Tega osnutka pa nikdo ne pozna in se tudi „Obštinski glasnik** pritožuje, da ga Se dosedaj ni mogel dobiti na vpogled. Osnutek pride lahko vsak hip pred zakonodajni odbor, ki ga bo •— (P> pač, kolikor bo mogel, pretresel in predno se bd!no dobro zavedli, ga bo lahko skupšična odglasovala — seveda, če bo imela kvorum — in mi bomo imeli enoten občinski zakon za celo državo! Prosim, premislite, kaj se to pravi! Te naloge ne bi mogla izvršiti niti najpopolnejša in najruti-niranejša zakonodaja, ne pa naša skupščina, ki ne kaže zanjo nikakega talenta in nikake pripravljenosti. Avstrija je imela samo okviren državni občinski zakon in je pripadala občinska zakonodaja deželnim zborom. Pri nas pa se hoče daviti naraven razvoj občinske samouprave z enotnim zakonom, ne glede na različen zgodovinski razvoj občine v posameznih pokrajinah. Občina v Sloveniji je nastala iz nekdanje graščinske srenje s pretežno agrarno-premoženjskim značajem in se je potom zgodovinskega razvoja in zakonodaje tekom devetnajstega stoletja izpremenila v sedanjo upravno in sociahiogospodarsko enoto. Drugačen je razvoj upravne občine na Hrvatskem in še drugačen v Srbiji. V obširnih delih naše države pa občine v tem smislu sploh še niso organizirane. Kako se torej more prikrojiti vse te-različne občine naenkrat na isto kopito? Nevarnost takega zakona je še tem večja, ker so se naše občine že vživele in razpolagajo naši župani in občinski odborniki že z nekoliko prakso, zato bi vsaka izprememba, ki bi potisnila razvoj^ naše občine nazaj, zbujala opravičeno nejevoljo in nezadovoljnost. Nezadovoljnosti pa imamo že dovolj in je naj vlada in skupščina ne povečata, ako jima je kaj na tem, da se urede razmere v državi. Delo v ljubljanskem občinskem svetu. Preko trideset let je gospodarila v ljubljanskem občinskem svetu neomejeno narodno-napredna stranka, odnosno DS. Preden je kranjski deželni odbor uveljavil novi volilni red za ljubljanski občinski svet, so sedeli v te mzastopu izključno zastopniki liberalne stranke. Ta korporacija je bila v onih časi/h bolj podobna družabnemu klubu ljubljanskih liberalnih prvakov kot pa zastopu, po socijal-nem in gospodarskem napredku stremečega mesta. Vse v teh časih storjene naprave niso predmet tega stremljenja, marveč produkt dejanskih potreb, ki so nazadnjaške „na-prednjake** neobhodno prisilile, da so jih izvršili. Tudi pozneje, po 1. 1911., ko je prišla, v zbornico opozicija, je bilo vedno pripravljenih 23 zvestih „na-prednih*1 rok, da se dvignejo proti predlogom opozicije, pa če so bili leti še tako stvarni in umestni. Posebno eno pa so liberalci konsekven-tno ignorirali in sicer komunalno-so-cijalno delo. In smelo trdimo, da je bilo ravno to nedelo na socijalnem polju največji povod ljubljanskemu prebivalstvu, da je pri zadnjih volitvah po veliki večini oddalo svoje glasove strankam, od katerih je pričakovalo več dela na socijalnem pa tudi na gospodarskem polju. JDS je izšla iz boja sicer relativno najmočnejša, absolutno pa je ostala v veliki manjšini. Po vseh intrigah in zakulisnem spletkarjenju je bil izvoljen ljubljanskim županom prvikrat socijalist. Zanj so glasovale vse opozicijonalne stranke spontano in brez političnih in gospodarskih kompromisov, pač pa vse edine v tem, da bo treba mnogo in težkega napora, da se nadomesti v dolgih letih zanemarjeno delo v občini ljubljanski. Po dolgem izjemnem stanju je začel zopet funkcijonirati od ljudstva izvoljeni občinski svet, kateri se je podal takoj krepko na delo. Eno najtežjih bremen za občino je nedvomno preskrba mestnih ubožcev. Toda sveta dolžnost občine kot socijalne edinice v človeški družbi je, da po svoji najboljši moči skrbi, za one, ki so svoja mlada leta in zdravje dali na razpolago družbi. Toda bog nas varuj take oskrbe kakršna je bila pod starim režimom. Ubožci v mestni ubožnici so živeli takorekoč ob samem starem fižolu in zelju in to bolni starčki in ženice. Uprava je trpela, da so se redili na stroške ubožcev drugi ljudje in — prašiči. Ubožne podpore se je izplačevalo po 14 kron na mesec. Ubožnica na Karlovški ce-sit se je nahajala v takem stanju, da je komisiji, ki si je ogledala to „zave-tišče“ ubožcev od smradu in nesnage postalo skoro slabo.- Po inicjuativi župana in občinskega sveta se je izpremenila uprava v ubožnici v Japljevi- ulici, izboljšala hrana in napravil sklep, da se ima v bodoče izplačevati ubožcem 100 kron na mesec. Res, tudi ta znesek iz da-leka ne zadostuje, vendar je bi! storjen prvi korak, kateremu so imeli slediti drugi, da se stopnje vaje uredi vprašanje preskrbe mestnih ubožcev. Ker je mestna ubožnica postala pretesna, ubožnica na Karlovški cesti im je absolutno neprimerna za nastanitev ubožcev, je bil napravljen sklep, da se najame posojilo 5 milijonov kron za razširjenje ubožnice, oziroma si po možnosti kupi občina zunaj mesta primerno ekonomijo, na kateri naj se nastanijo mestni ubožci. Socijalistični klub je izdelal obširen načrt za organizacijo privatne podpore, s katero naj bi se izboljšal položaj ubožcev in odpravilo beračenje po hišah. Če bi se ta načrt mogel realizirati, bi bilo občini sčasoma vendarle mogoče, precej povoljno rešiti vprašanje preskrbe ubožcev. Iz socijalističnega kluba je dalje izšla tudi inicijativa, da se ob priliki večjih prireditev tekom letošnjega leta izda umetniško izdelane razglednice, katerih čisti dohodek naj bi se stekal v ubožni zaklad mestne občine. Ta način nabiranja za ubožce bi pri tujcih gotovo ne naletel na odpor niti ne bi napravil nanje slabega vtisa, ubožni zaklad pa bi imel od akcije gotovo prav lepe prejemke. Tudi dohodki davkov na nočni obisk kavarn in gostiln, ter poseben davek na karte, naj bi se stekali v ubožni sklad. Tako se je dosedanja večina v občinskem svetu resno poprijela dela v perečem vprašanju preskrbe ubožcev. Začetek je bil storjen in že tekom kratkega delovanja občinskega sveta se je pomaknilo to vprašanje z mrtve točke, na kateri se je nahajalo do nastopa dosedanje večine na magistratu. Gospoda pa, katera je povzročila razpust občinskega sveta, naj si bo svesta, da je njena naloga izvesti započeto delo do konca, ako si ne upa še razpisati volitev, da prevzamejo in nadaljujejo delo od ljudstva izvoljeni zastopniki. * Opomba uredništva: Pod tem naslovom bomo prinesli serijo člankov od člana bivšega občinskega sveta, da seznanimo či-tatelje, predvsem pa ljubljanske, z delom, katero je opravil in započel občinski svet sploh in soc. delegacija. Storimo pa to posebej vsled tega, ker si naši čitatelji niso mogli iz poročil v meščanskem časopisju ustvariti pravo sodbo o tem delu, dočim ga je socialistični list popolnoma ignoriral. Ne delamo to v svrho reklame za kogarkoli, temveč zato, ker skušajo izvestni su-persocialisti iz menda povsem osebnih namenov oblatiti našo delegacijo v občinskem svetu ljubljanskem. Obletnica. V četrtek, 8. t. m. je minilo eno leto, odkar je pri volitvi ljubljanskega župana propadla demokratska stranka in je bil izvoljen županom kandidat iz vrst opozicije. Volitev se je izvršila takole: Pri prvi volitvi je dobil tedanji kandidat JDS dr. Triller 18 glasov, kandidat socijalistične in komunistične stranke s. Vencajz 11 glasov, g. Pesek kot kandidat narodnih socijalistov, in SLS 18 glasov, listek samostojnega kmeta pa je bil prazen. Ker ni dobil noben kandidat absolutne večine, se je vršila druga volitev, pri kateri sta dobila s. Vencajz in g. Pesek prejšnje število glasov, g. Triller pa 19 glasov, ker je zanj glasoval tudi samostojnež. Nato se je vršila ožja volitev, pri kateri je dobil dr. Triller zopet 19 glasov, g. Pesek pa 28 glasov, ker so zanj glasovali tudi komunisti in socijalisti. Tako je bil izvoljen g. Pesek ljubljanskim županom. V poročilu o volitvah je takrat pisal ,Naprej“, da je izid smatrati za glaseči protest zoper „obznane“ in policijski režim, ki so ga uvedli de-mokratje. Pri volitvi osebe kandidatov niso igrale nobene vloge in je dr. Triller moral pasti, ker je bil reprezentant sistema, kateremu je veljal udarec. Izid volitev naj bi bil glasen memento našim demokratom, ki jim naj kaže, da je njihov voz prišel čisto iz tira. In „Naprej“ je še stavil demokratom vprašanje, ali se bodo iz teh volitev kaj naučili? Od takrat je poteklo leto dni in reči se mora, da se demokrati niso ničesar naučili. Nasprotno, storili so vse, kar je bilo v njih moči. da so si odtujili še znaten del lanskih svojih somišljenikov. Nerodnost naših demokratov spada že takorekoč v pregovor. Lansko leto so poleg tega stari in mladi demokratje vsaj na zunaj nastopali še složno, dasi so poznavalci razmer znali za razpoko, ki je ločila obe krili. Letos pa divja med njimi odkrit boj. Dokaz temu, dogodki zadnjega tedna. Če so pa opozicijonalnc stranke lansko leto hotele predvsem obračunati z demokratskimi mladini — dr. Triller je bil samo njihova žrtev, saj je podal svojo demisijo kot občinski svetovalec — imajo pa letos neporavnan račun tudi z demokratsko starejšo strujo. Znano nam je namreč, da je starejša struja v tesnejši zvezi z nezakonitim in nasilnim razpustom občinskega sveta in upravnega odbora mestne hranilnice. Čemu je bilo potrebno, da se je ta stara in včasih tudi lojalna struja omadeževala s tako politično nemoralnostjo? Kje je ostala čast nekdanje narodno-napredne stranke? Dejstvo, da je pri lanskih županskih volitvah propadel demokratski kandidat, smatramo za važen dogodek v našem domačem javnem življenju, ker je bila vržena iz sedla ne-šocijalna in v bistvu nedemokratična stranka, ki je več kakor eno generacijo skoro neomejeno gospodarila na ljubljanskem magistratu. Vera v njeno nepremagljivost v ljubljanskem mestu je izpodkopana in danes ji dajejo brce že tudi mnogi izmed onih, ki so lansko leto stali še neomahfjivo za njo. Mezdno gibanje rudarjev Trboveljske premogokopne družbe« Na dan 2.~junija 1922 je sklicalo rudarsko glavarstvo pogajanja med Trboveljsko premogokopno družbo in rudarsko zadrugo. Razpravo je vodil dvorni svetnik Strgar, pristostvovali pogajanjem kot priznan faktor tudi LISTEK. Po F. Hanuschu: M. Svetlič: Kriza. Pravljica. V glavnem mestu velike države sta imela sedež dva mogočna vladarja; eden kronan, eden nekronan. Kronani se je imenoval Kristian II., nekronani Moloh I. Kristian je kot vrhovni vojni za-povednik razpolagal z velikansko armado na kopnem, na morju in v zraku, z armado pešcev, konjenikov, topov in zrakoplovov. Vse sosedne države so bile v silnem in vednem strahu pred to silno armado, grozeče ladje so križarile po morju. Armada uradnikov Kristiana I. je mrzlično delala, da v njegovem imenu z brutalno silo iztisne davke najsiromaš-nejših državljanov; obzirnosti niso poznali, ker obzirnost je prihajala pa so ji vsi interesenti, v družbi legalnih in ilegalnih zastopnikov. Takoj v početku je bilo dosti debate, stvarne in hude, naj-li prisostvuje Zveza rudarskih delavcev. Zakon z dne 14. avgusta 1896 ustanavlja nam- vpoštev kvečjem za bogatina. Armada, policija je skrbela za mir in red. Če se je pa vendarle kdaj našel nezadovoljnež, ki se je drznil godrnjati nad neznosnimi bremeni, bilo je na razpolago dovolj sodnikov, ki so revolucijonarja v imenu Kristiana II. vtaknili za več let pod ključ. Toda to se ni dogodilo mnogokrat, ker, armada duhovščine je skrbela za pouk delovnega ljudstva, katero je že izgubilo upanje na zboljšanje svojega bitja in žitja na tem svetu in se s pokoro in molitvijo pripravljalo na boljše življenje na onem svetu. Kot vrhovni šef armade, birokracije in policije razpolagal je tedaj Kristian II. z veliko in neomejeno močjo, s katero je neobzirno tlačil svoje podložnike. Toda ne le posedovati moč, tudi slavljen in počaščen je hotel biti. Ob vsaki najmanjši priliki so se morali prirediti po celi državi, na stroške mest in vasi sijajne slavnosti njemu na čast. Od- reč posebne rudarske zadruge in te naj bi bile edine predstavnice naših rudarjev. Ozkosrčno stališče v tem pogledu ni na noben način na mestu. — Prav to do strokovnih organizacij neprijazno stališče pa bo pomoglo, da se bodo delav. organizacije s še večjo energijo in vnemo lotile vprašanja: Naj-li ostane kompetenca rudarskega glavarstva i v bodoče neokrnjena. Zadnji čas je, da se omeji kompetenca rudarskega glavarstva le na tehnično nadzorstvo rudarskih podjetij, dočim naj rešujejo vse zadeve, izvirajoče iz mezdnega razmerja le ona oblastva, ki poslujejo za vse ostale stroke. — Nevzdržnost tega stališča je dokazal najbolje zastopnik Zveze industrijcev, ki je pozval k sodelovanju pri izterjanju družbenih terjatev napram državnim železnicam strokovne organizacije, ne za rudarske zadruge. — Rudarji so vložili spomenico, da zahtevajo 100 povišanje vseh mezd. Trboveljska premogokopna družba je to zahtevo odklonila z motivacijo, da ne more razpravljati o kakršnemkoli povišanju dotlej, da poravna državna železnica Trboveljski družbi dolg, ki znaša približno 36 milijonov kron. — Razprava je potekla brez rezultata. Iz dolge razprave se je moglo ugotoviti le eno: rudarji ne bodo popustili, ker je zvišanje mezd njih eksistenčno vprašanje. Družba pa bo odklanjala in iskala izhodov dokler bo pač mogla. — Kdor bo močnejši, ta bo zmagal. — Delavstvo v organizacije, to mora biti klic vsega proletarijata. Zanimivo je bilo stališče, ki ga je zavzel zastopnik Trboveljske premogokopne družbe v pogledu družinskih doklad. Zastopnik je namreč odločno izjavil, da o zvišanju družinskih doklad ne more biti govora, nasprotno, družinske doklade se morajo znižati in sčasoma odpraviti. Sličen nalog je izdalo tudi ministrstvo za šume in rude rudarskemu glavarstvu. Utemeljeno je bilo stališče delavstva; če je družba pripravljena plačati delo, potem odstopa delavstvo od družinskih doklad. Kadar bo delo res plačano ne samo slabo in nezadostno nagrajeno, takrat bodo odpadli vsi vojni pridevki k mezdam sami po sebi. Vojni dodatki, ki so omogočali, da je živel i družinski oče vsaj za silo — toda vselej j pod eksistenčnim minimom. Če bo ! pa plačano delo, potem bo mezda ! morala presegati eksistenčni minimum in bodo vsote izplačanih mezd precej višje kot doslej. — Vsekakor pa je treba vprašanje družinskih doklad rešiti sporazumno', pa še nekaj: rešiti pred mezdnimi gibanji. Načenjati vprašanje družinskih doklad v mezdnem gibanju samem, postavljati mezdni sistem na nove podlage, se pravi, zavlačevati sklep pogodbe in odtegovati,'odtrga-vati delavstvu upravičene, nujno potrebne poviške. — Naj se stvori komisija, ki bo ta mezdni sistem proučila in stvar prizadetih organizacij bo, da bodo v tej komisiji sodelovale. — Delo komisije pa ne more in ne sme postati del mezdnega gibanja, del, ki le zavlačuje in delu škoduje. K vprašanju bolniškega zavarovanja. V zmislu novega zakona o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti in brezposelnosti, ki stopi 1. julija t. 1. v veljavo, bo nosilec bolniškega zavarovanja „Osrednji urad za zavarovanje delavcev" z začasnim sedežem v Zagrebu, njegovi izvršitelji pa bodo „Okružni uradi". V Sloveniji postane sedanja Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani okrožni urad. S 1. julijem t. 1. se vse druge blagajne razpuste, oziroma morajo urediti svoje poslovanje in dajatve v zmislu novega zakona. Izjemoma pa bodo še nadalje obstojale prometne blagajne, bratovske skladnice in zagrebški „Merkur“, ki pa morajo isto-tako urediti svoje dajatve v zmislu novega zakona. Bolniškemu zavarovanju po novem zakonu so podvržene vse osebe, ki na podlagi kakršnegakoli službenega razmerja dajejo svojo telesno silo ali duševno moč v najem-Torej postanejo podvrženi bolniškemu zavarovanju tudi služkinje, hlapci, (hišni posli itd.), ki dosedaj niso bili podvrženi obveznemu bolniškemu: zavarovanju. Izvzeti so od obveznega zavarovanja začasno le kmetiški delavci, ki niso zaposleni pri strojih, na parni ali elementarni | pogon. Novi zakon deli zavarovance v 17 mezdnih stopinj in znaša naj:-rnžji dnevni mezdni zaslužek 2.50' dinarjev, najvišji 40 dinarjev. Na podlagi teh mezdnih stopinj' se odmerjajo tudi bolniške podpore-. Dasi bodo dajatve povprečno nižje visno časopisje je moralo pisati dolge članke, v katerih se je slavila modrost vladarja in poudarjal patriotizem in lojalnost ljudstva. Obdan od množice lenuhov in koristolovcev je živel Kristian II. na svojem sijajnem dvoru udobno in brezskrbno življenje. Bolj ponižen pa je moral biti Moloh I. Sicer je bil gospodar zemlje, lastnik rudnikov, tovaren, parnikov in železnic, toda Tnanjkalo mu je zunanje časti in slave. Vse delovno ljudstvo, možje in žene, starčki iti otroci je bilo jiod njegovo komando ter mu delala tlako. Ne le, da je svojevoljno določeval plačo in delovni čas; od njega je bilo tudi odvisno, kdo sme in kdo ne sme delati. Ker pa siromak v tej državi ni mogel živeti brez dela in zaslužka, je tedaj Moloh I. odločal o življenju in o smrti svojih sužnjev, katere so njegovi priganjači priganjali k delu na polju in v gozdu, rudnikih in tovarnah, na ladjah in železnicah. Mo- kot sedaj, se bodo pri posameznikih zvišale, ker se bo vpošteval lahko večji zaslužek, ki je do sedaj znašal največ 20 Din. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, t. j. bodoči „Okrožni urad za Slovenijo" bo lahko nudil zavarovancem skoro najboljše ugodnosti, ker ima na razpolago več zdravnikov, med temi specialiste: za pljučne bolezni g. dr. Jamar-ja, za kirurgijo g. dr. Krajc-a, za ortopedijo g. dr. Minar-a, za vratne, ušesne in nosne bolezni g. dr. Pogačnika, za očesne bolezni g. dr. Dereani-ja, za kožne in spolne bolezni g. dr. Demšarja, za porode ter ženske bolezni g. dr. Pintar-ja in za otroške bolezni g. dr. Drč-a. Kot šef-zdrav-nik blagajne posluje g. dr. Bl'eiwels. Blagajna dovoljuje na nasvet blagajničnega zdravnika tudi specialno zdravljenje v zdraviliščih, na klinikah itd. Vsled tega seveda ne povrača stroškov zavarovancem, ki so se brez njenega predhodnega dovoljenja zdravili v zdraviliščih, na klinikah ali pri neblagajničnih zdravnikih. Izjemoma povrne le stroške za prvi obisk neblagajničnega zdravnika, ako je bila nevarnost v odlogu in ni bil nobeden izmed blagajničnih zdravnikov na razpolago oziroma v bfižinL Jasno je, da ni glavni namen bolniškega zavarovanja izplačevati' v slučaju bolezni denarno podporo, ampak njega namen je, v prvi vrsti skrbeti za dobro in uspešno zdravljenje zavarovancev, da se po možnosti loh I. ni pobiral davkov kakor njegov tovariš Kristian II., temveč se je s svojimi trabanti vred redil’ od nadvrednosti, katero je v potu- svojega obraza ustvarjalo delovna ljudstvo v državi. Neizmeren je bil njegov pohlep. Ko je imel stotine miti-jonov, hotel jih je tisoče in ko je tudi te nagrabil, je hotel bilijone. Kot gobe po dežju so rasle tovarne in dušeči dim premoga je napolnjeval ozračje. Vedno večje število sužnjev je moralo v globine zemlje, da izkoplje iz nje premog in drage rude. Omrežje železnic je postajalo vedno gostejše in vedno več in večji parniki so nosili blago v druge -dežele in dele sveta. Bilo pa je vse to nujno potrebno, ker delavske mezde so bile tako nizke, da si delavstvo ni moglo nabaviti niti industrijskih proizvodov, ki jih je samo produciralo. Delavstvo je izdelovalo fino blago, samo pa hodilo v raztrganih capah; izdelovalo čevlje, sarno hodilo boso, ni bilo de- zatre bolezni že v kali. Da bo pa to mogoče, je dolžnost zavarovancev, da vsestransko podpirajo tako važno institucijo, kot je bolniška blagajna, in da jo ne smatrajo kot nekako „molzno kravo" ter jo z raznimi simulacijami itd. izkoriščajo, češ, zakaj pa plačujemo tako velike prispevke v bolniško blagajno. Štejejo naj si v srečo, da so zdravi in da imajo lahko zavest; da s svojimi prispevki omogočijo bolniški blagajni, da nudi resnično bolnim in potrebnim zavarovancem najuspešnejše in 'četudi najdražje lečenje, da se jih po možnosti čimprej in kolikor mogoče popolnoma ozdravi ter jim povrne izgubljeno delozmožnost. S tem se jim omogoči, da zopet nastopijo boj za svoj vsakdanji kruh in se jih tako reši velike bede, ki. postaja tekom trajanja bolezni vedno večja. Iz tega sledi, da je dolžnost vsakega zavarovanca, da se vzdržuje vsake simulacije in po možnosti vpliva v tem smislu tudi na druge. Ker se bo pri odmeri dajatev za onemoglost in brezposelnost vpošte-vala skupna doba članstva, je za vsakega posameznika tudi velike važnosti, da je prijavljen v zavarovanje. Kdor noče biti prikrajšan, naj se sam prepriča, ali je sploh pravilno priglašen v bolniško zavarovanje ter v nasprotnem slučaju sam prijavi blagajni svoje pravilne podatke ustno ali pismeno. POLITIČNI PREGLED. Svinčena afera. V zadnji notici navaja v kupčiji s svincem naše poročilo tudi beljskega upravitelja A. Kristana. Kristan pa v to afero ni zapleten. ^ Nova stranka. En tucat jih je že in sedaj pride še trinajsta, ki se bo imenovala „Združenje slovenskih av-ionomistov“. V začasnem načelstvu so dr. Gavazzi, vseučiliški profesor; dr. Dragotin Lončar, realčni profesor in Albin Prepeluh. Kaj je te stranke treba, ni popolnoma jasno, ker dejansko nima nikakršnega izrazitega programa. Zahteve, oziroma naloge, ki si jih nadeva pripravljalni odbor, imajo že druge stranke. Združitev pristašev načelno si nasprotujočih strank na takem minimalnem, dasi aktualnem programu, je poizkus, ki utegne povzročati v politiki še večje zmede in predpriprave za kako neznano politično konstelacijo. Nova stranka, oziroma pripravljalni odbor pravi, da se hoče bojevati za avtonomijo Slovenije na podlagi svobodne upravne in zakonodajne samoodločbe njenega kme-čko-delavskega prebivalstva na političnem kakor tudi socialno-gospo-darskem in kulturnem polju v proti-kapitalističnem smislu. Gagliardijeva brošura. Kakor pri nas dr. Šušteršič, tako je tudi hr-vatski politični begunec dr. Gagliardi izdal v Gradcu senzacijonalno brošuro pod naslovom „Istina o hrvat-skem emigrantskem revolucijskem komiteju4*. V brošuri razkriva delovanje hrvatskega revolucijskega odbora in opisuje zveze med frankovci (dr. Sachsom in dr. Frankom), Ra-dičevci (Radičem, dr. Mačkom, Kež-manom), z raznimi italijanskim špi-joni z d’ Annunzijem. O Radiču trdi, da ni norec, ampak največji šarlatan XX. stoletja. — Verodostojnost takih brošur je treba presojati z največjo rezervo. Vredno pa se nam zdi opomniti, da revolucionarno delavstvo s temi hrvatskimi „patrijoti“, ki so prejemali denar od službene Italije in od d’ Annunzija, ni bilo v ni-kaki zvezi. Za nas je tudi še zanimiva trditev, da je naš dr. Šušteršič vodil člane tega komiteja h Karlu. Če je to resnično, potem ni odkritosrčna izjava v njegovi brošuri, da se od prevrata dalje ni več pečal s politiko... Stojan Protič se je nedavno mudil v Zagrebu ter tipal okolo Radiča, pa ne s povoljnim uspehom. Avtonomističen blok nameravajo napraviti za prihodnje skupščinske volitve. Baje sta se o tem že dogovorila musliman dr. Spaho in dr. Korošec. Volitve na Madžarskem. V bu- dimpeštanskem volilnem okraju so prejeli od 57.232 glasov socialni demokrati 21.921 glasov. Francoski socialisti za mednarodni sporazum. Francoski socialisti so imeli te dni svoj kongres, na katerem so sklenili, delati z angleškimi in begijskimi socialisti za enotno fronto. V zmislu sklepa prično v ta namen najprej v Franciji veliko akcijo po državi, pri kateri bodo sodelovali Marcel Sembat, Grumbach in Re-nandel. Francozi so hoteli zasesti nemške pokrajine. Nemčija je dobila grožnjo, ker ne more redno plačevati vojne odškodnine v zmislu ver-zajlske mirovne pogodbe, da jo velika antanta zasede. Francija, kjer hujskajo zlasti nacionalisti, je to grožnjo hotela izvesti 31. maja, ako do takrat ne bi Nemčija plačala obroka. Med tem se je vršila genovska konferenca, kjer je dobila Francija nekaj takih lekcij, da je izgubila pogum, govoriti še o takojšnjem vkorakanju v Nemčijo. Čičerin je povedal svoje, ter sklenil pogodbo z Nemčijo, in premeteni Lloyd George je tudi uvidel, da ima pričakovati več gospodarskih koristi od Rusije in, Nemčije, kakor od svoje ljube zaveznice Francije. Zaradi tega je zavrnil politiko francoskih nacionalistov. Jasno je pa tudi, da Nemčija brez večjega zunanjega posojila ne more ustreči zahtevam verzajlske mirovne pogodbe. Francozi 31. maja niso vkorakali v Nemčijo, Nemčija ni plačala doteklega obroka, reparacijska komisija in Francija pa lahko razpravljata o tem ter se prepričata, da je nezmiselnošti morala slediti — blamaža. Najbolj naduta meščanska republika na svetu je s tem silno utrpela na ugledu, a mi, Jugoslovani moramo še vedno biti njena dekla, čeprav nimamo od nje ničesar pričakovati. Da bi bili Jugoslovani balkanski žandar Francije, bi bilo sramotno za nas; tudi Jugoslaviji ne mo- ležno lepih, od njih samih napravljenih produktov, ker so bili le-ti le za bogatine v državi in v inozemstvu. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj, kar je imelo za celo državo usodne in težke posledice. Kristjanu II., ki se je za gospodarske razmere svoje države bore malo zanimal, je postalo tesno v dotedanjih državnih mejah. Sklenil je napraviti roparski pohod ter podjarmiti eno izmed sosednjih držav. Vzrok za napoved vojne je hitro znašel in po kratkem vojskovanju je anektiral malo sosedno državo. Patriotje cele države so kar noreli pijani zmage. Lampijoni, zastave, godba, vse je delalo čast in slavo zmagovalcu Kristianu II., ki se je med vojno valjal v naročjih svojih metres. Toda maček ni izostal. Kristi-an II. se je vsled te vojne obsovražil pri vseh sosednjih državah, ki se sicer niso upale pričeti vojno z mogočnim Kristianoin II., toda sklenile so, re Francija ničesar nuditi za tako uslugo. Kandidat za predsedstvo Zedinjenih držav bo baje tudi znani tvor-ničar avtomobilov, Ford, ki je med vojno pričel mirovno akcijo, pa je ponesrečila. DNEVNE MESTI. Čitateljem. Prihodnji številki „Zarje“ priložimo poštne položnice ter prosimo vse sodruge in prijatelje zdravega delavskega pokreta, da pošljejo naročnino čimprej. Mesečna naročnina znaša 4 dinarje z dostavljanjem po pošti. Posamezna številka velja 1 dinar. Poroka kralja Aleksandra. V četrtek se je vršila ob velikih slavnostih poroka kralja Aleksandra z ru-munsko princezinjo Marijo. Amnestija. Ob priliki poroke kralja Aleksandra je vlada izdala uredbo o amnestiji za posebej označene delikte. Iz pomiloščenja so izvzeti vsi prestopki zoper zakon o zaščiti države. Komunisti torej niso deležni te amnestije, dasi umirajo in ginejo po ječah že mesece in mesece, ne da bi vedeli, kaj so zakrivil. Med njimi jih je mnogo pregnanih, ki se niti proti zakonu o zaščiti države niso pregrešili! — Pravico, pravico! Oblastna načelnika v Sloveniji. Mariborska „Straža“ poroča, da bosta dr. Baltič in dr. Pirkmajer imenovana načelnikom oblasti v Sloveniji.' Kaj je treba napraviti za stranko. Sodrug priporoča v dopisu, ki ga danes objavljamo, da se naj skliče zavedne sodruge na konferenco, na kateri naj se skušajo urediti razmere v stranki. Mi smo ves čas tega mnenja. Krajevna organizacija ljubljanska je ponovno zahtevala tudi posredovanje glavnega odbora, ki ga je ‘pa tajnik Bernot menda do zadnjega odklanjal. Danes je pa položaj že precej drugačen. Tukaj ne zadostuje več, da se povabi domišljavega tajnika ter se z njim pogaja, marveč je treba sklicati splošno konferenco, na kateri bodo sodelovali sodrugi in sodružice, ki jim je program svet, ki so bili in so socialisti. Šele taka konferenca bi utegnila zopet vpostaviti tako močno organizacijo kakor je bila. Dosedanje delovanje tajnikovo nam je pač dovolj jasno pokazalo, da se ta ne bori za socializem, marveč da je bistvo njegovega dela v osebni gonji proti vsem onim ljudem, ki so zmožni res delati med proletarijatom za razredno prepričanje. Mi se sicer ne čudimo temu pojavu, ker so tisti, ki slučajno prilete v delavsko gibanje, večinoma vsi taki vsaj izpočetka. Razlika je le ta, da se normalni ljudje ob delu in izkušnjah kaj nauče, drugi pa nič. In ti so najnevarnejši. Tako ne delajo poštenjaki. Iz industrijskih krajev prihajajo že nad pol leta' pritožbe, v katerih se prav resni sodrugi pritožujejo, 'da hodijo po deželi ljudje, ki se nazivajo „či-ste“ socialiste in „čistijo“. Ce pa pregledujemo njihovo delo, opazimo, da je vse čiščenje nizkotna farbarija delavske javnosti, ki spominjajo na prve čase socialističnega pokreta, ko so podobno delali v delavskih orga- kaznovati ga na drug, prav občuten način. Blago, prihajajoče iz države Kristiana II., so zavračale in ladja za ladjo se je vračala iz tujih pristanišč, ne da bi mogle oddati blago. Moloh I.-je divjal in klel; ogrožen je bil njegov profit. Tovarne so obstale, rudarji in delavci so ostali brez dela, mornarji so se gladni in razcapani potikali po pristaniščih. Neizmerno gorje je prišlo nad delovno ljudstvo. Kot strahovi so se vlekli po cestah mest; sprva molče in upajoč na boljše čase. Ko pa je postajala brezposelnost vedno večja, glad vedno hujši in neznosnejši, so začeli godrnjati na glas. Vedno večje in resnejše so postajale demonstracije in vedno silnejši klic po pomoči. Policija ni bila več v stanu zatreti kravale; poklicali so vojaštvo. In tako se je zgodilo, da se je tisočglava množica privalila pred palačo Kristiana II., da zahteva kruha. Komaj so se začuli iz množice prvi klici, pa je navalilo na neobo- roženo, sestradano množico, vojaštvo peš in na konjih. Počili so streli, zableščale so se sablje in v potokih krvi so se valjali ranjenci in ležali mrtveci. Tedaj pa je bilo konec potrpežljivosti. Leta in leta pritajena jeza in nezadovoljstvo se je izpremenilo v ogorčenje, ki se je kot plamen razširilo od mesta do mesta, od vasi do vasi. Kot razjarjena furija so se valile množice po cestah preko vseh zaprek. Kristian II. in Moloh I. sta neznanokam zbežala; policija in vojaštvo sta bila brez moči. Modri in razumni možje so se postavili, na čelo revolucijonarjemu gibanju, mu dali pravec in ga spravili v pravi tir. Posrečilo se jim je ?opet vzpostaviti mir in red. Delovno ljudstvo se je zopet vrnilo na delo, parasiti pa ubežali. Izginili so nezadovoljni obrazi in beda, veselo in sito ljudstvo je z veseljem delalo na deželi in v mestu, seveda ne več za Kristiana II. in Mo-loha I., temveč edino le zase. nizacijah najrazličnejši agenti provo-katerji in nenormalni elementi. Pošten sodrug pove svojemu sodrugu v lice, kar se mu ne zdi prav, pove svoje pritožbe na sejah in konferencah. Ti ljudje pa hodijo okolo po shodih in konferencah ter za hrbtom kradejo poštenje preizkušenim in že leta in leta v vrstah razrednega proletariata stoječim sodrugom. Ne bomo za enkrat ■,preiskovali podrobnosti, ker smo prepričani, da ves razred-no-zavedni proletarijat ve, da je tako ravnanje nečedno in škodljivo za organizacije proletarijata. Odžagane veje. Sobotni „Na-prej“ priobčuje sklep pokrajinskega odbora SSJ, ki izključuje narodna poslanca Jožeta Kopača in Filipa Ki-sovarja iz stranke, ter ju poziva, da odložita svoja mandata. Zanimivo pri tem je dejstvo, da sta za ta predlog pledirala in glasovala predsednik stranke Franjo Koren iz Celja in član pokrajinskega odbora Krušič iz Trbovelj, ki bi v slučaju odložitve mandatov stopift kot namestnika na mesto ss. Kopača in Kisovarja. Ugotavljamo, da sta oba imenovana poslanca včlanjena pri lokalnih organizacijah na bivšem Štajerskem, s. Kopač je pa obenem tudi član naše organizacije. Sodr. Kopač ni edini poslanec, ki pripada naši organizaciji. — Isti „Naprej“ priobčuje tudi senzacijonalno vest, da sodrugi Ivan Kocmur, dr. Ljudevit Perič in dr. Celestin Jelenec niso člani njegove organizacije. — Iz organizatoričnega stališča še dostavljamo, da pokrajinski odbor lahko predlaga izključitev, ne pa kar izključi. To so domišljavi Jurčki! Zlobnost ali neumnost? „Na-prej“ od četrtka očita v svojem uvodniku sodrugom, ki so bili v ljubljanskem občinskem svetu in upravi Mestne hranilnice, da niso ničesar povedali javnosti o gospodarstvu v Mestni hranilnici, ampak da so delali samo za kulisami. K tej trditvi pripominjamo, da se je v občinskem svetu razpravljalo o stvari na javni seji ter so o teh stvareh pisali nesocialistični listi, samo „Naprej“ ni o tem nič poročal, ker ni hotel povedati, da socijalistični zastopniki v občinskih funkcijah res delajo občinsko socijal-no politiko. Na sejah je bil navzoč tudi poročevalec „Napreja“. „Naprej“ ni hotel poročati resnice; zamolčeval je vse delo in skušal delegacijo celo smešiti. Nekateri ljudje so morda tudi „zmešani“. „Jutrove“ šale. Kamenarovič: G. proj. Breznik je torej pod okriljem g. dr. Žerjava „predstavitelja“ J DS delal borzijanske špekulacije z devizami, seveda vse v socijalne, kulturne in politične svrhe JDS! — Jutro: G. Kamenarovič postaja tudi dovti-pen. Včeraj je napravil za borznega špekulanta gosp. prof. Breznika. Danes je ta gospod debelo odpiral oči, ko je iz Kamenarovičevega „Posla-110“ prvič v življenju slišal, kako se na borzi špekulira. Nato še kompliment Brezniku — pa mirna Bosna. — Ali je to odgovor? Odkrito veselje izraža „Jutro“ nad tem, da so oblasti dirigirale na poročno pojedino v Beograd 25 natakarjev iz ljubljanske in mariborske oblasti. „Jutro“ je pomotoma zapisalo iz Slovenije, za „obra“ gre baje Peter Smola, ki je sicer „calmarker“ pri firmi Markovič & Lavrič. Tam namreč markira pri raznih izplačilih. Komar. Borba za delavski denar. Kakor znano, stopi s 1. julijem v veljavo novi zakon o bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Zakon določa za celo državo eno samo blagajno z enim samim odborom, ki bo imel svoj sedež v Zagrebu. Odbor bo sestavljen iz polovice delojemalcev in polovice delodajalcev. Prvi odbor imenuje minister za socijalno politiko. Ker bo blagajna razpolagala s težkimi milijoni, je razumljivo, da se bije za kulisami hud boj, kdo bo prišel v prvi odbor. Nedavno je vlada pozvala razne korporacije, naj imenujejo svoje kandidate. Delavska zbornica v Ljubljani je imenovala svojega tajnika Likarja in zasebnega uradnika Kaiserja; Južna železnica ravnatelja dr. Faturja itd. V javnosti se trdovratno vzdržuje vest, da je g. Adolf Ribnikar kot šef oddelka za socijalno politiko pri pokrajinski upravi v Ljubljani predlagal mesto Kaiserja bančnega uradnika Evgena Lovšina, mesto dr. Faturja ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu Avgusta Praprotnika itd. Govori se, da se je tudi s predlaganci Trgovske in obrtne zbornice zgodilo nekaj sličnega; gotovo pa je, da ima g. Lenarčič z Vrhnike tesne stike s krogi okoli Slavenske banke. Mi resničnosti teh vesti ne moremo konstatirati, ! zanimivo je pa vsekakor, da so se I pojavile. Narodno-socijalistični poslanec Anton Brandner je te dni vložil na ministrstvo za socijalno politiko interpelacijo z zahtevo za pojasnilo, če in s kakšnim namenom so se izvršile opisane mahinacije. Nič manj je zanimiv boj za razna mesta pri blagajni v Zagrebu in posameznih pokrajinah. K stvari sc .še povrnemo. Doslednost mora biti na vseh straneh. Sodrug nam piše: So ljudje, ki hočejo z glavo skoziftid, pa pravijo, da so dosledni. Če sklenejo, da moraš jezik kazati in zadaj platno prodajati, ti pa tega nočeš — alo, marš vun s teboj: odžagana veja si! To je moško, to je dosledno. Da, da, doslednost je lepa stvar (filologi pravijo, da je doslednost abstrakten pojem); toda kdor hoče biti res dosleden, mora biti dosleden vselej in povsod. Izhajajoč iz tega pravilnega doslednega stališča, bi morali taki ljudje izdati pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani oklic, ki bi v vsakem oziru odgovarjal njih doslednemu stališču. Glasil bi se lahko takole: Trobentarji! Volite trobentarsko! Kdor ni trobentar, naj ne voli trobentarsko. Naši kandidatje ne marajo netrobentarskih glasov. Trobentarsko sme voliti samo oni, ki je pri nas vpisan, kaže jezik in ima zadaj hlače preklane. Mi ne maramo polovičar-jev. Proč s polovičarji! — Tak volilni proglas bi bil moški, dosleden, kaj ne? Pa je že tako na tem pregrešnem svetu, da tudi trobentarji love kaline — seveda med volilci — med kandidati-konkurenti pa poje — žaga... O razkolu v socialistični stranki v Sloveniji poročajo „Delavske Novice" od 8. t. m. povdarjajoč, da mora v strokovnih organizacijah, ki tvorijo edino možno podlago za uje-dinjenje strokovnega gibanja v Jugoslaviji, enotnost proletarijata ohranjena. Se pridružujemo! Vabimo vse, ki jim je proletarska stvar res pri srcu, da pazijo, da se zlasti strokovnih organizacij ne bo izrabljalo v postranske namene in razne osebne ambicije. Bančna senzacija se izpreminja v dim. Silni vrišč je nastal, ko je gospod Kamenarovič odkril tajnosti Jadranske banke pod ravnateljstvom g. Praprotnika. Trditve g. Kamena-roviča so vsaj toliko resnične, da so Socialni vestnik* Stavka kovinarjev v Celju končana! Po dolgih tednih je končala v soboto stavka kovinarjev v Celju. Delavstvo je doseglo, da bo priznalo Westnovo podjetje zaupnike, zvišalo mezde. Stavka je dokazala, da zna slovenski preoletarijat bojevati boj. Ta stavka je dokazala, da je organizirani slovenski proletarijat zaveden, discipliniran in — da se najtežjih žrtev ne straši. — Naj živi solidarnost proletarijata! Nočno delo se krši v pekarni Kavčič. Dobili smo pritožbo, da se v tej pekarni dela cele noči in celo do 12 ur na dan. Proti tem nezakonitim razmeram bo menda nadzorna oblast, če ima dobro voljo, kaj ukrenila. Tudi organizacija bo storila svojo dolžnost. Pozor, mizarji, kolarji, kovači, pleskarji, ključavničarji in tesarji! Res, težavno je življenje današnjih dni. Pa ne, da bi si mislili, da gre delavcem slabo, kaj še — temveč priganjačem! Poglejmo na primer v tovarno Keršič v Spodnji Šiški, tam jim prede že prav hudo, ker v kratkem ne bodo imeli nobenega delavca več. Torej sodrugi! Kdor hoče spoznati dobrodušnega obratovodio Za-mečnika, naj se potrudi v Spodnjo obdolženi gospodje izdajali denar, in sicer vsega skupaj okolo 3,140.000 K iz bančnega denarja, najbrže za demokratsko stranko, samostojne kmete in za demokratsko delavsko Unijo, ki ima namen cepiti delavske vrste razrednega proletarijata. Ta domneva nas ne bo varala, ker gospodje na vse očitke kar napol odgovarjajo. Zadnje dni je afera prešla v nov stadij. Umolknili so kar naenkrat. Molče o tožbah, o dokazilih in o vseh podrobnostih. Iz te izpremembe sklepamo, da sta se obe stranki pričeli pogajati glede poravnave. Vrhutega je pa baje družba, ki je bila lastnica svinca vložila pritožbo na zvezo narodov, da se ji mora prodani svinec plačati po prodajni ceni. Ta najno-vejša afera utegne torej postati še občutna tudi za žepe svinčenih trgovcev. Poročna darila. Na dunajskem Michaelerplatz-u se je drenjalo te dni pred izložbo tvrdke Klinkosch neprestano polno ljudi, ki so občudovali razstavljene dragocenosti. Zlat, krasno cizeliran svetilnik, enako izdelani pokali, tase, pepelniki in servisi so bili predmet občudovanja. Samo zlato' skoro, le malo srebra! Iz vrezlja-nih napisov je bilo spoznati, da so to poročna darila za kralja Aleksandra. Lepe milijone bodo morali šteti za to naročniki. Beograjske dame, dvorni, gardni oficirji in kralju čez vse udana židovska občina v SHS, žrtvujejo to svojemu kralju. Dunajski listi poročajo o tej redkosti in pripominjajo, da si more tako častenje svojega kralja privoščiti le ljudstvo take države, kjer je tako vzorno skrbljeno za delavce, uradništvo, vpokojence, invalide, vdove in sirote, kot je to pri nas! En časopis je celo hudomušen: povdarja da je prj nas uvoz luksuznih stvari prepovedan, ali pa vsaj spojen z visoko carino in dvomi, da bi veljale te odredbe tudi pri uvozu teh, več kot luksuznih stvari. Gotovo, tako trdi ta list, pa bo mogoče oblažiti te odredbe z lepim vedenjem napram našim carinikom. — V koliko pa imajo prav vsi ti listi, vedo oni, ki imajo vpogled v naše socialne razmere in v poslovanje pri carinarnicah. Tem prepuščamo sodbo. Razprava o umoru ministra Erz-bergerja. Dne 7. t. m. se je pričela razprava proti morilcem fin. ministra Erzbergerja. Seveda brez navzočnosti pravih morilcev, to pa, ker je nemška nacionalna buržuazija znala poskrbeti, da sta oba častnika, prava krivca, o pravem času bežala čez mejo. Danes živita v najrazkošnejšem hotelu v Budimpešti, pod varstvom Hortijeve bande. K temu političnemu procesu se še povrnemo. Lenin bolan. Lenin je že večkrat obolel. Poročila pravijo, da njegova bolezen ni nevarna za njegovo življenje ter da bo že v nekaj dneh popolnoma zdrav. Šiško, dela je tam na razpolago, priganjačev pa še več. Tam se sprejemajo samo prvovrstne moči, katere ima precej neobčutljivo kožo in so vajeni jesti odpadke vsakovrstne gospode. Priporočali bi sprejem dela tudi zato, da se nizki kapital kolikor mogoče pomnoži in postane družba ne samo milijonska, ampak milijard-ska. Gospod ravnatelj omenjene tovarne se je pred kratkim izrazil, da je njegovo delavstvo zelo zadovoljno in si ne želi nič boljšega. Torej kdor si želi blaženih dni zadovoljnosti, naj vzame „pot pod noge“ in liaj-di v Šiško v tovarno Keršič, kjer se cedi njed in mleko kakor v deveti deželi. Še enkrat, vsi v tovarno Keršič in.................. Stavka kovinarjev na Češkem je končana. Kovinarji so se borili proti znižanju mezd. Dne 26. maja so se pogodili s podjetniki ter popuste kvalificirani 10 odstotkov, pomožni 8 odstotkov na mezdah. Sodrugi! Razširjajte in podpirajte „Zarjo“! Vestnik ,,Svobode“. I. JAVNA TELOVADBA Delavske telovadne jednote „Svobo-da“, podružnica Jesenice in delavskega telovadnega društva „Sloga“ iz Maribora, se bo vršila na Jesenicah 25. junija 1922. I. Ob 9. dopoldne sprejem došlih telovadcev „Sloge“ na kolodvoru, nato odhod v „Delavski dom“ na Savi. II. Na telovadišču kratek pozdrav gostov, nato izkušnja za proste vaje. Javna telovadba. I. Pozdrav telovadcev. II. Izvajanje prostih vaj DTJ češkoslovaških za I. delavsko olimpijado v Pragi leta 1921.: a) moški šolski naraščaj z rude-čimi praporci; b) ženski šolski naraščaj; c) proste vaje članic; č) proste vaje članov. III. Vaje na orodju: a) vaje članic „Sloge“ na bradli; b) vaje obrtn. naraščaja „Svo-bode“ na drogu; c) orodne vaje članov „Sloge“ in „Svobode“. IV. Skupina. Po javni telovadbi priredi gostil, in stavbna zadruga domačo zabavo. Vstopnina: Din 5, 4 in 3. Igra godba kovinarjev na Jesenicah. Udeležencem I. javne telovadbe delavske telovadne jednote na Jesenicah dne 25. junija bodo imeli po južni železnici 50% popust voznih cen III. razreda potniških vlakov za vožnjo iz postaj Maribor gl. k., Ruše, Celje, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje v Ljubljano in za povratek, ako se izkažejo udeleženci s posebnimi v ta namen od zveze izdanimi izkaznicami, ^katere bodo lahko dobili pri podružnicah „Svobode“ ali v osrednjem tajništvu. Podružnica „Svobode“ v Ptuju priredi dne 10. in 11. junija veliko ustanovno proslavo s sledečim dnev-nil redom: V soboto 10. ob pol 8. uri zvečer v „Društvenem domu“ velik koncert pevskega in tamburaškega odseka podružnice „Svoboda“ v Mariboru. V nedeljo ob 9. dopoldne predavanje v mestnem gledališču. Ob 11. dopoldne koncert tamburašev v mestnem parku. Popoldne ob 3. domača zabava na Ljudskem vrtu. — Ker je podružnica bila ustanovljena šele pred tremi meseci in rabi za razvoj telovadnega in bibliotečnega odseka veliko opore, se vabi vse občinstvo, da društvo z obilnim posetom podpre. Vabijo se tudi vse podružnice, da prirede po možnosti ta dan izlet v Ptuj. Več na lepakih. Dopis. Uredništvu „Zarje“ v Ljubljani. Prejeli smo naslednji dopis od so-druga: Z žalostnim srcem sem prejel socialistično glasilo „Zarjo“ ter sem jo takoj z zanimanjem prečital in našel v njej mnogo lepega in poučnega. Namenil sem pripomniti par besedic. Res nimam potrebne izobrazbe, še manj pa imam namen, da bi hotel poučevati izobražene ljudi. Napišem le svoje mnenje in težnjo, ki jo čutim že od meseca avgusta 1917, ko sem prvič zaslutil, da pride do razkola v stranki, zlasti pa poje po časopisju silna kritika starih socialističnih voditeljev in zdaj je izšel še poseben časopis „Zarja“. Mnenja sern, da kakor odpusti oče svojim sinovom, tako morajo odpustiti starejši socialistični voditelji svojim učencem ter gledati na to, da se vsi povrnejo zopet v stranko. Tudi premišljeni in nepodkupljeni komunisti si to dajo dopovedati. Priporočal bi, kadar bo strankini zbor, zlasti starejši sodrugi naj delajo na to, da se čimprej skliče mlade in stare socialistične in komunistične voditelje, da se zmeda poravna. Iz socialističnega, in komunističnega časopisja naj nastane en sam delavski dnevnik, ki bodi pod strogim nadzorstvom stranke, da se ne napada oseb, posebno^ ne v svojih vrstah. Na tak način bi dobila stranka ugled doma in zunaj, ker sicer mora vsakdo misliti, da gre le za „kšeft“ in vodilna mesta, medtem pa kapitalizem po svoje mami ljudstvo s svojimi frazami in ceremonijami. F. C. — Opomba uredništva: „Zarjo“ smo začeli izdajati,, ker to, kar počenjajo sedaj „mladi“,, ni socialistično. Tudi nas preveva tista želja kakor vas, da se proletarijat zedini, in to se ne bo nikdar doseglo,, dokler bo „Naprej“ poštene ljudi ubijal, namesto da bi gojil socialistično in organizatorično zavest med delavstvom. Kaj takega nismo starejši sodrugi nikdar učili mladino. Ljudje, ki delajo z obrekovanjem in blatenjem sobojevnikov, so se šele pritepli v stranko, se ničesar naučili in še niso pozabili manir meščanskih strank. „Zarja“ je torej potrebna, da pribori zopet poštenosti svoje mesto v delavskem gibanju! Iz stranke. Poziv. Prosimo naše poslance,, da nam sporoče, kateremu poslancu je predsedstvo skupščine v Beogradu ustavilo dnevnice, ker se ni udeleževal sej. Stroške povrnemo. Internacijonalna konferenca v Londonu. Mednarodna socialna demokratična stranka xsklicuje dne 17. junija mednarodno konferenco v London z nastopnim dnevnim redom: 1. Notranji in mednarodni politični položaj na konferenci zastopanih držav. 2. Industrijski in gospodarski položaj s posebnim uvaževanjem re-paracijskih in likvidacijskih vojnih dolgov in 3. bodočnost internacionale s posebnim povdarkom na devetčlanski komite, ki že več časa ne deluje. — Nemška socialna demokratična stranka pošlej na to konferenco ss. Wolfa Brauna in Otona Welser,. iz Avstrije pa gre Fric Adler. Tiskovni sklad „Zarje“. Za tiskovni sklad „Zarje“ so darovali: 1. M. J., Ljubljana 40 KL 2. Č. R., Ljubljana • 40 „ 3. K. I., Ljubljana • 40 „ 4. Dr. Z. L, Ljubljana . . . . . 120 „. 5. R. M., Ljubljana ■ 240 „ 6. M. I., Ljubljana 40 „ 7. G. F., Ljubljana 4 „ 8. S, J., Ljubljana 4 9. Kopač Josip, Ljubljana . . • 80 „ 10. Etbin Kristan,,. Beograd . . . 400 11. Kralj Franjo, Ljubljana . . . 200 ,„ 12. K. S., Ljubljana . 400 „ 13. N. I., Ljubljana . 400 „ 14. Avtonomist, Ljubljana . . . . 400 ,, 15. L. S., Ljubljana . 400 ,„ 16. Š. F., Ljubljana . 400 „ 17. Neimenovani, Ljubljana . . . 400 „ 18. M. I,, Ljubljana . 400 19. K. I., Ljubljana . 200 „ 20. K. I., Ptuj . 100 „ 21. R. F., Celje • 80 „. 22. M. L., Jesenice . 50 ,„ 23. P. R., Trbovlje 40 „ 24. O. F., Celje • 60 „ 25. B. F., Ljubljana 26. C. 1., Maribor 27. K. I., Ljubljana . 100 „ 28. T. F., Ljubljana . 50 „ ■ 29. V. I., Celje 30. Zbirka, Zagorje 120 ,v 31. C. I., Ljubljana . ' • 20 32. B. V„ Šoštanj . 40 „ 33. K. M., Vrhnika . 100 34. P. F., Vrhnika • 40 „ 35. T. J. Kočevje • 80 „ Skupaj . . 5288 K Hvala vsem darovalcem! Vabimo vse sodruge, da po svojih mo- čeh prispevajo in nabirajo za tiskovni sklad „Zarje“. Pri vsaki pošiljatvi je izrecno na- vesti, da je namenjena za tiskovni sklad .,Zarje". Pošiljati jih je na naslov: Uprava' „Zarjc“, Ljdbljana. Izdajatelj in odgovorni urednik dr. L. Perič. Lastnik Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna* J. Blasnika nasl. v Ljubljani.