288
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Pretežje političnega življenja minulega tedna bilo je v ogerski stolnici vsled navzočosti cesarjeve in njegovega odličnega spremstva, po slavno-stih 20Oletnice, katera se je praznovala po vsi moči sijajno in pa vsled velikih vojaških vaj poleg Budim-Pešta. — Dunajsko mesto bilo je pri teh svečanostih zastopano po posebni deputaciji. — V Heiligenstadt-u, vasi na zahodni strani dunajski, sklenil je pretekli teden svoje življenje znan politik, časnikar in vrednik „Re-forme" Fr. Schuselka. Ta mož, rojen v Čehah, bil je začetkom strasten nasprotnik Čehov in avstrijskih Slovanov sploh, pa kmalu se je prepričal o pravičnosti naših zahtev, in čeravno rodom Nemec, postal je v svoji „Reformi" prav iskren zagovornik narodne enakopravnosti in pa samouprave. Pokojni bolehal je veliko let; avstrijski Slovani zgube ž.njim prav zvestega zagovornika.
Trgovski minister Baquehem oddal je odločilnim krogom okrožnico, v kateri naglasa veliko važnost mestne železnice ter priporoča, cla se združijo vse sile, dognati to za Dunaj sila važno stvar. — Mestni magistrat dunajski priporočal je mestnemu odboru, da se odboru za Radeckijev spominek prepusti za ta prihodnji kinč dunajskega mesta prostor med državno zbornico in justično palačo tik okrožne ceste „Ring".
Gališka. — V ponedeljek dospel je cesar sem k velikim vojaškim vajam, katere trajajo krog 8 dni, povsod bil je sijajno sprejet.
Bolgarska. — Vprašanje zarad obstanka kneza Aleksandra, o katerem obširno govorimo tudi na drugem mestu današnjega lista, rešilo se bo očividno, pred kakor se je Evropa nadejala. — Vpliv telegra-fičnega odgovora carjevega je popolen. Več, kot naj-modrejše konference evropejskih diplomatov, več kot ruska vojna 100,000 mož — imela je vspeha ta depeša
carjeva — se 've da z ozirom na jasne razmere med drugimi evropejskimi državami, v očigled temu, da so Ruska, Nemška in Avstrijska vsaj glede odstavljenja kneza v popolnem soglasji. — Velikansk utis carevega odgovora, kaže se v tem da je knez Aleksander že odločno in uradno izrekel svoj namen odložiti Bolgarsko krono.
Pri sprejemu v Sofiji rekel je knez častnikom, ki so bili sprejeti v navzočih diplomatičnih zastopnikov :
„Sedem let delal sem za neodvisnost in korist Bolgarske. Poglavitna moja skrb obračala se je na vojno in častnike. Te smatram za svojo rodbino za svoje otroke. Pomirjen sem bil o mojem osebnem položaju, ko so me obdajali častniki, ki so bili moji spremljevalci v naših bojih za slavo Bolgarske. (Tu se knez zjoka). Ko sem ono žalostno noč slišal vriš, prašal sem pred vsem, jeli vojna tu. Ko se mi je odgovorilo, da, bil sem pomirjen, ker sem zaupal svoji vojni. — Vkljub vsem nesrečnim dogodbam se nisem zmotil nad mojimi častniki; vedeli so, kaj je storiti v nemirih, ki so sledili po mojem odhodu. Hvala Popovemu in Mutkurovu (knez objame ta dva častnika), — čast bolgarskih častnikov — je rešena; krog sebe, gledam vdane častnike, — s pohvalo morem Bolgarsko zapustiti, ker mir se ne bo kalil.
V kakoršnih koli okoliščinah bom, vpliv svoj porabljal bom v službi Bolgarske, in bom k Bogu za-njo molil. Moja duša bo zmiraj z mojimi častniki in pri vojski bom prvi. ki bo kot prostovoljec zahteval sprejema Konečno ne morem v Bolgarski ostati, ker car tega neče, zato ker moja navzočnost koristi dežele nasprotuje. Prisiljen sem, zapustiti prestol. (Tu sklikne Popov: Mi smo bili, smo in bodemo zmiraj z Vami! Pogum! Naprej!) Knez nadaljuje: Neodvisnost Bolgarske zahteva, da zapustim deželo, ker, ako bi tega ne storil, zasedli bi jo Rusi. Predno pa odidem, rad bi se posvetoval z višjimi častniki, da bi ustanovil vladarstvo, katero bo skušalo varovati koristi častnikov. V vseh slučajih računam na vojno.u
Telegrami s ponedeljka poročajo, da je bolgarska vlada zahtevala pri ruskem konzulu, da ker bolgarska ljudstvo žrtvuje ljubljenega kneza, zahteva poroštva za bolgarsko neodvisnost, tedaj naj konzul v Petrograd vpraša: kedo je ruski kandidat za bolgarski prestol, želi obljube, da se Bolgarska ne zasede, da se ustava vzdrži in uprava ostane samostojna in da ruski general samo vredi bolgarsko vojno, v kateri morajo biti bolgarski, ne ruski častniki.
Odgovor Ruske na  te zahteve bil je po vsem pri-trjilen.