Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje 


Spoštovani bralci Našega kraja, 
dovolite, da vam tokrat najprej iskreno cestitam ob dnevu državnosti, letos ob jubilejni trideseti obletnici naše države. 
Junijska številka našega glasila vse­buje nekaj vec praznicnih vsebin. Že kmalu boste ob listanju zagledali vabilo na osrednjo obcinsko proslavo ob tem velikem prazniku. Spomnili se bomo prelomnih trenutkov naše zgodovine, ki so pred tridesetimi leti poskrbeli, da ži­vimo v svoji državi. Mogoce je spomin že nekoliko zbledel … Tudi zato sem vesel, da je osrednji govornik na slovesnosti 
25. junija 1991, Anton Jakopic, ohranil svoj takratni govor in da si ga vsi lahko ponovno preberemo na straneh rubrike Slovenija praznuje 30 let. Tudi ce smo pozabili, kakšna zanos in ponos sta nas vodila, bi se morali veckrat spomniti tis-tih trenutkov. 
Vabljeni, da se proslave res udeleži-mo, ceprav takih in podobnih srecanj zadnje leto nismo vajeni. A poletje je tu, z njim upad širjenja virusa in uradni ko­nec epidemije. 
Poleg proslave se bo poleti verjetno zvrstilo še nekaj dogodkov. Dva dni po prazniku, v nedeljo, 27. junija, se bo v re-kreacijskem centru Gmajna odvijal že 18. Športni dan v Bruhanji vasi, kamor ljubi­telje športa in rekreacije prijazno vabijo. 
Junijska številka poleg praznicnih vse-bin ponuja tudi veliko obvestil in kultur­nih vsebin. V knjižnici se spet veliko do-gaja, naši osnovnošolci pa dokazujejo, da so mojstri besed. Tudi tokrat objavljamo nekaj nagrajenih prispevkov. 
Pred slabim mesecem je po naši obci­ni potovala slovenska olimpijska bakla, ki je že pri organizaciji združila vec organi-

Naš kraj 
zacij in posameznikov. To je bila tudi ena izmed želja snovalcev projekta. Združiti razlicne posameznike in organizacije, da nekaj lepega ustvarijo. Podobni projek-ti so nekakšna protiutež narašcajocemu obcutku sebicnosti in odtujenosti. Še vedno lahko spremljamo opozorila psi-hologov in pristojnih zdravstvenih služb 
o posledicah dogodkov zadnjih mesecev. 
Ob vedno vecji precepljenosti, manj ugodnem vremenu za širjenje virusa in ob odgovornem ravnanju se lahko v vec­ji meri združujemo, obenem pa se tudi v številnih društvih zacenja nov zagon. Vsak, ki želi kakega od svojih talentov razvijati, prispevati k ustvarjanju in kre­piti svoj obcutek pripadnosti, je vec kot dobrodošel v kako od številnih društev in organizacij v obcini ali izven nje. 
V teh dneh se zakljucuje šolsko leto za ucence in dijake. Bilo je leto številnih no-vih izzivov. Za vse. Od ucencev, dijakov, uciteljev, vodstev šol do staršev. Naj bodo prihajajoce pocitnice in cas dopustov zato še posebej brezskrbni in napolnje­ni s prostocasnimi dejavnostmi, ki bodo ponovno napolnile izpraznjene zaloge energije. Ne pozabimo privošciti pocit­ka tudi svojim stalnim spremljevalcem, zaslonom (mobilni telefon, racunalnik, igralne konzole, televizija). 
Nadomestimo druženje z zasloni raje z izleti, potovanji, s športnimi dejav­nostmi, planinarjenjem, obiski kulturnih prireditev ipd. 
Želim vam prijetno branje junijske številke, ponosno praznovanje državne­ga praznika in vse najlepše v poletnih dveh mesecih. Naslednja številka Naše­ga kraja pa pride v vaše domove spet ob koncu avgusta. 
Urednik Bojan Novak 

Eden glavnih simbolov naše mlade države je naša zastava. Z izobešanjem zastave pokažemo ponos in pripadnost državi. Bodimo torej ob 30. obletnici zgodovinskih dogodkov ponosni in izobesimo zastavo. 
Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1300 izvodov. 
Naslednja številka 

Naslednja številka izide v cetrtek, 26. avgusta. Rok za oddajo prispevkov je 16. avgust 2021. 





Cas za razmislek 
Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, državljanke in državljani Republike Slo­venije! 
Velikokrat smo že slišali ob razlicnih priložnostih besede v smislu: »Tega ne smemo nikoli pozabiti, nikoli dovoliti, da sem nam kaj takšnega ponovi.« 
Od casov slovenske osamosvojitve mi-neva samo 30 let. Samo 30 let od casa, ko smo živeli v socializmu. In koliko vsega tega smo pozabili. Danes spet posluša-mo ideje o vrnitvi v socialisticni družbeni sistem, ki da je bil milosrcen, cloveko­ljuben, demokraticen, socialen in tudi gospodaren. 
Kot da nicesar o teh casih ni napisane­ga, kot da med nami ni živega spomina. Še najhuje je to, da te ideje zagovarja ve­liko ljudi, katerih predniki so veliko pre­trpeli v humanem socializmu. 
Prav zacuden sem bil, ko sem pred dnevi prebral, da so na SURS u izracu­nali, da je bila leta 1991 (torej ob naši osamosvojitvi) povprecna mesecna pla-ca 43 evrov, leta 2020 pa 1209 evrov, kar je 2706 % vec. 
Zanimivo je tudi primerjati, koliko dolocenih dobrin smo za to placo dobili takrat in koliko z zdajšnjo placo: 
Kruh: 1991 – 397 kg, 2020 – 449 kg. 
Kava: 1991 – 36 kg, 2020 – 134 kg. 
Ženski frizer: 1991 – 17 obiskov, 2020 – 36 obiskov. 
Od osamosvojitve Slovenije do danes se je bruto domaci proizvod (BDP) real-no povecal za nekaj vec kot 91 %. 
To so podatki, nad katerimi se lahko zamislimo. Ce k temu dodamo še uspehe na mnogih drugih podrocjih, smo Slo­venci res lahko ponosni na vse, kar smo v zadnjih treh desetletjih naredili. Edino kar nas zavira, je ostanek preteklosti v naših mislih. Ni v nas dovolj poguma, da bi se spoprijeli z realno sliko stanja v obdobju med letom 1940 in 1990. 
Cudovito bi bilo, ce bi to naredili in bi nam koncno naši modri ljudje povedali stvari po resnici, da se ne bi po nepo­trebnem med seboj obtoževali in ovirali ter naslavljali z nazivi, ki jih Slovenec ni vreden. Da ne bi po nepotrebnem naših otrok in vnukov obremenjevali z nepra­vilnimi razlagami. Moder in pameten clovek naredi oporoko takrat, ko je še pri fizicnih in mentalnih moceh, in ne pre­naša nerazdeljene dedišcine na potomce in jim povzroca pekel na zemlji. 
Tistim, ki zakljucujete osnovno, sre­dnje ali visoko šolanje, želim veliko us-peha na nadaljnji poti, vsem cestitam ob DNEVU DRŽAVNOSTI ob 30-letnici Republike Slovenije in vas povabim, da jo ljubite in zanjo naredite vse, kar lahko. Na praznicni dan pa izkažimo spoštova­nje do domovine in na vse hiše izobesi-mo svoje lepe zastave. 
Potem pa na zaslužene pocitnice! 
Igor Ahacevcic, župan 

Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje, objavlja 
Javni razpis za dodelitev nepovratnih financnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih cistilnih naprav v Obcini Dobrepolje za leto 2021. Rok za oddajo je 30. september. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani Obcine Dobrepolje. 
Obcina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje, objavlja 
Javni poziv za dodelitev proracunskih sredstev za namen pokroviteljstva v Obcini Dobrepolje za leto 2021. Rok za oddajo predlogov je 5. oktober 2021. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani obcine: https://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. 


30. obletnica osamosvojitvene 
vojne za Slovenijo 
Kot pripadnik TO, Dobrepoljske jurišne cete iz leta 1991, se že vrsto let s prijatelji in kolegi veterani sprašujemo, kaj je narobe v tej državi, da v 30 letih ni bilo niti enega dogodka, kamor bi bili povabljeni vsi pripadniki TO iz leta 1991. Velik problem je, da tudi mlajše generacije o tem ne vedo nic, saj tega ni v ucnih nacrtih. Verjetno z razlogom. 
Marko Kastelic 
Zato smo se skupaj s kolegi veterani dogo­vorili, da je nujno, da se vsi pripadniki TO iz leta 1991 znova najdemo in povežemo, opo­zorimo nase, da ne bo ta pomembni mejnik v naši zgodovini pozabljen. Prišli smo na idejo, da postavimo za 30-letnico obeležje z zastavo. Svojo idejo smo predstavili na ob­cini, kjer so to pobudo pozdravili, potekala so usklajevanja o lokaciji in vsebini, tako da je vse pripravljeno. Vecino del v povezavi z obeležjem smo naredili veterani sami, prav tako smo tudi prispevali velik del financnih sredstev. Gospoda župan in podžupan pa pripravljata vse potrebno za proslavo, ki bo 
25. junija 2021 na Vidmu ob novem obeležju. 
To pišem zato, ker je naš velik problem priti do evidenc (zaradi varstva osebnih po­datkov nam institucije ne smejo posredo­vati) udeležencev – dobrepoljskih fantov, ki so nosili orožje in so bili prvi izpostavljeni nevarnosti. 
Z nekaj kolegi smo se združili v iniciativni odbor, ki ima željo povezati vse pripadnike iz vseh enot TO in policije iz leta 1991, ki so iz Dobrepolja in Strug, tako da je sedaj na vsakem posamezniku, da podpiše pristopno izjavo in da naše združenje in tudi obcina pride do vseh imen nas, ki smo z orožjem branili našo Slovenijo (podpisati jo bo mož-no tudi po proslavi). 
Namen povezovanja je, da se skupaj dru­žimo in opozorimo nase, v nobenem pri­meru pa to naše združenje ne bo pripadalo nobenim drugim organizacijam v državi. 
Prosim, da se proslave, ki bo na Vidmu 
25. junija 2021, zanesljivo udeležite. ¦ 


Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca 
Kot smo že pisali v novembrski številki Našega kraja, je Obcina Dobrepolje pristopila k urejanju in posodabljanju evidenc za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca. Podatke o zavezancih in neto stavbnih površinah smo pridobili iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS in iz Poslovnega registra Slovenije. 
Jana Kontrec, Obcina Dobrepolje hiše ali neposredno placal komunalni prispevek; petletna 
oprostitev zacne teci z dnem prijave stalnega bivališca, Vsak zavezanec je obcinski upravi dolžan sporociti vsako spre-upošteva pa se od dneva popolnosti vloge; membo podatkov, ki bi lahko vplivala na odmero NUSZ v roku -v primeru elementarne ali druge nezgode, bolezni v dru­30 dni po nastanku spremembe. Ce zavezanec tega ne sporoci, žini, invalidnosti itd., ce bi placevanje nadomestila ogro­lahko obcinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evi-zilo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Op-denc in/ali pozove zavezanca, da zacne postopek za ureditev rostitev za to velja za eno leto. oz. uskladitev podatkov na Geodetski upravi RS. Do uskladitve • Odda podatke za odmero NUSZ za poslovne subjekte oz. podatkov se štejejo za pravilne tisti podatki, s katerimi razpo-za poslovni namen (zacetek/konec poslovne dejavnosti, laga obcina. površina poslovnega prostora v stanovanjski hiši, namen in 
površina zazidanega stavbnega zemljišca, zunanje poslovne Zavezanec za placilo NUSZ lahko na obcini ureja naslednje: površine …). 
• 
Uredi spremembo placnika NUSZ. Vsi obrazci so dostopni na spletni strani Obcine Dobrepolje na: 

• 
Odda vlogo za oprostitev placila NUSZ: https://www.dobrepolje.si/objave/364. -ce predloži dokazilo CSD, iz katerega je razvidna njegova socialna ogroženost; Zavezanci morajo vse podatke, ki so v registru nepremicnin, kot 


-ce je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe npr. podatki o parcelah, površinah, stavbah in delih stavb ter ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko drugi podatki o lastnostih nepremicnin, urejati na Geodet­hišo, ce je v ceni stanovanja oz. družinske stanovanjske ski upravi RS. ¦ 

Nasilje nad starejšimi 
V mesecu juniju – 15. junija – obeležujemo svetovni dan ozavešcanja o nasilju nad starejšimi, katerega pobudnica je bila Mednarodna mreža za preprecevanje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi. 
stvari, kot so na primer hrana, oblacila vlja sama prijava nasilja, ker vecina sta­in zdravila. Med specificne oblike nasi-rejših ne želi, da se nasilje nad njimi pri­lja pa sodijo tudi omejevanje gibanja, javi, ker je to nekaj, kar tudi za same žrtve prisilno hranjenje, prisilno oblacenje in ni sprejemljivo, sega izven tradicionalnih umivanje, zanemarjanje, preprecevanje okvirov in nacina njihovih prepricanj in osebnih stikov, preprecevanje opravlja-nacina življenja. nja vsakodnevnih opravil. 
Odzovimo se! Zamolcano in prikrito nasilje Pomembno je, da nasilje prepoznamo in Nasilje nad starejšimi je žal še vedno se ustrezno odzovemo s prijavo nasilja 

Špela Batis, CSD Ljubljana prikrito in zamolcano, kot ugotavlja-na policijo ali pa na center za socialno 
jo številne raziskave. V okviru Delovne delo. Ob tem je pomembno poudariti, da Mnogotere oblike nasilja skupine za nenasilje v zdravstveni negi je v skladu z zakonodajo dolžan vsakdo Nasilje nad starejšimi je po definiciji ugotavljajo, da »starejši o tem, da doživ-takoj obvestiti center za socialno delo, Svetovne zdravstvene organizacije »en-ljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov policijo ali državno tožilstvo, ce sumi, da kratno ali ponavljajoce se dejanje oziro-in partnerjev ali pa s strani zaposlenih v je žrtev nasilja oseba, ki zaradi osebnih ma neustrezno obnašanje, ki se dogaja zdravstvu in socialnem varstvu, zelo tež-okolišcin ni sposobna skrbeti zase. znotraj vsakega odnosa, ki temelji na ko spregovorijo. Strah, nemoc, sram in Nasilje ne sme biti nekaj družbeno zaupanju, in ki škodi starejši osebi ter jo odvisnost jim preprecujejo, da bi o svoji sprejemljivega. Imejmo nicelno toleran­spravlja v nevarnost«. Kot opažamo pri stiski spregovorili z osebami ali organiza-co do nasilja ter s prepoznavanjem in delu s starejšimi, so najpogostejše psi-cijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, pravilnim ravnanjem preprecimo pojav hicno, fizicno in ekonomsko nasilje, dru-da bi razkritje nasilja še povecalo njihovo nasilja nad starejšimi. ge oblike nasilja pri tem niso izkljucene. ogroženost ter odvisnost in jih pripeljalo Med nasilje pa spada tudi zanemarja-še v vecjo stisko.« Tudi centri za socialno CSD Ljubljana – nje, to je odtegovanje nujnih življenjskih delo opažamo, da veliko težavo predsta-most do vaše (po)moci 



Koticek za oddajo še delujocih aparatov

v CERO Špaja dolina 
V CERO Špaja dolina je postavljen nov koticek za vse, ki bi želeli oddati svoje še delujoce aparate v ponovno uporabo. Koticek najdete poleg zabojnika za odpadno elektroniko, takoj desno za vhodom v CERO. Oznacen je z živo rumeno barvo in ga je težko spregledati. Vanj lahko oddate naslednje še delujoce aparate za ponovno uporabo: pralne stroje, hladilnike, zamrzovalnike, namizne in prenosne racunalnike, zabavno elektroniko, male gospodinjske aparate, igrace, mobilne telefone, zvocnike, TV z ravnim zaslonom z daljincem, LCD monitorje, krožne žage, vrtalnike, glasbene stolpe, sesalnike in druge primerne aparate na elektriko ali baterije. 
Urša Dolinšek 
Zbranim aparatom bo projektni partner v postopku priprave za ponovno upora­bo preveril funkcionalnost in elektricno varnost ter jih vrnil na trg po primerni ceni ali pa jih podaril. Zato se v koticku zbirajo zgolj aparati, ki so delujoci in ne­poškodovani. Kar 1–2 % takšnih naprav se v povprecju vsako leto najde med zbranimi e-odpadki, ki po nepotrebnem koncajo v predelavi materiala. Vsakic, ko zavržemo še delujoco napravo, ji skraj­šamo življenjsko dobo, prispevamo k vecjemu onesnaževanju in nepotrebni porabi naravnih virov. Organizatorji pro-jekta si prizadevajo k vecji ozavešcenosti uporabnikov aparatov, želijo si, da bi na­prave uporabljali cim dlje, saj s tem traj­nostno rešujejo težave onesnaževanja. V Evropski uniji in s tem tudi v Sloveniji pa se izvajajo tudi zakonodajne spremembe na podrocju ravnanja z odpadki, ki vo-
in prostor RS ter Evropske komisije. dijo v krožno gospodarstvo, tako da je 
Vse obcanke in obcane vabimo, da tudi zaradi tega ponovna uporaba zelo 
oddate v rumeni koticek kakšen svoj še pomembna za našo prihodnost. 
delujoci aparat, ki ga vec ne potrebuje-E-naprave vsebujejo številne dragoce­
te, in tako poskrbite, da bo dobil novega ne in med njimi mnoge živim bitjem ško­
lastnika. dljive elemente. Nekatere naprave, kot so recimo prenosi telefoni, vsebujejo tudi 

O projektu Life Spodbujamo e-krožno 
vec kot 60 elementov in so sestavljene iz 
Projekt Life Spodbujamo e-krožno po­številnih delov. Ti materiali izvirajo z vse­
daljšuje življenjsko dobo aparatov z ga sveta. Marsikateri izmed njimi so t. i. 
izvajanjem razlicnih dejavnosti, kot so kriticne surovine. To so surovine, ki so za 
popravilo aparatov, ponovna uporaba gospodarstvo zelo pomembne, jih težko 
aparatov in souporaba aparatov. Med dobimo in skoraj ne recikliramo. Pri pa-
drugim organizatorji po Sloveniji pos­metnih telefonih, ki jih danes v povpre-
tavljajo koticke za oddajo še delujocih cju uporabljamo manj kot dve leti in jih e-krožno pod sloganom #Še sem upora-aparatov. na leto prodamo vec kot 1,5 milijarde, pa ben!, skupaj s projektnima partnerjema bi lahko s podaljšanjem njihove uporabe Zbornico komunalnega gospodarstva za še eno leto prihranili 2,1 milijona ton pri GZS in podjetjem TSD, d.o.o. ter lo-ogljikovega dioksida na leto. kalnim partnerjem Javnim komunalnim 
Koticek je postavila družba ZEOS, podjetjem Grosuplje d.o.o. Projekt je so-d.o.o., v sklopu projekta Life Spodbujamo financiran s strani Ministrstva za okolje 



Bolezni in poškodbe gozdnega drevja 
V prispevku so predstavljene najpogostejše bolezni gozdnega drevja iz preteklega leta v našem gozdnogospodarskem obmocju, ki sega od Turjaka do reke Kolpe. Vzroki za razvoj bolezni so lahko abiotski in biotski. 
Franc Dejak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kocevje; Krajevna enota Velike Lašce 
Abiotski ali dejavniki nežive narave so lahko mehanske poškodbe skorje, vej in drugih delov rastline po: vetru, sne­gu, žledu, požaru, streli, suši, mrazu, soncnem ožigu, onesnaženem zraku ipd. Lahko so poškodbe biotske narave, npr. poškodbe po jelenjadi in drugih parklar­jih, glodavcih, npr. po navadnem polhu in voluharicah, ter poškodbe zaradi dela v gozdu. Zaradi poškodb se rastline oku­žijo z razlicnimi glivami, bakterijami, virusi. Zaradi tega drevo lahko delno odmre ali se v celoti posuši. 
V zadnjih desetletjih so vremenska dogajanja postala bolj turbulentna. Pri­haja do pogostejših ujm. V zacetku tega tisocletja smo imeli tri zelo sušna leta, in sicer 2014 žledolom, leta 2017 izjemno mocan vetrolom, v mesecu aprilu leta 2019 hudo spomladansko pozebo itd. Zelo vlažna leta s preobiljem padavin v spomladanskih in poletnih mesecih rav-no tako povzrocijo porast raznih bolezni gozdnega drevja. 
Na Zavodu za gozdove Obmocne eno­te Kocevje smo v lanskem letu oznacili za tako imenovane varstveno sanacijske secnje 197.600 m3 in za posek oslabele­ga drevja 40.900 m3. Skupaj to predsta­vlja skoraj polovico vsega letnega pose-ka v obmocju. Pred desetletji je bilo teh secenj najvec do ene petine, v letu po vetrolomu pa je bila skoraj v celoti le sa­nitarna secnja. Lani so bili pomembnej­ši vzroki sanitarnega poseka insekti (predvsem smrekovi lubadarji), in sicer 
186.000 m3, potem veter 18.000 m3 in bo­lezni 8000 m3. Med slednjimi je štorovka (Armillaria sp.), ki se pojavlja tako na iglavcih kot listavcih in povzroca odmrtje spodnjega osrednjega dela debla in kore­nin. Smreke pogosto napade rdeca troh­noba (Heterobasidion sp.). Prisotnost zadnjih dveh opazimo po odebeljenem spodnjem delu debla ob korenicniku. Po poseku ostane votel panj in poškodba najmanj na prvem hlodu. Rdeca trohno­ba pri smreki je prisotna tam, kjer je bila v preteklosti smreka posajena na nek­daj kmetijskih površinah. V preteklosti je bilo veliko gorskih brestov oznacenih za posek zaradi holandske bolezni – od­miranja brestov. Bresti so zdesetkani, kljub temu je bilo lani posekanih 570 m3. Spore gliv prenašata hrošca veliki in mali brestov beljavar. Mlade breste objeda srnjad in jelenjad, slednja pozi-mi lahko olupi lubje brestov. Po prihodu holandske bolezni v Evropo so bresti na robu izumrtja. Pred nekaj leti so iz Sever-ne Amerike zanesli bakterijsko bolezen jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxine-us). Najhitreje se širi ob vodotokih in na vlažnih obmocjih. Zadnja leta vsako leto zaradi tega posekamo tisoc do dva tisoc kubicnih metrov velikih jesenov. Veliki jeseni pocasi odmirajo, so pa nekateri tudi odporni: teh naj bi bilo od tri do pet odstotkov. Vsak tak zdrav veliki jesen je treba ohraniti za naprej, da bomo z nje­govim semenom in podmladkom dobili odporna drevesa. 

V letu 2020 smo imeli v mesecu maju in dalje vec padavin in s tem ugodnejše razmere za razvoj raznih vrst gliv. Na li­stih javorjev se je v vlažnih neprevetrenih delih gozda mocno razvila gliva javorje­va katranasta pegavost, manj je bilo ja­vorjeve bele pegavosti. Na bukvi je bilo prisotno rjavenje bukovih listov ter na rdecih in crnih borih sušenje najmlajših borovih poganjkov. Lipovec in lipa sta lani na listju imela veliko prisotnost gliv, predvsem cerkosporno lipovo listno pe­gavost (Mycosphaerella microsare). Listi so porumeneli že konec poletja in prej odpadli. V vlažnih letih se na hrastovih listih pojavi siva prevleka iz glive hrasto­va pepelovka (Erysiphe alphitoides). Najprej se pojavi v bolj zaprtih sestojih na listih spodnjih delov krošenj, medtem ko jo je manj ali je sploh ni na soncnih in bolj prevetrenih delih. Na mladih hrastih obcasno povsem preraste listje. Hrasti ne morejo opravljati fotosinteze in lah­ko celo propadejo. Takšni hudi razrasti te tujerodne glive so pri nas razmeroma redki. 
V lanskem letu je bil trend upadanja števila smrekovih lubadark. Veliko za-slug za to imata vreme z veliko vlage ob razvoju prve generacije lubadarjev in pravocasna ter kakovostna sanacija na­padenih smrek. 
Mraz v zacetku aprila 2021 ter kasne­je veliko vlage sta povzrocila razrast gliv na mlajših iglavcih v gozdovih in živih mejah. Laboratorijska analiza na Goz­darskem inštitutu Slovenije je pokazala, da sta se namnožili glivi z latinskim ime­nom Rhizosphaera pini in Chrysomyxa abietis. 
»Stranski proizvod« globalne trgovi­ne je obicajno nenameren prenos tu­jerodnih organizmov z drugih obmocij sveta s podobnimi ekološkimi razmera-mi. Nekatere vrste se pri nas ustalijo in povzrocajo izginjanje domorodnih vrst. Na vsak zelo neobicajen znak, od suše­nja, nenavadnih izvrtin v deblih, obarva­nosti listov, iglic ipd., bodimo pozorni in se pozanimajmo o tem na spletu, npr. na »zdravgozd.si«, ali pri pristojnih gozdar­jih Zavoda za gozdove Slovenije. S skup­nimi mocmi in znanjem bomo zmanjšali ali celo preprecili pojavljanje škodljivih organizmov v gozdovih. ¦ 


Žuželke na vrtu 

Predmestni in mestni vrtovi so ekosistemi v malem. Predstavljajo pomembno zatocišce za mnoge organizme, ki težko 
preživijo na vedno intenzivnejših kmetijskih površinah in pozidanih obmocjih. 
Dr. Jernej Polajnar 

Žuželke so kot izjemno raznolika skupina živali kljucen del teh ekosistemov. Velika vecina živi skrita clovekovim ocem v tleh ali rastlinju in jih navadno opazimo le, ce jih nacrtno išcemo. Pozornost vzbu­jajo le najbolj pisani ali drugace vpadljivi predstavniki, pa seveda vrtni škodljivci, ceprav predstavljajo slednji le neznaten delež žuželcje favne vrtov. 
Z nekaj pazljivega opazovanja lahko vsakdo obcuduje žuželcje prebivalce vrta, ki tvorijo pravcat splet. Ce je vrt dobro ohranjen, bo našel plenilce (pi­kapolonice, tencicarice), rastlinojede (listne uši, gosenice metuljev), z malo vec truda morda tudi zajedavce (na pri­mer osice) in razkrojevalce (govnace, licinke hrošcev, ki se prehranjujejo z odmrlim organskim materialom, idr.). Z nekaj srece lahko opazimo tudi zanimi­ve odnose med njimi. Mravlje na primer skrbijo za kolonije listnih uši, od katerih pridobivajo »mano« – rastlinske sokove, ki jih listne uši izlocajo kot odvecne, za mravlje pa so dober vir sladkorjev. Temu odnosu pravimo mutualizem, pri kate-rem imata obe vrsti korist: mravlje v za­meno za mano varujejo »svojo« kolonijo, podobno kot pastir varuje credo. Mnogo bolj znan primer je opraševanje. Mno­žica opraševalcev, kot so cebele, cmrlji, metulji in muhe trepetavke, v zameno za raznašanje peloda dobi medicino v cve­tovih. Nekateri odnosi so na prvi pogled manj harmonicni, pikapolonice tako pri­dno požirajo listne uši in druge majhne rastlinojede žuželke. Splet vseh teh od­nosov pa v zdravem vrtu podobno kot v naravi vseeno poskrbi, da se noben clen ne namnoži preko vseh meja ali izumre. 
Vrtnar vpliva na skupnost organiz­mov v svojem vrtu na razlicne nacine, predvsem z izbiro sajenih rastlin in za­tiranjem neželenih predstavnikov, ki ga najveckrat izvajamo s kemicnimi pri­pravki – pesticidi. Z raznolikimi, pred­vsem medovitimi vrstami rastlin je vrt, ce je dovolj velik, lahko prava oaza bio-diverzitete, kjer bodo naravni sovražniki škodljivcev pripomogli k ravnovesju in morda uporaba pesticidov sploh ne bo potrebna. Pesticidi proti žuželkam – in-sekticidi – so netarcni in škodujejo vsem žuželkam, tudi koristnim. Ob prekomer­ni uporabi insekticidov nevede zatremo tudi naravne sovražnike škodljivcev, ki jih je obicajno manj kot rastlinojedih žuželk in pocasneje se razmnožujejo. Naslednjo sezono zato doživimo še hujši izbruh škodljivca, ki ga zdesetkana po­pulacija plenilca ne more vec uravnati. V tem zacaranem krogu porabimo ved-no vec insekticida za enak ucinek, hkrati pa škodujemo še okolju in sebi, saj so to strupene snovi. 

Opazovanje drobnih prebivalcev vrta je lahko za konec tudi lep hobi. Sodobni pametni telefoni omogocajo že zelo so-lidne fotografije, ki jih lahko delimo na opazovanju narave namenjenih spletiš-cih ali v skupinah na družbenih omrež­jih. Od mednarodnih je najbolj znan portal iNaturalist, kjer lahko vsakdo deli svoja fotografska opažanja. Tam jih bodo drugi clani pomagali prepoznati, s tem pa bomo tudi sami izvedeli vec o svojih drobnih sopotnikih. Brez njih bi tudi mi težko preživeli! 
Je vaš vrt oaza biodiverzitete? Va-bljeni, da sodelujete na našem natecaju »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«. Na-vodila za prijavo so objavljena na spletni strani www.naturaviva.si. 

Kaj lahko storimo za zdrav ekosistem na vrtu? 
• 
Ce imamo dovolj velik vrt, lahko pustimo del zarašcen s »pleve­lom«. Divje rastline služijo kot zatocišce za žuželke in druge majhne živali, tudi ko preosta­nek vrta prekopljemo za sejanje ali ga poškropimo s pesticidi. 

• 
Ce je vrt majhen, se morda lahko dogovorimo s sosedi za mejico iz avtohtonega grmicevja, ki je prav tako odlicno zatocišce za živali. 

• 
Nastavimo umetna zatocišca za žuželke. Sem spadajo recimo t. i. »hoteli« za cebele samotarke, narobe obrnjene loncke za rože, ki jih napolnimo s suho travo in postavimo na tla, pa s pridom izkoristijo tencicarice in druge vlagoljubne žuželke. Talnim žu­želkam lahko naredimo zatociš-ca iz nalomljene loncevine ali kamenckov v kakšnem kotu. 

• 
Organske odpadke komposti­ramo. Kompost je vsestransko uporaben, v njem pa se naseli tudi množica prebivalcev. 

• 
Poskusimo sobivati s škodljivci, namesto da jih takoj zatiramo. Majhna populacija listnih uši ali pešcica gosenic verjetno ne bo povzrocila omembe vredne škode. 






PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE. Na www.ooz-grosuplje. si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje. 
• POLETNA ŠOLA EXCELA«. Dve dvodnevni racunalniški delavnici v obdobju 1.–6. 7. 2021, z zacetkom ob 16.00, v Domu obrtnikov v Grosu­pljem. Izobraževanje sofinancirata obcini Grosuplje in Dobrepolje. 
DO UKREPOV POMOCI NAJ BODO UPRAVICENI VSI, KI SO BILI ZAPRTI ALI OMEJENI: Interventni zakon pred­videva ukrepe pomoci zlasti za panogi gostinstva in turizma, vendar pa na hude stiske opozarjajo tudi predstavniki dru­gih panog. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki združuje 30 razlicnih panož­nih sekcij, je zato na MGRT poslala pri­pombe na interventni zakon z željo, da bi bili do ukrepov upraviceni tudi drugi subjekti, ki so bili v casu epidemije vec mesecev z odlokom zaprti ali omejeni. Upravicenci do sofinanciranja regresa bi morali biti vsi, ki jim je bilo poslovanje onemogoceno ali bistveno oteženo naj­manj tri mesece v letu 2021. Predlagamo tudi, da se zadnji rok za izplacilo regre­sa v letu 2021 prestavi na 1. november 2021 tudi za delodajalce, ki jih ne zave­zuje kolektivna pogodba dejavnosti in se spopadajo z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije. Prav tako naj se povrne nadomestilo za izpad prometa ter 100-odstotno nadomestilo za cakanje na delo doma oz. bruto II. Predlagamo tudi, da se sredstva povrnejo neposred-no delavcu z namenom, da delodajalec ne zalaga svojih sredstev in nato caka na povrnitev s strani države. 
OBVEZEN VPIS ELEKTRONSKEGA NASLOVA GOSPODARSKIH DRUŽB: Na podlagi zadnje spremembe Zakona 
o gospodarskih družbah (novela ZG­D-1K, objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/2021, dne 9. 2. 2021) morajo vse gospodarske družbe v predlogu za vpis ustanovitve navesti tudi elektronski na­slov družbe, ki se vpiše v Poslovni regi­ster Slovenije. Obstojece družbe pa mo-rajo elektronski naslov v register vpisati v roku enega leta od uveljavitve zakona, to je do 24. februarja 2022. Obveznost ve­lja za kapitalske in osebne gospodarske družbe ter tudi za gospodarska interesna združenja in podružnice tujih podjetij. Obveznost NE velja za samostojne pod-jetnike. 
DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje clane in stranke obvešcamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 možen samo s predhodnim dogovorom. Vsa komu­nikacija poteka po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas epidemije spremljamo ak­tualne razmere v gospodarstvu. Vse po­membne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. 
Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 



Hitrost – pocasneje je varneje! 
Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prometnih nesrec, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti. Podrocje hitrosti je zato kljucno za zagotavljanje boljše 
prometne varnosti. 
Bojan Petek, komandir policijske postaje 
Usodna je lahko že najmanjša prekoracitev hitrosti 
Nekateri vozniki hitrosti in nacina vožnje žal še vedno ne prilagodijo svo­jim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim znacilnostim prometa, vremenskim razmeram ter znacilnostim vozila in tovora. Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oprošcata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek nepazlji­vosti, ki jim lahko popolnoma spremeni zelo pomembno je upoštevati hitrostne omejitve in druga prometna pravila, po­licisti v sodelovanju z drugimi državni-mi in nevladnimi organizacijami že vrsto let izvajamo akcijo Hitrost – pocasneje je varneje. 

Osnovni namen akcije, ki jo vsako leto izvedemo v vec terminih, je zmanjšanje števila prometnih nesrec, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in zmanjšanje njihovih posledic. Naše dejavnosti so usmerjene predvsem v preventivno delovanje, izva­jamo pa tudi poostrene nadzore hitrosti. Posebej smo pozorni na prekoracitvehitrosti v naseljih, pa tudi na povratni­ke in voznike, ki najbolj kršijo hitrostne omejitve. Pri tem uporabljamo tudi raz­položljive stacionarne merilnike hitrosti in sodelujemo z mestnimi redarstvi ter na ta nacin poskušamo prispevati k vec­ji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. 
Vecje so hitrosti, hujše so poškodbe 
Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja po­škodb narašca sorazmerno s hitrostjo. 
Vožnja znotraj hitrostnih omejitev lahko na evropskih cestah reši na tisoce življenj. 
Že ce bi povprecno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesrec zmanjšalo za približ-no 4 %. Znižanje povprecne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesrec za­radi hitrosti za približno 2 %. 
Na to, da je pocasneje tudi zares varne­je, pa kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 %. 
Vecje povprecne hitrosti so znacilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki lah­ko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen obcutek varnosti, pogosto tudi preceni­jo svoje sposobnosti, zaradi cesar vozijo hitreje in bolj agresivno. Obenem je v lepem in toplem vremenu, tj. spomladi in poleti, promet gostejši, poleg vozni­kov osebnih in tovornih vozil pa je na cestah tudi veliko pešcev, kolesarjev, voznikov motornih koles in koles z mo-torjem, kmetijske mehanizacije idr., kar dodatno negativno vpliva na prometno varnost. 
Bodite odgovorni in prilagodite hitrost! 
Vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter raz­meram na cesti! ¦ 


Delovni cas pomembnih služb, ustanov 
ZDRAVNIŠKA OSKRBA 
Ordinacijski cas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, cetrtek popoldne, petek dopoldne. 
Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za narocanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). 

ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba 
Ob delavnikih ponoci (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za obmocje obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivancna Gorica. Za vsa NUJNA stanja klicite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. 

ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) 
Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Cetrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Narocanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net.  
ZARADI POLETNIH DOPUSTOV SE LAHKO DELOVNI CASI SPREMENIJO! 

LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM 
Ponedeljek in cetrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. 

FIZIOTERAPIJA KRAJNC 
www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. 

OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE 
Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. 

KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) 
Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. 

KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM 
Delovni cas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Cetrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. 

ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA 
Torek: 18.00 do 20.00 


POŠTA VIDEM 
Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, cetrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. 

KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM 
Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. 

POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) 
www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. 

KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠC, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA 
Pogrebne storitve Novak 
Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. 
SKUPNA OBCINSKA UPRAVA 5G: 

PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. 

MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. 

MEDOBCINSKO REDARSTVO 
Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 


Govor ob osamosvojitvi Slovenije na prireditvi 



24. junija 1991 

Na pobudo takratnega predsednika Kulturnega društva Dobrepolje Franca Zrneca je spodnji govor sestavil in z njim kot slavnostni govornik na prireditvi ob osamosvojitvi Slovenije, 24. junija 1991, ob 21. uri zvecer nastopil Anton Jakopic. Tistega vecera se je na eni prireditvi zbralo najvec Dobrepoljcev naenkrat. Po oceni vec kot 2000. Prireditev se je zacela ob 19. uri s sv. mašo, sledili so kulturni program, slavnostni govor, kurjenje kresa in nato družabno srecanje. Nebo so ves cas preletavala letala JLA. Za podoživljanje tistih trenutkov si lahko praznicni govor preberete spodaj. 
Bojan Novak 

GOVOR ANTONA JAKOPICA, 25. 6. 1991: 
Po vec kot tisocletnem hlapcevanju smo koncno docakali ta veliki dan. Dan, po katerem smo hrepeneli, dan, za katerega smo se borili, za katerega smo molili, si ga iz vsega srca želeli, pa se nam je vedno odmikal, da se nam je vcasih že zdelo, da ga nikoli ne bo. In vendar je prišel. Danes lahko s ponosom ugotovimo: smo drža­vljani Republike Slovenije, svoji gospo­darji v svoji državi. Ponosni bodimo na ta dan in na svojo domovino. Vesel sem, da mi je bila zaupana cast, da vam lah­ko danes, na ta veliki dan, spregovorim nekaj besed za osvežitev in oris pomena tega velikega in svecanega trenutka. Dav-no je že leto 820, ki pomeni dokoncno podreditev Karantanije Bavarcem ozi­roma Frankom. Knežji kamen, ki doka­zuje, da smo bili Slovenci državotvoren narod že pred vec kakor tisoc leti, sploh ne stoji vec na naši zemlji. Tisocletno stiskanje obroca okoli nas, nasilna ger­manizacija, turški vpadi, poseganje po slovenski zemlji od vzhoda do zahoda je stisnilo naš življenjski prostor na vse­ga dobrih 20.000 km2. Toda ostala nam je ta deželica pod Triglavom, kjer se na tako majhnem prostoru pokaže vsa ra­znolikost in lepota sveta, od gorenjskih vršacev z vecnim ledom do morske gla-dine, dolenjskih in štajerskih gricev ter prekmurske ravnine. Ta dežela nam je ostala, tu je preživel trdoživ slovenski rod in tu si je danes ustolicil samostojno slo­vensko državo. Ali ni zares velicastno, da se dvigne narod, tisocletje zatiran, brez lastne države, za katerega so razni varuhi trdili, da sploh ni državotvoren, in razgla­si samostojno in neodvisno državo? Od kje mu moc? Ali se res zavedamo velica­stnosti in pomembnosti tega trenutka? Zdi se mi, da nas tu pa tam zgrabita nek strah in panika ali pa neka nostalgija po lepem hladnem mrtvilu, v katerem se nic ne dogaja in kjer se nam ni treba za nic opredeljevati. Cas, v katerem živimo, pa od nas zahteva stalno opredeljevanje, vecjo odgovornost, vec ponosa. Verje-mite mi, da lahko preživimo kot narod in kot posameznik tudi ob pomanjka­nju materialnih dobrin. Ne moremo pa preživeti in ustvarjati lastne države brez hrbtenice, brez ponosa, brez duhovne širine in stabilnosti ter brez enotnosti v nacionalnem ponosu. Slovenski narod je star evropski narod. Vse zgodovinske teorije o nastanku ali zacetku Sloven-cev in Slovanov so še nedorecene. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so bili naši predniki naseljeni na vecjem delu srednje Evrope. Še v predrimskih casih so tako imenovani Veneti poseljevali pretežni del ozemelj današnje Slovenije, severne Italije, Švice, Avstrije, južne in osrednje Nemcije, skratka osrednji del Evrope. Imeli so že razvito kulturo, svoj jezik in pisavo. Še danes so ohranjena imena nekaterih mest, ki imajo izrazito slovenski izvor, npr. Ženeva na skrajnem zahodu Švice, ki izvira iz slovenske žene. Prav tako so ohranjeni in se še izkopava­jo razni predmeti in zapisi iz tistih casov. Zato je po mnenju teh zgodovinarjev ta država oz. skupnost Venetov dokoncno propadla po rimskih osvajanjih, ceprav so se mednje že prej pomešali drugi na­rodi. Nam bližnja je zgodovinska teori­ja, ki smo se je ucili v šolah, da so naši predniki prišli iz vzhoda od rek Dneper in Dnester skupaj z drugimi Slovani v 6. stoletju po Kristusu. Iz skupnega slovan­skega jedra so potem nastali posame­zni slovanski narodi. Resnica je zavita v casu zgodovine in je verjetno ta, da so se avtohtoni in romanizirani Veneti ob stikih s Slovani pomešali in poslovanili, in tako je nastal slovenski oziroma takrat karantanski narod, ki je ustanovil lastno državo oziroma kneževino Karantanijo, ki pa se je zaradi obrambe pred prodira-jocimi Obri naslonila na Franke oziroma Germane in s tem izgubila svojo takratno samostojnost. 


Kako je sploh mogoce, da smo pre­živeli tisocletno germansko nadvlado? Lahko bi rekli, da je to cudež. Vendar iz tega cudeža lahko izlušcimo vsaj dve bi-stveni resnici, ki sta ohranili naš narod. Ena od teh je, da smo Slovenci sprejeli kršcanstvo. Ceprav so nas v šolah ucili, da smo s tem izgubili svojo samostoj­nost, pomeni sprejem kršcanstva prav gotovo temelj, da je naš narod še danes prisoten na tem košcku Evrope. Ce se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da so vsi narodi takratnega casa, ki niso spre­jeli kršcanstva, izbrisani iz zgodovine, npr. mogocni Obri. Evropski narodi so imeli že doloceno višjo stopnjo kulture, kršcanske kulture, ki je bila pravzaprav nosilka in gonilo evropske kulture in vsega nadaljnjega razvoja, na katerem sloni vsa današnja Evropa, v katero se želimo ponovno vkljuciti. S prevzemom kršcanstva smo se izenacili z drugimi evropskimi narodi in nismo bili za njih vec barbari. Postali smo torej evropski narod, del Evrope, in si v njej zagotovili trajno mesto, ceprav nismo imeli svoje države. Kršcanstvo je že po svojem bi-stvu zagovarjalo enakopravnost narodov in ljudi, saj sv. Pavel pravi: »Nic vec Juda ne Grka, ne vec sužnja ne svobodnjaka, nic vec moškega ne ženske, zakaj vsi ste eno v Kristusu Jezusu« (Gal 3,28). 
Druga resnica je, da smo preživeli tudi zato, ker so naši predniki razvili vi-soko stopnjo narodne in ljudske kultu-re, ljudske pesmi, šege in navade, ki so ohranjale naš jezik, ki so vlivale pogum in zavest, da pripadamo slovenskemu narodu. Lepo je to misel izrazil Ipavec v pesmi: »Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mati d'jala, ko me je dete pesto-vala.« Da, slovenske matere so v samo­odpovedi previjale svoje sinove in hcere, mnogo sinov in mnogo hcera. Tudi to je ohranilo naš narod. Tega dejstva bi se morali tudi danes mnogo bolj zavedati. Slovenske matere in ocetje so bili tisti, ki so znali vcepljati svojim otrokom od rojstva dalje slovensko zavest, ki je šla iz roda v rod in se še stopnjevala. Uci­li so svoje otroke slovenske pesmi, slo­venskih molitev. Ohranili so družino kot trdno temeljno skupnost, kot posveceno skupnost slovenstva. Iz teh družin so se rojevali posamezni sinovi našega naro­da, ki so prepojeni z zavestjo pripadno­sti slovenskemu narodu dvigali in bodrili ljudi, jih izobraževali in gradili slovensko kulturo in pri tem pogostokrat žrtvovali celotno svoje življenje v dobrobit naro­da. Spomnimo se ob tem samo nekaj teh imen: Primož Trubar, Valentin Vo­dnik, France Prešeren, Ivan Cankar itd. (predolg bi bil spisek vseh). Ti ljudje so gradili našo kulturo in jo predstavljali svetu. Naš narod se po svojih stvaritvah lahko kosa z drugimi evropskimi narodi. V revolucionarnem letu 1848, imenova­nem tudi pomlad narodov, smo imeli enakovredno z drugimi narodi izobliko­vano svojo narodno zavest. Že v tem letu je bila izoblikovana zahteva po zedinje­ni Sloveniji in že takrat se je izoblikova-la tudi slovenska narodna zastava: bela, plava, rdeca trobarvnica brez kakršnih koli drugih znakov. Po letu 1848 pa je slovenska zavest vse bolj rasla in zahte­ve po tem, da se otresemo nemške nado­blasti, so bile vse vecje, tako da smo se koncno leta 1918 izlocili iz tedanje avstro ogrske monarhije. Leto 1918 pomeni za Slovence dokoncen izstop izpod nem­ške nadoblasti, vendar pomeni, zaradi igrackanja velikih sil z nami, tudi usodno razdelitev slovenskega naroda med štiri države. Najvecji osrednji del je namrec prišel pod SHS, del (Primorska) pod Ita­lijo, Koroška po plebiscitu leta 1920 pod Avstrijo, del Slovencev je ostal tudi pod Madžarsko. Od tod tudi prizadevanja dela takratnih slovenskih politikov, da bi bilo za nas bolje, ce bi ostali vsi v eni državi. Tej struji se je pridružil tudi naš rojak Fran Jaklic. Prikljucitev Slovenije, pravzaprav dela Slovenije (ker je bila strahotno oklešcena), je za nas, poleg po­zitivnih, saj smo se otresli nemške nado­blasti, prinesla tudi negativne posledice. Izstopili smo namrec iz Evrope in postali del balkanske države, ki pa je bila v tistih casih po svoji razvitosti dalec za Evropo. Obljube in sanje o popolni svobodi so se hitro izgubljale. Že leta 1923 komentator v Mohorjevem koledarju ugotavlja: »Za-man so bila prizadevanja za zedinjeno Slovenijo.« Slovenija je vse bolj izgubljala samostojnost, s šestojanuarsko diktaturo leta 1929 pa smo jo tudi formalno izgu­bili. Slovenija je postala Dravska bano­vina. Nekateri starejši se tega obdobja še spominjate. Vse to sem vam pripove­doval zato, da skupaj ugotovimo, da se zgodovina ni zacela 1941 niti 1945, pac pa davno prej. 1941 se je pri nas zacela druga svetovna vojna in istocasno socia­listicna revolucija, ki je usodno razdelila slovenski narod. S strani komunisticne partije vsiljena socialisticna revolucija v casu okupacije, ko bi se moral strniti ves narod v skupen odpor proti okupatorju, je naredila v slovenskem narodu straho­vit razkol. Namesto pravega nacionalne­ga upora proti okupatorju se je zacelo po teoriji razrednega boja medsebojno obracunavanje, ki je zahtevalo vec živ­ljenj Slovencev, kot jih je na naših tleh unicil okupator. Za dobršen del Sloven-cev je namrec pomenila uvedba boljše­vizma prav enako katastrofo za narod kot okupacija. Dejstvo je, da smo Slovenci, po izgonu okupatorja in krvavi zmagi revolucije leta 1945, pristali pod vojaš­ko in partijsko diktaturo, ki je slovenski narod z demagogijo in nasiljem, ki je bilo spretno prikrivano, držala v popolnoma podrejenem položaju. Edini resnicni vi-dnejši pozitivni rezultat druge svetovne vojne je za Slovence nedvomno ponovna združitev Primorske s preostalo Sloveni­jo. Vse drugo je vprašljivo. Navidezna so-cialni mir in blagostanje ter neprestano ponavljanje raznih parol o enakoprav­nosti so marsikoga uspavali. Zadovoljil se je s tem, da v njegovem imenu odloca­jo drugi. Navidezna demokracija je bila spretno prikrita kamuflaža za zavajanje množic. Prepricevanje, da je zadovoljitev osnovnih življenjskih materialnih potreb dovolj za življenje, in istocasno zatiranje vere in svobode izražanja so unicevali duhovni razcvet naroda in ustvarjalnost posameznika. Le tako lahko razumemo, da se slovenski narod ni že prej uprl. 
Svetovni proces razkrajanja nehuma­nega realsocializma je odpljusknil tudi k nam in nam odprl oci. Dogodki v zadnjih dveh letih so si bliskovito sledili. Ne mo-remo si niti predstavljati, niti z mislimi dohajati, kako velike spremembe so se dogodile. Izvedba prvih povojnih demo­kraticnih volitev je prinesla poraz dose-danje vladajoce strukture. Nove stranke so si zadale kot osnovni cilj osamosvoji­tev Slovenije. Slovenci smo ga s plebisci-tom 90 % podprli in koncno z današnjim dnem tudi formalno docakali. 
Ob tem pa smo se seveda srecali s ko­pico težav, ki v našo sedanjost vnašajo ne­mir in sumnicenja. Osamosvojitev sama po sebi ne prinaša blagostanja niti vrec s cekini. V prvem obdobju se srecujemo in se bomo še srecevali s trdo realnostjo. Štiridesetletna zgrešena gospodarska in nacionalna politika je pustila celo vrsto težav, ki pa so žal izbruhnile v sedanjem trenutku. Osamosvajanje in istocasna sprememba gospodarskega in družbe­nega sistema seveda težave še povecu­jeta. Pricakujemo lahko še najmanj dve trdi težki leti, ki pa ju bomo zmogli samo z veliko stopnjo odprtosti, pripravljenosti za žrtve in visoko stopnjo narodne zaves-ti. Vsako rojstvo je napor. Brez napora ni rojstva. Tudi z rojstvom nove slovenske države je tako. Ohranjanje navideznega socialnega miru in navideznega blagos-



Mir ali vojna? 
tanja iz pretekle dobe nas lahko privede v katastrofo, iz katere ni izhoda. Novi casi in težje materialne razmere pred nas postavljajo nov izziv. Prebroditi moramo to krizo in iz nje iziti kot prerojen narod, duhovno širok in materialno trden. Vsi tisti, ki so z zmago demokracije in z osa­mosvojitvijo pricakovali predvsem ta­kojšnje trenutne materialne ugodnosti, so seveda delno razocarani. Spremem-be niso v tem, spremembe so v tem, da so se nam odprle možnosti svobodnega delovanja, svoboda govora, svoboda ti-ska, svoboda vere in svojega prepricanja, možnosti na volitvah izbirati vedno nove ljudi, ce s sedanjimi ne bomo zadovoljni. Na gospodarskem podrocju pa možnost vsakega, da odpre trgovino, delavnico ali tovarno. Tu moramo iskati vsebino spre­memb. Vsebina je v temelju. Sprememb pa brez našega sodelovanja, brez naše prizadevne in osebne angažiranosti ne bo.  Neodgovorno kritizerstvo, mešanje pojmov in metanje vsega v en koš niso v cast ne v korist novi slovenski samostojni domovini. 
Dobrepoljci smo med drugo svetov-no vojno in po njej doživeli veliko težkih trenutkov, ki so v nekaterih, ce ne kar v vseh, pustili trajne posledice. Zdi se mi, da sedanje spremembe sprejemamo v nekem strahu, v nekih dvomih in v neki neodlocnosti. Ustrašeni smo zaradi vse­ga, kar se je dogodilo med vojno in po vojni. Dvignimo glave, ozrimo se trezno zgodovini v oci in bodimo nanjo ponos­ni. Pokopljimo z dostojanstvom svoje mrtve. Vsi so ljubili svojo domovino. Ob tem pa si zaželimo: nikoli vec revolucije, revolucija žre lastne otroke. Potrebujemo pa evolucijo, razvoj, napredek, spošto­vanje drug do drugega. Usmerimo svoje sile v prihodnost, prihodnost, v kateri nam bo razlicnost pogledov samo most do skupnega cilja, ki je izgradnja solidne materialne osnove za življenje in nepre­stano duhovno poglabljanje in kulturna rast. Živimo v tej prelepi Dobrepoljski dolini v svobodi in v medsebojnem spo­štovanju v svobodni in samostojni Repu­bliki Sloveniji. 

Naj živi samostojna in neodvisna Republika Slovenija! 
Po burnih politicnih dogodkih, ki so se dogajali pri nas in v svetu konec 80. let in smo jih z zanimanjem spremljali, smo 25. junija 1991 docakali razglasitev samostojne države Slovenije. Z velikim optimizmom in zanosom smo se Dobrepoljci zbrali na Vidmu, ker je bila pred cerkvijo sv. maša, potem pa proslava v pocastitev tega velikega dogodka. 
Marta Šuštar 
Spominjam se, da se je ob koncu proslave dvignil mocan veter in od severozahoda so se zaceli kopiciti veliki crni nevihtni oblaki kot simbol nevarnosti, ki nam je grozila. Kljub silnemu navdušenju in ponosu nas je v srcu stiskal strah. Kaj bo zdaj? Ali bo vojna? 
28. junija 1991 je bil lep soncen dan. Narava je bila v bujnem razcvetu, kot obicajno v tem casu. 
Pocitnice so se pravkar zacele, mož je bil v službi, jaz pa sem z otroki šla sušit seno v senožet k Sv. Antonu. Od tam je bil lep razgled na celotno Dobrepoljsko dolino. Dišalo je po pokošenem senu, metulji so frfotali po zraku, cebele so brencale, pticki so žvrgoleli in ob robu senožeti so zorele jagode. Lahko bi rek-la, da je bil idealen poletni dan, ce ne bi vedela, da se Sloveniji bližajo tanki JLA. 

Sredi dopoldneva se je izza Kamen vrha dvignila jata vojaških letal, ki so hrumela cez dolino proti vzhodu. Že hip za tem pa smo slišali, kako padajo bombe, enkrat in še enkrat in še enkrat. Bil je boj na Medvedjeku. V možgane mi je ostro zarezal stavek: »Vojna je, prava vojna.« V hipu so mi skozi misli zletele vse pripovedi o vojni, vse, kar smo se ucili v šoli, in še bolj tisto, o cemer smo skrivoma šepetali doma s starši in sosedi. Grozote vseh vojn so se v tistem trenutku zgrnile name. 
Takrat sem imela štiri mladoletne ot­roke. Najmlajši je imel tri leta. Stekla sem k otrokom. Stisnili smo se pod leskov grm. V glavi pa je odmevalo: »Vojna je! Vojna bo! Koliko casa bo trajala? Zadnja je bila štiri leta, vojna v Vietnamu pa je trajala kar 20 let. Kaj nas caka? Kaj bo z otroki? Vojna! Zakaj vojna? Zakaj nas napadajo tisti, ki so nam ves cas govorili 
o bratstvu, enotnosti, tovarištvu in soli­darnosti? Kje je zdaj bratska ljubezen? Zakaj ne bi ostali prijatelji in pustili drug drugemu svobodo, da sami odlocamo o svoji državi? Svet je vendar tako lep! Lepo je živeti v miru in svobodi.« Nisem mogla zadržati solz. Sesedla sem se na tla in na glas zajokala. Otroci so onemeli. Nisem mogla govoriti, nisem se mogla premak­niti. Ne vem, koliko casa je to trajalo. Ovedla sem se, ko mi je hcerka prinesla pest jagod, da bi me potolažila. V tistem trenutku sem živo obcutila, kakšen ne­smisel je vojna tu ali kjer koli na svetu in kakšna dobrina je mir. Tega obcutka ne bom nikoli pozabila. 
Zmrazi me, ko sedaj spet slišim javne pozive k revoluciji, ko vidim plakate s stisnjenimi pestmi, ki pozivajo k nasilju in odkrito grozijo s smrtjo. Ali si res kdo spet želi vojne? Ali se mladi ljudje, ki v vecini od malega živijo v izobilju, res že­lijo pobijati med sabo? Ali jim življenje, mir in svoboda ne pomenijo nic? 
Vojna za osamosvojitev Slovenije je bila obrambna. Nikogar nismo napada­li, samo branili smo svojo državo. Cutim globoko hvaležnost in spoštovanje do vseh ljudi, ki so v tistih prelomnih ca-sih darovali svoje življenje. Pa tudi do tistih, ki so s pogumom, znanjem, spo­sobnostmi in domoljubjem delovali na kulturnem, politicnem in obrambnem podrocju in odlocilno prispevali k osa­mosvojitvi Slovenije. Živo se spominjam njihovih obrazov in imen in cudim se, da se veliko ljudi tega vec ne spominja. 
Ko sem na RTV ob obletnici plebisci­ta gledala oddajo o dogodkih v casu osa­mosvajanja Slovenije, sem upala, da bom lahko podoživljala dogodke tistega casa in spet videla ljudi, ki so kljucno prispe­vali k osamosvojitvi Slovenije. V oddaji pa so se pojavili neki neznani obrazi, ki naj bi bistveno prispevali k osamosvojitvi Slovenije, v tistem casu pa jih nikjer ni bilo videti ali pa so stali kje v ozadju in se sklonjenih glav skrivali za hrbti drugih, ker so verjetno upali, da osamosvojitev oz. demokratizacija družbe ne bo uspela. Razocarana sem bila, da se tako potvarja zgodovina, saj so to vendar dogodki, ki sem jih sama doživela in spremljala. Na sreco je naša družba le dosegla takšno raven demokracije, da imamo tudi druge medije, ki bolj objektivno porocajo in ne spodbujajo sovraštva. 
Rada imam svojo domovino, ki je zame najlepša dežela na svetu. Upam, da bomo kljub napetostim v družbi, ki smo jim vsak dan prica, še naprej živeli v miru, saj verjamem, da se vecina ljudi zaveda, da vojna (ali revolucija) nikoli nicesar ne reši. 
Vsi, »ki dobro v srcu mislimo«, bomo gotovo na dan državnosti s ponosom izo­besili slovensko zastavo. Vse najboljše za 30 let, Slovenija. ¦ 

Verjamem in upam, da bomo Slovenci cez 30 let bolj enotni kljub razlikam. 
Mojca Gacnik 





Iskrene cestitke ob 30-letnici samostojnosti Slovenije 
Mineva 30 let od sprejetja Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki sta bili slavnostno razglašeni 26. junija na Trgu republike v Ljubljani. Že naslednji dan se je z napadom JLA zacela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija ubranila neodvisnost. 
Marjan Podobnik, predsednik SLS Suzana Lara Krause, podpredsednica SLS 
Slovenska ljudska stranka (SLS) je bila kot Slovenska kmec­ka zveza (SKZ) ustanovljena 12. maja pred 33 leti v Unionski dvorani v Ljubljani kot prva demokraticna stranka po drugi svetovni vojni v Sloveniji. V pripravah na zgodovinske volitve, na katerih je zmagal Demos, je naša stranka pomagala usta­navljati obcinske odbore drugih novih strank, s ciljem, da bi ljudje imeli cim širšo ponudbo in bi pridobili cim vec volivcev za uresnicitev glavnega Demosovega cilja: vzpostavitev suvere­ne države slovenskega naroda. Demosova vlada pod vodstvom 
g. Lojzeta Peterleta je zato, da bi cimbolj poenotili ljudi pred zgodovinsko odlocitvijo, povabila k sodelovanju tudi opozicij­ske stranke in druge kljucne nosilce najodgovornejših državnih funkcij. To je prispevalo k vec kot 90-% udeležbi na plebiscitu in podpori za samostojno Slovenijo. V SLS smo ponosni na svoj prispevek v teh odlocilnih casih. 
Tako v casu uspehov kot tudi v casu neuspehov je SLS vsa desetletja svojega delovanja v slovenski politiki ostala zvesta svojim kršcanskim in narodnostnim koreninam. 
In ko je pandemija covida-19 pošteno pretresla in obrnila na glavo vse, kar nam je bilo do sedaj znano in razumljeno kot normalno, se sprašujemo, kaj lahko naredimo za to, da bi se Slovenija še naprej uspešno borila z epidemijo, uspešno izpe­ljala vodenje Sveta EU in se nato mirno pripravila na najvecji praznik demokracije, na volitve. 
Kaj lahko ne nazadnje naredimo, da bomo v cudoviti deželi pod Triglavom, ki nam je bila dana in smo jo znali s skupnimi mocmi ohraniti in obvarovati, zagotovili, da bomo živeli v slogi in blaginji, izkoristili danosti in jih hkrati ohranili za prihodnje rodove? In kaj lahko storimo, da bomo ponosno praznovali vse prihodnje obletnice, z zavedanjem, da nikogar nismo pustili zadaj, da ni kljucnih izzivov, ki bi ostali nenagovorjeni? 
Veliko. Vsak na svoj nacin. Slovenska ljudska stranka, Ze­leni Slovenije, Nova ljudska stranka in številne druge stranke, skupine in ugledni posamezniki si za to prizadevamo z usta­novitvijo gibanja Povežimo Slovenijo (PoS), s katerim sode­lujoce stranke in skupine dajemo na razpolago svojo mocno infrastrukturo, da bi na volitvah lahko uspešno nastopili tudi najuspešnejši, najboljši, najbolj kompetentni posamezniki, ne da bi se morali politicno ali ideološko opredeljevati. Kot neod­visne osebnosti s svojo cloveško in strokovno integriteto bodo skupaj s strankarskimi kandidati lahko kandidirali na listi gi­banja PoS in po uspešni kandidaturi bodo lahko svoje znanje, izkušnje in dokazano sposobnost uporabili za vzpostavljanje Slovenije kot gospodarsko cim uspešnejše države in socialno cim pravicnejše družbe. 

K podpori in sodelovanju v gibanju PoS vabimo vse, ki si želite živeti v demokraticni in povezani Sloveniji. Kot smo pred 30 leti zbrali pogum in stopili skupaj in le tako dosegli samo­stojnost, smo tudi danes poklicani, da stopimo skupaj v dobro Slovenije, Slovencev in vseh slovenskih državljanov. 
Ob 30-letnici Slovenije vam iskreno cestitamo in vas vabimo k sodelovanju pri oblikovanju lepše prihodnosti. 
Bog vas živi, Bog živi Slovenijo. ¦ 


Vsem obcankam in obcanom vošcimo za državni praznik, dan državnosti, ko praznujemo 30 let samostojne države Slovenije. 
Pred vec kot 30 leti so se v Sloveniji porodile odlocne težnje za uvedbo demokraticnega sistema, tržnega gospodarstva in samostojne države. Do tega smo prišli z osamosvojitveno vojno, mocno voljo in enotnostjo. To zadnje pa sedaj mocno pogrešamo. Naj nam vsaj mocna volja in vera v prihodnost nikoli ne zbledita. 
Nova Slovenija – Kršcanski demokrati, OO Dobrepolje 

Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje 
Tel.: 01/786 71 40 Elektronska pošta: sikvidem@gro.sik.si 


Približujejo se poletne pocitnice, ki nam nudijo vec prostega casa in zato tudi priložnosti za branje. Zgodi pa se lahko, da se najdemo v dilemi, po kateri knjigi poseci. Pri lažji izbiri nam veckrat pomagajo knjižna priporocila, zato smo se v knjižnici odlocili, da vam jih predstavimo pod naslovom DOBREPOLJ­CI BEREMO. Vabimo vas, da predlagate naslov knjige, ki jo priporocate v branje, in nekaj misli o izbrani knjigi, ki vas je nagovorila. Z vašimi priporocili bomo ponudili ideje za branje zanimivih knjig svojim sokrajanom. Priporoceni naslovi knjig bodo razstavljeni v prostorih knjižnice. Knjige nas namrec ne samo razsvetljujejo, temvec tudi povezujejo. Ne glede na letni cas nam knjiga omogoca številna potovanja, cetudi jo beremo doma. Predvsem pa smo s knjigo vedno v dobri družbi. Veseli smo, da se je s svojim predlogom za branje pridružil župan Obcine Dobrepolje Igor Ahacevcic, ki je strnil nekaj misli o izbrani knjigi. 



Župan Obcine Dobrepolje Igor Ahacevcic in knjiga, ki ga je nagovorila 
Zadnja knjiga, ki sem jo prebral, ima naslov Ne hodi naprej, avtorja Emila Weissa – Belaca. Gre za avtobi­ografsko delo, ki se bere kot roman, v katerem Belac opisuje svojo zavzetost za dejavnost OF v okupirani Ljubljani in potem v partizanih, neomajno vero v ko­munizem, veliko razocaranje že v casu vojne, ko so že zaceli deliti borce v vsaj dve kategoriji (elita in drugi), in povsem podrto sliko sveta, v katerega je verjel, že takoj po koncu vojne v zaporih v Ljubljani ter potem v Bileci in na Golem otoku, ko sploh ni vedel, zakaj je zaprt. Ne-izmerno trpljenje zaradi izmišljotin in laži. 
Branje je na trenutke težko in zahtevno, vendar na koncu clovek spozna številne zablode preteklih casov in bolje razume tudi to, kar se zdaj dogaja pred našimi ocmi. Dober opis stanja, ki Slovence že desetletja duši in ne dopušca razcveta slovenskega duha in sposobnosti. 
Priporocam v pocitniško branje! 


Dobrepolje bogatejše za 42 novih samostojnih bralcev 
Veliko zavzetosti in truda je potrebno, da osvojimo skrivnostni svet tiskanih in pisanih crk in postanemo samostojni bralci. V drugem razredu spoznajo ucenci že vse crke, tako tiskane kot pisane, in lahko zacnejo brati samostojno. Nagrada za njihov trud je neprecenljiva. Odprejo se jim vrata v svet znanja, pus­tolovšcin in doživetij. Vse to namrec prinašata knjiga in branje. Postati samostojen bralec je tako zelo pomemben dosežek, ki ga lahko poimenujemo tudi ena izmed prelomnic življenja. Zato vsem ucencem drugih razredov cestitamo. Novih bralcev se veselijo celotna skupnost, knjižnica in obcina. Knjižnica je tako v sodelovanju z obcino za ucence pripravila poseben slo­vesen dogodek ob upoštevanju predpisanih varnostnih ukre­pov. Ucenci posameznih drugih razredov so si ogledali inte­raktivno virtualno predstavo Po Sloveniji s popotnikom Jakom in z njo spoznali njene lepote in znamenitosti. Po predstavi so vsi prejeli priznanje in majico z motivom pravljicnega junaka Palcka Bralcka in napisom Jaz berem ter logotipom naše obcine, ki je nosilka naziva branju prijazna obcina. Ucenje branja je zahteven proces. Redno branje je nujno potrebno, da postanemo suvereni in dobri bralci. Predvsem pa se zavedaj-mo, da imajo tudi samostojni bralci radi, da se jim bere. Tako starši še vedno berimo svojim otrokom. Naj bo skupno branje priložnost za kakovostno preživet cas in poglabljanje medse­bojnih vezi. Predvsem pa bodimo vzor svojim otrokom. Poka­žimo jim z zgledom, da je branje pomembna vrednota. Vsem ucencem želimo, da knjiga še naprej ostane njihova popotnica in da se cim veckrat srecamo v knjižnici. 

 Ucenci 2. b razreda OŠ Dobrepolje so postali samostojni bralci. V podružnicni šoli Struge nas je Palcek Bralcek popeljal v carobni svet branja. 




V Strugah imamo tri nove nadobudne samostojne bralke, ucenke drugega razreda, med njimi sta Neža in Isabel. 


Ko knjiga ne dovoli, da prenehaš brati 
Obletnico samostojnosti države smo obeležili tudi v okviru bralnega kluba Dobrevoljci. Izpostavili in prebirali smo realisti-cen roman F. Lainšcka Strah za metulje v nevihti, v katerem je avtor ljubezensko zgodbo umestil v obdobje od služenja voja­škega roka v JLA do slovenske osamosvojitvene vojne. Lainšcek je pisatelj, pesnik, dramatik, scenarist in avtor filmskih predlog. V ustvarjalni opus sodijo tudi številna besedila za slovenske glasbene ustvarjalce. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim dvakrat nagrado kresnik za najboljše slovensko delo, nominiran je tudi letošnje leto. Lainšcek je dobitnik le­tošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Zakaj knjigo priporocamo v branje in kaj vse je srecanje vkljucevalo, pa po­dajajo vtisi, ki jih je zapisalo nekaj clanov bralnega kluba. 
V bralnem klubu Dobrevoljci smo se po daljšem casu zbra­li vsi tisti, ki nas združuje potreba po branju in spoznavanju razlicnih svetov, da si izmenjavamo svoje poglede na tematiko prebranih knjig. Združuje nas tudi potreba po druženju, po tis-tih neposrednih stikih, ki jih ne more nadomestiti nobena nova tehnicna iznajdba. Združuje nas povezovalka teh cudovitih vecerov, ga. Jasmina Šušteršic Mersel, ki vsakega avtorja preb­ranega dela celostno predstavi. Tako smo kakovostno preživeli tudi zadnjo majsko sredo ob prebranem romanu Ferija Lainšcka Strah pred metulji v nevihti. Omenjeni roman razgrinja dožive-to in usodno prepleteno zgodbo iz polpretekle zgodovine, ko so slovenski fantje služili vojašcino po razlicnih krajih Jugoslavije. Razgrinja odnose med razlicnimi narodi, ki smo bili združeni v skupni domovini. Osnova romana temelji na osebni zgodbi, kjer bi se med glavnima junakoma življenje lahko nadaljevalo v ljubezni, ce bi bilo med njima vec zaupanja in poguma za nove življenjske korake. Ker tega ni, ostane v obeh glavnih junakih neizbrisen in bolec obcutek nedovršenosti neke globoke ljubezni. 
Roman je napisan dovtipno z mnogimi karakternimi osebni-mi in narodnimi življenjskimi vsebinami. Tistim, ki smo živeli v tem obdobju, je vsebina romana obuditev spomina na cas, ko se dolocenih podrocij v življenju zaradi strahu nismo upali ali smeli dotakniti. Mlajšim bralcem pa je roman prikaz nekega casa, ki se ne sme vec vrniti, kajti tam, kjer je strah, ni prostora za ljubezen. Življenje brez ljubezni in zaupanja pa niti nas niti drugih okoli nas ne osrecuje. 
Jožica Fabjan 
Knjigo z naslovom Strah za metulje v nevihti pisatelja Feri Lainšcka sem prebrala in ob poglobitvi v branje bila prijetno presenecena, tako da pisatelju cestitam. Poglavja, dejanja se na­mrec tako prelivajo in izlivajo v presenetljive življenjske zgodbe. 
Ivanka Zrnec 
Dolgo je bilo tole »koronsko« leto, ko se clani bralnega kluba nismo videli, in tudi zato smo se vsi veselili majskega druženja. Že po veselih pozdravih, smehu in pozitivni energiji vseh priso­tnih je bilo jasno, da bo vecer zelo prijeten. 
Všec mi je bilo, da je bilo za prvo srecanje izbrano delo sloven-skega avtorja Feri Lainšcka Strah za metulje v nevihti. Vsem, ki te knjige niste prebrali, jo toplo priporocam. Vecer ni bil caroben samo zaradi knjige. Prijeten in caroben je bil tudi zaradi našega clana Robija, ki je z veseljem bral avtorjeve pesmi, ki v prekmur­skem jeziku/narecju zvenijo povsem drugace. S pristno melodiko jezika smo res zacutili umirjenost, domacnost in vso mehkobo, ki jo je 

F. Lainšcek vtkal v svoje pesmi. 
Lepo doživetje je pripravila tudi Ema Sevšek z doživeto in-terpretacijo Lainšckove pesmi Ne bodi kot dru­gi. Lepšega zakljucka vecera ne bi moglo biti kot to, da smo po kle­petu, vtisih prisotnih o vsebini knjige, spozna­vanju življenja in dela omenjenega pisatelja prisluhnili še uglasbeni obliki pesmi Ne bodi kot drugi v izvedbi Ditke. Res prijetno. Takih ve-cerov si še želimo.
 Zalka Jeršin 
Pisatelj v tem romanu opisuje obdobje od 70. let prej­šnjega stoletja do osamosvojitve Slovenije. Najprej je tu famozna JLA. Opisi in doživetja so enkratni in resnicni. Potem je ljubezen mladega vojaka. To nepojmljivo custvo je vpleteno v zgodbo tako, da boli srce. Roman bereš in ti ne dovoli, da prenehaš, dokler ni zadnja stran za tabo. Pravi ljubezenski roman. 


Pavlina Novak 


FOTOGRAFSKI NATECAJ 



POLETNI BRALNI KOTICKI 

JUNIJ–AVGUST 2021 

Knjižnica Dobrepolje razpisuje fotografski natecaj Poletni bralni koticki. Udeleženci natecaja naj ujamejo v objektiv knjigo kot osrednji motiv. Lahko gre za selfie ali drugo obliko fotografije, ki vkljucuje knjigo. Fotografija je lahko posneta v prostoru ali zunaj v naravi, ki je v poletnem casu še posebno vabljiva (v senci dreves, viseci mreži, na plaži …). 
Ob zakljucku natecaja bomo fotografije postavili na ogled na razstavi v knjižnici. Fotografije bo ocenil fotograf Tamino Petelinšek in izbral pet najboljših, ki bodo prejeli še posebno nagrado. 


Kateri je vaš najljubši bralni koticek? Ujemite v objektiv trenutek s knjigo. 
Udeleženec lahko sodeluje z najvec desetimi fotografijami (za razstavo bo izbranih pet najboljših). Fotografije pošljete na elektronski naslov knjižnice: sik.videm@gro.sik.si ali jih prinesite osebno na prenosnem kljucku. Vse fotografije morajo biti opremljene s podatki o avtorju (ime in priimek) in naslovom. 
Na natecaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji knjige in fotografije ne glede na starost. 
Glasbena šola Grosuplje ponovno navdušuje na 



mednarodnih tekmovanjih 
Javno nastopanje je dandanes ena pomembnejših kompetenc, ki jih moramo pridobiti tako za uspešno izobraževalno kot kasneje karierno pot. Samozaupanje, ki ga pridobimo z vajo, in pravilna usmeritev s strani izkušenih mentorjev sta kljucna, ko govorimo o suverenem nastopu, ne glede na to, ali nastopamo pred razredom, polnim poznanih obrazov, ali veliko dvorano, polno tujcev. Ucenke in ucenci Glasbene šole Grosuplje se z javnim nastopanjem srecajo že zelo zgodaj, odlicni rezultati na nacionalni in mednarodni ravni pa so pika na i na poti glasbenega izobraževanja. 
Nina Kaufman za Glasbeno šolo Grosuplje, harmonikarjev v Murski Soboti, Panno­foto: Peter Zakrajšek niaccordion. Glasbeno šolo Grosuplje 
sta zastopala mlada harmonikarja Toni Izjemen nastop harmonikarjev Ponikvar in Domen Zupancic, ucenca na mednarodnem tekmovanju mentorja Deana T. Zavašnika. Toni Po-Pannoniaccordion nikvar, ki je nastopil v kategoriji junior, Po tem, ko so ucenke v aprilu dosegle smer klasicna glasba, si je z odlicnim 
odlicne rezultate na Mednarodnem tek-nastopom prislužil posebno priznanje movanju Celeia 2021 v kategoriji citre in ter nastop na zakljucnem koncertu. S World Open Online Music Competition svojim igranjem pa je navdušil tudi Do­v kategoriji klavir, se je v zacetku maja men Zupancic, ki je v kategoriji B nasto­odvilo že 15. mednarodno tekmovanje pil na dveh smereh. Na smeri narodno-

zabavna glasba je osvojil prvo nagrado in 1. mesto, na smeri zabavna glasba pa prvo nagrado in 3. mesto. 
Na 1. mednarodnem tekmovanju Matije Bravnicarja so se preizkusili mladi violinisti 
Violinisti so se medtem mudili na 1. mednarodnem tekmovanju Matije Brav­nicarja. Pod mentorstvom Polone Udovic ter ob klavirski spremljavi Eve Sotelšek so prejeli štiri srebrna in dve bronasti pri­znanji. V I. kategoriji so nastopile Varja Rajic, Iza Zakrajšek in Julija Vovk, ki so prejele srebrno priznanje, ter Patricija Kastelic Kamnikar, ki je prejela bronasto priznanje. V II. kategoriji sta nastopila Tristan Maj Udovic Bes, ki je prejel srebr-no priznanje, in Tara Šurbek, ki je prejela bronasto priznanje. 

Tri prve in ena druga nagrada na 9. mednarodnem tekmovanju Palmanova 2021 
Eno prvih tekmovanj, ki je po dolgem casu ponudilo priložnost, da se ucenci preizkusijo tudi v živo, je bilo 9. med-narodno tekmovanje mesta Palmanova 2021. Mlade violoncelistke Vita Legan, Nika Cernelc in Zala Štepec so pod mentorstvom Zrinke Vlašic Lepen in ob klavirski spremljavi Eve Sotelšek uspeš-no izvedle tekmovalne nastope in si vse 


Obisk Klancarjeve domacije 

Z otroki skupine Miške smo se v torek, 8. junija 2021, na povabilo TD Dobrepolje odpravili v Zagorico, kjer smo si v okviru evropskega projekta »Nadgradnja Klancarjeve domacije« ogledali Klancarjevo domacijo. 

Mojca Babic, skupina Miške 
Že sam pohod do Zagorice je bil otrokom v veliko veselje, saj nam je bilo vreme res naklonjeno, poleg tega pa smo si med potjo ogledovali našo prelepo pokraji-no in videli tudi nekaj živali na paši. Ob prihodu na domacijo nas je lepo sprejel gospodar domacije Stane Škulj in nas popeljal po domaciji. Ogledali smo si in slišali zgodbo o oleseneli kaci na dre­vesu, si ogledali konjski hlev in konjske fige, gnezda lastovic in zajce. Gospodar je nakosil travo, ki so jo otroci naložili v »šajtrgo« in z njo nahranili konje. Otroci so z zanimanjem poslušali gospodarja domacije in si ogledovali orodja, ki so jih pred leti uporabljali kmeti na poljih. Izkusili so se tudi pri vožnji s »šajtrgo«, za konec pa so nas postregli še z domace pecenimi piškoti in bezgovim sokom. 

Hvala TD Dobrepolje za povabilo in hvala gospodu Stanetu za prijeten potep po njihovi domaciji. ¦ 

tri priigrale prvo nagrado. Na tekmova­nju se je preizkusila tudi ucenka Isabela Šoštaric Zvonar s kljunasto flavto. Pod mentorstvom Suzane Paternost Žužek in ob klavirski spremljavi Kristine Arnic je prejela drugo nagrado. 
Vsem ucenkam in ucencem, njihovim mentorjem in staršem iskreno cestitamo ter se veselimo prihodnjih nastopov in uspehov! ¦ 


MOJA DOMOVINA – PRIDELAM IN JEM DOMACE 
Spomladi vse zeleni in cveti, na njivah se veselo seje in sadi. 
Poleti vse raste in se debeli, da jeseni bogato obrodi in polne naše so kleti. 
Vas mirno je okolje, tu smo ljudje dobre volje. Ce te pot zanese v vas, boš videl, da lepo je pri nas. 
EVA PUGELJ, 7. razred PŠ STRUGE 


ŠOLSKI LISTIZBIRNEGA PREDMETA ŠOLSKO NOVINARSTVO 
Spoštovane bralke, spoštovani bralci! 
Narava je lepa sama po sebi. Je neko cudo, ki nas razveseljuje v vseh letnih casih v razlicnih barvah, razlicnih oblikah, razlicnih vonjavah … Pa tudi v razlicni svetlobi. Tokratna številka našega šolskega lista je posvecena hrani. Ce menite, da vam ponuja-mo recepte za slastne jedi – se motite. Ponujamo pa vam nasvete za to, kako z lokalno pridelavo hrane zmanjšamo onesnaževanje okolja. Naš novinar Nik je anketiral os­mošolce, ki so mu našteli kar nekaj prednosti lokalno pridelane hrane. Novinarka Ana pa je opravila intervju z ravnateljem o tem, koliko je bilo odpadkov in zavržene hrane na šoli pred 26 leti in koliko jih je danes. Podatki so prav zastrašujoci. Si mislite, da pred 26 leti na šoli ni bilo organiziranega odvoza odpadkov? »Danes imamo samo na videmski šoli 11 zabojnikov po 1100 litrov za odpadke,« nam je povedal ravnatelj. Moramo se zamisliti in ukrepati. Naši osmošolci so nam dali kar nekaj nasvetov za manj odvržene hrane, ki jih lahko preberete v nadaljevanju; Eva Pugelj, ki obiskuje 7. razred podružnicne šole Struge, pa je napisala pesmico, v kateri opeva našo naravo, ki nam daje cudovite pridelke. S pesmico je sodelovala na natecaju Društva Naša zemlja in prejela priznanje. Intervju z ravnateljem, v katerem opisuje stanje na podrocju odpadkov na naši šoli, pa vas caka na spletu. In tudi še marsikaj drugega. Ceprav se šolsko leto zakljucuje in odhajamo na pocitnice, smo za vas pripravili nekaj vsebine tudi za poletne mesece. Se beremo! Do takrat pa pazite nase. 
Vaših Carobnih in sijocih 8 

KAKO SKRBIMO ZA BOLJŠI SVET? 
• 
Doma gojim zelenjavo in kupujem iz­delke iz Slovenije. (Ž, 13 let) 

• 
Pohvalim proizvodnjo domacih iz­delkov; vozim se s kolesom; locujem odpadke; redno ugašam elektricne stvari, doma naredim vecino hrane. (M, 13 let) 

• 
Sami kaj pridelamo/posadimo doma. Ce je mogoce, kupujemo domace stvari. Pozitivni vplivi lokalne pride-lave so številni: zmanjšamo potrebo po intenzivnem kmetijstvu, manj je unicevanja gozdov, ker ne potrebuje­jo veliko obdelovalne površine, manj je mucenja živali, zmanjšamo ogljicni odtis, ker doma za manjše stvari ne potrebujemo strojev kot npr. traktor­jev in se ne spušcajo toplogredni plini v ozracje. (Ž, 13 let) 

• 
Zmanjšujem kolicino odpadkov in hrano pridelujem doma. (Ž, 14 let) 

• 
Pred nakupom se dobro pozanimam. Hrano raje pridelamo sami doma, kot da jo kupimo. Spodbujamo domace proizvajalce in kupujemo njihove pri­delke. Pozitivni vplivi lokalno pridela­ne hrane so: zdravje, prijaznejša je do okolja. (Ž, 14 let) 

• 
Da jemo lokalno pridelano hrano, 


kuhamo doma in manj uporabljamo elektriko. Ce jemo hrano, ki jo sami naredimo, je naše zdravje tudi boljše, manj onesnažujemo okolje. (Ž, 13 let) 
• 
Specem kruh, jem jabolka z drevesa in tako je manj zavržene hrane. (Ž, 13 let) 

• 
Delamo hrano doma, je ne kupujemo, ce pa ja, kupimo bio. (M, 13 let) 

• 
Doma pridelujemo hrano, vodo toci-mo v steklenice in ne plastenke, vozi-mo se s kolesom. (M, 14 let) 

• 
Si sam prideluješ hrano, greš peš v šolo, kupuješ v pravicni trgovini. (M, 14 let) 

• 
Prideluješ doma, ne kupuješ. (M, 14 let) 

• 
Si posadiš svojo zelenjavo in sadje. Kupuješ slovensko pridelano hrano, na primer med, mast, marmelada … Ne kupuješ tujih stvari, si napišeš li­stek, ko greš v trgovino ... (M, 13 let) 

• 
Uporabljam steklenice in ne plastenk. Sam pridelujem hrano. Kupujem lo-kalno. Recikliram odpadke. Vozim se s kolesom. (M, 14 let) 

• 
Imamo svoj vrt. Države bi morale podpirati kmeta. Ne »špricamo« pri­delkov. (M, 14 let) 



Moja domovina – Pridelam in jem domace 
Šestošolci in sedmošolci so znova razmišljali in besedno ustvarjali, tokrat na razpisani naslov literarnega, fotografskega in likovnega natecaja »Moja domovina – Pridelam in jem domace«, ki ga je razpisalo Družboslovno-naravoslovno društvo Naša zemlja. 
Ema Sevšek, prof. slovenšcine (mentorica) 
Ucenke in ucenci so prisluhnili starejšim, ki znajo slikovito pripovedovati o pomenu domace pridelave razlicnih pridel­kov v vseh letnih casih, in izpod njihovih peres so nastale kratke pripovedi in pesmi, v katerih so izrazili svoj odnos do na slovenski zemlji pridelane hrane. 

Izzive so zelo uspešno opravili, kar izkazujejo njihove stvaritve, izmed katerih je ocenjevalno komisijo nagovorilo kar šest besedil ucencev naše šole: pesmi šestošolke Ivane Leskovec Zavec, sedmošolke Ane Žnidaršic in sedmošolca Anžeta Ahacevcica ter prozna besedila Lane Virant, Ele Zajc in Vite Hocevar. Res navdihujoce branje. Privošcite si ga. ¦ 
Pridelam in jem domace – pripoved babice 
Nekega dne mi je babica pripovedovala o domaci pridelavi ze­lja v njenem otroštvu. 
Povedala mi je: »Domaca hrana je zlata vredna. V mojih otroških letih smo kupovali sol, sladkor, milo, pralni prašek, testenine, riž, olje in kvas. Ostalo hrano pa smo pridelali doma. Zdaj pa ti bom povedala, kako smo pridelovali zelje, da boš bolje razumela. Seme za flance zelja smo spomladi posejali v gredico, ki se je nahajala na soncni strani hiše. Zaradi spušce­nih domacih živali je bila ograjena. Iz semena so vzkalili flanci zelja. Ko so bili ti flanci dovolj veliki in mocni, smo jih presejali na zeljnik. Zeljnik je bila dobro pripravljena (pognojena, orana in prebranana) njiva. Z motiko smo naredili jamice in v vsako jamico položili en flanc zelja ter ga z zemljo pritrdili. Po dolo-cenem casu smo flance z motiko okopali in jim prisuli zemljo. Zelje je lepo rastlo in proti jeseni so se listi oblikovali v lepe trde glave. Zelje smo posekali in ga pripeljali z vozom domov. Doma smo ocistili slabše liste na spodnji strani in z nožem izdolbli storže. Vsako glavo smo še splaknili v vodi. Glave smo naribali na lesen ribežen, ki je imel kovinsko rezilo. To naribano zelje smo stresali v veliko leseno kad. Ta kad je obicajno stala v kleti. Klet je bila v zemlji, kjer je skozi vse leto bila stalna temperatura zraka. Zelje smo otroci tlacili v novih gumijastih škornjih ali pa bosi z umitimi nogami. Solili smo ga in mu dodajali vodo, nato pa smo zelje obtežili z lesenimi deskami in težkimi kamni. Ze­lje je kisalo. Ko je bilo dovolj kislo, smo ga zaceli uporabljati v gospodinjstvu. Približno enkrat na teden smo ga umili, tako da smo z zelja pobrali tanko zgornjo plast, ki se je nabrala na po­vršini. Istocasno smo pomili tudi deske in kamne. Po umivanju smo zelje ponovno obtežili. Tako smo imeli kislo zelje, ki smo ga uporabljali cez vso zimo do pomladi. Zelje je bila odlicna priloga k žgancem, krompirju, fižolu, krvavicam in pecenicam. Iz njega smo kuhali segedin golaž, joto in podobne jedi. Ve­likokrat smo jedli tudi surovega kot solato pri kosilu. Zelje je predstavljalo pravo zakladnico vitaminov. Za te pa vemo, kako so potrebni za dobro zdravje. Zelje v solati je bilo najboljše z nekaj kapljicami olja in mleto kumino.« 

Po pripovedi babice sem šele ozavestila, kako dragocena je domaca hrana in koliko truda je bilo treba vcasih vložiti za to, da so imel kaj jesti, dandanes pa se le usedeš v avto in odpelješ do trgovine. Še posebej pa me je spreletela ta misel, da ce so že za pridelavo zelja porabili toliko casa, koliko so ga morali še za drugo hrano, ki so jo jedli. Danes je vsak kilogram zelja v trgovini pakiran v svojo embalažo, vcasih pa so uporabljali eno leseno kad za kisanje zelja na leta. 
Babica mi je še povedala: »Doma smo pridelovali tudi dru­ge stvari poleg zelja. To so bila žita: pšenica, jecmen, oves, rž, koruza itd. Iz žit smo v mlinu dobili moko. Dvakrat tedensko pa smo doma v krušni peci pekli kruh. Ko se je pekel kruh, je prijeten vonj napolnjeval celo hišo. Pridelovali smo tudi krom­pir, fižol, repo, rdeco peso, peteršilj, zeleno, por, paradižnik, pa-priko, cebulo, cesen itd. Nekatere stvari smo porabili sproti, ostale pa smo shranjevali v kleti ali pa jih vložili v kozarce. Tako smo bili založeni z ozimnico. Doma smo redili tudi pujske. Za pujske smo vso krmo pridelali doma. Koline smo imeli v zim­skem casu. Meso je bilo obicajno na mizi enkrat tedensko. V hlevu pa smo redili govejo živino in imeli smo dva konja. Krave so nam dajale mleko. Iz njega smo doma delali skuto, maslo in smetano. Konja pa smo uporabljali za vprego in delo v gozdu.« 
Moje mnenje je, da je bila hrana nekoc bolj zdrava, saj je bila pridelana bolj ekološko in brez umetnih gnojil in kemikalij, ki jih uporabljamo dandanes. Ce bi živeli tako življenje, kakor ga je moja babi v otroštvu, bi imeli veliko manj problemov z odpadki, ker bi živeli v vecjem sožitju z naravo. Iskreno mislim, da je bil nacin življenja v babicinem otroštvu boljši, saj so živeli v sožitju z naravo, ki jim je obrodila sadove. 
Ela Zajc, 7. a Mentorica: Ema Sevšek 
Pridelam in jem domace 
V majhni vasici na podeželju je živela srecna družinica z dvema otrokoma. Naj in Naja sta bila dvojcka. Hodila sta na podru­žnicno šolo na podeželju, saj sta bila stara že deset let. Oce je delal v vaški tovarni, mama pa je ne dolgo tega odšla na porod­niški dopust, saj družina pricakuje še enega družinskega clana. Naj in Naja se že veselita bratca ali sestrice. To naj zaenkrat ostane še skrivnost. 
Petek je bil in Naj in Naja sta se vracala iz šole. Vesela sta bila, ker je bil na vrsti vikend in potem dolge pocitnice. Ko sta prišla domov, mame ni bilo doma, oce pa naj bi bil še v službi. Pok­licala sta ju na domac telefon. Oglasil se je ocka in povedal še bolj veselo novico, kot je bila ta, da so bile na vrsti pocitnice. Z veselim glasom je sporocil, da se je rodila deklica Isabela. Naj in Naja sta od veselja zajokala. Komaj sta jo že pricakovala. Ocka je pripomnil: »Se že pocasi vracamo domov z mamo in vajino sestrico Isabelo!« Ko so prispeli domov, sta jih otroka pricakala z veliko dobrodošlico. Vsi so bili neizmerno veseli. 
Cez nekaj mesecev, ko je Isabela že malce zrastla, je morala na zdravniški pregled kot vsi drugi dojencki. Ker so bile že po-citnice, sta z mamo in Isabelo odšla tudi Naj in Naja. Zdravnik 
Pridelam in jem domace 
Zbudim se. Kot po navadi je bila še tema. Usedem se na rob postelje. Z na pol odprtimi ocmi pogledam okoli sebe. Pocasi se oblecem in se odpravim ven. Živino pasem na vrhu hriba, kjer je najboljša trava. Usedem se na skalo, kjer po navadi sedim vsako jutro. Opazujem soncni vzhod. Te barve, ta narava. Kaj si naj mislim? Mar je to res moja domovina, mar je to res kraj, kjer živim? Barve vzhoda so se prelivale. Vsakic, ko pogledam ta zaklad narave, cutim mravljince po telesu. Po tem obcudova­nju vredne narave se odpravim nazaj domov. Pomolzem krave. Mleko pa odnesem materi. ,,Mati, kam naj odnesem mleko?'' sem vprašal. Mati pa mi je odgovorila: ,,V kuhinjo odnesi.'' Mati skuha najboljše žgance. Imeli smo veliko posodo. V njo je mati do vrha natocila mleka in žgancev. Jedli smo iz ene posode. To je bila naša tradicionalna jed. Redkokdaj smo jedli kaj druge­ga, saj nismo imeli denarja. Po cele dneve smo garali. Kar smo pridelali, smo prodali. Imeli smo dovolj denarja, da si lahko kupimo osnovne stvari, kot so sol in sladkor. Živeli smo skro­mno. Nikoli nismo poznali telefonov, racunalnikov ali televi­zije. Pomembno je bilo to, da preživimo. V šoli sem velikokrat manjkal, saj sem moral pomagati doma. Bili smo pa zelo verna družina. V družini nas je bilo devet. Otrok nas je bilo pet. Bila sta še stara starša ter mati in oce. V družini sem bil najmlajši. Bil sem zaprt sam vase. Bil sem zelo sramežljiv. Rad pa sem imel slovenšcino. To je bil moj tudi najljubši predmet v šoli. Vse, kar sem hotel povedati, sem najlažje izlil na list papirja. Zato tudi pišem svojo zgodbo. Sem Samo in živim v Dobrepolju. Kdor koli že to bere v prihodnosti, naj ve, da je narava najvecji zaklad. Naj je ne unicuje. To je moja domovina. Lepih zelenih barv, soncnih in toplih poletij ter zelo hladnih zim. Mi živimo je Isabelo pregledal in ugotovil, da z njo nekaj ni v redu. Dolgo casa je potreboval, da je ugotovil, v cem je težava. Povedal je: »Težava je v napacni prehrani!« Družina se ni prehranjevala zdravo, temvec z nezdravo, hitro hrano. Zdravnik je povedal, da ce tega ne bodo popravili, se za Isabelo lahko ne bo dobro koncalo. 

Družina je hitro ukrepala. Odlocili so se, da si bodo pridela­li cim vec zdrave in domace hrane. Najprej so za hišo skopali vrticke in vanje nasuli zemljo. Ker doma niso imeli semen, so jih odšli kupit v semenarno. Podtaknili so jih v zemljo, jo zalili in pocakali, da zraste. Tako bodo imeli doma pridelano zele­njavo in tudi sadje, s cimer bodo v kuhinji pripravljali zdrave obroke. Zdaj so vsak dan jedli zdravo, doma pridelano hrano. 
Po nekaj mesecih zdravega prehranjevanja so Isabelo zopet peljali k zdravniku na pregled. Zdravnik je z veseljem povedal: »Vaša hci je zdaj popolnoma zdrava, kot riba!« Tako so bili vsi zdravi in za deklico Isabelo to ni bilo vec usodno. 
Lana Virant, 7. a Mentorica: Ema Sevšek 

od narave. Rodi nam socne zrele sadeže ter zelenjavo. Vse, s cimer se prehranjujemo, je njeno delo. Mater naravo vsako leto prosimo za dober pridelek. Vem, da lažje živite kot jaz. Narava se pa lahko tudi mašcuje, vsaj tako so me ucili doma. Zato vas prosim, da ohranjate našo kulturo. Pa ne katero koli kulturo. Dobrepoljsko kulturo. Poleti, ko je sonce pripekalo, smo licka­li koruzo, pozimi pa smo skrbeli za živino. Lickanje koruze je bilo zame najbolj dolgocasno in zamudno delo. Sedeli smo na stolih in lickali koruzo. Ko je bila posušena, smo jo zmleli, nato presejali in dobili smo koruzno moko. Iz koruzne moke pa smo skuhali koruzne žgance. Žganci so bila moja najljubša jed. Zdaj pa jih ne maram vec, saj sem jih jedel polovico svojega življe­nja. Le ob nedeljah smo imeli meso. Njive smo orali s pomocjo volov. Takrat nismo uporabljali avtomobilov in motorjev, tem­vec vozove in kolesa. Kolesa so bila takrat zelo dragocena. To je zdaj v današnjem casu kot nov avto. Moja mati je velikokrat odšla z avtobusom v Ljubljano prodajat jajca. Nekega dne pa so vrata avtobusa priprla vreco z jajci. Bilo je približno trideset jajc. Jajca so bila takrat dragoceno živilo. Jajc doma niso nikoli jedli. Kuhan jajcek so dali le, ce je bil kdo bolan, saj ni mogel jesti nicesar drugega. Šele zdaj sem ugotovil, da vsi živimo od narave. Rodi nam zelenjavo ter sadje, s cimer se prehranjujemo mi in naša živina. Ce živini ne bi dajali jesti, ne bi imeli mesa ter mleka. Potrudimo se ceniti naravo, ker je to naša domovina. 
Vita Hocevar, 7. a Mentorica: Ema Sevšek 
PRIDELAM IN JEM DOMACE 
Ni stvari tako domace, kot vedro je cvetace. 
Ko zelenjavo celo leto gojimo in se cez zimo slastno mastimo, 
spomladi krompir in koruzo poleti, polovico pridelkov odnesemo teti. 
Vsak dan se na vrtu potimo, plevel pulimo, rastlino vsadimo. 
V rastlinjaku so paradižniki, paprike, okoli njega por in glave solatice. 
Iz zelenjave naredi se obara, taka, da ji ni para. 
Paradižnike obiramo in se glasno smejemo. 
Naš vrtic vsako leto bogato obrodi, s pridelki nas razveseli. 
Domace je dobro, domace je EKO, to je važno, zato smo zdravi celo leto. 
Anže Ahacevcic, 7. b Mentorica: Ema Sevšek 
PRIDELAM IN JEM DOMACE 
Jemo, se mastimo, a naenkrat nas zanima, od kod vso to hrano dobimo. 
Vsi zgroženi ugotovimo, kar srce v hlace spustimo, da ne vemo, od kod. 
Idejo vsi isto dobimo. »Posadimo svojo hrano!« skupaj zakricimo. 
In res, cez nekaj casa veselo ob mizi sedimo in jemo zdravo domace. 
Ivana Leskovec Zavec, 6. r. Mentorica: Ema Sevšek 

PRIDELAM IN JEM DOMACE 
Zelo rada jem domace in zdravo, saj zato veliko energije imam pa tudi pamet me obišce vsak dan. 
Zelenjava, sadje, jajca in meso, vse domace je lahko. Ce skrbiš za vse to in zdravo živiš, se gibaš in ne rediš. 
Tako kakovostno in brezskrbno življenje imaš, vztrajaš in se ne predaš; vcasih pa se le pregrešiš s cokolado in bonboni. 
A nic zato, samo tvoje telo naj polno veselja bo in vse v redu bo. 
Poskrbi za okolje, da se dobro boš pocutil, pridelaj ali posadi si doma, da tvoja družina vesela bo bila. 
Ana Žnidaršic, 7. a Mentorica: Ema Sevšek 

Še en uspeh osnovnošolke na literarnem natecaju 
Center za mlade Domžale je razpisal tradicionalni likovno-literarni natecaj, tokrat z naslovom OBJEM, DOTIK, POLJUB. In dodelil v kategoriji druge triade osnovnošolcev prvo mesto cetrtošolki Maruši Cesen. 
Mentorica Ema Sevšek 
Kaj vsem mladim, tudi mladim po srcu, pomeni bližina? Kako jo doživljajo? Navdih za svoja literarna dela so sedmo­šolci in cetrtošolka Maruša Cesen iskali v razlicnih oblikah ljubezni, odnosih, bližini, dotikih, prijateljstvu … Pustili so domišljiji prosto pot in se niso omejili zgolj na medcloveške odnose, ceprav je slednje še kako pomembno za preživetje slehernega izmed nas. Pomembno kot kisik … 
Mnogo njihovih kakovostnih besedil me je ganilo v dno duše. Besedilo cetrtošolke Maruše Cesen pa tudi ocenjevalki Tadejo Rode Teran, bibliotekarko in primerjalno književni-co, ter Špelo Habulin, predstavnico založbe Miš in festivala Bralnice pod slamnikom. 
Mlada obetavna besedna ustvarjalka Maruša Cesen je dosegla z besedilom Objem, dotik, poljub drevesa Tolaž­nika prvo mesto v kategoriji druge triade osnovnošolcev. Prav tak uspeh kot lani. Nadejam se, da bomo v prihodnosti imeli milost izpod njenega peresa brati še kaj dušo božajo-cega. 

Objem, dotik, poljub drevesa tolažnika 
Bila sem žalostna – želje so ostale neuresnicene, nacrti prav tako. Šla sem v gozd in zagledala drevo, ki je bilo drugacno od drugih. Krošnja je bila bogato okrašena z listjem rdeckasto ru­mene barve, deblo je bilo grobo, tu in tam porašceno z mahom. 
Ko sem se drevesu približala, sem zaprla oci, položila roko na deblo in zacutila vreznine, ki so se povezale v crke, nato v zahvale. Moja najljubša je bila: »Tolažnik, hvala za tvojo po­moc.« Jasno mi je postalo, da je drevo pomagalo že mnogim v stiski. Jasno mi je bilo tudi, da je drevesu ime Tolažnik. Sedla sem pod najdebelejšo vejo, skozi katero so pronicali soncni žarki, in mu povedala o svojih velikih težavah ter se umirila. Nato sem ga objela in zamižala. Zacutila sem, kako me je drevo posulo z najlepšimi rdecimi listi in me potolažilo. Nekaj casa sem sedela v kupu lepega rdecega listja, nato sem se zacela pogovarjati, kot da je pred mano clovek. Ko se je stemnilo, sem se odpravila domov. 
Slovenska olimpijska bakla 

Na poti domov sem premišljevala, ali sanjam ali se je rav­nokar zgodil cudež. Drevo te lahko potolaži? Seveda lahko. Le nikoli ne pomislimo na to, da te lahko potolažijo tudi rastline, ki ne govorijo. Za tolažbo najveckrat potrebujemo le nekoga, ki samo posluša. 
Od tistega dne naprej veckrat zahajam v gozd in svoje težave ter želje zaupam Tolažniku. Res je dober poslušalec. Mogoce je vcasih malce cudno, da si tako zatopljen v razmišljanje, da misliš, da se pogovarjaš s clovekom. Vprašaš in pricakuješ od­govor, a le tišina odgovori. Pri drevesu Tolažniku je najboljša stvar, da mu lahko poveš res cisto vse, a se ne bo posmehoval, ne bo govoril naokoli, kar mu je bilo zaupano. 
Maruša Cesen, 4. b Mentorica: Ema Sevšek 

Olimpijski ogenj je poleg krogov najznacilnejši olimpijski simbol, simbol olimpijskih iger. Prižiganje olimpijskega ognja (vsake štiri leta) je velik medijski dogodek. V posebnem obredu s soncnimi žarki v grški Olimpiji prižgejo olimpijsko plamenico, ki potem nekaj mesecev potuje po svetu, nato pa se z njo na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger prižge olimpijski ogenj. 
Alenka Leskovar in Andrej Antolic, ki je oblikovala traso poti po vaseh v naši mocnem dežnem nalivu, drugi so tekli foto: Aleš Fevžer obcini. K sodelovanju so povabili tudi OŠ pod sijocim soncem. Radostni nasmehi 
Dobrepolje. Z veseljem smo se odzvali. so pricali o zavedanju, da so del velike Olimpijska bakla je 3. maja 2021 prispela Vodstvo šole, ucitelji, strokovni delavci in olimpijske zgodbe, da »Imamo olimpij­tudi v Slovenijo. Na poti skozi 212 sloven-17 ucencev smo pomagali pri pripravi in ske sanje!«. S takšnimi dogodki se med skih obcin je nekaj ur preživela tudi v ob-izvedbi dogodka. Ucenci 6. in 9. razredov mladimi budita športni duh in pripa-cini Dobrepolje. K nam je prišla v torek, so ponosno prejeli v roke olimpijsko bak-dnost lokalni in širši športni skupnosti. 
25. maja 2021. V naši obcini je bila nosilec lo ter z njo tekli delcek poti. Kdo ve, mogoce pa bo naslednji olimpi­te prireditve Zveza športnih organizacij, Nekateri ucenci so del poti pretekli v jec prišel ravno iz vrst nadobudnih špor­tnikov, ki so na ta posebni dan tekli z olimpijskim ognjem. Tudi nama se je na usta prikradel zadovoljen nasmeh, zaradi takšnih trenutkov sva se zapisala pedagoškemu in športnemu poklicu. 

Izjave nekaterih ucencev: 

Izak Lenarcic: »Ko sem izvedel, da sem izbran za nošenje bakle (olim­pijske bakle), sem bil zelo vesel, saj sem športnik in zelo rad gledam razlicne športe. Med tekom v dežju sem nesel baklo tudi jaz, zato me ni motilo, da dežuje. Važno mi je samo to, da sem nesel olimpijsko baklo.« 
Jošt Kušlan: »Nikoli si nisem mislil, da bo bakla prišla v Slovenijo, kaj šele, da bi jo nosil jaz. To je bil najboljši in najvecji dogodek v mojem življenju.« 
Maruša Kastelec: »Izkušnja je bila odlicna. Zelo sem bila vesela, saj sem imela prijetno družbo. Bakla je bila težka. Bil je odlicen dan. Hvala za to lepo izkušnjo.« ¦ 


Humanitarna akcija Pokloni zvezek v PŠ Struge 
Karmen Kljun 
Vsak clovek se kdaj v življenju znajde v težavah. Biti solidaren pomeni priskociti na pomoc cloveku, ko jo ta res potrebuje. Poti, da storimo dobro delo, pa je mnogo. 
Na Slovenski karitas so nas tudi letos povabili k podpori in k sodelovanju v akciji Pokloni zvezek. Želeli smo zbra-ti cim vec zvezkov za socialno ogrožene otroke in z vašo pomocjo, dragi starši, spodbuditi otroke k solidarnosti s sovr­stniki. To nam je uspelo s 160 zbranimi zvezki, kar je za majhno šolo z malo ot­roki velik dosežek, ki si vsekakor zasluži poklon. 
Vsem staršem, otrokom in uciteljicam se iz srca zahvaljujem za sodelovanje in kot pravi Mali princ: »Ce hoceš videti, moraš gledati s srcem.« ¦ 

Pionirji PGD Kompolje na gasilskem državnem tekmovanju 
In je le prišel dan D, ko smo se 5. junija 2021 z desetino pionirjev udeležili težko pricakovanega in zasluženega gasilskega državnega tekmovanja športnih disciplin v Celju. 
Barbara Štefanc, mentorica za mladino 
Ce se na kratko malce vrnem … Skupina pionirjev v tekmovanju desetin na obcin­skem tekmovanju je zasedla 1. mesto in se tako udeležila regijskega tekmovanja. Tudi na regijskem tekmovanju v Ribnici so se odlicno odrezali in si priborili ude­ležbo na državnem tekmovanju. Zaradi situacije je bilo tekmovanje za eno leto preloženo, tako da je kar nekaj zaslužnih clanov ekipe bilo zamenjanih zaradi let, ki so jih potegnila v skupino mladincev. 

Naj poudarim, da smo vsi skupaj, tako »stari pionirji« kot nova ekipa, mocno va­dili in se trudili, da bi vajo na tekmovanju uspešno opravili, kar smo tudi storili. Ve­seli me, da je naša mladina tako složna in da so nam nemalokrat tudi mladinci njem malo povadili in se tudi malo raz-razvršcanju in štafeti. Vse vaje so super pomagali pri vajah. migali z žogo. Na tekmovanju je bilo kar opravili. Pohvale pa gredo tudi našim na-
Tako smo se zjutraj z avtobusom nekaj zamude, tako da so naši navijaci vijacem, ki so nas ves cas spodbujali in odpravili v Celje. Cel dan je bil enkratno kar nekaj casa cakali na tribunah. Pionir-nas zalagali z vodo. Vrocina na stadionu doživetje! V Celju smo pred tekmova-ji so nastopili v tekmovanju z vedrovko, je bila nenormalna. 



Ker zaradi situacije ni bilo podelitve, smo si popoldne pri­vošcili nekaj uživanja. Obiskali smo Šmartinsko jezero v Celju, kjer smo se okrepcali in sprostili, potem pa smo se odpravili na kosilo k Cebelici v Lukovici. Tam smo se presiti odlocili, da obišcemo še Gradiško jezero v bližini. Nekateri so si ohladili stopala, drugi smo igrali nogomet … 
Ja, vsega lepega je enkrat konec in tako smo morali nazaj proti domu. Pa še ni bilo konec lepega. Pred gasilskim domom v Kompoljah so nas pricakali odrasli gasilci, ki so nam cestitali in se z nami še malo poveselili. 
Še enkrat bi rada pohvalila vso mladino in mentorje, ki so dokazali, da se s trdim delom dalec pride in da nic ni nedo­segljivo. Vsekakor vse pohvale tudi vodstvu društva, ki nas pri našem delu spodbuja in nemalokrat tudi pocrklja. Hvala tudi šoferju, ki nas je varno in veselo vozil. 
Z gasilskim pozdravom NA POMOC! ¦ 



Prostovoljno gasilsko društvo Zdenska vas 
vabi na 
slovesnost 
ob praznovanju 95-letnice društva, ki bo v soboto, 14. 8. 2021, 
na vadbenem poligonu poleg gasilskega doma v Zdenski vasi. 
Prireditev se bo pricela ob 19. uri s slavnostno povorko gasilcev iz središca vasi proti gasilskem domu. 
Po prireditvi sledi velika vrtna veselica z bogatim srecelovom. Za hrano in pijaco bomo poskrbeli domaci gasilci. 
Zabavala nas bo Skupina Calypso. 
Se vidimo v Zdenski vasi. 

Zacetek poletja v Zavodu sv. Terezije 
Obiskali so nas toplejši dnevi, narava se je oblekla v poletne barve. Zacvetele so rože na oknih, zelenjava v naših visokih gredah lepo uspeva. Vreme je postalo prijetnejše za druženje zunaj. Res uživamo v tem. Radi poslušamo pticje petje, vonjamo pokošeno travo … Vse to nam prebudi spomine. Spomine, ki jih radi obujamo. 

Marinka Merzel, Zavod svete Terezije 
V zacetku meseca so nam smeh prines­li clani društva Rdeci noski – klovni in klovnese –, ki so nas obiskali. V parku so nas zabavali s petjem, plesom in sme­šnicami. Prav prijetno je bilo videti na­smejane obraze stanovalcev. Na koncu so se hudomušno poslovili in obljubili, da se kmalu spet vrnejo k nam. Prijet­ne dopoldneve radi preživljamo zunaj v vrtni uti. Pripravljamo zdravilne rastline za caj (kamilica, meta …), spijemo kavo, pojemo, se pogovarjamo. Ce je vreme slabše, izkoristimo proste urice, da dobro razgibamo telo. Tako tudi turobni dnevi hitreje minejo. 

Imeli pa smo tudi prav posebne goste. Male zajcke, ki smo jih lahko vsi pobo­žali, pestovali. Majhni, mehki, beli, ljub­ki ... Kako smo se jih razveselili. Obujali smo spomine, kako smo jih vcasih imeli doma sami. Vsak je imel možnost zajcka »pocrkljati« v narocju, ga pobožati. Zelo so se majhne bele kepice razveselili tudi stanovalci, ki so bili v svojih sobah. Lepo je bilo opazovati iskrice v oceh stanoval­cev ob presenecenju. Živali nas pomirijo, razveselijo, pritegnejo vso našo pozor­nost … tako kot naši zajcki. Konec obiska so bili zajcki vidno utrujeni, razveselili so se svoje mame zajklje v zajcniku in odšli na zasluženi pocitek. Mi pa smo se še naslednji dan pogovarjali, kako prijetno je imeti mehko kepico v narocju. 
Do konca meseca nas caka še kar nekaj dni, kar nas veseli. Poskušali jih bomo dobro izkoristiti, da nam bodo drobne stvari še naprej lepšale dneve, da bomo lahko obujali lepe spomine in seveda nizali nove. 
Lepo vas pozdravljamo in želimo, da ostanete dobro. ¦ 



Za nami je tretji pohod po poteh obcinskih meja »Ko delajo noge in pljuca, delujejo tudi možgani« 
Clani Turisticnega društva Dobrepolje smo v sodelovanju z Obcino Dobrepolje 5. junija 2021 organizirali tretji pohod po naših obcinskih mejah. Na soncno sobotno jutro se nas je zbralo nekaj pohodnikov, ki vztrajno sodelujemo na pohodih po poteh obcinskih meja. 

Dušica Hocevar, TD Dobrepolje 
Izhodišce tretjega pohoda je bilo v Po-nikvah. Pot nas je potem vodila ob po­toku Rašica do Zakrajškove domacije, proti Malim Lašcam, ob železniški progi druženju s cudovitim razgledom z vrha Kamen vrha smo pot nadaljevali do tro­meje, sticišca treh obcin: DOBREPOLJE, VELIKE LAŠCE, RIBNICA. Tromejo smo oznacili s tremi barvnimi kamni. 



Skozi razgibano neokrnjeno naravo smo pot nadaljevali do vrha Grmade (887 m). Pri koci smo prijetno poklepe-tali in se dogovorili, da se v soboto, 19. junija 2021, dobimo na cetrtem pohodu po poteh obcinskih meja. Zahvalili smo se g. Ediju Zgoncu in g. Alojzu Nucicu za vodenje in zanimive informacije ob poti. 
Uživali smo v zavetju zelenih gozdov in premagovanju razdalj, zato se nasled­njic spet vidimo. 
VABLJENI. ¦ 


Povzetki dogajanja v Prizmi Ponikve 
Pa smo le docakali soncne žarke, da smo malo »nafrizirali« svojo okolico. Tako kot lani smo uredili dovoz za hišo, popleli okrasne gredice, nasuli nove sekance, uredili parkirišce, nasadili balkonsko cvetje ter koncno tudi zasadili svoj 
vrt. 
Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve 
Tudi v lesni delavnici pripomorejo k našemu urejenemu okolju, saj se tam trenutno obnavljajo naše okoliške klopi. Malo nas je skrbelo, kako bo z našimi povrtninami, saj smo bili precej pozni z zasaditvijo. Kot kaže, je bilo pametnejše pocakati in naše sadike že kažejo prve plodove. Na žalost plevel nikoli ne poci­va in na sreco tudi naše roke ne. 


V preteklih mesecih smo imeli kar tri kulinaricne delavnice. Prva je potekala na veliki petek, ko smo iz svojih pirhov pripravili jajcni namaz. Na vecini ob-razov se je porajal dvom o ideji jajcne­ga namaza. Vendar je hitro izpuhtel ob prvem ugrizu in pomazali smo celotno skledo. Maja smo iz razlicnih sestavin sestavili svojo presno tortico v kozarcku in junija navezali našo kulinaricno de­lavnico na tradicionalni slovenski zajtrk. Spekli smo atomski štrudelj. Nikoli še nismo pekli atomskega štrudlja, priprava je bila preprosta, tako da smo vsi lahko sodelovali, in po vrhu je bil še odlicen. 

Seveda pa ne delamo in jemo ves dan. Ujeli smo veliko prisrcnih trenutkov med družabnimi igrami, sprošcujocimi športnimi dejavnostmi ter ustvarjalnimi delavnicami. Zavod pocasi že poletno okrašujemo. Docakali smo tudi svoj prvi piknik. Preživeli smo ga v senci našega parka, ob domacem pecivu, zabavnih dejavnostih, dobri glasbi ter žaru. ¦ 



Obvestilo centra za socialno delo 
Obvestilo o spremembah na podrocju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev zaradi izteka epidemije in prenehanja veljave Odloka o zacasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja in preprecevanje širjenja okužbe v upravnih zadevah. 
Špela Batis, CSD Ljubljana 
Z iztekom epidemije preneha mesec­no samodejno podaljšanje pravic iz jav­nih sredstev: 
• 
Za letne pravice CSD odlocajo o po­daljšanju pravic po uradni dolžnosti (v obliki informativnega izracuna ali odlocbe). 

• 
Za mesecne pravice (pravica do de­narne socialne pomoci, varstvenega dodatka, placila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritja razli­



ke do polne vrednosti zdravstvenih storitev ali subvencije najemnine), ki se iztecejo v mesecu juniju 2021, mo-rajo upravicenci do 30. junija 2021 vložiti vlogo za podaljšanje pravice, da ne bo prišlo do prekinitve upra-vicenosti. 
Od 1. julija 2021 dalje zacneta roka za dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoci in predložitev dokazil, ki sta se iztekla v casu razglašene epidemije, teci znova. 
Pri vlogah za denarno socialno po­moc, varstveni dodatek, placilo prispev­ka za obvezno zdravstveno zavarovanje, kritje razlike do polne vrednosti zdra­vstvenih storitev in subvencijo najemni­ne, vloženih: 
• v mesecu juniju 2021, se premože­nje (razen prihranki in vrednostni papirji) še vedno NE upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, 
• od 1. julija 2021 dalje pa se premože­nje ponovno upošteva pri ugotavljan­ju materialnega položaja. 


S ponosom predstavljamo Šodr 
Besedi šodr smo dodali nov pomen, saj ta poleg drobnega kamenja za nasipanje od 

zdaj definira tudi glasilo Študentskega kluba Groš. 
Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 
Že kar nekaj casa je v nas mladih tlela že­lja po glasilu, ki bi predstavljalo naš glas na obmocju upravne enote Grosuplje. Konec maja so sanje postale resnicnost in polni ponosa predstavljamo prvo iz­dajo študentskega in dijaškega glasila Šodr. Ta je naše clane pricakal v poštnih nabiralnikih, tiskane verzije so na voljo še v ŠK GROŠ, v knjižnicah Grosuplje in Ivancna Gorica ter na SŠ Josipa Jurcica, digitalna izdaja je dostopna na naši sple­tni strani. Glasilo predstavlja platformo, kjer si mladi izmenjujemo znanja, mne­nja, razmišljanja. Želimo vam prijetno branje, hkrati pa vabimo vse mlade, da s svojimi prispevki, fotografijami, risbami itd. pomagate soustvarjati naše glasilo. 
Po uspešni izdaji glasila se je energi­ja preusmerila v opravljanje mature ter drugih šolskih in študijskih obveznosti. Pri vecini je bila zato v teh dneh na mizi kakšna kava vec kot obicajno. Da ne bi pili kave zgolj zaradi boljše koncentraci­je, je 13. junija potekalo krajše skupinsko kofetkanje, kjer smo si vzeli hiter oddih od ucenja in se na kratko podružili s so-trpini. Kavo in krajše izobraževanje o njej so pripravili gostje iz podjetja Crno zrno. Pred zakljuckom šolskega leta pa je po­tekala že vsem poznana Škisova tržnica, letos žal v spletni izvedbi. Vendar je bila ta dobrodelno obarvana, saj so denar od prodaje kart namenili Fundaciji Študent­ski tolar, ki financno podpira pomoci potrebne mlade. 


Mesec junij bomo zakljucili s tradicio­nalnim kartingom, pri katerem se mladi med seboj pomerimo v hitri vožnji na karting poligonu. Oci na peclje, da ne zamudiš prijave in s tem svojega zmago­valnega kroga. Seveda pa med poletjem ne bomo pozabili na izobraževalno noto, tako bo v zacetku julija potekal VHF te-caj. 
Vsi dijaki in študentje, ki bi si žele­li postati groševci ter z nami preživeti pestro poletje, lepo vabljeni k vpisu. Vclanite se lahko v casu uradnih ur. Te v Grosuplju potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Za konec pa lepo povabljeni k spremljanju naših spletnih omrežj: pro-filov Facebook in Instagram ter spletne strani www.klub-gros.si, na katerih naj­dete vec informacij o delovanju kluba in vsem prihajajocem poletnem dogajanju, saj pripravljamo vrsto razlicnih projek­tov. Zanimivo bo! 
Groševcu ni nikoli dolgcas! ¦ 

GROSSGYM sedaj tudi v Dobrepolju 
Veselimo se, da našo energijo in gibanje širimo v Dobrepolje. Od septembra naprej bo naš vadbeni center tudi v 
Dobrepolju. 
Sandra Vidmar in Marko Marinc 
Za vse tiste, ki nas ne poznate ... Vadbeni center Grosssgym vodiva Sandra in Mar-ko. Sva osebna trenerja, pa tudi starša dveh malih otrok z veliko energije. 
Kot osebna trenerja se zavedava, kako je gibanje pomembno, saj pripomore k boljšemu pocutju in k boljši psihofizicni pripravljenosti. 
Kot starša pa se zavedava tudi, da si morata tako mami kot ocka vzeti cas tudi zase, da lahko poskrbita potem za družino. 
V novi dvorani se bo med tednom do-gajalo in vabiva te, da si del naše skup­nosti tudi ti. Pripravljava program vadbe, ki bo poskrbela, da bo tvoje telo v boljši kondiciji, boljši formi, izgubljali pa se bodo tudi kilogrami, ce je to tvoja želja. 


Kmalu se vidimo, do takrat pa lahko pokukaš na naša Facebook in Instagram profila. 
Vec informacij na: info@grossgym.com ali: 031 654 272. ¦ 


Slovenska olimpijska bakla je potovala 
tudi po naši obcini 

Vse bližje je datum, ko se bo svet ozrl v Tokio, kjer se bodo kljub nekoliko negotovim razmeram srecali najboljši športniki na svetu na svojem športnem prazniku – poletnih olimpijskih igrah. Olimpijski komite Slovenije je v preteklih tednih po Sloveniji izpeljal projekt Slovenska olimpijska bakla. Posebna bakla je obiskala vse obcine, 25. maja tudi 
našo. 


Bojan Novak, foto: Aleš Fevžer 
Koordinatorji projekta na lokalni ravni so bile športne zveze, v naši obcini je to Zveza športnih organizacij Dobrepo­lje. Že tedne pred izvedbo smo dolocili traso, se povezali z Obcino Dobrepolje in Osnovno šolo Dobrepolje in skupaj z nekaterimi rekreativnimi športniki prip­ravili traso in nacin prenosa bakle. 
Del poti smo z baklo tekli, del poti pa se je bakla zaradi omejenega casa vozila v posebnem avtomobilu. 
Baklo smo od športnih kolegov iz obcine Velike Lašce prejeli v Ponikvah (12.30). Prva trojka je z baklo tekla po vasi, nato pa se je bakla z avtomobilom preselila do Strug, kjer so jo pred podru­žnicno šolo sprejeli ucenci in uciteljice PŠ Struge. Ena trojka jo je v teku prenesla po delu Struške doline, nato pa je bakla z avtomobilom prepotovala pot do dru­ge podružnicne šole. V Kompoljah jo je potem spet ena skupina v teku ponesla po delu vasi. 

Naslednja postaja bakle je bila v Bru­hanji vasi. Sredi vasi jo je v roke vzela nova tekaška trojka in jo nesla do Pod-gorice. Novi trije tekaci so jo prenesli na Videm, mimo obcinske stavbe, kjer je nastala tudi spominska fotografija, proti osnovni šoli. Do nove športne dvorane, kjer je bila krajša slovesnost, so jo prines­li župan Igor Ahacevcic, naša zlata para­olimpijka Veselka Pevec in predsednik Zveze športnih organizacij Aleš Tegel. Svoj delcek k slovesnosti so dodali tudi najstarejši otroci iz vrtca Ringaraja, ki so prav tako tekli z baklo. 
Tako župan kot Veselka Pevec sta ob krajšem nagovoru poudarila pomen olimpizma in olimpijskih vrednot. Poz­vala sta k navijanju za naše športnike in vse povabila, da skrbimo za dovolj giba­nja in športa. 


Po krajši slovesnosti, ki je bila okrnje­na zaradi takrat še veljavnih epidemio­loških omejitev, so baklo prepeljali do zacetka Hocevja. Tam pa jo je še zadnja trojka v teku skozi vas pospremila do ga­silskega doma, kjer je olimpijska bakla zapustila našo obcino in svojo pot nada­ljevala v obcini Ivancna Gorica. 

Snovalci projekta so si zastavili odli-cen cilj: »S potovanjem bakle želimo širi-ti vrednote olimpizma, povezovati ljudi, prebujati jekleno voljo in navdihovati.« Vsi, ki smo bili del projekta, smo zacutili moc povezovanja. Povezali smo vodstvo obcine, športno zvezo, vodstvo šole s po­družnicama, ucitelje, ucence, vrtec, re-kreativce. In dokazali, da smo skupaj zelo mocni in sposobni velikih stvari. Hvala vsem sodelujocim. 
Imamo olimpijske sanje! Uresnicujmo jih skupaj! Vabljeni, da za naše športni­ke navijate od 23. julija do 8. avgusta. Pa ne pozabite tudi vi na gibanje in športno udejstvovanje! ¦ 


25 let je za nami 

Ob 25. obletnici Športnega društva Dobrepolje smo se clani zbrali na rednem letnem obcnem zboru. Zaradi situacije – pandemije covida 19 – smo se odlocili, da obcni zbor izpeljemo v naravnem okolju RC Gmajna v Bruhanji vasi. 

Alojz Kuplenk, predsednik Športnega društva Dobrepolje 
Zbralo se nas je malo manj clanov od pricakovanj, vendar v dovolj velikem številu, da smo obcni zbor izpeljali. Pos­tavljen je bil dnevni red, po katerem je delovno predsedstvo zacelo delo. Pred­sednik društva (pisec teh vrstic) sem podal vsebinsko in financno porocilo društva za leto 2020 in pogled na 25 le­tno delovanje. Društvo je v teh letih od ustanovnih 14 clanov preraslo v srednje veliko društvo z vec kot 200 clani. V teh letih smo zaceli vrsto vadb – posebej smo ponosni na žensko vadbo. Organi­

zirali smo vrsto tekmovanj v nogome-zaznali. Sledil je program dela za leto 2021. tu, košarki in odbojki ter se udeleževali Društvo ima po svojem statutu volitve Tudi v letošnjem letu bo uresnicitev turnirjev v razlicnih krajih po Sloveniji. vsakih pet let. Tokratni mandat se je cla-programa slabša, saj je pol leta okrnje-Organizirali smo všecne prireditve za nom, ki smo delovali v organih društva, nega dela že za nami. Upamo, da se mladino. Najodmevnejša je bila akcija z iztekel. Treba je bilo izvoliti nove clane bodo razmere z epidemijo umirile in naslovom »Veter v laseh – s športom pro-v upravni in nadzorni odbor ter disci-da se bo situacija toliko izboljšala, da se di drogi«. Izobrazili smo lasten stroko-plinsko komisijo. Podan je bil seznam bo dalo kolikor toliko normalno delati. ven kader za vodenje vadb, na kar smo clanov v vseh teh organih. Izkazalo se Vsi se že veselimo nove sezone vadb, ki še posebej ponosni. je, da bo športno društvo delovalo z bodo potekale v novi moderni športni 
V letu 2020 je bilo delo društva precej nespremenjenim upravnim odborom in dvorani na Vidmu, na kar smo izredno okrnjeno in je bilo izpeljano s 60 odsto-rahlo prenovljenim nadzornim odbo-ponosni. Izpeljali bomo tudi dve od­tno izvedbo. Podano je bilo tudi porocilo rom in disciplinsko komisijo. Kot pred-mevni športni prireditvi: 18. Športni nadzornega odbora, ki je ugotovilo, da sednik športnega društva ostajam pisec dan v Bruhanji vasi in 11. Dobrepoljski 
je bilo prihodkov zaradi okrnjenega dela tega clanka, podpredsednik društva pa tek na Vidmu. ¦ društva manj, drugih nepravilnosti niso Bojan Novak. 

Tekmovalna sezona 2020/21 je pod streho 
Za Futsal klubom Dobrepolje je še ena uspešna, pa tudi precej turbulentna sezona. To sezono smo pricakovali še s posebnim zanosom, saj smo prvic s clansko sezono nastopili med slovensko elito, predvsem pa nas je cakala selitev v novo športno dvorano. Veselja ob teh dveh dogodkih niso mogle skaliti niti številne omejitve, prekinitve in odpovedi tekmovanj. 


Jurij Žnidaršic, predsednik ranim, izkušenejšim in kakovostnejšim mesto, a bili kljub vsemu z vecino stvari v 
nasprotnikom. Prve tekme smo odigrali sezoni zadovoljni. Predvsem pa ponosni Med sezono je bilo res toliko prilagaja-še v Velikih Lašcah in nekajkrat zelo dra-na mlade fante, ki so, tudi zaradi nekaj nja, da se zdaj, ob koncu, vseh niti ne go prodali svojo kožo. Tudi po selitvi v poškodb izkušenejših kolegov, mora­moremo spomniti. Še najmanj je bilo domaco dvorano, v drugem delu tekmo-li stopiti v zelo velike cevlje. Že zdaj se prekinitev na clanski ravni, kjer se je vanja, je bilo tako in nekaj krogov pred veselimo naslednje sezone, ko bodo lah­naša ekipa pogumno, brez zvenecih ok-koncem smo osvojili tudi prvo tocko na ko osvojeno znanje še nadgradili in bili repitev, a z motiviranimi domacimi in najvišji ravni tekmovanja. uspešnejši tudi po tekmovalni plati. okoliškimi fanti zoperstavljala favorizi-Na koncu smo osvojili zadnje, deseto Svoje državno prvenstvo so kljub pre­kinitvi dokoncali tudi v selekciji mladin­cev (U-19) in kadetov (U-17). Mladinska liga je bila izredno kakovostna in izena-cena. Sodelovalo je kar 14 ekip in našim fantom se je uspelo uvrstiti v koncnico, kjer so v prvem krogu morali priznati premoc ekipi KMN Bronx Škofije, ki je na koncu osvojila celo drugo mesto. Tudi s predstavami mladinske ekipe smo lahko zelo zadovoljni. 

Kot zadnji pa so koncali sezono tudi clani selekcije U-17. Vecina naših igral­cev je letos šele vstopila v to starostno skupino, a kljub temu navdušila. Na kon-cu je ekipa s tremi zmagami, neodloce­nim izidom in štirimi porazi osvojila 5. mesto. Še korak naprej pa pricakujemo v naslednji sezoni. Luka Grm je bil s pet-najstimi zadetki tretji strelec lige. 
Druge naše selekcije letos zaradi epi­demije niso imele tekmovanj. Smo se pa trudili izvesti kar najvec treningov, ob tem pa odgovorno spoštovali vse omeji­tve, ki so jih dolocili v NIJZ in Nogometni zvezi Slovenije. 
Uspešno smo se preselili v novo špor­tno dvorano, si uredili klubski prostor ter v novem okolju organizirali tudi lepo število tekem. Žal nismo mogli na tribu­ne povabiti svojih zvestih navijacev, ki so nas v preteklih sezonah tako srcno bodri­li v Velikih Lašcah. Verjamemo, da bo že jeseni drugace in bomo lahko igrali tudi pred polnimi tribunami. 


V teh dneh koncujemo tudi treninge za vse selekcije ter se pripravljamo na novo sezono. V njej želimo narediti tako v tekmovalnem kot v organizacijskem smislu še korak naprej. Predvsem pa odpreti vrata vsem, ki želite spremljati ta atraktivni šport. 

V drugi polovici avgusta bomo za otroke organizirali tedenski futsal ta­bor. O njem vas bomo obvestili preko Facebook strani in elektronske pošte. 
Ob koncu sezone se moramo zahvaliti svojim zvestim podpornikom: Avtoelek­trika Andolšek s.p., Betonsport, d.o.o., Hiša zdravja Bimedia, d.o.o., Hoja, d.d., Inopol, d.o.o., Mides, d.o.o., Mix, d.o.o., Petrol, d.d., MPGE, d.o.o., Prevozi Mare, s.p., Okrepcevalnica Pri Zori Kompolje, Pizzerija Adam Ponikve, Transport & ra-cunovodstvo Vidic Srecko, s.p., in Obcini Dobrepolje. 
V klub vabimo nove obraze, ki bi želeli biti del naše ekipe, tako na igralskem kot na organizacijskem podrocju imamo res veliko izzivov. Ti pa prinašajo tudi nove izkušnje in veselje ob delu v športu. 
Vsem želimo ponosno praznovanje dneva državnosti in lepo poletje! ¦ 

S predstavitveno vadbo smo postavili temelje novemu športnemu programu za dekleta 


V Futsal klubu Dobrepolje želimo poleg treniranja futsala omogociti tudi osnovno športno vadbo številnim dekletom, ki še išcejo primerno obliko vadbe. V zacetku junija smo zato pripravili predstavitveno vadbo GIBALNE ABECEDE, 
športne vadbe, ki jo bo trener Anže Zagorc redno zacel izvajati jeseni. 

Bojan Novak 
Z novo športno dvorano se bo gotovo raz­širila tudi ponudba športnih dejavnosti. Za dekleta od 5. leta dalje smo našli zelo primerno splošno, netekmovalno, obliko vadbe, poimenovano Gibalna abeceda. Dvajset deklet se je udeležilo predstavit­vene vadbe in vse so parket zapušcale z nasmehom na obrazu. Igrale so se števil­ne igre, premagovale izzive in se ob vsem še zabavale. 

Tako bo tudi vsako sredo od jeseni naprej. 
Verjamemo, da bo mnogo deklet naš-lo z novo športno dejavnostjo primerno obliko tedenskega športanja in z Anže-tom osvajalo osnovne gibalne vzorce. 
Vec informacij o programu najdete v zgibankah, ki so jih dekleta že prejele, na FB-strani Futsal kluba Dobrepolje in pri clanih vodstva kluba. ¦ 


Igrišce ali prostor za vandalizem? 
Leta 2002 se je tudi v vasi Kompolje zacela gradnja dolgo pricakovanega športnega igrišca. Kot najbližji sosedje (pribl. 15 m) smo bili zaprošeni za soglasje, da s tem omogocimo normalen potek gradnje. Seveda smo dali pozitivni odgovor, saj smo imeli v mislih, da gre za veliko pridobitev tako za celotno vas kot tudi za otroke. 
Janez Klinc 
Po izgradnji so dejavnosti na igrišcu po­tekale v normalnih okolišcinah. Dogajale so se veselice, športni dogodki, gasilska tekmovanja in vecino smo z družinskim podjetjem Kovinostrugarstvo Klinc tudi sponzorsko podprli. 
V zadnjih treh letih pa so se na igrišcu predvsem v poznih popoldanskih, vecer­nih ter tudi nocnih urah zaceli pojavljati zelo moteci dogodki. 
• 
Po prenosnih zvocnikih se predvaja glasna glasba. Vcasih tudi pozno v noc. 

• 
Pojavlja se nenormalno rjovenje, kri-canje, cviljenje, podprto s socnimi kletvicami. 

• 
Vožnja z motornimi kolesi in mopedi po igrišcu. 

• 
Na samem igrišcu se popiva, koši so polni praznih plocevink, nekateri od staršev pa so na tleh lani našli tudi injekcijske igle. 

• 
Redno se vlamlja v elektro omarico za razsvetljavo igrišca in samovoljno prižiga reflektorje. Zaradi tovrstnih dogodkov je življe­


nje v neposredni bližini igrišca postalo izredno neugodno in na trenutke tudi nevzdržno. 
Na omenjeni lokaciji živi sinova dru­žina z majhnim otrokom in v poletnih vecerih je potrebno zapiranje oken, saj drugace ni možno spati, vsi neprimerni izrazi, rjovenje in kletvice pa so z igrišca dostavljeni naravnost v otroško sobo. 
Ko smo ugotovili, da se situacija ne bo umirila, je bilo obcini kot lastniku igrišca predlagano, da se na naše stroške (pribl. 15.000–20.000 EUR) ob samem igrišcu postavi sodobna protihrupna ograja pri­znanega proizvajalca, celoten projekt pa bi vodil inženiring, ki ima obsežno listo referenc tudi na podrocju izgradnje in opreme športnih in otroških igrišc. 
Z našim predlogom je bil seznanjen tudi župan Obcine Dobrepolje, g. Igor Ahacevcic, ki se je s predlagano rešitvijo strinjal. 
Predlog je šel nato z obcine na mizo velikega vaškega odbora vasi Kompolje. Zaprosili smo tudi za prisotnost na se­stanku, vendar nismo bili uslišani. 

Veliki vaški odbor Kompolj, v katerem sedijo tudi clani, ki sploh ne živijo vec v vasi Kompolje (najbrž so samo nelegalno prijavljeni), pa je celoten predlog gladko zavrnil z razmerjem glasov 6 : 1. Njihovi glavni argumenti so bili: 
• Ni uradnih dokazov za dvom, da nivo zvoka, razen ob nekaj organiziranih prireditvah v letu, dejansko presega kriticne meje. Ocitno se clanom velikega vaškega 
sveta zdi normalno, da majhni otroci cele popoldneve poslušajo kletvice na domacem dvorišcu. 
Za nobeno od prireditev (veselica, tekmovanja ...) ni bilo pridobljeno dovo­ljenje za zacasno cezmerno obremenitev okolja s hrupom, ceprav je to po zakonu nujno in se bo v prihodnje z naše strani tudi zahtevalo. 
• 
Kakršno koli temeljenje protihrupne ograje bi razrahljalo trdnost robu umetnega nasipa. Jasno je bilo povedano, da bo inženi-

ring, ki bo vodil projekt, izdelal geome­hansko analizo tal, izdelal staticne pre­racune za vetrno obremenitev … 

• 
Starši ne bi videli svojih najstnikov. 

Glede na obnašanje, ki ga opazujemo vsak dan, jih verjetno tudi sedaj ne. 

• 
Nihce od sosedov se do sedaj ni pri­toževal. Nihce od drugih sosedov nima razda­

lje od igrišca do hiše manj kot pribl. 40 m. 

• 
Stalni hrup iz delavnice posebno ob nekaterih urah moti tišino v bližnji okolici. V nasprotju z igrišcem se za raven hru-


pa v našem podjetju izvaja monitoring in ni presežena, kar lahko dokažemo. Naš delovnik traja 6.00–15.00, popoldanske­ga in nocnega dela ne izvajamo, razen redkih izjem, in še takrat se dejavnost izvaja v zaprtih prostorih. Po internem pravilniku so neprimerni izrazi (kletvice, psovke …) na prepovedani listi. Po drugi strani pa naj bi bila v tem primeru težava že motenje tišine. Ocitno ima veliki vaški svet dvojna merila. 
Po glasovanju smo tudi dobili infor­macijo, da je bil naš predlog s strani ve­likega vaškega sveta zavrnjen zaradi nam neznanih zamer oziroma namernega na­gajanja in škodoželjnosti. 
Ko smo uvideli, da ni niti najmanjše­ga posluha za naše težave, je bila celot­na problematika (ceprav to nikoli ni bil naš namen) predana priznani odvetniški pisarni iz Grosuplja, ki bo vložila odško­dninsko tožbo tako proti lastniku objek­ta kot tudi proti clanom velikega vaškega sveta, ki iz neutemeljenih razlogov ovi­rajo sprejetje rešitve ter s tem posredno dovoljujejo nadaljevanje kršitev. Tako bo celotna problematika povsem po nepo­trebnem dobila tudi sodni epilog. 
Kot nam je znano, je v obcini kar ne­kaj podobnih problematik brez posluha za rešitev. Pac, ljudje smo takšni, da je vse v redu, dokler sami nismo prizadeti. Verjamem pa, da ce bi bil kakšen drug »gospod« vznemirjan na takšen nacin, bi se zadeva precej bolj ugodno rešila tako na obcini kot pri clanih velikega vaškega sveta. ¦ 
Sporocamo vam, da je odšel od nas naš dolgoletni clan, gospod 
STANE ROTAR. 
Stane je bil vesten in zgle-den praporšcak za vas Kompolje, rad pa je pristo­pil tudi v vasi, kjer ni bilo praporšcakov. Dva man-data je bil podpredsednik društva, od leta 2013 pa predsedni­ka castnega razsodišca društva. Na obcnih zborih je vedno hudomušno porocal o delu. Takoj od ustanovitve projekta PROSTOFER  v letu 2019 je pristopil k prostovoljstvu in postal prostofer voznik. To delo je opravljal odgo­vorno pod sloganom S SRCEM NA POTI. Stane, hvala za vse tvoje delo v dru­štvu upokojencev in velika hvala za delo prostoferja. Vsi te bomo pogrešali. 
Marija Tegel, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje 

Prvo sveto obhajilo v Strugah 
V nedeljo, 30. maja 2021, je v cerkvi sv. Avguština v Strugah prvo sv. obhajilo prejelo osem otrok (Jože R., Jože Ž., Gal 
M., Gal P., Lovro, Gašper, Ajda in Nuša). 
Zapisali starši prvoobhajancev 
(imena hranimo v uredništvu) 
Prvo sveto obhajilo je vaš prvi samosto­jen korak v versko življenje. Do sedaj ste se z Jezusom pogovarjali v molitvi, mu prisluhnili pri sveti maši, ga cutili v lju­bezni svojih staršev. 
Prvo sveto obhajilo je dan velikega ve­selja, pricakovanja, hvaležnosti. Je dan, ko ste prvic prejeli Jezusa v svoje srce. Je dan, ko ste Njemu pripravili mehko zi­belko, in sedaj boste še bolj povezani z Njim, saj bo prebival med vami. 
Prvoobhajanci so bili na ta dan lepo pripravljeni, hvaležni pa vsem in vsake-mu posebej, kar so izkazali tudi z nasle­dnjimi besedami: 
Veseli smo, da smo se ob tako sveca­nem dogodku zbrali pri sveti maši. Res je bila letos priprava na prvo sveto obha­jilo drugacna, pa vendar lepa, slovesna, ganljiva, polna trenutkov, ki so segli do srca … 

za vse molitve, ki ste jih in jih nam boste nas, da ste ravno vi naši starši. Naš srcek 
Najprej se v hvaležnosti obrnimo k še namenili. vas ima neizmerno rad. Bogu, ki se mu zahvaljujemo za dar živ-Iskrena hvala vam, katehistinja Lidija, Nazadnje hvala še Janku Nosetu, ki ljenja, za milost vere in za blagoslov da-ker ste nas v teh letih spremljali in nam se je z veselim srcem odzval prošnji za našnjega dne. odkrivali velicino Božje ljubezni. Samo fotografiranje. Naj vam bo Bog placnik, 
V imenu prvoobhajancev in naših Bog ve, koliko truda, molitev, casa in mi pa vam obljubimo, da se bomo v na­staršev se želimo zahvaliti župniku, gos-potrpljenja ste vložili v to, da ste skupaj ših molitvah spomnili na vašo družino. podu Marinku, za jasne in prisrcne be-z nami sledili Jezusovemu vabilu »pustite Z darovano sveto mašo za vaše pokojne sede, ki v naših srcih krepijo vero. Hvala male k meni«. starše vam izrekamo skromno zahvalo. 
Hvala, ker ste nas z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodili skozi prva verou-Otroci, Jezus je vesel, cna leta. Dajali ste nam nauke, nas spod-da v duše vaše je prišel. bujali, nam odpušcali, ko smo bili prevec Hvaležno mu povejmo vsi, razigrani, in nam dali vedeti, da nismo kar vsak od nas najbolj želi: nikoli sami, le obrniti se moramo Nanj, ki Za vse življenje hvala ti, je luc v temi. Zavedamo se, koliko truda za dobre starše in ljudi. je bilo treba vložiti v priprave na verouk Za vse radosti in skrbi, na daljavo ter spremljanje našega dela. za vero, Jezus, hvala ti. 
Zahvaljujemo se še vsem, ki ste pos-Pri verouku in doma krbeli, da nam je bilo danes lepo tudi na spoznali vero ste v Boga. zunaj, cerkvenemu pevskemu zboru, ki Molili ste in delali, nas je spremljal na ta precudoviti dan, kot dobri Jezus nas uci. Lovrovi mamici, ki je našo cerkev okra-Pri sveti spovedi si nam sila z nežnimi belimi cvetovi, in vsem, ki odpustil grehe, Jezus sam. ste v današnjo slovesnost vgradili svoja Tako smo res pripravljeni prizadevanja, svoje delo in svoje talente. ta srecni dan docakali. 
Starši, hvala tudi vam, da z budnim ocesom bdite nad nami, da molite za (Franc Juvan) 



Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče, 01 7881 999,  031 331 919  www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter 
.........	.........	... ..................... .............. .....	 .	 ........... .	 ....	........ ...............	.... 
.............	 ......... ................. ....... !"#$.......... 
..$%.$%..$.%........... 	................... 	.. ......	...&......................'........ 	... 	......................... 
&........... 	......... 	.	..........& 	... ....... 	.....................'.......... .. 	(................&.....	.......	(. ..........&............... 	.	................. ..(....... 	..... 
............'........ 	..............	(. .......	(....	 &... 	.....	(.........	(. 
...	..................... 	.................. 
......(....... 	.................. 
..........	 ....	 .............. 
................................. ... 



Cvetlicarstvo, 
pogrebne in pokopališke storitve 
Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašce t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si 




JANEZ POZNIC s.p. 
Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 
Hvala za obisk – se priporocamo! 




Matej    
Stane    



info@brata-tomsic.si 
www.brata-tomsic.si 


V NAŠI PONUDBI IMAMO: 
PVC okna in vrata   . ALU okna in vrata   . Sencila (rolete, zunanje žaluzije, roloji, screeni, pliseji, notranje žaluzije, komarniki, tende, ... ) . Sekcijska in industrijska garažna vrata    . Rolo garažna vrata    .• Okenska ALU polkna    . Notranje in zunanje police    . Strešna okna VELUX    . Suhomontaža Knauf in Rigips    . Avtomatska drsna vrata