Frančiškanski katehet umrl V frančiškanskem samostanu Matere milosti v Mariboru je preminul 18. novembra po daljšem bolehanju g. p. Anton Avbelj, katehet, pridigar in spovednik. Rodil se je v Ljubljani leta 1889 kot sin železniškega nadsprevodnika. Eden od njegovih bratov je umrl leta 1928 v naporni službi frančiškanskega misijonarja na Kitajskem. Dve sestri sta bili učiteljici. Letos aprila mu je umrla sestra Ivanka in ta srnrt je hudo potrla blagopokojnega, ki je prejel mašniško posvečenje leta 1912. Po končanem bogoslovju je bil eno leto katehet v Mariboru, nato eno leto v ljubljanskem Mari.ianišču, eno leto v Novem me- stu in od tedaj neprestano do svoje mnogo prezgodnje smrti na deških šolah v Mariboru. Pri mladini je bil zelo priljubljen, samostanski družini je bil dober tovariš. Požrtvovalno je bil na delu kot spovednik, pridigar in 15 let je vodil Marijinc družbo za gospe. Pogreb se je vršil zadnjo soboto popoldne iz frančiškanske bazilike na pobreško pokopališče. Pogrebne obrede v cerkvi je opravil škof dr. I. Tomažič, ki se je tudi v ganljivem govoru poslovil od rajnega. Po žalostinkah, katere so odpeli bogoslovci, se je pomaknil izredno dolg sprevod iz cerkve na frančiškansko pokopališče. Pogreb je vodil g. p. dr. Heric, frančiškanski provincijal, ob asistenci g. župnika p. Valerijana in gvardijana od Sv. Trojice. Na pokopališču je govoril slovo v imenu učiteljstva in učencev g. učitelj Ramšak. — Blagi in dolgoletni vzgojitelj mladine, uživaj večno plačilo, samostansk? družini naše sožalje! Mlad g. kaplan umrl. Kapi je podlegel v Ljubnem v Savinjski dolini tamošnji g. kaplan Franc Murko. Rodil se je pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 7. oktobra 1906. Mašniško posvečenje je prejel leta 1933. Kaplan je bil na Bizeljskem, odkoder je prišel na Ljubno, kjer ga je v najlepši dobi zadela nenadna smrt. Rajni je bil goreč duhovnik in se je veselil na obeh kaplanijah obče priljubljenosti. Ohranimo mnogo prezgodaj umrlega gospoda v trajnem spominu in v molitvah! Nenadna smrt ansnega politika in javnega delavca. Na Mirju v Ljubljani je nenadoma umrl v svoji vili v starosti 57 let g. Albin Prepeluh. Na Slov. Štajerskem je postal znan, ko je izdajal »Avtonomista«, katerega je prekrstil pozneje v »Slov. republikanca«. Pokoj njegovi duši! Nesreča na cesti. Franc Druzovič, 23 letni posesti ikov sin od Sv. Trojice v Slov. goricah, je spodrsnil na zledeneli cesti in zašel z levo nogo med kolesa voza. Prepe- ljali so ga v mariborsko bolnišnico z odprtim zlomom leve noge. Smrt hJapea, pod vozom. Konrad Kodrič, 26 letni hlapec pri posestniku Jakobu To- ličiču v Pivoli, v župniji Slivnica pri Mariboru, je peljal s hočkega Pohorja z drvami naložen voz. Voz se je v kotanji nagnil, prevrnil na hlapca, katerega so potegnili izpod voza že mrtvega. Trije poškodovani vsled igračkanja z orožjem. Franc Kučanda, 18 letni kočarjev sin na Proseniškem pri Št. Jurju ob juž. žel., se je po neprevidnem ravnanju s puško obstrelil po desni strani glave. — Jager Stanko, sedlar z Ljubnega v Savinjski dolini, je prislonil na povratku z lova puško k steni pri posestniku Dežmanu na Savini. Kmalu sta opazila orožje Dežmanova sina, 15 letni Martin in 10 letni Alojzij. Puška se je vsled neprevidnega prijemanja sprožila in naboj je zadel Alojzija v trebuh, Martinu pa je razdrobil tri prste na desnici. Poškodovani neprevidneži se zdravijo v celjski bolnišnici. Triletni otrok podlegel opeklinam. V Ravnah pri Šoštanju se je približala pri posestniku Goršeku triletna hčerkica Anica preveč zakurjenemu štedilniku. Deklici se je vnela oblekca in je dobila tako hude opekline, da jim je podlegla. Transmisija ga potegnila pod kolo. V Rikoncah v občini Dobova pri Brežicah se je zgodila v mlinu mlinarja in posestnika Mihe Hotka huda nesreča. Jože Jerjevič, 35 letni dninarski pomočnik v mlinu in oče štirih nepreskrbljenih otrok, je hotel sneti gonilni jermen. Jermen je Jerjeviča zagrabil in ga potegnil pod kolo. Zlomilo mu je nogo pod kolenom in imajo zdravniki v bolnišnici v Brežicah malo upanja, da bi ga ohranili pri življenju. Nenadna smrt zadela mizarskega pomočnika. Jože Mali, 201etni mizarski pomočnik iz črnuč, je bil zaposlen pri mizarski zadrugi v Ljubljani. Ko je hotel prenesti prenosno električno svetilko, ga je najbrž pri iztikanju svetilke oplazil električni tok. Mali se je električnega sunka tako prestrašil, da ga je zadela srčna kap. Otrok — živa baklja. V Ciglanci pri Zagorju ob Savi se je približala preveč odprtemu štedilniku šestletna posestnikova hčerkica Rozika Odlazek. Otroku se je vžgala obleka in naenkrat je bil živa baklja in je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel čez par dni. Mlad delavec hudo ponesrečil. Na Jesenicah je hudo ponesrečil mlad delavec Milan Novak, ki je bil pred kratkim sprejet v tovarno. Imenovani je pleskal ogrodje pražarne. Pod njim se je zlomila deska, na kateri je stal. Padel je 8 m globoko na betonska tla in obležal z notranjimi poškodbami in z zlomljeno nogo. Vlak smrtno povozii posestnika. V Bohinjski Bistrici je povozil brzovlak Jožefa Arha, posestnika iz Bitenj. Kolesje mu je odtrgalo nogo, ga vleklo nekaj časa naprej in ga pognalo skozi ograjo mosta na tla, kjer je obležal mrtev s prebito lobanjo. Požarna nesreea. Pri Sv. Duhu nad Dravogradom je uničil ogenj posestniku Antonu Mavriču 50.000 din vredno domačijo. JLETALSKI POPOTjVIKI ZGORELI Kako se je zgodila nesreča? Trimotorno potniško letalo belgijske družbe na liniji Munchen—Bruselj—London je zadela blizu belgijskega obmorskega mesta Ostende strašna nesreča. Radi meglenega vremena je sklenil pilot, da ne bo pristal v Bruslju, v glavnera belgijskem mestu, ampak bo vzel v Stenu še dva popotnika. Ker je bila megla zelo gosta, se je končno le odločil za pristanek. V višini 20 metrov je zagledal pred seboj dimnik neke tovarne in je bilo treenje neizogibno. Letalu se je odlomilo pri zadetku ob dimnik levo krilo in je padlo na dvorišče tovarne. Nastala je strahovita eksplozija, iz letala so švignili plameni, ki so uničili letalo do kovinastega ogrodja. Delavci iz tovarne so prihiteli na pomoč in so skušali rešiti popotnike, a se je ogenj tako naglo razplamtel, da ni mogel nikdo blizu. Ko so pogasili gasilci ogenj, so našli 11 zogle- nelih trupel. V letalu je bilo osem popotnikov in trije člani posadke. Med smrtno ponesrečenimi bivša nemška vladarska rodbina Med smrtno ponesrečenimi popotniki je bivša nemška vladarska družina velikega vojvode Hesenskega, in sicef: veliki vojvoda Jufij, njegova žena, bivša princesa Cecilija grška, ki je sestrična vojvodinje Kentske, dva njuna otroka in vojvodova mati. Nemška bivša vladarska rodbina je potovala v London na poroko vojvodovega brata kneza Ludvika Hessenskega, ki je vojaški zastopnik pri nemškem posla- ništvu v Londonu. Ta se je hotel 17. novembra poročiti z Margareto CampbellGeddes, potomko znane angleške plemiške fodbine. Hessensko vojvodsko obitelj sta tpremljala baron Riedesel ter gospa HahBova. Na Iondonskem letališču Croydonu je pričakoval svoje sorodnike knez Ludovik Messenski. Namesto sorodstva je prejel grozno novico, ki je hudo zadela vso angleško in evropsko javnost. — Poroka je bila radi te nesreče izvršena v največji tišini. Razne novice. Avtobusna zveza Maribor—SIov. Bistrica. Ka- KPr smo že poročali, je mestni avtobusni promet vpeljal na progi Maribor—SIov. Bistrica posebno ttvtobusno zvezo po slededem voznem redu: odliod Iz Maribora ob 12.45, 18.30 in 23.30; odhod \z Bistrice ob: 6.40, 14.00 in 19.30. Avtobus obratuje redno vsak dan poleg dosedanjega avtobusa Maribor—Celje. Ker so direktni avtobusi Maribpr—Celje skoraj vedno prenapolnjeni, opozarjamo popotnike med Mariborom in Slov. Bistrico, naj se poalužujejo v prvi vrsti novega avtobusa, ker bodo direktni vozovi sprejemali popotnike med Bistrico in Maribprom le, ako bo dovolj prostora. Poaebno jutranji avtobus, ki pride v Maribor ob 7.30, je ugodnejši od direktnega iz Celja, ki pride šele ob 8.30. Starše dijakov, ki študirajo v Mariboru, opozarjamo na to, da imajo z Jlovim avtobusom zelo ugodno zvezo ter lahko obiskujejo šolo od doma, ne da bi jim bilo treba stanovati v mestu. Alolitev v spravo za bogokletje na lepih po•dobicah objavljena se dobi v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Cena je 28 din za 100 komadov. Priporočamo čč. župnim uradom, da si isto naročijo! Sanatorij v Mariboira, Gosposka 49, tel. 23-58, Je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sauatorija specialist za kirurgijo Dr. Oernič. 964 Blasuikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno 5 d!n z-a vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika naal., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. 1447 Obžalovanja vrecini slučaji. Ob državni meji se vrgel pod vlak. ,Na železniškem prelazu pri Laafeldu na levem bregu Mure, tik za državno mejo, so našli ljudje, ki so šli na sejem v Gornjo Radgono, strašno razmesarjeno truplo, kojega glava je ležala daleč proč. Na kraj strašne najdbe poklicani orožniki so ugotovili, da gre za 351etnega čevljarja Romana Vogroli iz Radgone. Vogroliju je umrla pred kratkim žena, kar ga je toliko pretreslo, da se je vdal pijači in je v takem stanju zablodil pod vlak. Zapušča malega otroka. Orožnikj prijeli nevarnega vlomilca in tatu. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je padel orožnikom v roke 22 letni Ciril Zavec, ki je bil kljub mladosti nevaren tat in vlomilec. Posestniku Janezu Tušeku v Podgoricah je izmaknil 2600 din. Po Mariboru in okolici je pokradel precej denarja in novo kolo, katero so našli orožniki skrito na polju v koruznici. Vlom v gospodarsko poslopje. V Vrhovera dolu pri Limbušu je bilo vlomljeno v gospodarsko poslopje oskrbnika Henrika Schigert. Storilci so odnesli 30 kur in 100 kilogramov jabolk. Ni se dolgo veselil prostosti. V 6t, Lenartu v Slov. goricah je bil zaprt radi tatvin Jožef Svenšek iz Trtkove. Jetniški čuvaj mu je nadjal železne okove, ker v zaporni celici ni dal miru. Svenšek je kljub okovom prekopal zid in pobegnil. Kmalu po pobegu so ga prijeli orožniki, a je že bil brez okovov, katere mu je prepilil neki posestnik v Ženjaku. Radi tega pride pred sodišče tudi ta posestnik. Kdo je morilec? Zadnjič smo prav kratko poročali, da je v Kozjem zaklal lilapee svojo delodajalko, ugledno gospo in posestnico Ano Vertovšekovo, vdovo po nedavno umrlem sodnem oficialu. Pri Vertovšekovi uslužbeni hlapec se piše Franc Zalokrr, doma je iz Košnice v župniji Prevorje in je star 30 let. Pred krvavim dejanjem je popival po kozjanskih gostilnah. Ob dveh popoldne se js vrnil, gosr>a mu je dala kosilo, katero je pojedel. Nato je stopil h gospe in zahteval od nje denarja. Ker zahtevanega ni dobil in ga je gospa še prosila, naj lepo ostane doma in opravi živino, jo je zabodel pijančevanju vdana hudoba dvakrat v vrat, v desno roko in v levo stran prs tik nad srcem. Ko se je gospa smrtnonevarno ranjena zgrudila, je vzel Zalokar dva bankovca po 500 din, zaklenil sobo, vzel ključ od hišnih vrat in od shrambe ter je pobegnil v smeri proti Pilštajnu. Morilec je popival in razmetaval denar v krčmi v Lesičnem, odpeljal se je z voznikom na Prevorje, kjer je nadaijeval s pijančevanjem. Orožniki so bili koj za njim, a jim je pobegnil do gozda Plešivec pri Žusmu. Tam ga je prijel lovski čuvaj Miha Jazbinšek kljub temu, da se je tolovaj branil z nožem. Gospa Vertovšekova je podlegla smrtnonevarnim poškodbam. V Kozje pripeljanega morilca bi bili upravičeno razljuteni ljudje linčali, da ga niso ubranili orožniki. Morilec se je pri zaslišanju na sodišču v Kozjem izgovarjal na zmešanost v popolni pijanosti. Iz Kozjega je bil odveden v Celje in predan v zapor okrožnega sodišča. Vlom v žago. V noči je bilo vlomljeno v žago v Zajosnovniku pri Motniku, ki je last posestnika Gregorja Konšeka s Trojan. Vlomilci so odnesli pet gonilnih jermenov, dolgih po 11, 9 in 6 metrov, ter še nekaj drugih predmetov in obleko žag&Er ju. Škoda znaša 3500 din. Dvakrat udaril z ušesom sekire mater 12 otrok. V Ljubljani v Frankopanski ulici je udaril z ušesom sekire dvakrat po glavi 63 letno Avguštino Smerkoljevo, mater 12 otrok, 30 letni brezposelni delavec Zdravko Kariž, rodom iz Trsta, italijanski državljan in delomrznež. Kariž je zahajal večkrat k Smerkoljevim, ker je bil z go spo v svaštvu in ga je ta podpirala. Pred napadom je prosil gospo za skodelico, iz katere se je napil vode. Ko je vrnil skodelo, je rekel: »Hvala!« in je že tudi istočasno zamahnil s sekiro. Udarjeno so oddali v boinišnico, napadalec se je sam javil policiji. Orožniki prijeli strahovalca Dolenjske. Parkrat smo že poročali o dolenjskem tolovaju Jožefu Urbanču, ki je po pobegu iz kaznilnice v Nišu strašil po Dolenjskem, kjer je kradel denar in kar mu je prišlo pod prste. Spretno in srečno se je izmikal orožnikom, ki so mu bili za petami. Na Martinovo nedeljo ga je izsledila orožniška patrulja na Trški gori pri Krškem, kjer je veselo prepeval z nekim tovarišem. Na pobegu pred orožniki je bil zadet od krogle v členek desne noge. Kljub hudi obstrelitvi in pod zaščito teme je zginil orožnikom spred oči v goščo. Od tam se je priplazil v vas Pristavo pri Kostanjevici. Potegnil se je na kozolec, se zakopal v seno in si je hotel zdraviti z jodoformom rano. Dne 18. novembra so dognali orožniki. da mora biti ropar v vasi Pristava in so se približali kozolcu, na katerem je ležal. Nenaden duh po jodoformu je pokazal orožnikom sled na senik, kjer so naleteli na Urbanča. Pri pogledu na orožnike ~e je razbojnik predal brez odpora. Orožnika sta odpeljala vklenjenega strahovalca Dolenjske na vozu v Kostanjevico, kjer mu je obvezal zdravnik rano. Po zaslišanju v Kostanjevici je bil Urbanč predan v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Jože Urbanč se je rodil leta 1906 v Mrtvicah in je pristojen v Leskovec pri Krškem. Radi vlomov in tatvin je že bil večkrat obsojen. V Nišu v Srbiji je v tamošnji kaznilnici prestajal 10 letno kazen. Po uspelem pobegu se je po dolgih ovinkih priklatil v svojo domovino na Dolenjsko in pričel vlamljati ter krasti, dokler ga ni zopet pograbila roka pravice in bo dajal odgovor za pobeg in najnovejša tolovajstva. Izpred sodišča. Požigalec, ki ima na vesti 25 požigov, obsojen na 15 let. Jožef Koren, 27 letni oženjeni kočar iz Pekla pri Poljčanah, je zagrešil od leta 1931 po okolici Slov. Bistrice 25 požigov. Škoda, katero je povzročil peklenska zloba raznim posestnikom, znaša nad en milijon dinarjev. Koren je vdan požigalni strasti in je užival ter se naslajal nad nesrečo, katero je povzročal s požigi. Pri obravnavi V Mariboru 20. novembra je priznal zločinska dejanja in je bil obsojen na 15 let in 1 mesec robije. Na vprašanje senatnega predsednika, če sprejme kazen, je odgovoril: »Kaj pa hočem?« Zasluženo obsojeni Koren je bil nekaj let največja požigalna šiba, kar jih beleži zločinska kronika. Še dva požigalca iz maščevanja obsojena. Isti dan, 20. novembra, kakor zgoraj omenjeni največji požigalec Koren sta dajala odgovor pred mariborskim sodiščem še dva požigalca iz maščevanja. 381etni kočar Martin Jus z Janžkovega vrha je dvakrat podtaknil ogenj svojemu sosedu Martinu Blažeku. Dne 13. septembra mu je požgal 12.000 din vreden hlev, 24. septembra pa stiskalnico. Oba požiga sta bila zagrešena iz jeze in maščevanja, ker je Blažek osumil Jusa nekih tatvin. Jus je bil obsojen na 14 mesecev strogega zapora. — Andrej Pangerl, 50 letni brezposelni rudar iz Razgorja, je zažgal svoji lastni ženi hišo, ker mu ni hotela prepisati posestva. Pangerl je bil kljub zanikanju krivde obsojen na šest mesecev strogega zapora. Slovitemu skladatelju Aiitonu Foersterju je po- atavila Glasbena Matica v LjubJjani ob stojefnici njegovega rojstva spoiusnik. prebivalstvo mora nozdravljati zmagovlte Japonce z belimi zastavami. Veselje japonskega vojaštva radi zasedbe feolodvora v Šangaju. Ameriško letdlo s treml kolesl. Tretje kolo Je spredaj ta bl naj preprefilo nesrede pri pristankih.