i r
Čopov steber v Triglavski steni
Vzpon, ki se je zapisal med legende
¡s Mitja Košir
Čopov steber ToneŠkarja
/ 7 8 2005
Me vrni, ali je v našiti stenah še kakšna smer, o kateri bi si: inliku govorilo, in nevem, ali je pri nas sploh kakšna smer, ki bi svojo razburljivo zgodovino tako odkrito postavljala pred oči javnosti, tudi tiste, ki je sicer alpinizem in dogajanje v zvezi z njim ne zanimata prav posebno. Čopov steber se jo pni zapisal med legende Legendarna j;- smer sama, legendarna pa sla tudi njena avtorju, liden, tisti, ki jc smeri dal ime, se posebno. Menda £a ni Slovenca, ki ne bi vsaj kaj malega vedel o Čopovem J o i: i v. Jesenic, slovitem plczalcu skalašu, gorskem reševalcu in vodniku. Tisi i pa, ki jim je alpinizem blizu, enako spoštljivo govorijo tudi o Joževi soplczalki Pavli Jssiliovi,
Zgodba je stara šestdeset let, vendar njene korenine segajo dlje v herojsko ilobo slovenskega alpinizma, v leta meti obema velikima svetovnima vojnama, ko so predvsem skalaši v slovenskih stenah pisali knjigo prvenstvenih osva janj. Velike stene in težke smeri so bile druga za drugo premagane, v največji in najmogočnejši, Triglavski severni steni, pa je ostajal nedota-
knjen, deviški, osrednji steber. Rahlo so se ga dotaknili skalaši Čop, Potočnik in Tominšek. ko so preplezali Gorenjsko smer prek slovi le I.adje v vzhodnem boku, ter Nemca Prusik in Szalay, ki sta svojo smer, imenovano Piusikova, potegnila po zahodnem boku osrednjega stebra. In to je bilo do druge vojne vse.
26. junija 1945 jc bilo v Vratih mirno, km da vojne, ki se ¡e končala pred poldrugim mese cem, ne bi bilo. Dolina je bila kot zapuščena, še bolj pa mogočna stena nad njo, le dvoje plezalcev se je navezovalo na vrv pri vstopu v dobro staro Nemško smer. Seveda, bila sta Jo?a Čop in Pavla Jesih, sprva namenjena »kar tako malo pogledal po steni«, obujat bogastvo predvojnih spominov, predvsem pa potešit skelečo željo po stiku s triglavskimi skalami, ki sta jo morala z muko zadrževati v sebi dolga štiri leta vojne. Vendar je predvsem Joža ves čas polih o mislil na steber, mislil in to misel nekje na Zlatorogo-vih policah tudi na glas povedal. Kadar pa se jc on za kaj odločil, je ni bilo sile, ki bi ga odvrnila nd lega. Velika pustolovščina se jc lakn začela.
Tisi o, kar se je potem štiri dni d opijalo v steni, je dobro znano in je bilo velikokrat natančni) opisano. O tem tako v alpinističnem kot v mo ralncm pogledu velikem dejanju, katerega glavni junak je hi! Joža Čop, imamo Slovenci celo ro-niiin (Tone Svetina: Stena), zapisano pa bi mo-
rala l>ii i tudi v skriti kamrici srca slehernega gu-ram napisanega človeka, kajti to, kar je storil Jo ža potem, ko je inojstrskn zmogel grozeče previ se osrednjega stebra, presega meje dolžnosti, Ne le, da jc odhitel po pomoč za obnemoglo Pavlo, kije ostala v steni, ampak se je z reševalci takoj vrnil na rob stene in vodil reševalno akcijo. Po treh dneh nečloveških naporov, po dveh neudobnih bivakih brez prave opreme, kakršno poznamo danes... Še zdaj, po šestih desetletjih, lahko zgolj ugotavljamo, da je .slo za dejanje velikega mojstra, predvsem pa velikega človeka, in zato se lahko le strinjamo s Francetom Avči-nom, prvim izmed ponavijavcev smeri v stebru, ki je odločno poimenoval smer po prvem, ki jo jc preplezal, Kaj bo Čopov steber, jc zapisal,
Čopov steber je bil veliki filiale skal nike generacije in je dolga desetletja ostajal preizkusni kamen za mlade alpinistične rodove, ki so začeli stopati v svet šeste težavnostne stopnje. Kdor jc »zlezel Čopa«, je bil goden za elito, In tako je menda še danes, čeprav so sodobni ekstremisti meje zmogljivosti prestavili krepko više, v večje previse in težje stene. Čopov steber je bil in ostaja alpinistični izziv, lakokot tista druga klasična smer v Špiku, Mirina Direktna, To sta smeri, ki ju pravi alpinisti preprosto morajo preplezati.
Omenili smo že burno zgodovino te smeri in res so njene skale videle veliko veselja, veliko žalosti in obupa, videle so mojstre pri delu in
'arovallsče pod zadnjim, ratfežajem.je na ¡Izstavljeni polički.
takšne, M njenim izzivom nikakor niso bili kos. Videle so liitrc in počasne naveze, videle so samohodce; pravzaprav jc bil prvi samohodec v stehru kav (lopov Jožo sam, saj je nenavezim izplezal prek morda najtežjega mesca v cclotni smeri, izjemno izpostavljene previsne izstopne prečnice, v lažji svet tik pod vohom stene In potem je siedilo dejanje, ki ga lahko uvrsiimo ob bok Čopovemu. Pi vi zimski vzpon, ki so ga leta 1968 opravili Stane Relak - Šrauf, AlešKunaver in Tone Sazonov Tonač. Prava drama v pobesnelem snežnem neurju je Dajala teden dni in spravila na noge skoraj vse slovenske gorske reševalec, vendar jim k sveči ni bilo treba v akcijo, v kateri glede na nemogoče vremenske razmere tako ali tako ne bi veliko opravili. Zimski junaki so izplezali sami in tudi sami sestopili do Velega polja. Tam jih jc čakalo močno reševalno moštvo.
Čopov sreber je doživel [udifilmski krst s celovečernim filmom Matjaža Fiscravca, v katerem sta Joža in Pavlo igrala gledališka igralca Kurut Veselko in Mirjam Korbar, v resničnih plezalnih prizorih pa sta ju zamenjevala njima
naslednika Marija Štremfelj in Pavle Kozjek, Kolikokrat pa je bil steber »tarča« najrazličnejših snemanj in fotografiranja, ne ve nihče; vemo le, da ni knjige ali monografije o Julijeih, v kateri nc bi imela častnega mesta slovita podoba v zal repu doline Vrat - Triglavska severna stena.
Naj mi bo na koncu dovoljeno šc nekaj osebnega, S Čopovim stebrom sem se prvič srečal, ko sem komaj prestopil prag jeseniškega alpini stičnega odseka. Bilo je davnega julija 1963, ko sva nekega lepega dne pod skrbno plezalsko roko Tineta Miheliča in mojstranskega Tcnzinga, Lojza Pezdirnika, neučakano hitela po Ziaioro govih policah proti Gorenjskemu turnuu podpi sani in njegova jeseniška vrst niča Jožica (takrat j Se Ti ček, pozneje pa Belak). Brez izkušenj s še-sto stopnjo sva varno »spravljena « na vrveh najinih soplesalcev zmogla to čudovito smer; sam sem se pozneje Se vračal k njej. T.e kdo se ne bi vračal k simfoniji strmega plezanja, elegantni navpičnici, ki ne vodi le na vrh mogočnega stebra, ampak, nekoliko čustveno rečeno, prav med zvezde. O