GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO DVOMESEČNI« LETNIK 74 ŠTEV. 1 (509) 7 Juan E. Vecchi MOJ DOM JE ULICA Jože Meze SPOMINI IZ DAVNIH DNI 12 Janez Boslco MOLITI: KAKO, KDAJ, KJE 14 Lojze Dobravec OB STOLETNEM JUBILEJU 16 s. Mojca Šimenc ZAHVALNI DAN 2000 7 q s. Marija Impcri v i <3 KOSCKI DRUŽINSKEGA DUHA po Bollettino Salesiano Z Z POGUM BREZ MEJA 26 Unions, A. Comastri v FATIMA IN SVETI OCE f& SV izhajavveč kot 50 narodnih izdajah in v 24 različnih jezikih (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) in sicer: Atnili (Santo Domingo) - Argentina Avstralija - Avstrija - Belgija (Flamska) - Bolivija - Brazilija Centralna Amerika (Salvador) Češka - Čile - Ekvador - Filipini Francija-Haiti-Hrvaška, Indija 5x (angleško, malayalam.tamil, telugu in hindi) - Irska - Italija Južna Koreja - Kanada - Kenija - Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija - Kongo - Litva - Madžarska Malta - Mehika - Mozambik Nemčija - Nizozemska - Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska - Rusija - SJovaška - Slovenija - Španija - Šri Lanka - Tajska Urugvaj - Velika Britanija Venezuela - Zambija - ZDA New Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo). Na naslovni strani Salezijanca Jože Brečko, župnik na Trsteniku, in J. Vidic, župnik v Cerknici (v ozadju), med mladimi na uskovniškem tednu. SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 p.p.2404 1001 Ljubljana telefon: 01/427 30 28 dvomesečnlk 1/2001, letnik 74 (štev. 509) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Lektoriranje: Jerneja Kovšca Tisk: Ducal, d.o.o., Celje ISSN 0353-0477 www.salve.si/vestnik DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika lahko nakažete na žiro račun: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana štev. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV" Na podlagi 25. člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava in plačuje DDV po stopnji 8%. V TEJ ŠTEVILKI 2 Lojze Dobravec Z DON BOSKOM ... JUBILEJNEGA LETA --. ' '••'•• nc- nsiusa je bilo na Rakovniku zopet praznič-Slovesna maša v cerkvi Marije Pomočnice je bila uvod v praznovanje 100-letnicesale-zijansekga dela na Slovenskem. Slovesnosti so se udeležili številni salezijanci, člani salezijan-ske družine in mnogi don Bo-skovi prijatelji. Deset gorečih sveč pred oltarjem je ponazarjalo 10 desetletij salezijanskega dela na Rakovniku. To so bila leta prvih začetkov in naglega razcveta, leta skoraj popolnega zatona v povojnem času ter ponovnega oživljanja v zadnjih desetletjih. Življenje in delo salezijancev je bilo ves čas neločljivo vtkano v usodo naroda in Cerkve. Jubilejno leto je priložnost, da znova preudarimo in ovrednotimo veliko delo, ki je bilo opravljeno, in se obogateni z dragocenimi izkušnjami preteklosti z novim zagonom usmerimo v prihodnost. ZBOROVANJE SLOVENSKIH SALEZIJANCEV V dneh po božiču, v času božične osmine, smo se salezijan-ci zopet zbrali na svojem rednem zboru. Zbor, ki se redno shaja vsaka tri leta, je bil hkrati priprava na vrhovni zbor Družbe, ki bo v začetku leta 2002 v Rimu. Na zboru smo razmišljali predvsem o tem, kje in kako živimo slovenski salezijanci danes in kakšno delo opravljamo. Ugotovili smo, da živimo raztreseni po (pre)mnogih krajih (42), pogosto le po eden ali dva. To nam onemogoča "skupno življenje in delo", kar naj bi bila naša značilnost. Zbor je sklenil, naj se v prihodnjih letih salezijansko delo osredotoči predvsem na tiste kraje, kjer lahko več salezijan-cev živi skupaj in opravlja značilno delo za mladino. Svojevrstno spodbudo za takšno odločitev je dala tudi pravkar končana sinoda Cerkve 11 a Slovenskem, ki naroča ustanovam posvečenega življenja, naj znova zaživijo "svojo lastno karizmo" in z njo obogatijo krajevno Cerkev. Ponovna odločitev za življenje in delo v skupnosti je velikega pomena in bo močno zaz- namovala salezijansko navzočnost na Slovenskem v prihodnjih letih. Po tej odločitvi bo postalo življenje in delo salezijan-cev zagoto v o bo I j prepozna v no in učinkovito. V SKRBI ZA ZAKONCE IN DRUŽINE Vsi, ki se posvečamo delu z mladimi, se zavedamo, kako odločilna jeza njihovoživljenje izkušnja doma, družine in me-dosebnih odnosov. Tega se je zavedal že don Bo-sko, zato je mlade, ki niso imeli doma in družine, povabil v svoj dom, kjer naj bi živeli skupaj kot v družini. V sodobnem načinu življenja, v katerem je skrb za materialne dobrine postavljena na prvo mesto, postaja družina vse bolj izpostavljena mnogim pritiskom in je zato vedno bolj krhka in ranljiva. Tega se zavedamo tudi salezijanci, ki smo zavezani preventivnemu delu za mladino. Zato smo se odločili, da bomo svoje prizadevanje v dobro mladine usmerili v bolj zavzeto delo za zakonce in družine. V župnijah, kjer seže več let načrtno posvečajo temu delu, se že kažejo razveseljivi sadovi tovrstnega prizadevanja. V ta namen želimo urediti tudi nekatere domove, ki naj postanejo kraji srečevanja in duhovnosti ne le za mladino, ampak tudi za družine. Zadnji dan meseca januarja, godovni dan sv. Janeza Bo-ska, naj bo praznik za vse, ki čutimo, da nas kot don Boska Bog pošilja med mlade. Don Boskov zgled naj bo za vsakega izmed nas vabilo, da bi velikodušno doprinesel svoj delež k temu, da bi bilo tudi na obrazih današnje mladine več vedrine ter v njihovih očeh več luči in upanja v prihodnost. Lojze Dobravec, inšpektor Bamj DOM SREČANJ V LETU 2000 Minilo je še eno koledarsko leto. Na duhovnih vajah vŽelim-Ijem se je v tem letu zvrstilo okoli 1000 otrok in mladih. Zanje je na 12-ih srečanjih skrbelo 70 anima-torjev, ki so se v tem letu skupaj kar280-krat udeležili duhovnih vaj. Spomladi smo govorili o poklicih, poleti se nam je predstavil sv. Frančišek, v adventnem času smo z modrimi potovali proti Bet-lehemu, k tistemu, ki osmišljuje naše delo. Skupaj z njim začenjamo tudi novo leto v upanju, da se bomo še naprej srečevali in drug drugemu pomagali na poti za Novorojenim, ki razsvetljuje temine naših dni. Peter P. ZLATI OLIMPIJEC MED NAM! VŽelimljemsmo prepoznavni tudi po športnih dogodkih. Tako v Domu Janeza Boska vsako leto v zimskih mesecih organiziramo don Boskov turnir. Pri odprtju, ki je bilo 11. decembra 2000, so sodelovali dijaki s svo- jo ustvarjalnostjo, obiskal pa nas je tudi olimpijski zmagovalec v strelskem maratonu in športnik leta v Sloveniji, Rajmond Debe-vec. Ob pogovoru z njim smo se navdušili nad njegovo preprostostjo in prijaznostjo. Misel, ki jo je zaupal dijakom, je, da naj vedno vztrajajo kljub morebitnim neuspehom - torej z vztrajnostjo do uspeha. Peter K. SALEZIJANCI O SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELU Po božiču (od 26. do 29. decembra 2000) smo se v Želimljem zbrali predstavniki vseh petnajstih salezijanskih skupnosti, ki delujejo v okviru salezijanske inšpekto-rije sv. Čirila in Metoda s sedežem v Ljubljani (med njimi so tudi štiri naše skupnosti zunaj Slovenije: na Koroškem, Tržaškem, v Vojvodini in v Črni Gori). Prišlo nas je nekaj nad trideset salezijancev. Takšna srečanja imamo vsaka tri leta. Enkrat razpravljamo o temi, ki se zdi najbolj primerna nam v Sloveniji, drugič pa o temi, ki nam jo predložijo predstojniki v Rimu in je potem tudi tema vrhovnega zbora -srečanja predstavnikov salezijancev z vsega sveta, ki je vsakih šest let! Za letošnje srečanje, ki je namenjeno predvsem pripravi takega zbora salezijancev na svetovni ravni, so predstojniki v Rimu predložili naslov Salezijanska skupnost danes! Tako smo se tudi slovenski salezijanci ustavili ob tej temi in razmišljali o življenju po naših redovnih skupnostih, o tem, kako je poslanstvo zaupano skupnosti in kako pomembna je vloga predstojnika vsake krajevne skupnosti. Predvsem pa je bilo to tridnevno srečanje sobratov v Želimljem priložnost za bratsko druženje, iskren pogovor in utrjevanje prijateljskih vezi med nami. Janez P. januar - februar • 1 »2001 197 BOG BLAGOSLAVLJA DELO Prizidek doma za starejše sóbrate je že pod streho, končana je približno polovica del, v tednih do velike noči bi radi končali večino obnovitvenih del (v teku je urejanje notranjosti) in jih ob obisku svetovalca vrhovnega predstojnika za našo pokrajino tudi blagoslovili in izročili sobra-tom v uporabo. Hvala vsem, ki ste že in ki še boste velikodušno prispevali za obnovo - naj vas Gospod spremlja vse dni novega leta 2001. BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERKVE Na Martinovo nedeljo je stiski opat dr. Anton Nadrah blagoslovil obnovljeno najstarejšo cerkev vokolici (iz. 13. stoletja). Cerkev sv. Martina na Bučki je ena od 1 36-ih cerkva, ki so v Sloveniji posvečene sv. Martinu. Najprej je spadala pod pražupnijo BelaCer-kev, potem pod vikariat Raka, v 1 5. stoletju pa je pripadla stiške-mu samostanu. Zob časa in potresni sunki so tako razrahljali cerkvene stene, da že več kot 60 let ni služila bogoslužju. Leta 1996 pa je spomeniško varstvo iz Celja pripravilo konservatorski načrt, mojster Pel-ko z Bleda pa je leto dni pozneje začel z zelo zahtevno obnovo. Najprej so povezali cerkev, nato utrdili temelje in podstrešni ve- zavesami in nujno potrebnoopre-mo. Za kitanje in belino sob je poskrbel sobrat Ivan Turk in tudi mnogo drugih del smo skušali narediti sami. To je šele začetek temeljitej-še obnove, ki naj bi se začela spomladi; do takrat bo potrebno pripraviti načrte za prenovo celotne stavbe in zbrati dovolj sredstev za začetek del. Ker pa ne želimo prenavljati samo stavb, temveč tudi ljudi, smo v zadnjem času pripravili in gostili različne skupine mladih. Tako sta nam bila v veliko pomoč, mladim pa v še večjo korist, dva motivacijska delovna tabora za mlade iz programa SKA-LA-PUM iz Celja. V dneh skupnega bivanja so mladi odkrivali veličino in pomen dela ter spoznavali salezijansko skupnost. Mnogi so se ob tem prvič srečali z redovniš-kim načinom življenja in ugotovili bistvene razlike v primerjavi z njihovim večkrat uličnim preživljanjem. Veseli smo, da so odhajali zelo zadovoljni in da imajo željo, da se še vrnejo v to salezijansko ustanovo. Niso pa bili to edini mladi, ki so v zadnjem času preživeli nekajčasapri nas... (glejslikovno prilogo na sredini!). Zaradi tistih mladih, ki so že preživeli nekaj dni med nami in nec, utrdili stene, povezali obok, uredili drenažo in novo fasado; naslednje leto so sanirali zvonik in obnovili leseni oltar s sv. Martinom na konju. V soboto, dan pred blagoslovitvijo obnovljene cerkve, na sam praznik sv. Martina, pa je bil blagoslovljen tudi zvon sv. Martina. Vsem dobrotnikom naj Bog povrne z nebeškimi darovi. lože P. Vse, kar delamo, delamo za naše mlade v želji, da bi postali »pošteni državljani in dobri kristjani« (don Bosko). Ravno ta želja spodbuja tudi nas salezijance v Veržeju, da z vsemi močmi hitimo z obnovo Salezijanskega zavoda Veržej. V zadnjih mesecih nam je uspelo primerno pripraviti dve nadstropji za bivanje in aktivnosti različnih skupin mladih. Tako smo imeli v zavodu veliko različnih mojstrov, ki so obnovili tlake in na novo usposobili sanitarije. Sobe smo olepšali z novimi okenskimi tudi raradi tistih, ki bodo v prihodnje imeli to možnost, želimo, da Salezijanski zavod v Veržeju postane srce salezijanskega dela v vzhodni Sloveniji, duhovno ter vzgojno-izobraževalno središče za mlade iz Pomurja in dejavna ustanova z močno tradicijo. Vsi, ki delamo v salezijanski ustanovi v Veržeju, se vam še en-kratzahvaljujemoza prijateljstvo in Vam na priprošnjo Marije Pomočnice in sv. Janeza Boska želimo obilje Božjega blagoslova v novem letu (oglejte si še fotografije na sredini). Salezijanci v Veržeju Dragi dobrotniki! Pri našem delu nam lahko pomagate tudi Vi s svojo molitvijo in z darovi. V ta namen je bil ustanovljen „sklad PRIJATELJI MARIJANISCA in prvim darovalcem se že z veseljem zahvaljujemo za vsestransko podporo. Hvala Vam in vsem tistim, ki boste namenili kakšen dar za obnovo te ustanove. Ker je bila v zadnjem času spremenjena telefonska številka in tudi žiro račun, ju še enkrat objavljamo. Denarne prispevke lahko pošljete na žiro račun: 01000-0001234020 sklic: 05 1355112-62197 Nova Ljubljanska banka d.d. s pripisom: Prijatelji Marijanišča Lahkosetudi osebno pogovorite z ekonomom: Janez Krnc, Ul. bratstva in enotnosti 1, 9241 Ver-žej, tel. 02/588-9060 ali GSM: 041/357-640 E0H121Í zadnjega srečanja minilo že leto dni. Tema duhovnih vaj je bila: »Marija skoz življenje«. Vikend je kar prehitro minil ob najrazličnejših dejavnostih: petju, pogovoru, molitvi,delu vskupinah, igrah in celo romanju k Mariji na Blejski otok. Zelo nas je nagovoril tudi film o sv. Bernardki. Razumeli smo, kaj zmore goreča ljubezen do Mariji z Božjo pomočjo. Sporočilo in vzpodbuda za nas vse. Veseli pa smo bili, ko so se nam v nedeljo pridružili tudi starši. Na kratko smo jim predstavili del tega, kar smo delali. Hvaležni smo s. Ivanki, s. Zalki in s. Ireni, ki so nam podarile svoj čas in ljubezen, tertudi všem, ki so nas spremljali z molitvijo. Gospod nam je podaril tri res bogate dneve. To so bili dnevi poglobitve prijateljstva z Gospodom in tudi prijateljstva med nami. Kljub slabemu vremenu smo se veseli vračali domov. M. Z. AFRIKA ETIOPIJA: Sveti sedež je zaupal salezijancem apostolsko prefek-turo v Gambeli v Eritreji. Obsega pokrajino Gambelo in Hubabor, kjer živi okoli 400.000 domačinov, ki so povečini animisti. Salezijanci so že poslali enega sobrata, ki bo preučil možnosti in oblike njihovega dela. Prednost bodo dajali manjšim misijonskim postajam za evangeliziranje domačinov. Pomoč pa potrebujejo sudanski begunci v treh taboriščih, kamor so se zatekli pred islamskim pritiskom nad katoličani. 6 OTROŠKI ZBOR NA BLEDU Pevci cerkvenega otroškega pevskega zbora smo se po lepi lanski izkušnji letošnjo jesen znova odpeljali na Bled na duhovne vaje k sestram HMP. Kako lepo je bilo ponovno snidenje -veselo in domače, čeprav je od VATIKAN: Mlad salezijanec iz Angole, Domingo das Neves (levo, s temnimi očali), je pričeval na svetovnem dnevu mladih v Rimu med vigilijo na Tor Vergati (foto: Servizio fotográfico de »L'OR«) januar - februar • 1 »2001 Ob koncu proslave dveh novih salezijanskih svetnikov je vrhovni predstojnik najavil, da bo sveti oče 11. marca 2001 proglasil za blažene 32 španskih mučencev, članov salezijanske družine, ki so bili pobiti v prvih mesecih državljanske vojne: med temi je 29 salezijancev, od katerih je 1 6 duhovnikov, 7 pomočnikov in 6 klerikov; potem pa sta še 2 HMP in en mlad so-trudnik. Taskupinasalezijancev bo proglašena skupaj z drugimi mučenci iz škofije Valencije, ki so dali življenja v času španske revolucije. NOVA GVINEJA: Ob 15. obletnici obstoja srednje tehnične in obrtne šole v Gabutu je šolo obiskal predsednik vlade. Čestital je salezijancem, da so ustanovili prvo tako šolo v Papui Novi Gvineji in tako dali mladim možnost za vključevanje v svet dela. Sale-zijanci pa so obljubili, da bodo ustanovili še krajše tečaje za tiste mlade, ki so zapustili šolo, in jim pomagali do vpisa v srednje šole (na Papui delujejo kartrije slovenski misijonarji: laiška misijonarja Franci Kurent in Zvonka Kopinater salezijanec Jožko Kramar). Juan E. Vecchi, vrhovni predstojnik MOJ DOM JE ULICA O otrocih ulice... Nihče ne ve, koliko je na svetu otrok, ki so bili vrženi na ulico ali so si jo sami izbrali. Povsod jih je veliko. Na svojem potovanju na Kubo sem videl oglas: "Milijon otrok je na ulici. Nihče od njih ni Kubanec." Šlo je seveda za režimsko propagando. O njihovem načinu življenja imamo veliko predsodkov in ga premalo poznamo. Mnogi odteh otrok se preživljajo z majhnimi, legitimnimi dejavnostmi. Res je tudi, da mnogi od njih kradejo po tržnicah in trgovskih središčih. Skoraj vsi pa najdejo podporo v skupini prijateljev, ki nemalokrat postane klapa in jih močno pogojuje. Država ima do otrok ulice navadno represiven odnos, in policija jih velikokrat obravnava kot majhne kriminalce. Salezijanci že precej časa posvečajo posebno pozornost tej vrsti otrok in so v ta namen izdelali dragocene pedagoške programe. Sestavni del teh programov je osebni stik, delo na ulici. Uspevajo z otroki, ki odraslim in institucijam sicer ne zaupajo. Postanejo njihovi prijatelji in znova je moč govoriti o usmerjenosti v življenju. In kaj otroka sili, da izbere ulico za svoj dom, namesto da bi to bila družina ali vzgojna ustanova? V veliki meri je tega kriva družina: čustvena osamljenost, neprimerno okolje, nezadostna pozornost na potrebe otroka, ki išče bolj vabljive izkušnje svobode. Izkazalo seje, da zmore družina, kjer vladajo pristni odnosi, pa čeprav je ekonomsko šibka, otroke obdržati. Res pa je tudi, da velikokrat na otroke in družine pritiskajo ekonomska revščina, včasih skrajna, pomanjkanje osnovne vzgoje, nepripravljenost na delo, šola, ki izključuje, pomanjkanje perspektive v življenju ... Salezijanska izkušnja dokazuje, da ti otroci ne izgubijo niti smisla za dobro niti dobrega srca niti odprtosti novim možnostim, čeprav ostanejo mnoge vrednote in vzgojne razsežnosti nedosežene. Ko govorimo o otrocih ulice, se takoj spomnimo na don Boskovo srečanje s fanti naPorta Palazzoali na Mihca Magoneja. Toda takratnih razmer ne moremo enačiti z današnjimi. Don Bosko je spravil v oratorij Magoneja, ki je imel od današnjega otroka ulice samo kakšno nedolžno potezo. Danes je potrebno imeti okolje, kjer se otroci ulice čutijo sprejete, programe, v katerih se lahko angažirajo, in jim ponuditi prijateljstvo, ki jim vliva zaupanja. 7 januar - februar • 1 »2001 '¿ezsjwdzti Áruíim januar - februar • 1 »2001 200 KAR NAS DRUŽI... V veliki salezijanski družini priznavamo don Boska za ustanovnika. Don Bosko je na Božjo pobudo in po materinskem Marijinem posegu začel v Cerkvi izvirno evangeljsko izkušnjo. Sveti Duh je v njem oblikoval srce, široko kakor peščena ravan ob morskem bregu, in ga napravil za očeta in učitelja množice mladih ter ustanovitelja velike duhovne družine. V geslu Daj mi duše, drugo vzemi je svojo ljubezen do Boga in do mladih povezal v eno. iz: Listina občestva v don Boskovi salezijanski družini, str. 7.11. POJDI, LJUDJE TE POTREBUJEJO Pričevanje dekleta, ki v tajnosti živi svoj redovni poklic sredi sveta Minilo je že več kot pet let, odkar sem spoznala ustanovo don Boskovih prostovoljk. Sedanes se živo spominjam svojega prvega srečanja z njimi. Zal sem bila takrat še premlada in pravila mi niso dovoljevala, da bi takoj začela z aspirantatom, ki je naša priprava na zaobljube. Dve leti sem čakala in z vero v srcu upala, da bom smela stopiti v ustanovo DBP. Medtem sem študirala različno literaturo in bila povezana s prostovoljkami. Ko sem b i I a z njimi na duhovnih vajah, nasjeobi-skal don Martinelli, vrhovni svetovalec za salezijansko družino. Njemu sem se potožila, da sem »na čakanju«. V smehu mi je svetoval, naj le vztrajam in če nebom kmalu sprejeta v ustanovo DBP, bova skupaj napisala prošnjo in jo naslovila na samega sv. očeta. Posredovanje don Martinel-lija ni bilo potrebno, v nasled- Janeza Boska, je tudi Združenje Marije Pomočnice. Začetki tega združenja segajo v sedemdeseta leta 19. stoletja, v čas, ko je bila dograjena cerkev Marije Pomočnice v Turinu. Torej je temelj tega združenja pobožnost do »don Boskove« Marije Pomočnice. V zadnjem letu se je tudi na Rakovniku (v zadnjem času pa tudi v nekaterih krajih) oblikovala skupina vernikov, ki jim je pobožnost do Marije Pomočnice še posebej draga. Na praznik Brezmadežne so se nekateri med njimi odločili za vstop v to združenje in naredili posebne obljube. Srednješolka, najmlajša med njimi, je ta dogo-dektakoledoživela: »8. decembra 2000 je bil dan, ki je bil zame zelo pomemben. Na ta dan praznujem svoj god. Ob tem se posebej spominjam Marijinega velikega praznika Spočetja Marije Device, letos pa sem se prav na ta praznik posvetila Mariji. Marija ima v mojem srcu pomembno vlogo. Vedno kadar sem v težavah, se obrnem nanjoinjozzaupanjem prosim. Odkar sem se posvetila Mariji, se mi zdi še bliže kot prej. Vem, da me še posebej varuje in vodi, zato me več ne skrbi, kaj bo z menoj v prihodnosti. Vidim, da me varuje in vodi po malo drugačni poti kot moje vrstnike!« Marija K SPREJEM PRVIH ČLANOV IN ČLANIC V ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE Ena od mnogih skupin sale-zijanske družine, ki se navdihu-jevduhovnosti in poslanstvu sv. njem letu sem že lahko začela z aspirantatom. Tri leta sem se pripravljala na zaobljube, utrjevala vero, spoznavala ustanovo in rasla v ljubezni do Marije Pomočnice, sv. Janeza Boska in bi. Filipa Rinaldi-ja. Na tej poti me je ves čas spremljal duhovni asistent in druge prostovoljke. Ob koncu tedenskih duhovnih vaj je tudi zame prišel velik in težko pričakovan dan, ko sem pred Cerkvijo in v občestvu sosester izpovedala svojo ljubezen do Ženina - Jezusa in mu obljubila zvestobo. Čutila sem, da je to dan milosti, ki se je z velikimi črkami zapisal v moje življenje. Kar nekaj lepih zunanjih dogodkov je spremljalo ta dan, toda vse to je minljivo. Ostaja pa neizbrisen pečat duhovne sreče, ki me spremlja, ko stopam med ljudi, s katerimi živim. Bog daj, da bi mogla vse, kar sem doživela in spoznala, ponesti in uresničiti v svojem življenju. Med ljudmi, ki me potrebujejo, pa živeti odgovor na Božji klic. Zato se, dragi brat, draga sestra, tudi tebi priporočam v molitev. DBP SPOMINI IZ DAVNI KOT JIH JE ZAPISAL JOŽEF MEZE, PRVI SALEZIJANEC, KI JE PRIŠEL NA RAKOVNIK LETA 1901 Dasi nisem najstarejši med slovenskimi salezijanci (op. ur. 1881-1951, v letih 1923-30 tudi urednik Salezijanskega vestnika), vendar sem bil med Slovenci prvi, ki je stopil v salezijanske zavode in sem bil obenem tudi eden izmed onih treh sobratov, ki so otvorili prvo salezijansko naselbino na Rakovniku.... Smatram za primerno, da zapišem tu nekaj osebnih spominov iz onih davnih dni, ko je previdnost Božja polagala kal bodočega salezijanskega delovanja med Slovenci. POGLED NAZAJ Kdo je prvi seznanil Slovence zdon Boskom in njegovimi napravami? Bil je to kanonik Lukajeran, znan nabožni pisatelj, urednik cerkvenega, lista Zgodnja Danica in velik mladinoljub. Praktično pa se je lotil tega načrta katehet in poznejši opat Janez Smrekar. Kakooteti mladino pogube in propada? Zamislil je v ta namen zgradbo primernega zavoda, ki naj bi ga sprejeli v oskrbo don Boskovi sinovi. Treba pa je bilo premostiti še neko težavo. Salezijanci niso imeli tedaj niti enega Slovenca med svojimi člani. Da bi salezijanski družbi preskrbeli potrebnih domačih moči za otvoritev naselbine na slovenski zemlji, se je g. Smrekar obrnil napredstojništvovTurinu sproš-njo, ali ne bi bilo pripravljeno sprejeti nekaj slovenskih fantov v vzgojo, ki naj bi potem primerno izšolani postali člani salezijanskedružbe! Predstojniki so drage volje sprejeli ponudbo. Tedaj je g. Smrekar začel iskati fantov, ki bi bili pripravljeni iti študirat v Turin. Seveda ni bilo to lahko delo, ker je bilo to čisto nekaj novega; treba je bilo iti v tuj, čisto nepoznan svet in tega se je vsakdo bal. Marsikoga je poizkusil nagovoriti k temu koraku, a brez uspeha. Slednjič Se mu le posreči, da dobi štiri dečke, med njimi tudi mene, ki so se odločili, da gredo v Turin. Kako sem prišel do sklepa, da grem v Turin? Bil sem dijak drugega gimnazijskega razreda v Ljub- ljani. Stanoval sem tam nekje na Bregu. Moj sostanovalec je bil F. Pe-trič, sedaj učitelj v pokoju. Moj tovariš, s katerim sva si bila dobra prijatelja, me vpraša: - Ti, ali poznaš g. Smrekarja? - Seveda ga poznam, saj je bil dve leti moj Katehet na »Grabnu.«:; - Veš, kaj me je vprašal?Če hočem iti v Turin v neki zavod. Pravil mi je, da je tam zelo prijetno in da bi potem lahko ostal vse življenje v tistem zavodu. - Kaj si mu pa odgovoril? Ali pojdeš? - Rekel sem, da še premislim, a za sedaj še nimam namena. - Kakšen pa je ta zavod? - Velik in lep. V okolici rastejo oranže in vinska trta. - Pa študirajo za duhovnika v tistem zavodu? - Seveda! Pa dobri profesorji so tam, sami duhovniki. Meni je bilo nekam čudno pri srcu. Nekaj mi je reklo: tam je mesto zate. Bil je to notranji glas, ki pa je bil tako odločen, da se mi je v istem hipu zdelo, da zame ni druge poti v življenje nego tista, ki vodi v Turin. Rekel nisem ničesar, le premišljeval sem in tuhtal. Moj duh pa ni bil več doma, ampak v tistem zavodu, ki sem si ga slikal z vso buj-nostjo svoje domišljije kot nekak paradiž na zemlji. Takoj sem poizvedel, kje stanuje g. Smrekar. Sel sem k njemu, da se mu javim za Turin. Salezijanski vestnik, 6/1926, str. 104s januar - februar • 1 »2001 9 10 Začenjamo nov krog naše skupne poti proti iskrenejšemu krščanskemu življenju. Imenujem jo pot, ker biti kristjan in se odločati za izzive, ki mi jih v vsakdanjem življenju pošilja Gospod, pomeni ravno to: vedno znova stopati na pot lastnega spreobrnjenja in upodabljanja po Kristusu. Nič novega, kajti o tem je govoril že apostol narodov v svojem znamenitem pismu prvim kristjanom v Rimu. Ne bomo prebirali celotnega pisma Rimljanom, ker nam to ne dopušča ne čas ne prostor, pa tudi sam Salezijanski vestnik ni temu namenjen. Ustavili se bomo le pri osmem poglavju pisma Rimljanom, kjer apostol Pavel spregovori o življenju po Duhu. Zakaj pri tem poglavju? Naj navedem vsaj dva razloga. Prvi je, da se vsak kristjan, pa tudi vsak človek v svojem vsakdanjem življenju srečuje z dobrim in z zlom, ali kakor to pove sv. Pavel: z grehom in s svetostjo. Drugi pa je, da kristjani pogosto pozabljamo na naše mazilje- DA BI PREMAGAL nje, ki smo ga prejeli pri zakramentu sv. birme. Ta kratka razmišljanja naj bi nam pomagala razkrivati naše krščansko dostojanstvo in moč Svetega Duha, v katerem smo bili potrjeni. »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu. Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti. Kar je bilo namreč nemogoče postavi, ker je bila zaradi mesa brez moči, je uresničil Bog s tem, da je poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa; da bi premagal greh, je obsodil greh v mesu.« (Rim 8,1 -3). BOG JE POSLAL SVOJEGA SINA V naših ušesih še odmevajo božične pesmi in mnoge misli, ki so nas bogatile in spodbujale v prazničnih dneh. Temeljno sporočilo vsake božične misli, če je res božična, je naslednje: Bog je poslal svojega Sina, Bog se je uč-lovečil, Bog je postal Emanuel -Bog z nami. Poslal je svojega Sina v zelo oprijemljivi, otipljivi obliki: kot človeka, nam enakega v vsem, razen v grehu. Poslal ga je zdoločenim namenom:dabi premagal greh, da bi dvignil vse, kar je po grehu padlo, da bi umrlji-vega človeka dvignil do neminljivega dostojanstva. Iz Pavlove misli je jasno razvidno, daje Bog poslal svojega Sina zaradi človekove svetosti, da bi človek bil res človek, da bi bil Božji. JEZUS KRISTUS JE ODREŠENIK Sporočilo Svetega pisma je nedvoumno: Božji Sin Jezus Kristus je Odrešenik, ker je premagal greh, ki za človeka pomeni GREH oddaljitev od Boga, pa tudi bližnjega in samega sebe. Naše odrešenje seje na najodličnejši način zgodilo v velikonočni skrivnosti, to je v Gospodovem trpljenju, smrti in vstajenju, ki se vedno znova ponavzočuje pri vsaki ev-haristični daritvi. Tudi pri zakramentu svete spovedi, brez katere si ne moremo predstavljati dobrega krščanskega življenja, imamo opravka z Božjim odreševanjem. »MOJ GOSPOD IN MOJ BOG« To je vzklik vere, ki ga je po močnem dvomu zmogel apostol Tomaž v času Gospodovih prikazovanj po vstajenju. Ko se srečujemo z Jezusom iz Nazareta, lahko v njem vidimo dobrega človeka, učitelja, turista, blazneža ... A le v veri ga moremo sprejeti kot Božjega Sina, kot Božjega poslanca, s tem pa tudi kot Odrešenika. Ali sem to zmožen storiti v svojem vsakdanjem življenju, vsako jutro, ko se prebudim? Sprejeti Jezusa Kristusa kot Odrešenika pa pomeni tudi sprejeti njegov nauk, ki je lahko za moje vsakdanje življenje nekoliko trd, korenit in težak. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, da Jezusa Kristusa srečujemo predvsem v skupnostih, ki obhajajo zakramente, poslušajo njegovo besedo in molijo. M iS januar - februar • 1 »2001 PAVEL II "Naj med vami zrastejo mnogi in sveti duhovniški in redovniški poklici!" Janez Potočnik Rakovniška 6, 1108 Ljubljana tel.: 01/427-30-28 e-mail: ¡anez.potocnik@salve.si januar - februar • 1 »2001 203 MOLITVENI NAMENI ♦ JANUAR S praznikom Gospodovega razglašenja končujemo sveto jubilejno leto. Molimo za ohranitev sadov svetega leta in za Gospodov blagoslov v letu 2001. ♦ FEBRUAR Jožef in Marija sta Jezusa prinesla v tempelj in ga velikodušno darovala Bogu Molimo za današnje starše, da bi prinesli svoje otroke v svetišče k svetemu krstu in potem, če je Božja volja, otroka podprli pri odločitvi za duhovni poklic. ♦ MAREC Polna vere je brezmadežna Devica Jezusa spočela v moči Svetega Duha in ga z ljubeznijo pod srcem nosila. Prosimo za matere vsega sveta, da bi z ljubeznijo sprejemale spočete otroke. SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC? Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti oli po telefonu. Dragi molivci in molivke za duhovniške in redovniške poklice! biti odtegnjena blaga in osvobajajoča navzočnost živega Jezusa v evharistiji! Naj se iz deleženja evharisti-je porodi nov razcvet poklicev v redovno življenje, ki bodo Cerkvi zagotovili sveže in velikodušne moči za veliko nalogo nove evan-gelizacije! Če kdo izmed vas, dragi fantje in dekleta, sliši Gospodov klic, da bi se mu popolnoma daroval in ga ljubil z "nedeljenim srcem" (prim. 1 Kor 7,34), naj se ne pusti ustaviti dvomu ali strahu! Naj pogumno izreče "da" brez pridržka in se izroči Njemu, ki je zvest v vseh svojih obljubah! Mar ni tistim, ki so vse zapustili zaradi njega, obljubil stoterno povračilo na tem svetu, zatem pa večno življenje (prim. Mr 10,29-30)? Dragi molivci/ke! Tudi nas papež vabi, da še naprej prosimo Gospoda za nove duhovne poklice in za stanovitnost poklicanih. Božji blagoslov in priprošnja Marije Pomočnice naj vas vse spremljata v novem letu 2001. Ivan Turk, voditelj molivcev Naslov: Ivan Turk, Ul. bratstva in enotnosti I, 9241 Veržej, tel. 02/588-90-60. S praznikom Gospodovega razglašenja končujemo sveto -jubilejno leto. Vsi si srčno želimo, da bi sadovi tega leta bogatili novo leto in novo stoletje. Papež Janez Pavel II. je bil neutruden sejalec Božje besede najrazličnejšim skupinam. Vsekakor je bilo ob evharističnem kongresu najodmevnejše svetoletno srečanje z dvomilijonsko množico mladih. Papež jim je spregovoril na srce. Posebej jih je povabil "naj evharistijo postavijo v središče svojega življenja" in nadaljeval: Dragi prijatelji, izročam vam največjega izmed darov, kar jih je na poteh časa podaril Bog nam romarjem, ki v svojih srcih nosimo željo po večnosti. Da bi mogli vedno v vsaki skupnosti imeti duhovnika, ki daruje evharistijo, prosim Gospoda, naj med vami zrastejo mnogi in sveti duhovniški poklici. Cerkev danes kot tudi vedno potrebuje ljudi, ki čistega srca darujejo ev-haristično žrtev. Svetu ne sme SV. JANEZ BOSKO Molitev jetorej zelo preprosta stvar. V vsakem kraju, v vsakem trenutku lahko katerakoli oseba povzdigne misel k Bogu in mu reče: Hvala; Pomagaj mi; Usmili se me. Ni treba besed, ki so pisane v knjigah. Dovolj so preproste misli, navadne besede, take kot so tiste, s katerimi se obračamo na svojega očeta, mamo. Če je molitev sestavljena le iz mišji, jo imenujemo meditacija. Če jo spremljajo besede, nima posebnega imena, rečemo ji molitev. Oba načina molitve MOLITI KAKO, KDAJ, KJE Ob stoti obletnici prihoda salezijancev na Rakovnik nam kot katehet govori sam sv. Janez Bosko -tako, kot je govoril svojim fantom v večernih govorih, pridigah, šmarnicah in predvsem s svojim zgledom. • Molitev j'e zelo preprosta stvar Moliti pomeni povzdigniti svojo misel in svoje srce k Bogu. Pomeni govoriti z njim s svojimi mislimi ali s svojimi besedami. Zato je vsaka misel na Boga, vsak pogled, vsaka ljubezniva beseda zanj molitev. MOLITI POMENI ISLITI NA BOGA, POGOVARJATI SE Z BOGOM VEDNO IN POVSOD Kdor gleda lepote neba, gora, dežele, cvetice ter z občudovanjem in ljubeznijo misli na Boga, ki je vse to ustvaril, ta moli. Učenec, ki se med svojimi knjigami za minuto zbere v misli na Boga..., ta moli. Kdor gleda podobo Križane-ga in v mislih gleda Jezusa na Kal-variji, kako trpi in daje življenje za nas, ter mu tiho reče Hvala, ta moli. Kdor ob nevarnostih, v katerih bi lahko izgubil svojo pristnost in svoje prijateljstvo z Bogom, čuti, da je šibak, in ponižno prosi Gospoda za pomoč, ta moli. Kdor se po storjeni krivici z mislijo obrne k Bogu in se zave, da je užalil svojega Očeta, uža-lostil najdražjega prijatelja ter ga odkrito prosi odpuščanja, ta moli. morata biti draga kristjanu, ki ljubi Boga. • Molitev je tudi dolžnost Vse, kar imamo - življenje, zdravje, razum, telesno moč, sposobnost žrtvovanja, trpljenja ... -, prejemamo od Boga, ki bi nam to lahko v kateremkoli trenutku vzel. Torej bi bila velika nehva-ležnost, če mu ne bi nikoli rekli Hvala. Ko smo bili egoisti, objestni, ko smo dovolili, da so prevladali čutnost, pohlep po denarju, zavist in lenoba, smo dopustili, da v našem življenju raste greh. Torej smo žalili Boga, nismo ubogali njegove zapovedi ljubezni. Na-šadolžnostje,damu rečemo: Odpusti mi!. Velikokrat smo se znašli v resnih težavah, v težkih trenutkih in smo čutili potrebo po pomoči. Bog, naš Oče, je vsemogočen, in je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. On sam nas je povabil, da ga prosimo še posebej v takih trenutkih, brez sramu, temveč z zaupanjem, tako kot otroci, ki pridejo k svojemu očetu. Jezus sam nas vabi: »Prosite in vam bo dano!« (Lk 11,9-10). 12 januar - februar • 1 »2001 msmmmaEm 13 Gospod, po težkih dnevih si dolgo časa preživel v molitvi. Tvoje zadnje besede, medtem ko so ti žeblji prebadali roke in noge in ti je smrt že meglila um, so bile namenjene razbojniku, ki te je prosUusmiljenja, in pa Očetu, v katerega roke si z za upanjem položil svojo dušo in svoje življenje. Gospod, pomagaj mi slediti tvojemu zgledu. Čez dan najdem vedno veliko časa za razne stvari, a za molitev skoraj nikoli. To pomeni, da zelo malo cenim molitev, da zelo malo mislim na svojo dušo in na tvojo bližino. Pomagaj mi zganiti to mojo lenobo, okrepiti mojo moč, da bom več m islil nate in govoril s teboj. • Kdaj moliti? Jezus, naš zgled, je molil vedno. Preden je začel oznanjevati, je preživel 40 dni molitve v puščavi. Pogosto seje ponoči umaknil na goro k molitvi. Ko je govoril z ljudmi, blagoslavljal otroke, ozdravljal bolne, je dvigoval oči k Nebu in govoril z Očetom. Molitev je bila dihanje njegove duše. Govoril je tako naravno, kot je dihal, ker je vedno čutil Očetov ljubeči pogled nad seboj. Tudi mi lahko in moramo pogosto misliti in govoriti z Bogom v teku dneva..., vendar sta v dnevu dva posebna trenutka, ki ju dobri kristjani še na poseben način posvečajo molitvi: zjutraj in zvečer. Prim. II Cattolico Provveduto, str. I-21, in: II Giovane Provveduto, str. 82 • Jezus je zgled molitve Jezus nas je naučil, kako pomembna in potrebna je molitev. Pa ne le z besedami, ampak tudi z zgledom. Pogosto je molil čez dan, pa tudi ponoči. Z molitvijo je začel tudi svoj križev pot, da bi imel moč za izpolnjevanje Božje volje. In molil je do trenutka svoje smrti. Njegove zadnje besede so bile: žOče, v tvoje roke izročam svojo dušo!« (Lk 23,46). Molitev je pomembnaza dihanje duše tako kot zrak za dihanje telesa. Kdor ne moli, težko ostane dolgo časa Gospodov prijatelj, ker ne najde moči, da bi dolgo delal dobro. Pravtako lahkotisti, ki svojim pljučam ne dovede dovolj dobrega zraka, zboli in celo umre. • Iti iskati Jezusa Povsod je Bog, zato ga lahko povsod molimo, povzdigujemo svojo misel k njemu. Obstaja pa hiša, ki je namenjena prav molitvi. Take hiše molitve so vse naše cerkve in kapele. Vtabernaklju je navzoč živi in dobo kruha. Najti nekaj minut v dnevu, da gremo in v molitvi pokleknemo pred njega, je eno najbolj prijaznih dejanj, ki jih lahko storimo za Jezusa, in eno najbolj potrebnih za naše življenje. • Kaj naj prosim Boga? Prav je, da v molitvi prosimo Boga za vse tisto, kar potrebujemo. A skušajmo biti razumne osebe in ne otroci, ki takoj, ko lahko prosijo, pomislijo na sladoled in bonbone. Najpomembnejše stvari, za katere prosimo Boga, so duhov-nedobrine: predvsem rešenje naše duše in duš naših dragih, potem odpuščanje naših grehov ... Nato ga bomo prosili tudi za sposobnost pri učenju, da bi uspeli v življenju in delali veliko dobrega našim bratom; pa za zdravje nas in naših najdražjih, za blagoslov nad našim delom. niso takoj uslišane. Vedeti pamo-ramo, da Bog usliši naše molitve (to nam zagotavlja Božji sin), a na tak način in ob času, ki se njemu zdi najbolj primeren in najbolj ugoden za rešitev naše duše. Toda nam ne da vedno takoj spoznati tega načina in časa. • Ne da bi se utrudili Mnogo kristjanov misli, da so smisla, ker Za vse lepo in dobro bom rekel Gospodu: Hvala ti. V težkih trenutkih bom molil: Pomagaj, Gospod! Ko bom obremenjen z grehom, bom prosil: Gospod, usmili se me. Redno, vsak. dan, bom molil jutranjo in večerno molitev. SALEZIJANCI NA SLOVENSKEM VČERAJ DANES JUTRI 23. november 1901 5 slovesnim bogoslužjem v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku na praznik Kristusa kralja se je začelo praznovanje 100-letnice prihoda prvih salezijancev na Slovensko (23.11.1901). V tem jubilejnem letu se bodo zvrstila številna srečanja, prireditve in slavja, vrhunec pa bo zaključna slovesnost v novembru 2001 na Rakovniku, ki se je bodo udeležili tudi nekateri člani vrhovnega vodstva salezijanske družbe iz Rima. m Svet je bil tisti jesenski dan, 23. november, v prvem letu stoletja, ki se je pravkar izteklo. Na ta dan so prvi štirje salezijanci prišli na Slovensko in se naselili v gradu Rakovnik v Ljubljani. Tako se je tudi na Slovenskem začelo don Boskovo delo za mladino. V spomin na ta zgodovinski dogodek so tudi letos rakovniš-ki salezijanci obhajali 23. november "na kolenih" pred Najsvetejšim, v molitvi in zahvalje- vanju ter v prošnji za blagoslov. Molili so za svoje brate salezi-jance, za člane salezijanske družine, za don Boskove prijatelje in predvsem za mladino, med katero so poslani. Prihod prvih salezijancev na Slovensko lahko primerjamo semenu, ki je bilo položeno v našo zemljo. Bog sam je položil to seme v slovensko zemljo in kmalu je postalo očitno, da je ta zemlja zelo rodovitna. Prvo obdobje: 1901 -1945 To se je pokazalo zlasti v prvem obdobju, ko so se druga za drugo odpirale nove salezijanske ustanove za mladino, zlasti v krajih Rakovnik v Ljubljani, Radna pri Sevnici, Veržej pri Ljutomeru, Kodeljevo v Ljubljani, Murska Sobota, Kapela pri Radencih, Selo pri Ljubljani, Celje, Lisično in Škr-Ijevo na Dolenjskem. Izkazalo se je, da je don Bo-skov duh, njegov odnos do Boga in človeka, zelo blizu slovenskemu človeku, njegovi duši in čutenju, še zlasti mladini. Zanj je značilno predvsem nenarejenost, preprostost in domačnost, osebna bližina in prijateljstvo z mladimi, veselje in optimizem, podjetnost in neutrudna delavnost, odprtost za sodelovanje in želja, da bi se povezali vsi, ki želijo delati dobro. Salezijanci so prinesli naSlo-vensko nov način pristopa k mla- demu človeku: mlade ne želijo le poučevati in izobraževati ter se nato od njih odmakniti. Njihova želja je, da bi živeli z mladimi in med mladimi. Don Bo-sko je večkrat ponavljal mladim: "Med vami se počutim dobro." Mlade je imel rad. Rad takšne, kot so; rad na dvorišču in pri razvedrilu, rad v šoli in v vzgojnem domu, rad pri verouku in v cerkvi, rad v spovednici in med pogovorom, rad povsod. Tako kot don Bosko tudi prvi salezijanci niso čakali, da bi mladi prišli k njim. Sami so naredili prvi korak in šli med njih, tja, kjer so živeli. Mlade, ki so bili brez doma, brez vzgoje in izobrazbe-in zato tudi brez prihodnosti - so povabili k sebi, na svoja dvorišča, v svoje šole in vzgojne domove. To je bil čas cvetočega življenja salezijanskih ustanov na januar - februar • 1 »2001 206 Slovenskem. V tem času so se mnogi mladi odločili, da bodo vse življenje ostali ob don Bo-sku in svoje življenje podarili mladim kot salezijanci, sestre hčere Marije Pomočnice ali don Boskovi sotrudniki, nekateri tudi kotmisijonarjivdaljnihde-želah (Kerec, Ceder, Majcen, Kramar in drugi). - -- «8 Drugo obdobje: 1945- 1991 Druga svetovna vojna in čas po njej pomenita konec značilnega salezijanskega dela na Slovenskem. Tako kot mnogi drugi redovniki in redovnice so bili tudi slovenski salezijanci deležni tragične usode naroda. Mnogi so morali zapustiti domovino, ker zanje in za njihovo delo v novih razmerah ni bi lo več prostora. M nogi so, zvesti veri in don Bosku, prelili svojo kri in so bili kot "seme življenja" položeni v slovensko zemljo. Skupaj z drugimi rojaki, ki jih je doletela ista usoda, so bili v letu 2000 razglašeni za slovenske pričevalce vere. Vse to potrjuje, da v don Boskovi duhovni šoli dozorevajo tudi najplemenitejši sadovi "zvestobe do konca". Tudi salezijanci, ki so preživeli vojno in ostali v domovini, so morali skozi težke preizkušnje: mnogi so se znašili v zaporih in na prisilnem delu, po krivici obtoženi in obsojeni in deležni mnogih prezirov in poniževanj. Tisti, ki so bili na prostosti, so začeli opravljati tedaj edino možno delo kotžupniki in kaplani po izpraznjenih župnijah. Tudi nažupnijah so skušali delati po don Boskovem zgledu, zato so posebno skrb namenjali mladini. Med prvimi v Sloveniji so začeli zbirati mlade k mladinskemu verouku in duhovnim srečanjem. Organizirali so duhovne vaje in počitnice za mladino, prirejali množične shode in srečanja, predvsem pa skrbeli za nove duhovne poklice, da bi tako zagotovili nadaljevanje salezijanskega dela na Slovenskem. tje obdobje: 1991 - "znova na zače Leto 1991, leto slovenske samostojnosti, je pri neslo nove možnosti tudi za razvoj salezijanskega dela za mladino. Slovenskim salezijancem se je tedaj zazdelo, da se znova ponavlja leto 1901 in da so po devetdesetih letih "znova na začetku"; zopet jim je bila dana svoboda za delo z mladimi, ne pa tudi konkretne možnosti: hiše, zavodi in drugo premoženje, ki jim je bilo odvzeto po vojni. Rakovniški grad kljub mnogim prizadevanjem še vedno ni povsem vrnjen in čaka, da bi salezijanci "znova vstopili vanj" in mu vrnili nekdanje življenje. Tudi rakovniški zavod (do nedavnega tovarna Angora), ki še ni popolnoma v posesti salezijancev, kliče po prenovi in po obnovljenem delu za mladino. Na Kodeljevem, kjer je nekdaj deloval znamenit Mladinski dom, bi bilo potrebno povsem na novo zastaviti delo za mladino. V Veržeju je salezijanski dom (Marijanišče) znova v lasti salezijancev, a je potreben popolne prenove. V njem se že zbirajo skupine mladih in odraslih iz vzhodnega dela Slovenije, kar daje upanje, da bo sčasoma postal salezijansko duhovno središče Pomurja. Salezijanski dom v Celju (Ga-berje), ki je bil pred časom vrnjen, je delno že prenovljen. V njem že poteka preventivni program za mlade v težavah (PUM). V načrtu je izgradnja novega salezijanskega pastoralnega središča, l