DEMOKRACIJA Let® III. - Štev. 2 Gorica-Trst, 14. januarja 1949 Uredništvo In uprava: Gorica - Riva Piazzutta i*3 Cena: Posamezna štev. L. t Naročnina: Mesečna L. 61 Za inozemstvo mesečno L. 100 Pošt. ček. rad. St. B-18127 Izhaja vsak petek Skriti namesti Z a skrbjo, ki jo kaže krajevno italijansko časopisje za čistost in resničnost naše protikomunistične usmerjenosti tiči vse kaj drugega kot pa bojazen, da bi protikomunistični tabor pridobil z nami novega, toda morda nesigur-mga in neiskrenega člana. V zadevah svoje politike se kratkovidni zagrizen i'i prav nič ne brigajo za naše in tudi ne za morebitne skupne protikomunistične interese. Veliki uspehi italijanske mednarodne politike zadnjega časa so nastali v največji meri kot posledica dejstva, da želi demokratični tabor obdržati Italijo na svoji strani. Za ohranitev te važne postojanke so zapadne demokracije napravile precejšnje koncesije, žrtvovale so znatna sredstva in tudi z obljubami niso skoparile. Svojemu protikomunističnemu stališču pa mora še posebno pripisati svoje uspehe krajevna italijanska politika v vseh onih področjih, ki ležijo ogrožena v bližini tako zvanega »železnega zastora«.'Mod ta področja spada Svobodno tržaško ozemlje. Tega se prav dobro zavedajo lokalni italijanski politiki. ki se živčno stresajo že ob sami misli, da bi se na tem ozemlju lahko pojavil še kak drug nekomunist, ki ne M bil Italijan. Ker pa se je tako demokratično narodno gibanje pojavilo in do celo v obliki SLOVENSKE demokratske zveze, potem je razumljivo, kako je z njihove strani nujno potrebno, da to gibanje čimbolj oblatijo in s lem onemogočijo, da bi v o-čeh svetovne juvnosti ali celo krajevnih zavezniških o-blasti pridobil?) ugled polnovrednega delavca na tistem področju, ki so ga tukajšnji Italijani v danih razmerah skleniti obdržati samo zase. Krajevne italijanske politične skupine žele namreč v svojem zaslepljenem sovraštvu do vsega slovenskega še vedno za vsako ceno obdržati monopol edinega protikomunističnega borca na STO ju. Ko jim pri tem ne pomagajo dejstva, potem postanejo dobre tudi izmišljotine; ko ni mogoče ničesar ne dokazati ne pokazati, potem skušajo vzbuditi vsaj sum, premeteno računajoč I na razkrojevalni vpliv, ki ga izvaja vsak primerno izzvani sum, ne glede na dokaze. Tako moramo gledati na od časa do časa se pojavljajoče vesti o naših zvezah z Babičevd. Enačenje slovanstva s komunizmom, krilatica »Slovan-Komunist« je po svoji sicer navidezni, toda enostavni in radi tega v širokih neobveščenih krogih u-spešni loghki preveč zapeljiva, da M se je naši someščani kar taka odrekli, posebno še. ko jim je prinesla že toliko naravnost presenetljivih n-spehov. Zanimivo je, da vse tiste odgovorne čutitelje, ki nasedajo tej lahko prebavljivi krilatici, pri tem prav nič ne moti dejstvo, da so istočasno prisiljeni dnevno objavljati poročila o trpljenju slovanskih narodov, ki komunističnih režimov ne morejo prenašati, ki se proti njim bore ter se v tej borbi tudi žrtvujejo. Te vesti objavlja potem brez zadrege, včasih celo pod senzacionalnimi naslovi, Vam, ki stojite Naši ljudje šo v preteklih letih doživeli težka razočaranja nad političnim življenjem. Njihova najsvetejša narodna čustva so bi* la neusmiljeno izrabljena in izig* rana s strani ljudi, ki so videli v njih samo sredstvo, ki naj jim pomaga na oblast. In danes naš narod preklinja to oblast in dvo* mi v pravilnost svojega delova« nja. Preprosti človek gleda in skle* pa: pravilno je delal, žrtvoval je vse, kar je mogel, napaka je bila samo v tem, da je vse to bilo storjeno pod vodstvom oseb, ki so brez predsodkov nemoralno izkoristile te najvišje moralne vrednote. Na osnovi takega do* gajanja in sklepanja ni prav nič čudnega, da se je v naš narod s tako lahkoto in v tako velikem obsegu utrla pot politična ravno« dušnost. Izigrani od enih se ljudje boje, da bodo izigrani tudi od drugih in zato raje čakajo ter pravijo: napravite nekaj, da Vas bomo videli pri delu in da Vas bomo. po delu lahke sodili. Po* tem bomo z Vami. Toda taka pot v politik1 nik* dar ni bila pravilna niti rešilna. Življenje ne prinaša ničesar že pripravljenega po posebnem oku* su vsakega posameznika ter mu enostavno da na izbiro, da sprej* me ali odbije. Politika čakanja je politika koristolovcev in malo« dušnežev, ne pa onih posamezni« kov, ki se globoko zavedajo svo« jega lastnega hotenja ter pravilno presojajo svojo lastno vlogo in ptaiaen. Bistvo življenja je v tem-, da se: edino z združenimi močmi lahko dosezajo velike stvari. Pcrtična ravnodušnost vedno odpira na široko vrata raznim političnim šarlatanom, kajti kjer ni pravih poštenih mož, mora pač. nujno priti nekdo drugi na njihovo mesto. In če potem ta drugi postopa drugače kot pa to narodu odgovarja, ako dela dru* gače kot to žele pošteni možje, potem je prepozno, da bi priza* deti kričali in obsojali'. Življenje bo enostavno vprašalo: kje pa ste bili. ko sem vas klicalo, da zavza« mete svoja mesta? In ako bo odgovor navaden molk, potem- ne bo sprejelo nobene pritožbe. Na« rod bo moral kot celota plačati račun za svojo malomarnost, s katero je obravnaval politično življenje, od katerega je v bistvu odvisna vsa njegova preteklost, sedanjost in s’e posebno bodoč« nost. Za njegovo usodo ne bodo potem v prvi vrsti odgovorni nc« sposobni posamezniki, temveč vsi tisti poklicani, ki se pa klicu in dolžnosti niso odzvali. Danes stojimo posebno mi Slo« venci Svobodnega tržaškega o« zemlja pred usodnimi dogodki naše notranje poTtike. V razsulu je vse naše kulturno in gospodar« sko življenje. Tu ne gre samo za velike stvari, pri katerih bi se posameznik lahko zaprl vase in rekel: naj to rešijo poklicani. Ne! Toliko je drobnega dela, na vasi. v mestu, v kulturnih, socialnih, političnih organizacijah, da mo« ramo kot čebele doprinesti vsak svojo, pa naj bo na videz še tako brezpomembno mrvico, kajti edi* no na ta način si bomo lahko iz« gradili ponosno stavbo narodne skupnosti, ki jo naš narod na tem ogroženem področju ta« ko nujno potrebuje. Ne čakajmo naivno, da nam nekdo prinese v dar vse to, kar bi radi imeli, take in take javne delavce itd. Brez našega sod.clo« vanja tega nihče ne more na« praviti. Sami zagrabimo za delo, vsak posameznik naj v svojem, čeprav najožjem krogu in v še tako majhni vasi, napravi to, kar smatra, da je potrebno, od* pravi to, kar smatra, da je škod* Ijivo. Tako bomo s popravlja« njem končno imeli res vse tako kot skupnosti najbolj odgovarja. Pot dela in aktivnosti je edina, s katero si narod gradi svojo skupno in tudi za posameznike srečnejšo bodočnost. Ravnodu* šnost in malomarnost pa . vodi v propast, pri kateri nihče ne bo estal neprizadet. Tega se zave* dajte vsi, ki stojite, ob strani in gledate, kajti vaša odgovornost je največ ja! PORAZNO! Ne bi mogli najti primernejše« ga naslova za odgovor na člančič »Enormitk«, s katerim se je 8. t. m. »Voce liber a« ponovno ob* tegnila ob slovenske šole. Venio, da so naše šole trn v peti marši* kateremu tržaškemu »demokratu«. ki komaj čaka na priložnost, danes se ti naši »demokratje« spodtikajo ob Kacinu. Ne bomo se spuščali v pobija* nje lažnih trditev omenjenega »demokratičnega«■ lista v pogledu naših šol, šolskih razredov,' učiteljev, profesorjev, ravnateljev. Odgovor no vse le izmišljotine da bi mogel našo ponosno stav: dobi vsakdo, če vzame v roke bo slovenskega tržaškega šolstva zrušiti zbpet v prah, kot nekoč pod fašizmom. Ta ugotovitev je za tako pojmovanje demokracije porazna, ker nam daje malo upa--nja, da bi se naši sodržavljani drugega jezika skoro iztreziiili v šolsko izvest je, ki ga je ob zaključi ku šolskega leta izdal sam pr o« svetni urad ZVIJ. Gre za nadalje* vanje podle gonje proti našim šotam, s katero so se tukajšnji »demokratje« tako neslavno izka* /ali pred nekaj meseci. Ksj pa demokrJlč^rn vzdušju. pogledu narodnost« nih odnosov na našem ozemlju. Boli nas, da je uvedba demo« kracije v- Trstu povezana z eno« stranskim formalističnim tolmače« njem mirovne pogodbe. Demokra« cija pa je samo ena jn nedeljiva! In ko bomo te demokracije resnično deležni, se boste morda streznili »demokratični« gospodje okoli raznih tržaških listov in spoznali, česa nam v, svoji sovini« Od srede do srede priznavati in do česa imamo trza« ški Slovenci pravico! Morda boste tedaj sprevideli, da so za blagor skupnega sožitja v Trstu potrebni -- zadovoljni, ne pa tlačeni in zapostavljeni Slo« venci. Kako komunizem prodaja slovensko zemljo Če bodo Bog in Sovjeti hoteli, se bodo v kratkem med Ameriko, Anglijo, Francijo ter Sovjetsko zvezo spet začela pogajanja za mirovno pogodbo glede Avstrije. Ta pogajanja nas Slovence bistveno in življenjsko zanimajo. Pri njih bodo veliki prikrojevalci sveta odločali o usodi tistega dela naše zemlje in našega naroda, s katerim je zvezano ogromno slovenskega državno - političnega. narodnega in kulturnega izročila. Koroška je zibel prve slovenske politične združitve in države, katere simbol nam je ostal kamniti vojvodski stol na Gosposvetskem polju. Tam smo Slovenci v svoji Karantaniji dejansko izvajali demokracijo tedaj, ko so da- Leta 1918, ob drugem političnem in narodnem združevanju Slovencev, je Koroška po samovolji velikih in nič manj po nespameti in krivdi nas samih ostala izven nove slovenske politične skupnosti. V drugo svetovno vojno smo Slovenci šli na strani, zahodnih demokracij z jasnim in nespornim ciljem: združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v svobodno in enakopravno celoto, ki naj sama odloči o bodoči obliki sožitja v širši skupnosti. Ta cilj je obsegal Koroško prav tako kakor vse drugo, kar nam pripada. Toda navzlic temu smo Slovenci Koroško — kakor še marsikaj drugega — spet izgubili. Koroško smo v drugi sve- našnji učitelji tega predmeta j tovni vojni prav za prav iz še stokali v najbolj mračnem j gubili dvakrat: prvič leta fevdalnem jarmu. ! 1943, ko so Anglija, Francija, Imena Slovenija, Jarnik,; Amerika in Sovjetska zveza Majar - Ziljski, Einspieler, j sklenile, da obnove Avstrijo v Janežič, Slomšek, Mohorjeva družba itd. so neuničljivi dokaz, da je Koroška tudi v novem času, od začetka 19. stoletja, bila ognjišče našega političnega, narodnega in kulturnega preporoda. mejah iz leta 1937, drugič pa na mirovni konferenci v Parizu 1946, ko je Kardelj tako uspešno zastopal komunizem in tako neumno slovenske življenjske koristi Sklep o obnovitvi Avstrije Koroška je dalje najstarej- v starih mejah je brez ugovo- še in najbolj slavno poprišče, na katerem je slovenski narod^ v stoletnem boju proti močnejšemu in bogatejšemu sosedu uporno dokazoval svojo življenjsko silo in zvestobo samemu sebi. ra podprla »mati in vodnica malih narodov«, Sovjetska zveza. Tito in njegova Osvobodilna fronta sta tedaj imela pač preveč dela z izvajanjem komunistične revolucije ter (Konec na drugi strani) 6. JANUARJA : General Vran-, co je sprejel Otona Habsburške« ga. — Število članov avstrijske komunistične partije je padlo za 10°l(, v primeri z h 1946. - Na če« škem so zaradi uspehov »plana« zelo zvišali cene mesu, kruhu in obleki. — Angleži pošiljajo svojo vojsko v pristanišče Akabo na meji med Palestino in Transjor« danijo. — Holandska kraljica Ju* lijana opravičuje nastop svoje vojske proti indonezijski republu ki. — Tito pošilja vojaška oje« čenja na bolgarsko, albansko in romunsko mejo, da ne bi vdirali čez njo kominformistični gveril« c/. Zaključek obrambnih po« svetovanj med zastopniki skandi« navskih držav. — Sovjeti sporo« ča/o Angliji, da ji bodo vrnili vse vojne ladje, posojene med drugo svetovno vojno, --- Britaii* ci obtožujejo Češko, da pošilja ogromno orožju Zidom v Pale« stino. 7. JANUARJA : Eden glavnih sovjetskih strokovnjakov za propagando in tisk v Nemčiji, ped« kovnik Neldman, je pobegnil nu Zahod. Za obnovo Evrope je najprej treba' rešiti nemško vprašanje, a ne z diktati, marveč v srcih Nemcev in Francozov sa« mih, je govoril'tajnik de Gaulleo« ve ga gibanju, Palevvski. — Bivši ameriški poslanik v Parizu in Mo* skvi, Bulliit, je po vrnitvi s Ki« tajskega izjavil, da bo komunizem zajel i so Azijo, to je pol človeštva, če ne bo Amerika rt’* šila Kitajske. — Holandci so ske republikanske vlade. — Na« četnik češkega vojaškega odpo« slenstva v Berlinu, general Dnu stič, ie odstopil ter odšel v Pariz, baje na počitnice. 8. JANUARJA: Azijske drža« ve napadajo Varnostni svet Združenih narodov, keP ni nič ukreni! zaradi holandskega napada na Indonezijo. -- Predsednik portu« galske vlade Sala/ar /rdi, da Por« ‘tugalska ni zrela za demokracijo. — Židovska letalu so nad egiplov« skim ozemljem sestrelila pet an* g leskih lovcev. — Albanski dikta« tor Enver Hodža je povedal, da visoki sovjetski častniki urijo nje« govo komunistično vojsko, da bo bolje .branila mir. 9. JANUARJA : Anglija m Izrael sta se pritožila na Združe« ne narode zaradi sestrelitve petih angleških lovskih letal. — Sovjeti so prepovedali avstrijskemu no« trar.jemu ministru Grafu, da bi govoril Avstrijcem po radiu. Združeni narodi ne izpolnjujejo slovesne obljube, da bodo vzdr« zevali mir na svetu, trdi general 'Franco. — Če bi štiri velesile sklenile mirovno pogodbo o Av« striji. bi mir začel z Dunaja svoj zmagoviti pohod po vsem svetu, je govoril avstrijski kancler dr. Figi. 10. JANUARJA Sovjetski skladatelji so sklenili, da se bodo »po notah« borili za socializem v glasbi. Ameriška' zunanja politika se z novim zunanjim mie nistrom zlasti do Sovjetske zveze ne bo nič spremenila, je izjavil celo nekdaj rdeči senator Pepper. — Avstrijska policija je odkrila tajno nacistično organizmcijo na Štajerskem, — Ameriški vojaški upravnik v Nemčiji, general Clay, pravi v zadnjem mesečnem poro* čilu, da so nemške nacionalistične organizacije zadnje čase zelo dvignile glavo. — Najpomembnejši mož na svetu je lani im sodbi bralcev londonskega lista »Daily Express« bil predsednik USA Truman, za njim pa Chur* chill. — Za novega poveljniku Od srede .__________ do srede grške vojske so imenovali gene* rala Papagosa, ki je Grčijo 1940 tako učinkovito branil pred vfussolinijevimi vojskami. 11. JANUARJA A mer iška vlada posreduje v sporu med ane gteško in izraelsko vlado. — Pred* ednik Truman zahteva od poslanske zbornice povišanje kredi* inv za vojaške namene. — V južni Italiji neredi in spopadi med stavku jočimi delavci in poli* cijo. — Stavkovno gibanje med riemškimi delavci v zapadni Neim čiji, kot protest proti rušenju nemških industrijskih naprav. 12. JANUARJA: Izraelska vla, da zahteva od Združenih narodov preiskavo proti londonski vladi zaradi dogodkov na egiptovski in palestinski meji. — Italija se zavzema za prisrčen sporazum z Anglijo. — Nankinška vlada ob-javlja, da se je mesto Tien Tsin predalo oblegajočim komunističnim četam. — Epidemija gripe se razširja na vso Evropo. Sako komunizem prodaja slovensko zemljo (Nadaljevanje s prve strani). pobijanjem političnih nasprotnikov doma, da bi se jima bilo zdelo važno pri Sovjetih posredovati za usodo slovenske Koroške. Tedanja jugoslovanska vlada v tujini pa’ tudi ni utegnila za Koroško storiti pri zahodnih zaveznikih ničesar, saj je imela toliko skrbi z neprestanimi krizami, ki jih je izzival večni spor med Srbi in Hrvati. Ob mirovni konferenci 1946 ie Jugoslavija že bila tako trdno in nedvoumno v komunizmu ter v sovjetskem bloku, da so se zahodne sile skrbno varovale, da bi ji bile priznale tudi le ped ozemlja več, kakor bi ji ga pa brez vojne morale, Kardeljevo divjanje in zmerjanje Višinskega je njihovo nezaupljivost samo večalo. Zakaj nismo Slovenci zedinjeni ? Kar so Tifb in njegovi počeli po mirovni konferenci, ie nepopustljivost Amerike in drugih zahodnih držav do vseh, še tako upravičenih naših zahtev samo večalo. Kakor usoda Trsta, Gorice in Porabja tako je tudi usoda slovenske Koroške bila zapečatena, ker je Jugoslavija po zaslugi Tita, Kardelja in drugih postala sovjetska komunistična podložnica. V slovenskem ozemlju so zahodni zavezniki videli samo najbolj na zahod pomaknjeno odskočnico sovjetskega imperializma. Zaradi tega bi bili to ozemlje prej pripravljeni okrniti kakor ga pa povečati. Sovjeti, ki so 1943. mirno privolili v obnovitev starih avstrijskih meja, so sicer vse do zadnjega jugoslovanske zahteve po Koroški uradno podpirali. A tega niso delali, ker bi bili prepričani, da je ta zahteva upravičena, marveč, ker so tako najlaže onemogočili vsak sporazum o mirovni pogodbi glede Avstrije. Do te jim ni bilo, ker so hoteli svoje vojske čim dalje držati v srcu Evrope ter tako podpirati boljševizacijo. Povrh vsega so se s tem lahko delali lepe Slovencem in Jugoslovanom sploh. Ni pa dvoma, da bi bili Tita in Slovence pustili tudi glede Koroške na cedilu prav tako, kakor se je — navzlic vsem slošnim izjavam in propagandi - zgodilo to pri tržaškem vprašanju takoj, ko je to kazalo sovjetskim koristim. Lani maja so se pogajanja glede Avstrije razbila, ker so Sovjeti tedaj še zagovarjali jugoslovanske težnje po Koroški in po vojni odškodnini. Medtem ie prišlo do Titove obsodbe po Kominformu in do odkritega spora med njim in Sovjeti. V tem sporu in pa v dejstvu, da je Sovjetska zveza sprejela vabilo za obnovitev razgovorov o mirovni pogodbi glede Avstrije, vidi marsikdo znamenje, da Sovjeti Tita zdaj ne bodo več podpirali. Sovjeti in Koroška O tem ni moči napovedati ničesar točnega. Gotovo je, da Sovjetski zvezi ni nič več do tega, da bi s čimer koli povečevala Titovo moč in ugled. Prav tako pa ji tudi ni do tega, da bi nastopila kot odkrit nasprotnik jugoslovanskih narodov. S tem bi Tita in Jugoslavijo še bolj nepriklicno gnala na Zahod. Če * bodo Sovjeti zdaj u-maknili svojo podporo Titu, jo bodo samo zaradi tega, ker jim tako zapoveduje njihov politični in vojaški položaj v Srednji Evropi. A do takšne ali drugačne njihove odločitve bo prišlo šele po velikem boju in barantanju pri pogajanjih. Zapad in Koroška Še bolj se moti tisti, ki meni, da bi Koroško hoteli zdaj dati Jugoslaviji zahodni zavezniki, da bi Tita tako privezali nase. Zahodne sile ne bodo za nobeno ceno morale odbiti od sebe Avstrije, ki je zanesljivo njihova in politično usodno važna. Po drugi strani vedo, da Tita danes silijo na Zahod druge skrbi kakor pa ta del slovenske zemlje. Amerikancem je jasno, da je usoda Tita iti sedanjega režima v Jugoslaviji povsem odvisna od njihove gospodarske pomoči. Za ceno te pomoči bo jugoslovanski diktator odnehal še od česa. drugega, ne le od zahteve po Koroški. Da se to utegne zgoditi, sklepamo lahko iz otožnega, kaj malo objetivnega taranja v uvodniku »Ljudske pravice« z dne 4. januarja. Izvajanja brezimnega komunista v njej moramo razumeti kot pripravo javnega mnenja v Sloveniji na to, da pojde Koroška tudi tokrat po vodi. Tam sumljivo namigujejo na nekaj koroških elektrarn ob Dravi, češ, da spadajo v okvir jugoslovanskega gospodarstva. Približno ob istem času je iz zavezniških diplomatskih krogov na Dunaju prišel namig, da bi Tito glede Koroške in glede drugega popustil, če dobi vsaj te elektrarne m nekaj neznatnih obmejnih popravkov. Skratka — Titovci na Koroško ne računajo več. Jugoslavija in Koroška Današnji rdeči oblastniki so Koroško Slovencem zapravili najprej, ker so za vsako ceno hoteli biti komunisti in sovjetski hlapci. Zdaj pa so se ji odpovedali, da bi se rešili usode, ki jim jo pripravljata Moskva in Kominform. Zaradi tega bo ves morebitni besedni boj za Koroško na bližnjih mirovnih pogajanjih o Avstriji in v titovskem tisku le dodatnega značaja; le propaganda ki naj zakrije Šalostno in neizpodbitno resnico, da bo dragocen del slovenskega ozemlja po krivdi komunizma spet odrezan od ostalega narodnega telesa. Poleg tolikega drugega trpljenja in gorja je komunizem Slovencem pripravil še to veliko žrtev’'— razlog več, da združimo vse svoje sile v složnem našem in svetovnem boju za njegovo uničenje. Samo tako si bomo namreč pred človeštvom in pred zgodovino pridobili pravico ne le do Koroške, marveč tudi do svobode in sreče za vse, prav vse Slovence. --- trd. Kardinal Mlndszentjr - nadškof Stepinac Aretacija madžarskega kardi* nala*primasa Midszentva jc vzbu* dila vihar ogorčenja po vsem svetu, plasti pa v Združenih drža* vah. Neštete organizacije, ustano* ve in osebnosti dajajo javno du* ška svojemu studu nad divjanjem komunizma onstran železnega za* štora. Vsi pa prav tako po vel is čujejo tiste, ki imajo pogum, da se kljub nevarnosti postavljajo po robu nasilnikom, ki hočejo uničiti poslednje ostanke elove* ških svoboščin. Amerikanci vidijo dva taka ju« naka v madžarskem primasu in pa v zagrebškem nadškofu, dr. Stepineu. V zvezi s tem sta. zlasti zanj* miva nastopa dveh vodilnih a* meriških osebnosti: nadškofa O’ Bovlcja v prestolnici \Vashing* tonu, ter demokratskega senator* ja Wagnerja. Nadškof je imel v svoji stolni* ei govor, v katerem je rekel, da jc ta aretacija sramota. Z njo se je onstran železne zavese še bolj izkristaliziral spor med brez* božnim samodrštvom in med človeško duhovnostjo. »Aretacija, je dejal insgr. O. Bovle, in napo* vedana sodna burka proti kardi* nalu Midszentvju iii osamljen pri* mer. V bljižnji preteklosti smo doživeli že več podobnih stvari, ki so vse ustrojene po enem sa* meni in istem komunističnem ka* lupu. Vsem je še pred očmi slika junaškega duhovnika, nadškofa Stepi nea, ki molče trpi kot mu* čenec za vero v neznani ječi. To trpljenje je cena, ki jo mo* rajo plačevati pošteni ljudje v prosvetljenem 20. stoletju za edi* ni zločin, ki so "ga zagrešili; da so služili Bogu. »Ta aretacija ni osamljena za* I deva. Pri njej ne gre zgolj za j napad na katoliškega dostojan* stvenika temveč tudi za novo obliko obrekovalne gonje, katero vodi komunizem že več let. za novo pokorščino ter za nov na* čin življenja, ki ga komunizem zahteva neusmiljeno od vseh lju* di, nad katerimi ima oblast. Komunizem zahteva od vseh ljudi eno samo mišljenje, ki ga morajo sprejeti brez godrnjanja. Kdor se temu upre, je neusmilje* no odstranjen.« »(jlavni spor mod kardinalom Midszentyem in med madžarsko komunistično vlado jc nastal za* radi vzgoje mladine. Kardinal M:idszenty je branil nesporno pra* vico staršev do vzgoje lastnih otrok. To pravico so prejšnji mesec priznali tudi v mednarodni izjavi o človečanskih pravicah, katero jc potrdil socialni odbor Glavne skupščine Združenih narodov. To izjavo je sprejela tudi Sovjetska zveza, njena podložnica, komuni* stična Madžarska, pa jo je takoj nato že grobo kršila. »Namestnik ameriškega zuna* njega ministra je označil to de* janjc za sramoto. Toda tudi ta opomin z najvišjega mesta ni za* vrl nasilja rdečih samodržcev. V tem imamo dovolj jasno potr* dilo, da vladajo na Madžarskm resnični brezbožniki. »Vlade, ki sc morajo v veliki meri zahvaliti ameriškim držav* Ijanom, ki so žrtvovali svoja živ* ljenja, svoje delo in svoje imetje za zmago v drugi svetovni vojni in s tem omogočili, da so prišli v vzhodni Evropi na oblast se* danji režimi, nikakor ne smejo brez kazni kršiti načel, katera so bila v uri njihove stisko odkup* Ijena z našo krvjo in z našimi žrtvami!« , Senator Robert F. Wagner v New Yorku je pa objavil odprto pismo, v katerem poziva zunanje* politični odbor ameriške zborni* ce, naj imenuje posebno komisi* jo, ki bi (preiskala to zadevo. Senator Robert Wagner pravi v pismu: »V zvezi s tem se mi zdi po* trebno, da bi morali izvesti tudi preiskavo o usodi zagrebškega nadškofa Stepinca, ki je tudi mu* čenec za svobodo. Prepričan sem, da so z menoj tudi ostali člani zunanjepolitič* nega odbora ameriškega kongre* sa pripravljeni storiti vse kar morejo, da bi preprečili nadalj* nje zatiranje verske in človeške svobode. »Ljudstvo Združenih držav je pokazalo svetu, da sta možna mirno sožitje in strpnost med ljudmi različnih veroizpovedi ter različnih narodnosti. Ves svet upira zdaj svoje oči v nas ter pričakuje od nas, da hi ga vodili v obrambi človečanskih pravic povsod, kjer koli so v ne* varnosti. Zato menim, da moramo prev* zeti moralno vodstvo v borbi proti verskemu preganjanju, ki se je začelo na Madžarskem in v Titovi Jugoslaviji.« Protestom proti aretaciji kardi* j nala Midszentyja se je pridruži* j la tudi židovska protikomunistič* j na zveza, ki je ostro obsodila de* jan je z besedami: »Madžarska vlada je s tem ko* rakom skušala ponižati Boga sa* mega in vse pošteno ter bogabo* ječe ljudstvo, ki veruje v Njega. »Zdaj, ko kardinala Midszen* tyja, ki so ga nekoč zaprli naei* sti, preganjajo komunisti, in ko neprestano dobivamo poročila, kako komunisti preganjajo Žide, je velika borba Cerkve proti madžarskemu komunizmu tudi naša borba. Vse vere morajo nastopiti proti verskemu preganjanju na Mad* žarskem. Vsi se moramo skupno boriti proti rdečemu suženjstvu in stalinističnemu biču, ki se ved* no bolj približuje tudi obalam Amerike.« Ojačenje evropske demokracije Ameriški minister za vojsko Royall, je po vrnitvi iz Evrope dal izjavo, v kateri je med drugim povedal, da je obisk v Evropi — bil je tudi v Trstu — prepričal, da postaja demokracija tam vedno močnejša. V vseh državah je opaziti odločen odpor proti komunizmu. Glede Turčije je poudaril, da ga je živo presenetil duh neodvisnosti in odpora proti vsakemu napadu, ki preveva to državo. Turška vojska je dobro opremljena in iz-vežbana. Na vprašanje, če pričakuje v bljižnji bodočnosti splošen svetovni požar, je Royall odgovoril, da se mu to ne zdi verjetno. Glede ameriške vojaške pomoči zahodni Evropi ie dejal, da ga je potovanje še bolj prepričalo o tej potrebi. Predsednik Truman je že predložil potrebna priporočila. Tito zahteva Koroško Glasilo Titove partije »Borba« piše ozemeljske zahteve do'Avstrije. Nepretrgoma nasilno raznarodovanje slovenske narodne manjšine na Koroške m predstavlja stalno nevarnost za dobro sosedstvo. Zato je treba to nevarnost enkrat za- vselej odstraniti. List pravi dalje o nesporazumih med štirimi zavezniki, ki so dovedli do zastoja v pogajanjih za avstrijsko mirovno pogodbo. Glavni vzrok je bil ta, da je Sovjetska zveza podpirala jugoslovanske zahteve glede Koroške. Marshall - Acheson * Zamenjava brez spremembe Prejšnji teden je odstopil dosedanji ameriški zunanji minister, general George Č. Marshall, iri z njim tudi njegov pomočnik in namestnik Robert Lovett. Za novega krmarja ameriške zunanje politike je predsednik Truman postavil Deana Achesona, ki je bil do 1947 pomočnik zunanjega ministra. Na Lovet-tovo mesto je prišel malo znani James Webb. Marshall odhaja v zasluženi pokoj kot začetnik in pobornik nove, odločne ameriške zunanje politike do sovjetskega imperializma in komunizma. On je dal pobudo za pomoč Grčiji in Turčiji, on jc začetnik Marshallovega načrta, on zagovornik čim večje gospodarske in vojaške ojačitve Evrope Njegov odhod je marsikje vzbudil zaskrbljenost, da se bo dosedanja ameriška zunanja politika kaj spremenila. Ta strah je neupravičen. Marshallov naslednik A-cheson je mož, ki je med prvimi vodilnimi Amerikanci odločno nastopil proti sovjetskemu imperializmu, in ki ie z Marshallom sodeloval pri vseh važnih zamislih. Truman sam je ob zamenjavi odločno poudaril, da bo ameriška politika šla po isti odločni poti, na katero jo je pripeljal Marshall. Zunanja politika velike države ima svoje zakone, ki ii jih narekajo ne toliko liudje, kakor za skrb za lastno o-brambo in lastne koristi. Kakor se zaradi tega po laburistični zmagi 1. 1945 ni nič spremenila britanska politika, marveč je šele tedaj postala do Sovjetov nepopustljiva, tako bo tudi zdaj v ameriškem primeru. Komunizem na zatonu Ustrahovanje na lončenih nogah Danes že ni treba našemu na* rodu več dokazovati, da je vla* dajoči komunizem hujši od fa* šizma in nacizma. Ves slovenski narod na tej in na oni strani Fernetičcv, z izjemo majhne pe* Ščicc plačencev, pohajačev, kori* stoloveev in miselnih bebcev, ga odločno zavrača in misli nanj z gnjevom in odvratnostjo. Odbijajo ga meščanski sloji, ker vedo, da je njegov cilj po* polno iztrebljenje meščanstva. Odklanjajo ga socialisti in delov* ne množice, ki so ga spoznale kot smrtnega sovražnika vsakega delavskega gibanja. Zavračajo ga nacionalni ljudje v spozna* nju, da jc njegovo »slovanstvo« najogabnejša potvorba, začasno slepilo cinične azijatske taktike, saj vemo, da je bila beseda »Rus« do 1. 1940 največji zločin, beseda »Slovan« pa veleizdaja komunistične internacionale. O* tresa se ga izobraženstvo, ker mu obtežujc miselni polet s puhlimi dogmatičnimi blastmi priskledni* škega bizantinizma. Vsi, prav vsi se s studom odvračajo od komu* nizma, odkar so ga spoznali iz obličja v obličje in se prepričali, da pomeni komunizem popolno srednjeveško mračnjaštvo v du* hovnem in tudi v tvarnem po* gledu. Ta spoznanja pa niso zajela samo vsega slovenskega naroda, ki ga je v svoji poštenosti in dobri veri komunizem med dru* go svetovno vojno tako nizkotno osleparil, pač pa so ta spozna* nja zajela že ves kulturni in ci* vilizirani svet. Mednarodni komunizem se že dolgo zaveda moči in razširjeno* sti teh spoznanj; zaveda pa se tudi, da ni sredstev, ki hi ta spoznanja in čustva mogla kakor koli predrugačiti. V resnici je še nekaj predelov v Evropi, ki so zemljepisno deleč od vladajo* čih komunističnih blagoslovov in kjer je komunizmu uspelo, da pod raznimi krinkami skriva svoj pravi satanski obraz, vendar lahko mirno trdimo, da je med* narodni komunizem v zahodni Evropi udaril v strop in se pola* goma pogreza v svoje lastno blato. Komunistično ustrahovanje Že na prvih svojih pohodih po Evropi so komunisti oznanjali svoj nauk »z duha mečem« v obliki pravega ognja in resnične* ga meča — z ustrahovanjem. Glavni argumenti vladajočega komunizma so bili: mitraljez, kon* centraeijska taborišča, prisilno delo, likvidacije, rop, lakota, po* žar. Tam, kjer so se zdrave člo* veške sile uprle komunističnemu napadalcu in ga udarile po gra* beži ji vih prstih, so se nauki spre* minjali v ponočna ugrabljenja, v tihe likvidacije, v grožnje in pretnje ter nasilne gonje množic na protestne sestanke, nesmisel* ne politične stavke, k prisilni oddaji hrane in denarja, itd. V teh »junaških podvigih« so se pri nas enako izkazovali dana* šnji Babičevci kakor Vidalijcvei Če pa bi o teh dejstvih pretek* losti še kdo kaj podvomil, sta ga v zadnjih mesecih v tem prepri* čanju temeljito potrdila tako »Primorski dnevnik« kakor »11 Lavoratore«. Blaginja v Jugoslaviji Titova Jugoslavija, ki prav go* tovo prednjači z »otipljivimi nauki« ustrahovanja, ni mogla predstavljati posebne privlačno* sti za »reakcionarno zahodno Evropo« kot najbližja predstraža azijatskega komunizma. V 22. le* tih svojega obstoja »krivična in gnila Jugoslavija« ni niti enega samega komunista obsodila na smrt. Nova Titovina pa je posla* la na morišče šeskrat toliko žr* tev, kakor je znašalo število 01* ganiziranih komunistov v Jugo* slavi ji 1. 1940. V» gnili Jugosla* viji« je lahko kupil preprosti de* lavec za svoj mesečni zaslužek 30 parov Bata čevljev, danes ne more s svojo mesečno plačo na* haviti .niti dveh parov. Takrat je lahko kupil 5 oblek »Tivar«, danes no more s svojim meseč* ni m zaslužkom kupiti niti dveh metrov blaga. Takrat si je za svoj mesečni zaslužek lahko po* sfavil v svoje stanovanje 200 li* trov dalmatinca, danes ga kupi lahko 30 litrov. Takrat jc kupil 500 kg bele moke, danes jo za isto delo lahko kupi 20 kg, itd., itd. Takrat ni manjkalo belega kruha in mesa, danes ne manjka prisilnega dela. Pa vam neki Ki* driči s svojimi matematičnimi sposobnostmi izračunajo, da jc življenjska raven slovenskega človeka danes za nič manj kakor 7 odstotkov višja od ravni 1. 1939. S tako matematiko se da* nes ustvarja »petletni plan«. Na* zaj v prvi razredi tovariš Kidrič, pa računalo nazaj v roke! Fa na* daljujmo še malo! Zapori imajo danes v Titovini 18 krat več pri* pomikov, kakor v star’ Jugosla* v.iji, zato pa šestkrat toliko dr* žavnih uradnikov in desetkrat višji državni preračun za vojsko. 'Fak živi uzorec »svobode in enakopravnosti, blagostanja in pravičnosti« je zahodnoevrop* skim množicam, ki skozi tržaško okence motrijo koncentracijsko taborišče, ki mu pravijo »Titova Jugoslavija«, odprl oči. Mogoče se je iz tega spozna* nja, da je titovina skrajno nedo* stojna vizitka za zahodni svet. porodil taktični trik Vidovdanskega kominformističnega izob* oennja. Ta trik naj hi pokazal Tis tovino kot'- izrodek komunistične* ga stvarstva, češ tam ob meji r.ahoda je tako, ampak tu v srcu Sovjetije je čisto drugače. Tam je Tito diktator, tu je Stalin »uče domovine«, tam vlada teror, Cm se cedi med in mleko. Ali slu* t;*jno ima zavesa še eno razpoko » Berlinu in ta kaže prav isto sli* k«, kakor tržaško kukalo. »Taktika" Stali novska taktika pa je raž* tcgljiva kakor harmonika. Zakaj je v kosteh našega ljudstva še vedno nekaj strahu pred komu* nizmom? Predvsem zato, ker se naš človek trese pred možnostjo tretje svetovne vojne. Naš člo* vek preudarja nekako takole: S to peščico vaških rdečih razgra* jačev obeh branž bi hitro obra* čunali, ali če pridejo »oni« doli, S0VJET6KS UPI la L. ^95o ASM & HM Z5, Ooo.coo ton. JEKLO 89,649,600 ton, 2.5o.ooo,oao ten,. V R.Ef^\0C( h5^33,00,Lino.OOo ton 236,3>5l(>,5boton. i&.ooo,ooo,oooNWun, ILt-KTf^.TovCifc^iS^o.ooo KWun, 6EVt.il ■AoS, 000,000 »AROV ij&d-000,0<)0 "Pfltiov o Ion Som^30,000,000 Un. fimm ^8.000,000 ^LflV COVEDO #0,000,000 <;L/=|V Blaginja v Sovjetski zvezi Ustrahovanje ne krivi več hrb* t-enic, pač pa razkriva z dneva v dan naraščajočo duhovno in tvar* no revščino komunističnih avans turistov, ki si domišljajo, da vo* dijo lahko usodo narodov vaški potepuhi, falirani študenti, histe* rične ženščine in patološki zanc* šenjaki. potem bo stvar drugačna. In ti bi utegnili pridrveti vsak hip, še ta mesec, še to spomlad, še le* tos ... Tako so šepetali rdeči agentje še pred pol letom. Babi* čevci so sedaj, ko se je njihov Babilonski stolp namišljene moči in bedastega napuha zdrobil v prah, prenehali s takimi praznimi propagandno* ustrahovalnimi ba* lončki, zato pa jih vidalijevski trabantje še na debelo spuščajo po naših vaseh. Vsak trenutek oznanja ta propaganda nepo* sredno vojno nevarnost. Obenem skrbi komunistični tisk obeh iz* povedanj, da sproti prepeva silavo sovjetske premoči nad zahodnim svetom. Zakaj vse to? Zato, da bi ljudstvu, ki trumo* ma zapušča komunistične vrste, vcepili v kri in mozeg —■ zopet strah v .nekoliko spremenjeni obliki. Daleč smo od tega, da bi kot trezni in preudarni ljudje verjeli v absolutno možnost traj* nega miru. Ves svet ve, da bi komunisti brez premisleka udari* li, če bi le mogli. Sovjetija je danes popolnoma nesposobna v o* diti napadalno vojno. Te trditve ni težko dokazati, potreben je le trezen premislek. Zakaj organizirajo komunisti po vsem svetu hrupne »mirovne parade?« Iz gole ljubezni do člo* veštva? Tega niti komunisti sami no verujejo, saj je njihovo prvo načelo: uporaba vseh dovoljenih ■n nedovoljenih sredstev za pod* jarmljenje vsega sveta. Prav pri* ljubljena pa so jim ravno nedo* voljena sredstva. Komunisti prav dobro vedo, da bi pomenila nova vojna dokončni izbris komuniz* ma za stoletja. Moderna vojna tehnika Moderna vojna je predvsem tehnična vojna. Sovjetija ni mo* gla, kljub huronskemu riapiho* vanju lastne propagande, ničesar pokazati v zadnji vojni. Tehnič* na tekmovanja so se odigravala zgolj med Nemčijo in zahodnimi silami. Komunistični režim se je Izkazal kot popolnoma nesposo* ben na popriščih vojnotehniških izumov7. To je tudi razumljivo. Množične likvidacije ruskega ‘izobraženstva so uničile ves ge* nijalni zaklad po vsem svetu pri* znanih ruskih učenjakov. Tako sc mora današnja Sovjetija bolj zanašati na spretnosti svojih in* dustrijalskih vohunov, kakor pa na ustvarjalno silo z boljševiškim balastom obremenjenih ruskih mislecev. Zgovorne statistike Statistike so dolgočasne, poseb* no, če jih trobijo v svet plačani agit*propovci, vendar so stvarne statistike pogostokrat poduoljivc. Oglejmo si proizvajalne statisti* ke Sovjetije in ZAD. Omejujemo se na ti dve državi, ker sta pač odločilni. Jeklo je najvažnejša osnovna tvarina vojne industrije. Bre/ jekla ni topov, ne municijc, ni tankov. L, 1940 so ZAD izdelale nad 55 milijonov ton jekla, §ov* jetija 18 milijonov ton. Ali to bi še ne pomenilo dosti, ker je sov* jetska propaganda že 1. 1930 iz ust samega Stalina napovedala, da bodo Sovjeti Ameriko ne sa* mo dohiteli, pač pa daleč prc* segli. Kakor v drugih mnogih pri* merih je tovariš Stalin tudi to* krat pozabil povedati, kdaj se bo to zgodilo. L. 1947 so ZAD izde* lale 78 milijonov ton jekla, Sov* jetija pa 19 milijonov. Povišek GOSPODARSTVO SPOZNANJE Svoječasno smo na tem mestu že ponovno omenili, da se nahajajo lokalna italijanska iredentistična politika in interesi tukajšnjega gospodarstva v precejšnjem nasprotju. V kolikor ne bi bilo nesrečne svetovne politike, zaradi katere so pogosto navidezno majhni in brezpomembni deli prodani zato, da se z njimi rešijo večji in za velesile pomembnejši kosi, potem bi tudi to nasprotje v Trstu prišlo do danes že veliko bolj do izraza. Zaradi večjih vojnih interesov je bila v Teheranu in Yalti vsa Vzhodna Evropa in večji del Srednje. Evrope prodana komunizmu. Danes politiki spoznavajo svojo zmoto. Zaradi drugih. interesov je bila teatralno sporočena obljuba Zapadnih sil o povratku Trsta Italiji. Čakamo, kdaj bodo odgovorni politiki javno priznali, da so se tudi ob tej priliki zmotili. Toda dokler tega ne napravijo, moramo računati, da je vse tukajšnje življenje, posebno na italijanski strani, in to je večina tukajšnjega prebivalstva, prisiljeno, da moralno računa s to uradno potrjeno obljubo, pa naj bo verjetnost Amerike je znašal 50 odstotkov, Sovjetije komaj 7 odstotkov. Premog, brez katerega ni indu* strije, kaže isto sliko. L. 1940 so ga v Ameriki izkopali nad 400 milijonov ton; 1. 1944 pa nad 750 milijonov in ga danes izkop* ljejo nad 500 milijonov ton. Sov* jetski izkop je znašal 1. 1940 o* krog 150 milijonov ton, 1. 1947 pa okrog 190 milijonov ton. Za 1. 1950 predvideva »plan« 250 mi* lijonov ton. Ne bomo mučili čitatclja z na* j daljnimi številkami. Priloženi prikaz nazorno govori sam po se* bi. V glavnem lahko rečemo, da znaša sovjetska proizvodnja o* snovnih vojrio*tehniških tvarin komaj eno četrtino tega, kar lah* ko producira Amerika. Vsega tega se gospoda v Kre* mlju prav dobro zaveda! ve tudi, da je te komunistične počasnosti kriv sistem brez zasebne pobude, zato bo ostalo pri živčni vojni, ker bi vsaka prava vojna pome* nila pogin komunizma. Živčne vojne pa se Evropa več ne boji. Tudi naše ljudstvo se že prav pridno otresa strahu. To bo zla# sti pokazalo pri prihodnjih u* pravnih volitvah in volilo listo SDZ, ki je edina zastopnica slo* venskih interesov na Svobodnem tržaškem ozemlju. Tako bodo ko* munlsti obeh blagajn s strahom spoznali, da ic njihov strah dobil lončene noge. njenega uresničenja še tako dvomljiva. Za nas Slovence je stvar lahka. Mi stojimo na stališču nedotakljivosti ustvarjenega Svobodnega ozemlja. Toda za Italijana, ki naj se upira obljubljenemu povratku v domovino, je stvar drugačna. In to njegovo stališče moramo razumeti, razumeti bi ga morala tudi Zavezniška vojaška uprava, ki dnevno ustvarja nove pogoje, s katerimi vedno bolj onemogoča. kakršno koli svobodno opredelitev v pogledu tega vprašanja. Smatramo, da je velika politika, kot v večini majhnih vprašanj po svetu, tudi tu v Trstu popolnoma odrekla, j vsaj v kolikor jo presojamo j s širšega in nepristranskega ! stališča. | Toda nezadovoljstvo go-I spodarskih krogov z oficijel-I nd italijansko politično linijo prihaja pogostoma do izraza v privatnih razgovorih in zavladati je morala že precejšnja napetost, ako je zadnji čas prišlo celo do raznih javnih manifestacij tega negodovanja. Pred šestimi meseci sta se združila dva italijanska gospodarska tednika »II Mare« in »Trieste Mercantile«, ki I sta odtlej izhajala pod skupnim dvojnim naslovom. Dne 25. decembra pa je ponovno izšla samostojna številka »Trieste Mercantile«, v kateri sporoča uredništvo, da je s to številko prekinilo svoj »nesrečno sklenjeni zakon« in da bo odslej list izhajal redno vsak teden »z obvezo, da opominja politike, da je gospodarstvo ona osnova, na kateri je možna obnova in da politika pogosto ruši to osnovo, na kateri mora Trst sloneti, ako želi zopet pridobiti svoja tržišča, ako želi razviti svoje industrije in pomagati svojim delavnim državljanom.« Nič manj ni značilen- uvodnik te številke, iz katerega posnemamo samo nekaj vrstic: »Nikoli sc ne bomo klanjali pred vse obljubljajočimi zava* jalci ljudstva, pred demagogi, pred lažnimi preroki, ki so ka* kor koli plačani od te ali one stranke za svoje lažipreroško de* lo. Gre za družbene zajedavce, proti katerim sino se borili, ko so pripadali ficki totalitarni stranki in .ne razumemo, zakaj so ne bi borili proti njim v ka* kršni koli drugi politični stran* ki. Čeprav nam bodo ti skušali škodovati z dejanji, ki bodo vredni izrazi kake tajne lože ali »hlevarskega reda«, naj bodp prepričani, da jih bomo razkrin* kali in zato bo vsaka ustrahoval* na poteza proti nam dosegla sa* mo negativen učinek. K sreči ni* mamo slamnatega repa. Imamo pa vero in zato — pre* puščajoč dušebrižništvo edino po* klliicanim osebam — se bavimo s potrebami gospodarskega živ* ljenja in z njegovo obrambo. Na tem izredno plodovitem polju ■ pričakujemo, da sc bodo izkazali hierarhiči raznih strank. Tu hočemo videti, kaj znajo prve vijoline demagogije.« Uredništvu lista moramo res priznati, da je s temi svojimi besedami dokazalo, da mu ne manjka poguma. Prepričani smo, da ni napisalo svojih besed samo zato, ker bi ono bilo edino, ki tako misli. Kajti besede so težke in veliko mora biti ter širok krog mora zajemati nezadovoljstvo, ki jih je priklicalo. Tako prihaja počasi do izraza tisto zdravo gospodarsko naziranje, s katerim se je Trst vedno odlikoval. Kljub raznim mednarodnim sirenam se italijanski someščani vendarle prično zavedati, da lahko ostanejo še vedno dobri Italijani, da bo Trst še vedno ostal po svoji veliki večini italijansko središče, čeprav bo vodil tako politiko, ki ne bo odgovarjala iredentističnim težnjam, temveč prvenstvo gospodarskemu in zemljepisnemu poslanstvu tega mesta. Saj s tem bistveno za Italijane nacionalno ne bo nič izgubljenega, v mestu jim je zajamčen njihov odločilen vpliv, le mesto samo in z njim tudi oni bodo v drugačnih, manj napetih okoliščinah dosegli večji red in blagostanje. Politika odkritega priznavanja in upoštevanja krajevnih gospodarskih dejstev bo ne glede na narodnost v trenutku, ko bo izginil strah in psihološki pritisk mednarodne politike, nedvomno našla dovolj ljudi, ki jo bodo podprli in zagovarjali. S temi mislimi spremljamo prve javne znake realnejšega mišljenja na italijanski strani. SLOV. AKADEMSKI KLUB s fiORICI vabi na prwo prireditev, ki se bo vršila v nedeljo 16. jan. 1949. ob 10. uri v kinodvorani „Vittoria“ na Travniku. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki v prid revnim visoko-šolcern. Ljudskošol8kira otrokom je vstop dovoljen samo v spremstvu staršev. Odgovorni ttredaik: Janko Strniti "Ttatn tiskarna Budi« v Gorioi Knavelj reže hudiča Ubogega Krjavlja so pripeljali pred nadangela. Stražnik mu je resno poročal, kako in kaj, po* tem pa je začelo čudno spraše* vanje. Krjavelj je moral poveda* ti, kdo in od kod je in na zemljevidu so se prepričali, da leži Muljava od Ljubljane proti južni Rusiji na republiškem po* dročju. In ko je povedal, da je njegov oče Jože Jurčičev, so spr* va menili, da jc to kar ruski general, potom pa so se spomni* li, da je bil pisatelj. Tajnik je povedal nadangelu, da je Jurci* čev napisal precej knjig, da sicer ni pisal po'liniji, ker je iz malo* inarnosti ni poznal, da je bil umerjen. In čudo vseh čud, za* kaj čez nekaj časa je tajnik, da bi pokazal svojo vestnost, princ* sel celo Jurčičevo karakteristiko, v kateri je bilo-zapisano vse, kar je preje povedal in celo Krjavelj je bil omenjen. Ko so tako ugo* tovili, da je Krjavelj res Krja* velj in celo Jurčičev sin, neza* konski, kot so ugotovili, so ho* teli vedeti, odkod Krjavelj v za* puščeno gorsko vas,' od vseh, samo od Malika in Boga ne po* j zabljeno. »Eh, vidite«, je povedal Krja* ! velj, in sam ni vedel, zakaj mu je bila hudo pri srcu, »dolgo je j že od tega, ko 'sem odšel, no, kako bi vedel, ... odšel sem pač za ono... čudovito. .. zaveso, iz* | za katero se nihče ne vrne...« »Aha, pobegnil si!«, je siknil ■ nadangel. »Oh, ne, res nisem pobegnil, ! saj je tako lepo pri nas doma na i Dolenjskemu Odnesli so ‘me, j odnesli .. .« " »A, torej interniranec . . .« ; Ta nova beseda je bila Krjav* : 1 ju tako všeč, da se mu je takoj j prikupila in uverjen je bil, da I pomenja mrtvega človeka, saj ; jim je lepo povedal, da je umrl 1 in da so ga nesli na pokopališče. In zato je tudi potrdil, da je res interniranec. »In kaj si delal?« »Oh, nič, toliko nas je bilo skupaj, brez števila ...« »Razumem. Dachau ■ ■ •« »Spet nova beseda«, si je mi* slil in molčal. Nadangel pa je spregovoril: »Vidi« Krjavelj, mi smo do* bro vedeli, kdo si in smo te sa* mo skušali .. .« »Seveda, saj je hudičevo glav* no opravilo skušnjava«, si je mi* slil in pokimal z glavo. ... in ker imamo zapisano, da je bil Tvoj oče ljudski pisatelj — čeprav ni pisal po liniji. — »Bogve, kaj naj bi bilo to po* leg papirja in mize, saj; po tem se piše«, je spet pomislil Krja* velj in poslušal. ... ti bomo dali dela. Interni* rali smo tajnika naše vasi ...« »Naj v miru počiva, če je mr* tev .. .« je dahnil pobožno Krja* volj. »Ni še, pa bo kmalu, ker je bil plačanec in saboter, bojkoti* ral je- ekonomski plan, o svojih akcijah ni iznašal referatov in na mitingih se je nemarno vedel...« Krjavlju se je pričelo vrteti pred očmi. »Zanemarjal je partijske in masovne organizacije in rekluta* cijo kadrov ... Krjavlju je postajalo slabo. »Za potrebne eksemple aktivi* stov se ni brigal in intcrnacio* nalistično * socialistično * komu* nističnega programa ni znal rea* lizirati...« Krjavelj se je sesedel na stol in kriknil: »Stokrat ga internirajte, škri* ca nemarnega!« potem pa postal bled ko^t zid, kajti, to, kar je pravkar govoril nadangel ni moglo biti nič drugega, kot pe* klenske litanije umrlega tajnika. Ponudili so Krjavlju kozarec vode, potem pa je nadangel spet spregovoril: »Vidim, da poznaš linijo bolje od svojega očeta. Zato te bomo postavili na mesto umrlega taj* nika in boš lahko koristil domo* vini! Peljite ga ¥ tajnikovo sta* novanjetc, je pristavil, pokazal Krjavlju pest in odšel v sobo. In tam je rekel svojemu tajniku: »Piši ministru, da sem jaz o* sobno odkril, našiel, in pridobil sinu Jurčičevega in v dnevnik daj oglas, da najdem še očeta. Takole piši: Tovariš Jože Jurči* čev naj se javi tam in tam, ker sc ja vrnil iz internacije njegov sin Krjavelj!« «»---- Tako je postal Krjavelj tajnik vaškega odbora. Ves. čas je ob* čutil, da ga topot drži hudič v krempljih, toda tolažil se jc, da bo z božjo pomočjo že nekako izvil in izpolnil svojo nalogo. Odkazali so bili Krjavlju po* sobno pisarno in brhko dekle za pomočnico, toda izkazalo se je, da je Krjavelj nepismen, kar je bilo nadangelu zelo povšeči. »Taki morajo biti vsi«, je vesel vzkliknil in odredil, naj prično poučevati Krjavlja v umetnosti pisanja, toda počasi in previdno, da bi se ne prehitro osamosvojil. In Krjavelj je hodil v svojo pi* sarno, sprejemal ljudi in poslu* šal njih pritožbe, ki jih ni bilo ne konca ne kraja. Tiste čase še niso bili ljudje navajeni živeti breiz, mesa in so zato vedno na* dlegovali Krjavlja, toda tudi on jim ni mogel pomagati. Ko pa so ljudje zvedeli, da ne zna pisati, so bili uverjeni, da mesa 1» zato ni, ker Krjavel ne moro ponj pisati. In vse ženske so pri» drvelo pred Krjavljevo pisarno in vpile »Krjavelj, kje je meso, kje je meso?« Krjavlju je bilo hudo, ker jim ni mogel ustreči in je zato poiz* kusil s šalo. Rekel je: »Zakaj? Povedal vam bom. Vi* dite, teleta grade železno cesto, konji in voli delajo prostovoljno, osli so v službi in prašiči žro pri koritih koruzo. Kje naj dobimo mesa?« - • Žene so molčale in se razšle, za Krjavljevem pa je stal nad* angel in grozil z dvignjeno pe* stjo. Glas v srcu pa je rekel Krjavlju: »Spet si ga urezal, hu» d'črt si urezal, toda paz’ šef« Črtomir Bogomilin (Konec) Zahtevamo avtonomijo s posebnim statutom Sovražniki svobode in našega jezika, ki bi radi iztrebili naš živelj iz tega ozemlja, kjer živi že polnih trinajst stoletji, so na delu, da bi poslanska zbornica pristala na vladni predlog o deželnem statutu, ki je tako sestavljen, da bi mi Slovenci ne dobili niti enega zastopnika v videmski deželni zbornici. Vladni načrt določa • namreč samo 30 deželnih poslancev, in od teh le 7 za goriško pokrajino. Proti temu načinu varstva manjšin, ki ga člen 6. ustave določa, in proti taki demokraciji, ki je le v zasmeh narn in vsemu človeštvu, odgovarjamo, da zahtevamo avtonomijo s posebnim statutom. Istočasno opozarjamo gospode, ki bi nas radi prezrli, naj se ne smešijo z lažnimi trditvami, da je italijanska manjšina v Jugoslaviji zatirana. Saj imajo Italijani v Jugoslaviji z zakonom zajamčeno in dejansko uveljavljeno pravico do šol, do svojega tiska, do svoje zastave, (ki jo je videti tudi tu čez mejo!) in do rabe jezika v vseh javnih uradih. Od vsega tega imamo mi le nekaj šol in tisk. Zahtevamo, da se ustvari med Italijo in Jugoslavijo sporazum za enako ravnanje z manjšinami: kakor ravna z manjšinami e-na, tako naj ravna tudi druga. Vsi Italijani v Jugoslaviji i-majo svoje šole, Italija pa nam jih noče odpreti niti v Ločniku, niti v Benečiji niti v Kanalski dolini. Dvajset let smo plačevali davek, da nas je Italija raznarodovala, beneški Slovenci pa ga plačujejo že od leta 1866. Slovenci v Italiji hočemo biti enakopravni s Francozi, z Nemci in z Italijani, da bomo lahko z vsemi živeli v demokratičnem in krščanskem duhu prave in odkrite ljubezni, ne pa večnega sovraštva in nezaupanja. SVOBODNI SINDIKATI Ml IH »LAVORATORE« »Compagno« Drago pripovedu* je v komin formi stičnem glasilu dl Lavoraiore« pravljico o dolar* jih, o Vatikanu in lVal Streetu. Vedeli smo, da naša pot ne bo posuta z rožicami, niti z dolarji, ker je pot svobodnih in neodvisnih ljudi. Nismo pa mislili, da bodo krokarji planili po nas, ko nas še skoraj ni, ko smo komaj v spočetju. Pa se je vendar zgo* dilo. 29. decembra so je internacio* nalist Drago, ki je pred šestimi meseci izdal tovariša Tita, v gla* silu Vidalijeve komunisti enooko* mitkformistlčno partije v Trstu na široko razpisal o novih svo* hodnih sindikath. Mož se je nam* reč znašel pred težkim vpraša* njem obrambo ..slovenskih narod* ni h koristi, internacionalist Drago je prekosil samega sebe. Mogoč* no je zagrmel: Vsi, ki niso za Enotne sindikate, so narodni iz* dajalci! Mož se namreč ni spom*' nil, da so je prvič že kot komu* nist izneveril slovenski narodni skupnosti, kasneje pa še svojemu bivšemu tovarišu Titu. Tako vam je v par besedah jasna moralna veličina — karakteristike — tega kremenitega moža, ki se zdaj ogreva za slovenske narodne ko* risti. Tu se vse neha! Le norec bi zaupal denar sleparju ali mo* talo pocestnici! Kakor vsi števifhi »odrešeniki«, skuša tudi »compagno« Drago vsi* liti slovenskemu narodu eno> sa* mo odrešilno idejo: Edino učiti« kovito zdravilo za razvoj slaven* skega naroda so komunistični Enotni sindikati. Poznamo mi ta* kc odrešenike in pravljice o enot* nosti. Enotnost je v komuni&tič* nem slovarju enaka diktaturi partije! Pa preidimo na stvar samo. To* rej compagno Drago je v konvn* formističnem glasilu posvetil kar celo kolono v slovenskem jeziku pap saaiih laži o našem komaj spočetem sindikatu. Tako meša in meša, da se zdi, kakor da bi bil prespal ves politični in sin* dikalni razvoj v Trstu. Zaradi spoštovanja do resnice in pravice ne bomo odgovorili le njemu, pač pa tudi vsej slovenski javnosti. Ves članek »compagna« Draga je od prve do zadnje besede ena sama otipljiva propagandna laž-Slovenski pregovor pravi: Laž trna kratke noge, kar bom v ne* kaj besedah tudi dokazal. Tako bo slovenski narod bolje in hitre* je ločil poštenjake od lažnjiveev in krivih prerokov. Gibanje za ustanovitev slovesi* sirih svobodnih sindikatov ni zraslo na tuji njivi, kakor na pri* mer marksizem, niti v Vatikanu ali WaH Streetu, pač pa iz poli* tične zavesti slovenskih demokra* tov in na težkih izkušnjah osvo* bodilne borbe in povojnih dogo d* kov. »Compagno« Drago pa seve* da ne more razumeti, da je tak idealizem, ako nima tudi močne materialne podpore, sploh še mo* goč, saj je njegovo gibanje še včeraj prejemalo ves- življenjski sok od zdaj na smrt osovraže* nega tovariša Tita. Zdaj — ko je ta studenec usahnil — so verjet* no že poskrbeli za drugo dobav* ne vire. Ker Drago noče priznati našega narodnega in socialnega idealiz* raa, zato postavi vsa svoja nadalj* uja razmotrivanja o naših sindi* katih na napačno podlago. In po* tem laže, da se kadi. Slovenski svobodni sindikati ne vnašajo prav nikakega razdora v delavske vrste, ker sta ta ideo* loški razdor že davno in temelji* to izvedla — popolnoma brez na* še pomoči! —. oba že obstojčča sindikata. Oba sta namreč po* drobno izvedla vsaj navidezno točno ideološko opredelitev svo* jih članov. Potencirala sta do skrajnosti svoje različne vidike do življenjskih vprašanj tega ozemlja. Delavska zbornica je vse svoje delo oprla na italijanske Sovini* stične sanje o takoimenovanem »itaPjanskcm« Trstu, na revizijo mirovne pogodbe in na priključi* tev slovenskega ozemlja s Trstom k Italiji. Nobeden resničAo na* rodno zaveden Slovenec ne bo nikdar prostovoljno pristal na ta* ko krivico. Zato tudi zaveden Slovenec — razen iz koristolov* stva — ne more biti član takega šovinističnega sindikata. Kaj pa Enotni sindikati? Tu jo zadeva še bolj enostavna. Enotne sindi* kate vodi komunistična partija (kominformisti), zato so komuni* stični sindikati ali — kakor jih sami imenujejo razredni sin* d:kati. Po kakšni čudni logiki naj bi imel slovenski delavec manjšo iz* bero med sindikati kakor delavec •talijanske narodnosti? Italijani se lahko vpišejo v Delavsko1 zbor* nico, če so po političnem pre* pričanju socalisti, demokrisjani, liberalci ali akeionisti, ako so pa komunisti, potem so jim na raz* polago Enotni sindikati. Ali ni tako, »compagno« Drago? Prav dobro poznamo tudi spor, ki je nastal v Enotnih sindikatih med babičevci in vidalijevci. Še bolj značilen je spor v sindikatu prosvetnih delavcev, to je med tako im eno van i m i »progresivnim i« slovenskimi izobraženci in izvr* šnim odborom Enotnih s.ndika* tov. Prav gotovo nismo mi krivi tega razdor« in razvoja, pač pa na dvoje razbita komunistična partija, ki v Trstu ne ve več, kaj hoče, pa bi rada še nadalje raz* dvajala Slovence, ki so že. davno siti komunistične diktature. Ne* komunistični Slovenci smo opazo* vali ta razdor v Enotnih sind. in tudi razvoj med Italijani ter se na izkušnjah učili. Zdaj smo pa končno spoznali — morda smo celo preveč čakali — da ne spa* damo niti v enega niti v drugega cd obeh sindikatov. V enega ne spadamo, ker je italijanski, šovi* mističen, v drugega pa, ker je komunističen. »Compagno« Drago naj si za* pomni, da mi ne gradimo svobod* nih sindikatov za nesvobodne ko* muniste, pač pa za vse zavedne, nekomunistične Slovence. Nič strahu, torej, da bi vam prevze* mali komunistične člane. Kaj še! Imejte jih! Mi hočemo le svoj narodni sindikat zaradi politične* ga razvoja v Trstu, ki se bo boril za socialne pravice, pa tudi za slovenske narodne in človečanske pravice. Obenem bo pa vzgajal zavedne Slovence. Italijani imajo svoj narodni sindikat, komunisti imajo svojega, pa bomo imeli še mi Slovenci svojega. Pa še nekaj besed c beguncih in neporavnanih računih. Begun* cev ni v našem gibanju, ki je — kakor smo že v začetku povedali — popolnoma SAMONIKLO. Pri ustanovitvi svobodnih sindika* tov niso imeli svojih prstov niti beli' ali plavi zgagarji, ali kate* ri koli »zločinci« iz Jugoslavije, pač pa le ljudje, ki so preživeli vso fašistično dobo v Primorju, preganjani in v ječah. Povečini so državljani Svobodnega tržaške* ga ozemlja. Ljudje, ki si v potu svojega obraza služijo skromni vsakdanji kruh in zato prav do* bro poznajo vse krivice ponižanih in razžaljenih. Še bolj čudno se bo morda zde* le- »compagnu« Dragu, če mu po* vemo, da nismo niti totaFtari* stična niti kapitalistična podruž* nica kogar koli, niti ne podružni* ca italijanskih demokrhtjanskih sindikatov, s katerimi imamo le slučajno skupno ime, ne pa tudi teženj. Svobodni sindikati bodo, če Bog da, pomen besede SVOBOD* NI tudi praktično potrdili s svo* jim bodeč m delovanjem. Vse dolarje pa, ki jih dobiva* mo iz Wall Street« in Vatikana, o zvezah, s katerima smo izvedeli komaj preko bistre glave »com* pagna« Draga, pa darujemo nje* mu, ker jih je pošteno zaslužil s svojim delom pri kratenju o* snovnih demokratskih pravic o svobodnem združevanju. Če lažnjivcu ne zadostuje moja skromna možata beseda, sem pri* pravljen to urediti z notarsko po* godbo, da bo bolj držalo. »strokovnjak« Mitič Franc (Desfi s‘jEc^glsIž i ega Smrt V visoki starosti 80 let je pre* minul v Trstu dne 7. januarja g. Josip Železnik, posestnik pri Sv. Ani, Pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Težko prizadetim družinam naše iskreno sožalje! Štivan Listu »Voce libera« za klobuk! — V Štivanu je petrazredna šola samo za dva italijanska učenca. To nas prav nič ne moti, ker so* državljanom italijanske narodno* sti priznavamo vse pravice, ki jih stalno zahtevamo zase. Nerazum* Ijivo pa je, da ima štivanska ita* lijanska šola z dvema učencema ločeno šolsko kuhinjo. Ali ni to potrata javnega denarja? Ali mi* sli jo prosvetni urad ZVLT, nabre* žinska občina in višje šolsko nad* zorištvo kaj ukreniti, da se s tako zlorabo preneha? Saj italijanstvo omenjenih dveh učencev z niči* mer ne bi bilo prizadeto, ko bi se iz razlogov javne štednje hra* nila skupaj s slovenskimi učenci v skupni šolski menzi! Dolina Z začudenjem se Dolinci vpra* šujemo, kako je mogoče, da na voznih listkih avtobusa, ki nas dnevno veže s Trstom, izdajajo vozne listke, na katerih se zvijač* no muza kolkovni žig z napisom »Repubblica Italiana!?« Doslej smo vsaj bili vajeni, da so bili vsi slični žigi prežigosani z AMG* FTT. Ali gre za neoprostljivo po* moto ali pa za nevaren pojav izi* gravanja mednarodne pravne varnosti in politične poštenosti. IZJAVA V rubriki »Vesti s Tržaškega« je Vaš cen j. list od 7. januarja t. 1. objavi! naslednji stavek: »Slovensko dobrodelno društvo je nabralo ob raznih prilikah že precejšnje zneske in precej blaga od Zavezniške vojaške uprave in od Okrožnega predsedstva.« Ker ta vest ne odgovarja resni« ci, izjavljam v imenu vsega odbo* ra: »Slovensko dobrodelno dru* štvo v Trstu ni nikoli prejelo od Zavezniške vojaške uprave in od Okrožnega predsedstva niti naj* manjšega zneska v denarju in ni* ti najmanjšega prispevka v blagu, ki bi ga lahko razdelili med siro* mašne. Vse zneske in vse blago, kar ga je Slovensko dobrodelno dru* štvo prejelo, so darovali Slovenci iz Trsta in okolice ter njihovi o* sobni prijatelji. Samo tem gre vsa pohvala za izredno požrtvo* valnost. »Miklavževanja« in »Slo* venske božičnice« bi ne bilo, če bi Slovenci ne pomagali v tako obilni meri. Tudi za bodočnost se »Sloven* sko dobrodelno društvo« oslanja za vso pomoč le na slovensko javnost. Toliko v vednost vsej slovenski ; javnosti. ; Za Slovensko dobrodelno društvo dr. Slavko Tuta predsednik Mačkovlje Skozi našo vas so napeljani mogočni daljnovodi, ki dobavlja* jo električni, tok jugoslovanskemu pasu STO*ja in. Istri. Mi smo pa še vedno brez električne razsvet* ljave in izgleda, da se bomo mo* rali še dalj časa posluževati kar* bidnih in petrolejskih svetilk, kljub ogromni« vsotam, ki jih j baje STO dobiva iz fondov m. gospodarsko obnovo Evrope. ZVU nam je obnovila vas, ki so jo podivjani naši sovražniki, med vojno požgali; ZVU nam je n*« pravila udobne ceste in mnogo prispevala k dvigu naše živinorc* jc in kmetijstva z zgradbo sodob« nih grezničnih naprav; zato smo prepričani, da bo ZVU v najkraj* šem času upoštevala našo prošnjo in nam z električnim tokom omi** gočila prijetnejše življenje in uspešnejše gospodarsko udejstv;>* vanje v naši lepi vasi. ^Desti 5. Qo dirke 9a » Radio Trst II (na valovni dolžini 203.6 metra ah 1474 Kc na sekundo) DNF.VNE ODDAJE: 7.30 * 8.00, 11.30 * 14.30, 17.30 * 24.00. Ob nedeljah od 7.30 do 24 ne* prekinjeno. POROČILA DNEVNO: ob 7.45. 12.45, 14.00 (izvzemši nedelje), 19.45, 23.15. DNEVNI pregled tiska: 14.15. Nedelja 16. I. 1949 : 9.30 Kmetij* ska ura. — 10.00 Maša. — 13.00 Glasba po željah. — Radijski oder: Peg, srčece moje. — 19.00 Ali že veste? Z narodno pesmi* jo po Sloveniji. — 21.00 Vesela ura. — 22-00 De Falla: balet. Ponedeljek 17. 1.: 13.00 Ruske na* rodne pesmi. — 19.00 Zdravni* ški vedež. — 20.15 Pevski kon* . ce-rt Justine Vugove.. ,— 21.00 Čajkovski: 1. dej. Pikove dame. Toiek 18. 1.: 13.00 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov.— 13.30 Iz Mozartovih in Haydnovih del. — 19.00 Človek in priroda. — 20.00 Koncert pevskega zbo* ra od Sv. Jakoba, — 20.45 Ba* lalajke. — 22.00 Mendelssohn: Koncert za vijolino in orkester. Sreda 19. /.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 18.00 Mamica pripove* duje. — 19.00 Žena in njen svet. — 20.00 Pevski koncert Dušana Pertota. i— 21.00 Vzori mladini. - 22.00 Dobri vojak Švejk. — 22.15 Čajkovski: Suita Hrestač. Četrtek 20. 1.: 13.20 Samospevi za glas in klavir. — 18.40 Prljub« ljene melodije. — 20.00 »Fantje s Krasa«. — 20.30 Dekliški koti* ček. — 21.00 Radijski oder. — 22.45 Večerni: koncert. Petek 21. L: 12.00 Sodobna An* glija. — 13.00 Glasba po željah. 18.15 Tehnika in gospodar* stvo. — 19.15 Klavirski koncert Miree Saneinove. — 20.10 Trža* ški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. 21.45 Brahms Simfonija št. 2 v D duru. Sobota 22. L: 12.00 Ljudje in na* zori. — 18.30 Beethoven: Ko* mor ne skladbe. 19.00 Oddaja za najmlajše. — 20.15 Pevski duet Kozem »Trobec. — 21.00 Sobotni večer. - 22.00 Večerni koncert. ča, ki se mu je najprej posrečilo pobegniti, so sovražniki ujeli. Dan po tem porazu je bila prem«.* gana še Gubčeva vojska, ki se je štiri ure nad vse pričakovanje hrabro borila. Bržkone bi tudi zmagala, da je ni na koncu na« padla v bok konjenica, ki jc raz* pršila kmečke vrste. Sledil je strašen pokol j kmetov. To se jc zgodilo 5. februarja 1573. leta. Gubca in Pasanca so ujeli. Ko so ujeli še Gregoriča in Gušetiča »e je vojna vihra pomirla. Gubca, ki so ga obdolžili, da se je hotel oklicati za kmečkega kralja, so hoteli še na poseben K PRVI PRIREDITVI AKAD. KLUBA V GORICI Zvedeli smo, da nam prijavlja* jo naši visokošolci nemalo preše* nečenje. Hoteli smo malo pogle* dati v »ropotarnico« teh mladih ljudi in izvedeti — kaj nam pri* pravljajo. Hm! Na.vprašanje smo dobili kratek odgovor: »Drobček tega, kar čutimo«. Naša radoved* nost je rastla, zato smo silili dalje. .. Pa je bil odgovor zopet kratek: »Čakali dolgo nebes znamen ja smo in jokali,...« Obupali bi, da nismo zaslutili zrna — zato smo izpraševali dalje. . , . , n, . i , ■ , ■ • 2. i način kaznovati. Odpeljali so ga Joda mladci odgovarjajo z nasi* , . . ,. v Zagreb, kjer so mu pripravili strašno smrt. Na Markovem trgu so ga okronali z razbeljeno že* iezno krono in ga naposled raz* četverili. Prizor se naslanja na trditev ne* kega zgodovinarja, ki pravi, da Gubca niso okronali z razbeljeno železno krono, temveč samo z nekoliko segreto železno kron«. Po njegovi trditvi so ga hoteli samo osmešiti kot kmečkega kra* lja, podobno kakor so Judje v po* smeh okronali Kristusa s trnjevo krono. Kot našemljenega kralja .»> ga vlekli po zagrebških ulicah na morišče, kjer so ga razčetverili. Isto se je zgodilo s Pasancem mi pesniki: »Vsem nam je streha — bolest, nemi zdaj pod njo klečimo, gledamo zimo za zimo gladile senice brez zvezd.« Ti mladci ne vidijo drugega kot tugo, neizmerno tugo prevaranih upov in pričakovanj... Ne ne« hamo, kot psihoanalitiki vrtamo dalje ... »Mladci, ni nič svetlega, kar nam lahko ublaži mrko bol?« »»Kar ljubil si, spomin ti vrača zdaj v črepinjah, spet hodiš po stopinjah minulih bolečin.«« »Mladci, tako izčrpani in utrujeni, tako slabotni, neverni in nesrečni stopate v to novo dobo, ki zahte* va moči in mladosti...? « »»Vigredi novovzcvetele bodo zastave šumele, zrno bo v zemlji nemirno, čakali bodo vsi verno, da v novem soncu vzka/i. Kajti mi vemo : Domovina ti si kakor zdravje! Pozdravljena iz veselega srca!«« „Kronanje Matije Gubca" — II. del pr red tve Proti jutru pustne nedelje 1. 1573. v Zagrebu. V ječi so vkle* njeni: Gubec, Pasanec, župnik Babič, z Brdovca ter puntarski bobnar Matkalič. Gubec in Pasanec sta zastopala vrhovno sodišče in vodstvo, Slo* venec Ilija Gregorič pa je bil glavni vojaški poveljnik velikega kmečkega upora, ki se jc vnel v Seja občinskega sveta Za 19. t. m. je določena druga seja goriškega občinskega sveta. Radovedni smo ali bodo tudi to pot sklicali v sejno dvorano publiko, da bo vpila in pokrivala besede slovenskih Svetovalcev? Smrt uglednega moža V Rimu je po daljšem boleha* nju v visoki starosti umrl g. An* drej Vogrič, bivši trgovec in go* stilničar na Slapu ob Idriji. Po* kojnik se jc umaknil pred leti pred' komunisti in bival zadnje čase š svojo družrno pri sinu od* vetniku dr. Lojzetu v Rimu, kjer je zdaj našel svoj zadnji pokoj. Poštenemu možu zasluženi mir, žalujočim ostalim pa toplo so« žalje! Posavju 1. 1573., ko so se hrvaški ! . in slovenski kmetje uprli grašča« j Se dva groba kom in šli bit krvavi boj »za staro j v soboto & t. m. jc umrla go* pravdo.« - | spa jvjilica Rojc, soproga znanega 29. januarja 1573. jc bila krneč* j geriškega gostilničarja g. Vida. — ka vojska na nogah. Glavnina j Pred nekaj dnevi je preminul r Vipavi naš gori ški rojak g. Avgust Kozman, uradnik, ki je bil znan pod imenom »Kozeta«. Rajnikoma večni mir, prizadetim družinam, pa iskreno sožalje ! Za »Uršičev sklad« Za čimprejšnjo vrnitev in zdru* vojske je ostala v Zagrebu, kjer so uporniki razrušili nekaj gradov, drugi dol je krenil pod Grcgori« čevim vodstvom na Štajersko. Pri Brežicah se je del upornikov od*! cepJ in udaril na Dolenjsko. Povsod so se jim trumoma pri* j druževali slovenski kmetje. Toda tudi plemiči niso držali žitev vseh bratov v svobodni do* križem rok. Na Kranjskem je j rnovini, po kateri nadvse hrepc« baron Turn, ki jc bil po svojih i ni jo, koprivnišiki fantje v Belgiji grozodejstvih .predhodnik hrva* ; 500; Franc Rustja, Pescara 500; škega grofa Tahija, zbral 500 jc* : krožek prijateljev v Trstu meseč* zdeeev, skoro same Uskoke, ter j no 300, 300, 500, 300 in 300 * 1700; pri Sv. Petru pod Sv. gorami raz* j vesela družba iz Števerjana kot bil Gregoričevo vojsko. Grcgori* voščilo k novemu letu .->00.- 11 ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta Andreja Vogrič-a ki ga je izvolil Gospod poklicati k sebi dne 9 januarja 1949 v Rimu, da mu da srečo večnega plačila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, posebno pa preč. p. Prešernu, gemra nenui asistentu D. J., ki mu je nudil vso duhovno pomoč, univ prof. dr. Vodipricu, častiti duhovščini, č. šolskim sestram, darovalcem cvetja in sv. mas in sploh vsem, ki so nam stali ob strani v teh bridkih urah. Rim, 12. januarja 1949. Družina VOGRIČ