ŠT. 13 - LETO 56 - CELJE, 29.3. 2001 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn Urednica NT Milena Brečko Polgasilske< ukrepe, ki ni- so vedno najbolj razumni. Mno- gi posegi so med seboj nekoor- dinirani. Zato si gre več reda na tem področju obetati od no- vega zakona o vodah, ki pose- ga tudi na to področje«, je de- jal v Celju minister Kopač. Celjski župan Bojan Šrot je ministru oporekal in dejal, da so se vsaj župani občin v po- rečju Savinje že pred časom po- vezali, tudi zaradi skupnih problemov pri zagotavljanju po- plavne varnosti, a vidnih rezul- tatov niso dosegli. Predvsem za- to, ker je država v ta namen da- jala odločno premalo denarja. Letos pa državni proračun obeta še manj kot lani. »Mestna ob- čina Celje bo za poplavno var- nost neposredno namenila 60 milijonov tolarjev, še 400 pa jih bo vložila v urejanje kana- lizacijskega omrežja, kar tudi pripomore k poplavni varno- sti. Toliko denarja smo v ta na- men vložili že lani in ga bomo tudi v prihodnje,« je dejal Šrot. Kopač pa se je »pohvalil«, bo država za poplavno varn v porečju Savinje in Sotle tos namenila skupno okoli ( milijonov tolarjev. Minister Kopač si največ o ta od novega zakona o vod ki naj bi razmejil pristojni med državo in občino na dotokih. Sam pa se zavzema di za ustanovitev vodnega si ^da, ki bi omogočal stabiln financiranja. »Organizirati potrebno tudi vodnogospof sko stroko, ki je danes pre razdrobljena. V okviru hit meterološkega zavoda naj bi to ustanovili upravo za vc ki bi jo združila,« je povt in dodal, da je vodnogospo' ska stroka v Celju: »trenu kadrovsko popolnoma podi njena.« NATAŠA GERKEŠ LED' občino Tabor? Občinski svet Vransko je razpravljal o težavah zaradi neizpolnjevanja nekaterih finančnih obveznosti Občine Tabor kot soustanoviteljice Javnega vzgojno izobraževal- nega zavoda Osnovna šola Vransko-Tabor. Dolg Občine Tabor znaša 2,6 milijona tolarjev. Gre za ne- poravnane obveznosti za investicijsko vzdrževanje in amor- tizacijo za leto 1999 in 2000, ki jih mora v celoti pokrivati Občina Vransko. Občinski svet Vransko je zato predlagal pred- sednici Sveta zavoda OŠ Vransko-Tabor Mariji Zaje, da proti Občini Tabor sproži sodni postopek za izterjavo obveznosti. T. T. DOGODKI 3 Proračun z načrtovano luknjo Načrtovanih 750 milijonov tolarjev primanjkljaja v veliki meri pokritih že z lanskim presežkom slabih 540 milijonov tolarjev Celjski mestni svetniki so torek sprejeli odlok o letoš- jg^ proračunu - v občinsko ^l^gajno naj bi se do konca nabralo nekaj manj kot I milijard 630 milijonov to- ^rjev, porabilo pa za 6 mili- ^fd 380 milijonov tolarjev, jr pomeni, da naj bi načrto- 01 primanjkljaj znašal [jbih 750 milijonov tolar- ji. A finančna slika Celja je jnogo svetlejša že ob podat- da je mestna občina lan- 1^0 leto zaključila z nekaj janj kot 540 milijoni tolar- jv presežka, ki seveda osta- , v občinski blagajni za le- jjnjo porabo. Večjih sprememb v razmerju iroračunskih prihodkov in od- odkov po prvem branju odlo- a konec februarja v Celju ni ilo; za 20 milijonov so se ovečala le sredstva za zago- tavljanje poplavne varnosti, svetniki pa so podprli tudi sklep, da podjetje Nepremič- nine iz sredstev najemnin za poslovne prostore financira slabih 80 milijonov tolarjev investicijsko vzdrževalnih del na objektih družbenih dejav- nosti. Odločno so zavrnili amandma, s katerim sta svetni- ka DeSUS Jože Bučer in Ber- nard Krivec predlagala povi- šanje postavke za poplavno varnost še za 65 milijonov to- larjev ter na drugi strani skoraj soglasno, z 29 od 30 glasov svetnikov, podprli sklep, s ka- terim so za delovanje klubov svetnikov namenili 7,9 milijo- nov več. Spomnimo, da so svetniki prav na svoji zadnji seji sprejeli nov sklep o finan- ciranju dela občinsMh odbo- rov političnih strank in klubov svetnikov ter se ob tem še poh- valili, da bodo končno enkrat nekaj le prihranili na svoj ra- čun - a kot kaže, je bilo varče- vanje sila kratkega veka, saj so z izglasovanim amandmajem dvignili proračunsko sofinan- ciranje za delo posameznega svetnika s 30 na 50 tisoč tolar- jev mesečno. Sicer pa so svetniki soglašali še z odprodajo občinskega stavbnega premoženja v višini 200 milijonov tolarjev ter na- jetjem 250 milijonov tolarjev posojila, ki bo namenjeno za gradnjo prizidka k OŠ Hudi- nja. Sklenili pa so tudi, da se 200 milijonov tolarjev, ki jih je občina prislužila s prodajo svojega deleža v družbi Topli- ce Dobrna, nameni za dokapi- talizacijo družbe Celjski se- jem, v kateri je mestna občina že zdaj največji, več kot 35- odstotni lastnik. Prav slednje ter odločanje o tem, ali naj občina proda 4,2 hektara zemljišča ob vzhodni strani nastajajočega športnega parka Pod Golovcem za gradnjo po- slovnih objektov, pa je sproži- lo tudi največ razprav. IVANA STAMEJČIČ »Mestni občini Celje kot največjemu lastniku Celjskega sejma d.d. že doslej ni uspelo preprečiti zgrešene naložbe, zato bi lahko zdaj, pred dokapitalizacijo družbe, preverila, ali je uprava, ki družbo vodi, sposobna, da jo vodi še naprej,« je svetnik Mirko Fric Krajnc sprožil razpravo o tem, ali je smiselno z občinskim denarjem dokapitalizirati pod- jetje. Preostali svetniki mu niso pritegnili, menili so, da novozgrajena dvorana ne more biti rentabilna v enem letu ter podprli dokapitalizacijo družbe v višini 200 milijonov tolarjev, za kar so se v občinskem vodstvu odločili na osnovi strokovne študije. Pestra kriminalna scena Na tematsko zanimivem, a ljub temu slabo obiskanem lubskem večeru celjskih podjetnikov, sta v torek ge- neralna državna tožilka Zdenka Cerar in vrhovni dr- 'žmi tožilec Franc Mazi go- 'mla o poteh slovenskega ijžilstva v času tranzicije. ' Kot ugotavlja Zdenka Cerar, ostaja kriminalna scena v Slo- eniji vse bolj pestra, saj se »javljajo najrazličnejše obli- :e kriminala, ki jih prej pri nas li bilo - od prepovedanih pre- lodov čez mejo do suženjstva n naročenih umorov. Časi, ko ebil tožilec le posrednik med lolicijo in sodiščem, so mimo. 'otrebno je tvorno sodelova- nje med njimi, postopki pa morajo biti končani v razum- nem roku, sicer imajo držav- ljani občutek, da živijo v brez- pravni drž^i. Za Cerarjevo so s sociološkega in socialnega vidika trenutno najhujša kri- minalna dejanja pri nas pre- prodaja drog in spolne zlora- be. Bistveno drugačen kot pred letom devetdeset je tudi gospo- darski kriminal, kar je zaradi velikih sprememb povsem ra- zumljivo. Kljub tranzicijskim časom pa kaznivih dejanj ni bilo toliko, kot bi jih lahko bilo. V treh letih pravne praz- nine pred sprejetjem zakona o lastninjenju bi lahko direktorji marsikaj naredili, vendar so, glede na razmere, ki so kar same vabile k nepravilnostim, večinoma ravnali zelo pošte- no, meni Franc Mazi. Nastalo je sicer zelo veliko obvodnih podjetij, vendar je bilo v večini primerov težko dokazati kaz- nivo dejanje. O korupciji me- ni, da je zelo neoprijemljiva, saj nihče ne ve, koliko je pri nas sploh je, po vseh merilih pa naša država ni koruptivna. Po besedah okrožnega držav- nega tožilca Milana Birse na Celjskem ni veliko gospodar- skega kriminala. Predstavlja le pet odstotkov odkritih kazni- vih dejanj, v večini primerov pa gre za poslovne goljufije. JI Po požaru je Gorenje še močnejše Zmogljivosti nove tovarne so dvakrat večje - Odslej večji poudarek drugim dejavnostim znotraj sistema Prejšnji teden so v Gorenju •Tadno predali namenu svo- ^ največjo naložbo v zad- Kih tridesetih letih. Kar 15 Pilijard tolarjev so namreč fložili v novo Tovarno hla- plne tehnike in nov obrat l^lvanizacije. Tovarno so jicer zgradili že lani in so jo ®3meravali odpreti ob 50-let- podjetja, a jim je načrte Nkrižal požar, ki je sep- fubra popolnoma uničil flvano. : 'SgttiŠtlŠIlttSSiiKSIfflttSBM J- novo tovarno, ki se razpro- Fa na skoraj 30 tisoč kvadrat- ih nietrov površin, in novo jF^ano so v Gorenju za skoraj Fakrat povečali proizvodne iPogljivosti hladilno-zamrzo- programa. Namesto, IO tisoč aparatov, ki so jih i^^lej izdelovali v treh ločeni /fatih, lahko zdaj na leto na- jpjo 1,5 milijona hladilnikov Zamrzovalnikov, oziroma 6 ^^^ na dan. V tovarni, ki so jo ^pdili tri leta, sestavljajo apa- na petih montažnih lini- jah. Celotna proizvodnja je ra- čunalniško podprta in omogo- ča sledljivost od začetnega ma- teriala do končnega izdelka. »Z novo tovarno hladilne tehnike smo v Gorenju osvojili najso- dobnejšo tehnologijo tovrstne- ga programa bele tehnike v Evropi. Možnosti, ki nam jih nudi, bomo poskušali čim bolj izkoristiti za povečanje doda- ne vrednosti naših aparatov, za izboljševanje dela zaposlenih, za širitev tržnega deleža v Evro- pi in zunaj nje ter za rast dobič- ka,« je na otvoritvi povedal predsednik uprave Jože Sta- nič. Poudaril je še, da bo sedaj treba nekoliko umiriti investi- cijsko dejavnost v nove tehno- logije ter pozornost usmeriti h kakovosti in globini obvlado- vanja proizvodnih in poslov- nih procesov. Gorenje je v stra- teškem načrtu dalo poudarek tudi razvoju in širitvi drugih dejavnosti znotraj skupine, od orodjarstva do gostinstva. Otvoritve se je poleg števil- nih gospodarstvenikov in po- litikov udeležil tudi predsed- nik republike Milan Kučan, ki je med drugim poudaril, da daljši zastoj proizvodnje zara- di lanskega požara ne bi priza- del le poslovne uspešnosti Go- renja, ampak bi imel resne posledice za vse slovensko gospodarstvo in državo. JANJA INTIHAR Foto: GAŠPER DOMJAN V novi Gorenjevi tovarni je celotna proizvodnja računal- niško podprta. Dovolj je bilo zavlačevanja! Z gradnjo čistilne naprave bodo v Vitanju pričeli kljub zahtevi sosedov o ponovnem razmisleku mtiMmmsmmtmsmk^štmmtm Krajani Vitanja, ki živijo v bližini sprejete lokacije za gradnjo čistilne naprave, so pozvali Občino Vitanje in Upravno enoto Slovenske Konjice k ponovnemu raz- misleku o primernosti te lo- kacije. A čas za razmišljanje je očitno že mimo. Krajani še vedno pričakuje- jo, da bodo v občini po raz- misleku spremenili svojo od- ločitev in izbrali, vsem fi- nančnim posledicam in že sprejetim odločitvam nav- kljub, drugo lokacijo. Če pa bodo vseeno pričeli z gradbe- nimi deli, jim bodo to pre- prečili z blokado gradbišča, vztrajajo. Pri tem jih podpira tudi Trški svet Občine Vita- nje. Ravno na sestanku trške- ga sveta so se prejšnji teden odločili, da pošljejo pobudo tako občini kot upravni eno- ti, da zaustavijo vse aktivno- sti v zvezi z gradnjo čistilne naprave, dokler se ne razreši spor s sosedi predvidene lo- kacije Na gmajni. Kot pou- darja predsednik trškega sve- ta Jože Jakop, so ti krajani prizadete stranke v postopku, pa če to piše v ustreznem odloku ali ne, zato brez nji- hovega soglasja takega pose- ga v prostor ne smejo naredi- ti. Pričakuje, da bodo pristoj- ni tokrat vendarle temeljito premislili, »da ne bo prišlo do napake, katere posledice bi vsi čutili.« Vitanjski župan Slavko Krajnc pa ne čuti nikakršne potrebe po ponovnem razmi- sleku: »Kar se dogaja, je samo zavlačevanje brez vsakršnih strokovnih argumentov. Vsi vedo, da je strokovna podlaga za predvideno lokacijo nes- porna, prav tako potrjeno nes- porni so bili tudi vsi postopki odločanja oziroma pridobiva- nja dovoljenj. Izvajalec torej lahko prične z deli.« Da za to ni nikakršnih ovir, je potrdila tudi načel- nica Upravne enote Sloven- ske Konjice Sonja Punčuh, saj ima vitanjska občina v rokah pravnomočno odloč- bo za gradnjo čistilne napra- ve. Vlogo sosedov predvide- ne lokacije bodo sicer reše- vali v upravnem postopku, toda: »Vloge za obnovo po- stopka pa ne bodo mogli dati, saj so imeli možnost pripomb na ureditveni na- črt. Ko pa je ta enkrat spre- jet na občinskem svetu ozi- roma prej na občinski skupščini, je mogoče sproži- ti samo upravni spor. Reševa- nje upravnih sporov pa je praviloma dolgotrajno. Si- cer pa - tudi če bi se odločili za drugo lokacijo, ne bi šlo brez zapletov. Nihče nima rad v svoji bližini odlagališ- ča odpadkov, čistilne napra- ve in podobnih objektov.« MBP POSVETU Nova hladna vojna VVASHINGTON, 23. mar- ca - ZDA so napovedale iz- gon 50 ruskih diplomatov iz države, od tega štiri ta- koj, in sicer po aferi z viso- kim predstavnikom FBI Ro- bertom Hanssenom, ki so ga prejšnji mesec aretirali zaradi vohunjenja za Rusi- jo in nekdanjo Sovjetsko zvezo. Rusija je v odgovor napovedala izgon enakega števila ameriških diploma- tov. Ameriški predsednik George Bush je ocenil, da so dobri odnosi med Mosk- vo in Washingtonom še na- prej možni, kljub napeto- stim ob obojestranskem iz- gonu. Eksplozivna Rusija MOSKVA, 24. marca - V treh eksplozijah bomb, ki so skoraj istočasno odjek- nile v treh mestih na Sever- nem Kavkazu na jugu Rusi- je je umrlo več kot dvajset ljudi, ranjenih pa jih je več kot sto. Eksplozije, ki so odjeknile v mestu Mineral- ne Vode, Jesentuki in na avtocesti v pokrajini Kara- čaj-Čerkezija, so povzroči- le bombe, podtaknjene v avtomobilih. Nesreče in potresi LIZBONA, GUADELOUPE, TOKIO, 25. marca - V ne- sreči avtobusa z romarji je na Portugalskem je umrlo 14 ljudi, 22 pa jih je bilo ranjenih. Avtobus je pri kra- ju Santa Comba Dao na se- veru države zapeljal v pre- pad. Na karibskem otoku Saint-Berthelemy pa je leta- lo družbe Air Caraibes str- moglavilo na neko hišo. Umrlo je dvajset ljudi. Za- hod Japonske je prizadel si- lovit potres z močjo 6,4 stopnje po Richterjevi les- tvici. Umrli sta dve osebi, 161 pa jih je bilo ranjenih. Makedonski uspehi SKOPJE/TETOVO, 26. marca - Makedonske var- nostne sile so v nedeljski veliki vojaški ofenzivi zavze- le več položajev albanskih skrajnežev na območju Teto- va. Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnost- no politiko Javier Šolana je ob prihodu v Makedonijo pozdravil akcijo makedon- skih oblasti proti albanskim skrajnežem, hkrati pa dodal, da je zdaj prišel čas za poli- tični dialog. Železniška nesreča v Belgiji BRUSEU, 27. marca - V belgijskem kraju Pecrot v bližini Bruslja sta čelno trči- la potniški vlak s šolarji in prazen potniški vlak, po po- datkih belgijskih oblasti je umrlo osem ljudi, sedem pa je bilo ranjenih, od tega dva huje. Po doslej znanih po- datkih se je nesreča zgodila, ker je strojevodja praznega vlaka spregledal opozorilne signale in zapeljal na napa- čen tir. □ DOGODKI Optimistična Planinca Naj porušijo tudi druge črne gradnje, pravi Alojzija Erjavec - Ograje sporne, veliki objekti manj v črno gradnjo takoime- novane naravovarstvene kmetije v Planinci pod Ka- lobjem so se njeni stalni pre- bivalc4 že vselili, v preteklih dneh pa so se pripravljali na podiranje dotrajane stare hi- še. To so storili kljub zadnje- mu sklepu inšpekcije, ki zahteva takojšnjo izselitev iz objekta. To so med drugim povedali prejšnji teden na že tretji ti- skovni konferenci omenjene kmetije, kjer so govorili pred- vsem o njenih velikih dosež- kih na področju ekološkega kmetovanja. Konferenco je sklicalo SEG-Slovensko eko- loško gibanje, ki odločno podpira gradnjo objekta v Pla- ninci, četudi brez dovoljenj, je omenjal predsednik gibanja Karel Lipič. SEG ima 1400 članov ter vključuje več eko- loško usmerjenih kmetij, ki jih je v Sloveniji že na stotine. Ekološko kmetovanje v Pla- ninci ocenjujejo z odličnimi ocenami tudi v Kmetijskem zavodu Maribor. Prav tako je navdušen Janko Kač iz pod- jetja Izvir Žalec, ki se ukvarja S podjetniškim svetovanjem ter je dejal, da gre v Planinci za pilotski projekt novega kmečkega turizma, kjer je po- skrbljeno za telo in za dušo. Pri vsem skupaj priporoča le- galizacijo na črno zgrajenega objekta, velikega približno 700 kvadratnih metrov, kar je bistveno manj, kot je bilo na- črtovano. Na tiskovni konferenci so prav tako omenili, da je njiho- vo versko obarvano delovanje danes preteklost. Pri vsem skupaj je treba spomniti, da je investitorka Alojzija Erjavec iz Ljubljane pripeljala v Pla- ninco najprej Sai družino (privrženci Sai Babe), pri če- mer so ji nekateri oporekali, da zavaja ljudi (za svoje sled- nike je napisala »sveto pismo resnice«, v katerem je med drugim omenjeno njeno brez- madežno spočetje). Ker je bi- lo vse to za marsikoga kamen spotike, so zato v preteklih dneh ta besedila z interneta umaknili, so povedali. Po podatkih prebivalcev na- ravovarstvene kmetije so vlo- žili v črno gradnjo 107 tisoč mark ter veliko prostovoljne- ga dela. Njena lastnica je Aloj- zija Erjavec, sredstva pa so v začetku vložili vsi, vendar in- vestitorki povsem zaupajo, so odgovorili radovednim novi- narjem. Danes živi v veliki novogradnji trinajst stalnih prebivalcev, med njimi trije otroci. Od teh jih je šest pri- javljenih na zavodu za zapo- slovanje, saj naj bi bilo zaradi županovega nasprotovanja tej črni gradnji onemogočeno tu- di njeno poslovanje s profi- tom. Sicer pa so prebivalci črne gradnje povedali, da bodo lah- ko po novem zaradi zmanjša- ne kvadrature dostavili uprav- ni enoti novo lokacijsko do- kumentacijo. Postopek je spet v teku, zato so precej optimi- stični. »Inšpekcija lahko poru- ši gradnjo le preko naših tru- pel. Naj porušijo tudi vse osta- le črne gradnje,« je zagrozila Erjavčeva, ki so jo njeni sled- niki v času Sai družine javno oklicali za »mamo Alojzijo«. Sicer pa je v Šentjurju in drugih krajih države resnično veliko črnih gradenj, bolj ali manj odmevnih. Inšpekcija je v različnih primerih očitno različno prizadevna. Pred kratkim so menda imeli pri neki zasebni hiši v Šmartnem ob Paki težave, ker so zame- njali vrtno ograjo brez potreb- nega soglasja, je bilo slišati na konferenci z novinarske stra- ni... \> BRANE JERANKO Razvpita črna novogradnja v Planinci pri Kalobju, ki jo je zgradila, skupaj s somišljeniki, Alojzija Erjavec. Objekt je za polovico manjši kot ga je nekoč želela verska sekta, vendar z možnostjo dozidave. Mladinski center icot politični otrok? Težko pričakovana otvoritev Žalskega mladinskega centra je v marsičem hkrati tudi sporna - Zaposleni so službe dobili brez javnega razpisa v nedeljo ob enajstih do- poldne bo v Ulici talcev l/a v Žalcu otvoritev Žalskega mladinskega centra - ŽMC. Mladinski center, v katerem bo redno zaposlena ena de- lavka, druga dva delavca pa preko javnih del, bo organi- ziran kot društvo. Občina Žalec pa je vse tri zaposlila brez javnega razpisa. To jezi predvsem tiste mlade, ki so pomagali pri pripravi pro- grama Žalskega mladinske- ga centra v času, ko je bil ta še v povojih, zdaj pa so, pravijo, od dogajanja po- vsem odrezani. , - C ' " , ~ , v« Eden tistih, ki je pripravil • program Malo mestece Žalec, je Gregor Čulk, predstavnik žalske subkulture, ki s svojimi radikalnimi akcijami pogosto moti delovanje uradnih struk- tur. Program Malo mestece, ki ga je Čulk predstavil januarja na novinarski konferenci v Ce- lju (pri pripravi sta mu poma- gala Rok Žagar in Bruno Kot- nik) je očitno v marsičem navdihnil tiste, ki so pripravili nov program Žalskega mla- dinskega centra. Le-tega bo vodila diplomirana novinarka Dominika Sambolič, preko javnih del pa bo ob delavki, ki bo skrbela za administracijo, kot organizacijski vodja zapo- slen še Rok Žagar, sicer pred- sednik Študentskega kluba Žalec, ki namerava, čeprav mu je v začetku leta potekel status študenta, predsednik ostati še naprej. »Zakonskih omejitev ni, zato bom delo predsednika Študentskega kluba opravljal do naslednjih volitev, ki bodo ob začetku prihodnjega študijskega leta,« pravi Rok Žagar. Večina čla- nov nadzornega odbora Štu- dentskega kluba se z njim ne strinja in v začetku aprila na- meravajo sklicati sejo nadzor- nega sveta. Brez vmešavanja »Občina se v program delo- vanja mladinskega centra ne bo vmešala; to prepuščamo mladim, ki bodo v centru za- posleni,« je povedal župan Občine Žalec Lojze Posedel. »Ljudje, ki smo jih zaposlili, so bili res izbrani brez javnega razpisa; za predloge smo se pozanimali na Zavodu za za- poslovanje, pri Skali PUM in drugih ustanovah, ki se ukvar- jajo z mladimi in te ljudi do- bro poznajo. »ŽMC je organi- ziran kot društvo in sicer zato, ker to skrajša postopek usta- novitve, takoj, ko bo mogoče, pa ga bomo preoblikovali v javni zavod. Center bo imel svoj žiro račun, v proračunu smo za delovanje v začetni fazi namenili 5 milijonov to- larjev, potem pa bomo po po- trebi ta znesek povečali, saj vemo, da toliko za celoletno delovanje mladinskega cen- tra, v katerem bodo dejavnosti potekale vsak dan, ni dovolj.« Na vprašanje, ali se bo iz proračuna financirala tudi pla- ča v Žalskem mladinskem cen- tru zaposlene delavke, župan Posedel ni odgovoril, po neu- radnih podatkih pa je Samboli- čeva za delo v mladinskem centru zahtevala okoli 200.000 tolarjev na mesec. Program »v program delovanja ŽMC bomo skušali vključiti mlade od 12. do 27 leta starosti in to ne glede na status, ki ga imajo,« je povedala Dominika Sambolič. »Program centra smo že predsta- vili v osnovnih in srednjih šolah, saj želimo, da bi mladi dejavno sodelovali tudi pri oblikovanju vsebinskega dela programa. Pri pripravi programa imamo zapo- sleni povsem proste roke, ena od pomembnih dejavnosti centra pa bodo informacije za brezpo- selne.« Če bo center dobro obiskan, bo vsekakor dosegel svoj na- men - in v .tem primeru .nena- vadni načini zaposlovanja, or- ganiziranja, financiranja in samovolje nekaterih posa- meznikov v občini, ne bodo igrali nobene vloge več. Da bi mladinskemu centru le uspelo mlade z ulice privabiti k bolj smiselnim dejavnostim in da bi držala županova obljuba, da je Občina Žalec odprta za vse nove ideje in za ljudi, ki so pripravljeni pri izvajanju le- teh sodelovati. ^ alma m. sedlar žalski mladinski center bo imel prostore na Ulici talcev l/a v Žalcu. Ob delavnikih bo odprt od 8. do 19. ure, ob petkih do dvaindvajsete, ob sobotah pa od desete do dvaindvajsete. Na otvoritvi, ki bo to nedeljo ob 11. uri, bo nastopila skupina Tabu. Uicinitevobsoteijsice proge Nameravana ukinitev že- lezniškega prometa na progi med Zagrebom (oziroma Savskim Marofom) in Ku- mrovcem razburja prebival- ce obmejnih krajev Hrvaške. Zato je bil v Kumrovcu sesta- nek, na katerega so povabili tudi slovensko stran. Ta je namreč prav tako zainteresi- rana za ohranitev prometa. Proga je za prebivalce tega dela Hrvaškega Zagorja živ- ljenjskega pomena, zanjo je interes tudi na slovenski stra- ni. Najprej, pred desetletjem, so ostali brez vsake možnosti javnega prevoza prebivalci ob progi Imeno-Zagorska Sela- Kumrovec (uporabljali so ga prav tako potniki s slovenske strani), saj je bil železniški promet ukinjen. Zadnja leta so še vozili vlaki med Ku- mrovcem in Zagrebom, zdaj pa železniško gospodarstvo nima denarja niti za obnevo preostalega dela proge. Sestanka so se udeležili predstavniki Hrvaških že- leznic ter župani obmejnih občin Klanjec, Tuhelj, Za- gorska Sela, KraljeVec na Sutli in Kumrovec, turistič- ne zveze Kumrovca ter tam- kajšnjega občinskega sveta. Obmejni Kumrovec je na- mreč za ohranitev proge po- sebno zainteresiran, podob- no pa si želijo na slovenski strani državne meje. To sta zbranim povedala povablje- na župan Podčetrtka Mar- jan Drofenik in direktor Term Olimia Zdravko Poči- valšek. Počivalšek je bil zaradi možnosti uvedbe kopalnega vlaka med Zagrebom in Pod- četrtkom že pri direktorjih Slovenskih in Hrvaških želez- nic, saj je bližnji milijonski Zagreb za Terme Olimia zelo zanimiv. Od tam so namreč nekoč že vozili polni kopalni vlaki. Sicer pa imajo od turi- stov v Podčetrtku korist tudi na hrvaški strani, saj vozi v izletniški Kumrovec in okoli- co že nekaj let cestni turistični »vlak«. Od ohranitve obsoteljske proge imata lahko gospodar- sko korist tako širša hrvaška kot slovenska stran, saj je bila med drugim zamišljena kot rezervna povezava, ki lahko v hudi sili nadomesti progo Zi- dani Most. Gre za eno od po- vezav bodoče Evropske unije in Balkana, za katero bi mor- da lahko dobili, kot sta opozo- rila v Kumrovcu slovenska po- vabljenca, celo evropski de- nar. Pri vsem skupaj je zanimi- vo, da so hoteli v začetku de- vetdeset let v Ljubljani po- vsem ukiniti že slovenski del obsoteljske proge (odsek Ime- no-Podčetrtek-Stranje). Zara- di pritiska javnosti je nato prišlo do celovite obnove. BRANE JERANKO PO DRŽAM Umrl Ivan Bratko LJUBLJANA, 23. marca V Ljubljani je po dolgi j, hudi bolezni preminil telj, publicist in urednj Ivan Bratko, ki se je 15. f, bruarja leta 1914 rodil v q lju. Njegovo najbolj znan, •literarno delo je roman Tele skop o dogodkih med II. sv? tovno vojno. Med daljši^, proznimi literarnimi deli sti še Pomlad v februarju in Df kletov dnevnik. Ivan Bratih je leta 1954'je prejel Levstj kovo nagrado, za založniški dejavnost pa tudi najvišje jy goslovansko priznanje, ij stino knjige. Stavka ljubljanskih ^ zelencev LJUBLJANA, 26. marca Vozniki Ljubljanskega pot niškega prometa so pripravi li opozorilno stavko, ke vodstvo javnega podjetja j izpolnilo njihovih zahtev p zvišanju plač. Tako je izvei konic vozila le polovica a^ tobusov. Če vodstvo ne b( izpolnilo njihovih zahtev bodo sindikati stavko zao strili. Azilnidombo v Ljubljani LJUBLJANA, 26. marca Ljubljanska županja ViJ< Potočnik in notranji min ster Rado Bohinc sta podp sala pismo o nameri za grac njo novega azilnega doma slovenski prestolnici ali njf ni bližini, v katerem ugota\ Ijata, da ministrstvo za nc tranje zadeve in Mestna ot čina Ljubljana (MOL) skup; pristopata k reševanju prc storske problematike nast; nitve prosilcev za azil Referendum o telefonih LJUBLJANA, 27. marca Predstavniki Vseslovenske^ združenja upravičencev d vračila vlaganj v javno teli komunikacijsko omrežje s predsedniku državnega zb( ra Borutu Pahorju preda pobudo za zbiranje podp sov podpore za razpis prei hodnega referenduma . predlogu zakona o telekj munikacijah. Združenje, u tanovij eno v začetku marc v pičlih dveh dneh pa je zbr lo več sto podpisov, pouda j a, da bi moral predlog zak; na o telekomunikacijah vs bovati tudi določbo o vrnit prekomernih vlaganj pos meznikom in lokalnii skupnostim. ' ; Gaspari novi j guverner LJUBLJANA, 27. marca Državni zbor je s 53 glaso za in_ 14 proti izvolil Mit Gasparija za novega guve nerja Banke Slovenije. N sledil je dosedanjega guvt nerja Franceta Arharja. O novni cilj banke v naslednj letih bo zniževanje stopn inflacije, ki naj bi v dveh treh letih znašala 3 do odstotke. AKTUALNO 5 Milijoni v zaprašenem skladišču Bo Celje izgubilo zbirko mednarodno priznanih likovnih del, nastalih v sklopu ustanove Keleia? v opuščeni telefonski cen- sredi Ljubljane že dve leti ^jiievajo slike, ki so jih usta- j^pvi Keleia podarili svetovno fiziiani domači in tuji slikarji to le zato, ker v Celju ni ijjogoče najti primernega pro- ^jora za razstavo in hrambo ^^iies svetovno znane zbirke i,,ednarodne sodobne likovne unietnosti, katere pokrovitelj jjbilo dolga leta podjetje Kovi- ^otehna Celje. V lasti v Celju fojeiie ustanove Keleia je da- nes od 250 do 300 slik, po strokovni oceni vrednih naj- piaiij 200 milijonov tolarjev. ' Po tem ko je Kovinotehno ^prevzel Merkur, je pokrovi- teljstvo nad zbirko Keleia prevzel Telekom Slovenije, celotno dogajanje, povezano jz, ustanovo Keleia in pred- vsem z zbirko likovnih del, 'daje slutiti, da bo Celje zbirko izjemne vrednosti kmalu po- vsem izgubilo. V Celju za raz- siavo in hrambo slik v vsem |em času niso našli primerne- ga prostora. Ustanovitelji fun- Idacije Keleia in vidnejši slo- venski umetniki pa se trudijo, da bi likovna dela lahko raz- stavili in predvsem, da bi se zbirka vrnila v Celje. Vse za Celje! : »Keleia je ustanova za spod- tojanje ustvarjalnosti, ki je od- ■prta za vsa področja ustvarja- jnja. Edini projekt, ki se je za- tes dobro prijel, so Mednarod- slikarski tedni, ki smo jih prvikrat pripravili pred štiri- fejstimi leti. Gre za izviren iceljski projekt in ne bomo do- volili, da bi si ga lastil kdo drug,« pravi direktorica usta- inove Keleia Darija Cvikl. »De- lloustanove izključuje kakršno ^bli komercialno dejavnost. '2ato nismo nikoli prodali no- bene slike, dobro pa sodeluje- jo z narodnimi galerijami po jvsem svetu,« pravi Cviklova in dodaja, da je glavni cilj delova- nja ustanove ozavestiti ljudi o ;Pomenu te ustanove ter pove- kaj Celje izgublja, ko do- voli, da je zbirka uskladiščena sredi Ljubljane. »Pri vrnitvi zbirke v Celje bolj kot na poli- tične ustanove računamo na pomoč podjetij in posamezni- kov, ki se zanimajo za umet- nost in jim ni vseeno, kaj se bo s to zbirko zgodilo,« pravi Cvi- klova. Leta 1988 so bili v Celju prvi Mednarodni slikarski tedni, na katere so organiza- torji povabili priznane slikar- je iz Slovenije in tujine. Prire- ditev je kmalu dobila pomem- bne mednarodne razsežnosti, na njej so sodelovali številni svetovno priznani slikarji, ocenjena vrednost zbirke li- kovnih del pa je že pred leti narasla na dva milijona mark. Predstavniki ustanove so v vseh teh letih večkrat iskali pomoč mestne občine in dru- gih ustanov, vendar odziva ni bilo, dokler se ni za problem zavzela podžupanja MOC Ja- nja Romih. »Dela, nastala v sklopu us- tanove Keleia, so poseben problem, saj gre za projekt mednarodnih razsežnosti. V Celju je bilo za to zbirko iz- branih že več lokacij, vendar so vse iz različnih razlogov v zadnjem trenutku odpadle, tako da zdaj nimamo nobe- nega konkretnega mesta, ka- mor bi lahko prenesli to zbir- ko,« pravi Janja Romih in do- daja, da Ustanova Keleia v pr- vi vrsti potrebuje depo, z vprašanjem, kje v Celju najti prostor za tako v strokovnem kot v finančnem smislu viso- ko cenjeno zbirko, pa se uk- varjajo strokovne službe Mestne občine Celje. Od muzeja do skladišča »Huda lekcija za nas je bilo leto 1993, ko se je na Aškerče- vi ulici delala fasadna slika. Šest mesecev smo potrebova- li, da smo pridobili vsa dovo- ljenja,« pravi eden od začetni- kov Mednarodnih slikarskih tednov Franci Pusar. Ob te- žavah z obnovo fasade so doumeli, da morajo dejav- nost legalizirati prav v času, ko je tedanji Muzej NOB iskal novo vsebino. »S tedanjo di- rektorico Andrejo Rihter smo podpisali pogodbo za pet let in v muzeju je ves ta čas delo- vala galerija, v kateri je bil na ogled del slik iz zbirke. Večji del slik je ostal shranjen v depoju Kovinotehne, dokler se ni izvedelo, da bo Kovino- tehno prevzel Merkur in smo zbirko umaknili v Ljubljano. »Bolj me je skrbelo, ali so slike na suhem kot to, ali bo- mo imeli veliko razstavo,« pravi Franci Pusar. Pomen »Imena kot so Bernard, Ciuha, Gnamuš, Makuc, Oman, Drago in Marijan Tr- šar, če omenim le nekaj tistih, ki so doslej sodelovali s Kele- io, povedo marsikaj,« pravi priznani slovenski slikar in predsednik Strokovnega sve- ta ustanove Keleia Andrej Je- mec. »Med vsemi likovnimi delavnicami, ki sem jih imel priložnost spoznati, imajo Mednarodni slikarski tedni Keleia posebno mesto. Profe- soionlani pogoji, za katere ima največ zaslug Matjaž Gruden, se odražajo v kako- vosti in tudi v količini del. Gre za vzorec likovne delavnice. Njen pomen za Slovenijo je večji, kot ga je možno izraziti zgolj z vrednostno oceno, saj nam šele poglobljeno stro- kovno ukvarjanje z vsemi av- torji in njihovimi deli, razkrije pravo podobo pomena delo- vanja te ustanove,« pravi Je- mec. Umetniški vodja ustanove Matjaž Gruden pravi, da so s projektom začeli, ker so želeli ustanoviti stalno mednarod- no zbirko sodobne umetno- sti. »Kovinotehna je bila gene- ralni pokrovitelj 10 let, zbirka pa je v tem času rasla. Iz nujnih razlogov smo celotno zbirko preselili v Ljubljano, kjer smo poskrbeli za primer- no skladiščenje,« je povedal Gruden, ki pravi, da je na mednarodnih slikarskih ted- nih doslej sodelovalo okoli 100 avtorjev. Nekatere slike v približni vrednosti milijon nemških mark so pravno formalno še vedno last Kovinotehne, saj je Kovinotehna te slike dobi- la kot povračilo za pokrovi- teljstvo Celjskih mednarod- nih likovnih tednov. »V to zbirko nisem zaljub- ljen preko Celja; cenim jo za- radi mojstrov iz vsega sveta, s katerimi smo vzpostavili pri- jateljske stike. Ko nam pišejo, vprašajo le: >Ali je moja slika na varnem?< Odgovorimo jim pozitivno in spet so priprav- ljeni sodelovati. Zaradi njih smo trdno odločeni, da bomo to zbirko obdržali na suhem, pa čeprav bo vsa Slovenija mokra,« pravi Pusar. Števil- nim posameznikom, ki živijo z ustanovo Keleia, ostaja trd- no upanje, da jim bo medna- rodne slikarske tedne uspelo ohraniti in razvijati še naprej. Želja, da bi se zbirka visoko cenjenih in vrednih likovnih del kmalu spet vrnila v Celje, pa je v tem trenutku zelo po- dobna eni od najbolj ab- straktnih zvrsti umetniškega izražanja. Utopiji. ALMA M. SEDLAR Darija Cvikl, dirketorica ustanove Keleia: »Celje se premalo zaveda, kaj izgublja s to zbirko.« Franci Pusar: »Zbirko bomo obdržali na suhem, četudi bo mokra vsa Slovenija.« ^^kovna dela. nastala na Mednarodnih likovnih tednih, že dve leti samevajo v opuščeni centrali Telekoma sredi Ljubljane. Ocenjena vrednost zbirke je 200 milijonov tolarjev. KOMENTIRAMO Na suhem? Celje v zadnjih letih izgublja na marsikaterem področju. Strokovnjaki odhajajo, mestu se pozna, da v njem ni študen- tov, priznam umetniki, ki vztrajajo doma, so posmehlji- vo prezrti, tisti, ki želijo kaj doseči in ne ostati na robu družbe in preživetja, so že davno odšli drugam. Tisto, kar dela Keleio dru- gačno od drugih zgodb je, da ne gre za usodo posameznika, temveč za ustanovo med- narodnega pomena, ki zdru- žuje svetovno priznane slikar- je. Pogoj za sodelovanje na Mednarodnih likovnih tednih (ki so se iz Celja preselili v Piran) je najmanj udeležba v nacionalni, če že ne v medna- rodni zbirki posameznega av- torja, vsi pa so tudi medna- rodno priznani profesorji, ki so v svojih državah tudi kriti- ki in poučujejo mlade rodove. Andrej Jemec kot predsednik strokovnega sveta, Jana Viz- jak, ki jo je Keleia odpeljala v Nemčijo in številni drugi med- narodno priznani domači in tuji umetniki, živijo s to zbir- ko. V sklopu ustanove je na- stala fasada na Aškerčevi, v sklopu ustanove je nastalo čez tristo slik približno sto avtor- jev z vsega sveta, ki se - kljub tema, da vedo, da njihova vredna dela samevajo na tleh opuščene telefonske centrale - še vedno vračajo v Slovenijo, kjer ustvarjajo naprej. V prenesenem pomenu se to, kar se je na gospodarskem področju zgodilo s Kovinoteh- no, na področju umetnosti do- gaja z zbirko Keleia. Ali Celje te zbirke zares ne potrebuje, si je ne želi, ali pa zanjo res ni mogoče v celem mestu najti primernega pro- stora, je vprašanje, na katere- ga ne zna v tem trenutku od- govoriti nihče. Kljub trditvam članov usta- nove, da jo bodo do zadnjega ohranili na suhem, je namreč vse bolj upravičena bojazen, da bo usoda kakovostne med- narodne zbirke, kije bila roje- na v Celju, klavrno končala nekje v - ljubljanskem močvir- ju. ALMA M. SEDLAR □ GOSPODARSTVO Kljub izgubi zadovoljni čeprav so v Premogovni- ku Velenje lansko poslov- no leto sklenili s 460 mili- joni tolarjev izgube, je vodstvo družbe s takšnim rezultatom zadovoljno. Iz- guba, ki jo bodo pokrili v breme rezerv, je namreč za polovico manjša od načrto- vane. K boljšemu poslovanju so pripomogli številni varče- valni ukrepi, kar za 45 od- stotkov pa se je v primerjavi z letom 1999 povečal tudi prihodek, ki so ga ustvarili z gradnjo podzemnih objek- tov in z izvajanjem drugih posebnih rudarskih del. V premogovniku poudarjajo, da so bili uspešni tudi na področju varnosti pri delu, saj se je število nezgod zmanjšalo, delež bolniških izostankov pa je bil naj- manjši v zadnjih desetih le- tih in je znašal 5,5 odstotka. Pridobili so tudi okoljski certifikat, v skladu s strateš- kimi cilji pa so nadaljevali z uvajanjem novih izdelkov in storitev v svojih hčerin- skih družbah. Velenjski premogovnik je lani presegel delovni načrt, ki je predvideval odkop 3,85 milijona ton premo- ga, vendar je Termoelek- trarna Šoštanj zaradi nižje bilančne proizvodnje elek- trične energije,-odkupila za dobre 4 odstotke manj pre- moga kot je bilo dogovorje- no v pogodbi. Od januarja do decembra se je zaloga premoga na deponiji pod- vojila. JI Direktor in delavci si icažeje mišice Libela Maxima dolguje delavcem preko sedem milijonov tolarjev - Podjetje že štiri leta v krizi Konec februarja je potekel rok, do katerega bi moralo celjsko podjetje Libela Maxi- ma sedanjim in bivšim de- lavcem izplačati terjatve, ki so jim bile priznane v prisil- ni poravnavi. Čeprav je vso- ta petkrat manjša od tiste, ki so jo prijavili, denarja še vedno niso dobili. Gre za dolg, ki je nastajal kar nekaj let na račun premalo izpla- čanih plač in neplačanih na- domestil. Sindikat pravi, da bo denar na vsak način izter- jal, vodilni v podjetj[u pa to- žijo, da bi dolg res radi po- ravnali, a nimajo s čim. Libeli Maximi, ki je nastala leta 1992 z reorganizacijo Li- bele, že dolgo ne gre dobro. V prvih letih samostojnosti, ko je zaposlovala še 59 delavcev, je sicer poslovala brez izgube in zaslužila na leto okrog 300 milijonov tolarjev, po letu 1997 pa se je podjetju nabralo toliko izgube, da je predlani že presegla letne prihodke. Direktor in večinski lastnik Janez Fischer pravi, da je bila prisilna poravnava edini iz- hod iz krize. Predlagali so jo oktobra 1999, upniki pa so načrt finančne reorganizacije sprejeli konec lanskega fe- bruarja. Med prijavljenimi terjatvami je bilo tudi za 31 milijonov tolarjev delavskih in na naroku je bilo sklenjeno, da bo podjetje petinštiridese- tim delavcem petino dolga po- plačalo v enem letu. Rok je potekel 26. februarja. »Zavedamo se svojih obvez- nosti, vendar terjatev še ni- smo poplačali preprosto za- to, ker nimamo denarja,« pra- vi Janez Fischer. »Lansko po- slovno leto se je izteklo slab- še kot smo so načrtovali, ker nam nobena od bank ni hote- la posoditi denarja, s katerim bi lahko financirali že dogo- vorjeni izvoz. Ker zaslužka ni bilo zadosti, smo imeli spet izgubo, ki je sicer sedaj po- krita, vendar so razmere še naprej kritične. Če bi vse ter- jatve, ki skupaj s plačami za september 1999 znašajo 7,5 milijona tolarjev, izplačali hkrati, bi to slabo vplivalo na tekoče poslovanje in bi naj- verjetneje tudi ogrozilo ob- stoj podjetja. O tem smo šest dni pred iztekom roka obve- stili delavce in jim predlagali postopno vračanje dolga. Do oktobra bi jim vsak mesec poplačali 12,5 odstotka nji- hove terjatve. Delavci se s takšnim predlogom niso stri- njali in še naprej vztrajajo pri svojem. Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh ali tednih, ne vem.« Direktor še poudar- ja, da razmere niso tako črne, kot bi jih radi prikazali neka- teri, saj so lani poplačali ter- jatve več kot tretjini vseh upravičencev. Med njimi je sedem odpuščenih delavcev, ki so svoj dolg hoteli najprej izterjati po sodni poti, pa so potem pristali na izvensodno poravnavo, vse ali del terjatev so izplačali tudi devetim od dvaindvajsetih zaposlenih. Večino dolga so poravnali ta- ko, da so delavcem namesto denarja dali blago. Popolno- ma »nepokritih« naj bi tako ostalo še trinajst sedanjih in deset bivših delavcev. Za laž- je razumevanje je treba zapi- sati, da je bilo v Libeli Maxi- mi ob uvedbi prisilne porav- nave zaposlenih 38 ljudi. Šestnajst so jih odpustili, se- dem delavcev pa je podjetje zapustilo že prej, vendar so terjatve ostale. Sindikat ne verjame direictor ju Janez Fischer je prepričan, da bi Libela Maxima, če ne bo kakšnih posebnih pretresov in bo delo teklo brez prekinitev, lahko izpolnila načrt finančne reorganizacije in izplavala iz težav. S pomočnikom Mlade- nom Šibancem, ki- je prav tako solastnik podjetja, sta pripravila, kot trdita, realen poslpvni načrt, po katerem bi letos ustvarili 240 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za skoraj 100 milijonov več kot lani. Polovico denarja bi za- služili doma, polovico pa z izvozom. V kratkem naj bi z dolgoletnim partnerjem, nemškim podjetjem Intercal, spet začeli s proizvodnjo go- rilcev, pa tudi mehanske teht- nice, ki so njihov osnovni iz- delek, so tržno še vedno zani- mive. In kaj o zapletu pravijo v sindikatu? Sindikalni zaupnik Marjan Biderman pojasnjuje, da so se hujša trenja z vodstvom podjetja začela že leta 1997, ko se je zaradi premalo izplačanih plač nabralo za 12 milijonov tolarjev dolga. Junija leta 1998 so se odločili za opozorilno stavko, vendar s tem niso dose- gli pomembnih sprememb. Di- rektor je dolg sicer priznal in obljubil, da ga bo poravnal, vendar tega ni naredil. »Sindi- kat je v preteklih letih vedno izpolnil dogovore, ki jih je skle- nil z vodstvom podjetja, Janez Fischer pa besede ni nikoli dr- žal. Zato mu tudi tokrat ne verjamemo. Pravi, da si prema- lo zaupamo, vendar, na žalost, v preteklih letih ni naredil prav nič zaupanja vrednega,« pou- darja Biderman in še dodaja: Od osmih družb, ki so jih leta 1992 »za dva jurja« usta- novili na lokaciji Libele, de- lujejo danes le še štiri. Števi- lo delavcev je s skoraj 1200 padlo na 250. Vsa podjetja so sprivatizirali direktorji in drugi vodilni delavci, edina izjema je Libela Elsi, ki tudi najbolje posluje. Mnogi me- nijo, da bi prav to podjetje lahko ponovno združilo razdeljeno Libelo. »Vem, da podjetje nima denar- ja, vendar je sklep prisilne po- ravnave, ki je že sicer krepko oklestila terjatve delavcev, ob- vezujoč. Zato nočemo pristati na postopno vračanje dolga, o čemer je direktorja obvestila tudi naša pravna zastopnica. Zdaj je na vrsti za odgovor spet Fischer. Gotovo bo spet posku- sil z zavlačevanjem in si bomo še naprej kazalf mišice, vendar dolgo ne mislimo več čakati. Zelo bom vesel, če se bo vse skupaj dobro končalo, saj ni naš namen niti želja, da bi pod- jetje pognali v stečaj.« JANJA INTIHAR KIV dela za prihodnost Med imetnike certifikatov kakovosti se je konec minu- lega leta vpisala tudi Kovin- ska industrija Vransko. Li- stini o tem, da so poslovanje podjetja uredili po standar- du ISO 9001, okolje pa varu- jejo v skladu s standardom ISO 14001, jim bo prihodnji teden podelil minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač. KIV Vransko, ki je znan predvsem po izdelovanju kot- lov na trda goriva, olje in plin ter kondenzacijskih naprav za biomaso, je že pred nekaj leti dokazal, da je sposoben nare- diti tudi naprave, ki ustrezajo najstrožjim predpisom o va- rovanju okolja. Zato je prido- bitev okoljskega certifikata zelo pomembna, pravi direk- tor Ivo Kreča, saj dokazuje, da je podjetje, ki je usmerjeno v proizvodnjo ekoloških na- prav, tudi samo ekološko na- ravnano. Certifikata bosta utr- dila tudi njihov položaj na zahodnih trgih, kamor proda- jo kar 80 odstotkov vseh izdel- kov. Letos se podajajo tudi na ruski trg in v Belorusijo. Okrog sto zaposlenih je lani ustvarilo nekaj manj kot mili- jardo tolarjev čistih prihod- kov. Dobiček ni bil velik, saj podjetje veliko vlaga v razvoj. »Boljše rezultate pričakujemo šele v prihodnji letih, saj sta nam sedaj bolj pomembna uvajanje novih proizvodnih programov in razvijanje novih projektov, s katerimi si bomo še bolj utrdili položaj na tr- gu,« pojasnjuje Kreča. JI Hudinja je že Merkurjeva Po prevzemu veleprodaje je Merkur v začetku tedna začel pod svoje okrilje prenašati še Kovinotehnino malo- prodajo. Prvi je bil na vrsti prodajni center na Hudinji, ki se po novem imenuje trgovski center Merkur. Skupaj s centrom je v Merkur prešlo tudi 74 delavcev, ki so se pred tem več kot en mesec seznanjali z novim prodajnim programom in se privajali na Merkurjev informacijski sistem. Merkur je namreč na Hudinji temeljito prenovil informacij- sko podporo poslovanja, ki naj bi omogočila bolj kakovosten in hitrejši prenos podatkov ter centralno oblikovanje cen. Kot so še sporočili iz Naklega, so v centru na Hudinji, ki ima preko 12.000 kvadratnih metrov prodajnega in skladiščnega prosto- ra, dopolnili in razširili ponudbo z izdelki priznanih proizva- jalcev. Nosilni del prodajnega programa so gradbeni material, metalurški izdelki ter vse vrste inštalacijskega in železninar- skega blaga. Na novo so uvedli tudi prodajo podjetjem, kjer bo za obrtnike in male podjetnike skrbelo kar pet komerciali- stov. JI Trgovski center Tuš v Kočevju ima 5.500 kvadratnih metrov prodajnih površin. Največji Tušev center Edino celjsko trgovsko podjetje je pred dnevi odprlo v Kočevju svoj prvi trgovski center, ki je trenutno tudi največji v poslovnem siste- mu Tuš. Vrednost naložbe je znašala 1,1 milijarde tolar- jev, v objektu, ki se razpro- stira na 26.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču, je 5.500 kvadratnih metrov prodajnih površin. V novem trgovskem centru, kjer je 23 različnih lokalov, je zaposlenih preko sto ljudi, od tega polovica v Tuševem su- permarketu, drogeriji in re- stavraciji. Svojo trgovino Adut z izdelki za dom in gos- podinjstvo ima tudi velenjska Era. Engrotuš je lani posloval ze- lo uspešno, saj je prihodek iz prodaje, ki je znašal 26,7 mi- lijarde tolarjev, v primerjavi z letom 1999 povečal kar za 40 odstotkov. Čisti dobiček je znašal okrog milijarde tolar- jev in je ostal na predlanski ravni. V poslovnem sistemu Tuš je trenutno že 29 trgovin, en trgovski center, dva cash&carry centra, dve resta- vraciji in dva bara ter 29 fran- šiznih trgovin. Z gradnjo tr- govskega centra na Reki je podjetje prestopilo tudi dr- žavne meje. V Tušu je zaposlenih 920 ljudi, do jeseni pa naj bi jih bilo že preko 1000. Srednje- ročni cilj podjetja je zasesti drugo mesto po tržnem deležu v Sloveniji. JI BAROMETM Petina razstavljavcev s Celjskega Na največji samostoji^j razstavi slovenskega gospo. darstva v Novem Sadu, kij^ bila od 20. do 24. marca iij ki so si jo ogledali števili^j srbski gospodarstvenik, bilo med devetdesetimi ra^, stavljavci kar šestnajst po(j. jetij iz širše celjske regija Poleg večjih družb kot so Alpos, Celjske mesnin«, Ekroj, Klasje in Pivovarna Laško, so svoje izdelke in storitve predstavili še Al peks, Banex, Čistilni servis Meh, Emo ETT, Fori, Hele- di s, Libela Elsi, Los in Vo dotehnika ter edina pred stavnika slovenskih narav nih zdravilišč Terme Olj. mia in Terme Rogaška. Zeleniš Cometom Zreški Comet bo v Oplot nico, kjer ima že od leta 1985 manjšo proizvodno halo, ki pa jo je pred tremi leti dal v najem za krajši čas, spet preselil del proi- zvodnje. Tokrat gre za manjši obrat za predelavo surovin za bruse, ki je bii doslej utesnjen v eni od skladiščno-proizvodnih hai v Zrečah. Zaradi selitve st se oglasili Zeleni Slovej7i/e ki se bojijo, da bo proizvod nja obremenila okolja, ven dar v podjetju zagotavljajo da je bojazen odveč. Iz vsel analiz, ki so jih opravili strokovne inštitucije, ji razvidno, da prah iz te proi zvodnje ni škodljiv, v meja! dovoljenega je tudi hrup. Narok za Mont Na okrožnem sodišču i Celje je bil včeraj narok i prisilni poravnavi podjetji Mont iz Kozjega. Težave' Montu, ki so predvsem po sledica velikih količin za log in prevelike vezanost na dodelavne posle, trajaji že nekaj let, podjetje pa j' začelo slabše poslovati ž kmalu po razpadu Jugosla vije, ko je izgubilo večin svojega tržišča. Tekoči računi Nova Ljubljanska bank je skupaj s članicami svoj bančne skupine v začetk marca odprla že šesto tisoi tekoči račun. Pred skor; tridesetimi leti je uvedb tekočega računa in čekoi nega poslovanja pomenil velik preobrat v miselnos ljudi, danes pa klasično či kovno poslovanje v velil meri že zamenjuje elel tronsko poslovanje. •me^trn if^ GOSPODARSTVO Esotech kopiči znanje in nagrade Edina stalnica velenjskega podjetja so nenehne spremembe - Letos večji poudarek ekološkim projektom in uveljavljanju videokonferenčne tehnologije Ko je pred dnevi Savinjsko-šaleška gospo- darska zbornica delila priznanja in nagra- je bilo med dobitniki kar nekajkrat zapi- jjho ime velenjskega Esotecha. Priznanja jj je prislužila skupina inovatorjev, delovno okolje v podjetju je bilo izbrano za najbolj urejeno, največjo težo pa ima gotovo prizna- nje generalni direktorici Zofiji Mazej Kuko- ^^Č za izjemne gospodarske dosežke trajnej- šega pomena. Pod njenim vodstvom je na- pjreč podjetje naredilo življenjski zasuk, saj jg je v kratkem času iz skupine izgubarjev povzpelo na lestvico slovenskih gazel. Le malokdo je pred devetimi leti verjel, da se },ože odpisano podjetje ESO Montaža, ki se je jasneje, leta 1996, preimenovalo v Esotech, raz- v enega najpomembnejših izvajalcev na po- dročju energetike, ekologije in sodobnih tele- komunikacijskih tehnologij na domačem trgu. iBilo je zelo hudo,« pravi Zofija Mazej Kuko- rjč. »Začeli smo na povsem prazni njivi, saj smo bili dedi- vsega najslabšega, kar je os- alo od podjetja ESO. Prijeli smo za vsako delo, montirali' ;ino po hišah in industrijskih halah, delali smo po vsej Evro- ]i. Nikomur, tudi državi, ni bilo Tiar, ali se bomo obdržali ali ne. Po treh letih smo se preu- merili v energetske projekte, glavni spodbujevalec našega razvoja pa je bil in je še vedno Zofija Mazej Kukovič pospešeno vlaganja v znanje za- getskega objekta, pri katerem poslenih.« Podjetje se kmalu re- šilo izgube in.lani je 200 zapo- slenih, med katerimi je 40 od- stotkov inženirjev in tehnikov, ustvarilo 43 milijonov tolarjev čistega dobička. Prihodek, ki je bil sicer nekoliko manjši kot so načrtovali, je znašal 2,5 mi- lijarde tolarjev. Danes v Sloveniji ni skoraj nobenega proizvodnega ener- ne bi sodeloval tudi Esotech. Na obsežno referenčno listo so v preteklem letu dodali še ob- novo devetih agregatov na Dravskih elektrarnah in pro- jekt kemične priprave vode v Termoelektrarni Brestanica. »Naročnikom zagotavljamo celovito izvedbeno plat pro- jektov, naša največja dodana vrednost pa je v znanju, pro- jektih in idejnih rešitvah,« pou- darja Kukovičeva. Esotech je že dvakrat kan- didiral za priznanje poslov- ne odličnosti, med prvimi se je vključil tudi v vladni pro- jekt uvajanja izboljšav po ja- ponskem modelu 20 ključev. Podjetje je že pred petimi leti pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001, lani je kot prvo v Sloveniji dobilo evropsko priz- nani certifikat za varjenje, še letos pa pričakuje tudi okolj- ski certifikat ISO 14001. Letos se bodo usmerili bolj v ekološke projekte. Zaradi smernic Evropske unije na po- ■ dročju varovanja okolja jim de- la doma in v tujini ne bi smelo zmanjkati. Dobro ime na tem področju so si med drugim us- tvarili tudi z lani dokončanim projektom odžveplevalne na- prave v Mežici, ki so ga izvedli v sodelovanju z Inštitutom Jo- žef Štefan in je v celoti plod lastnega znanja in lastne izved- be. «Še sreča, da smo se že pred dvema letoma začeli ukvarjati tudi z gradnjo ekoloških siste- mov in z razvojem informacij- skih tehnologij, saj bi vse več- Juteksovi delničarji bodo zaslužili Žalsko podjetje je lani za 150 odstotkov povečalo čisti dobiček - Sredi leta nova čistilna naprava h Po dveh letih upadanja je lani žalskemu Juteksu spet juspelo povečati čisti dobiček. Še vedno je sicer daleč od ti- stega, ki so ga ustvarili leta 1997, vendar je v primerjavi »predlanskim višji kar za 150 jodstotkov in znaša 259 mili- Vnov tolarjev. V podjetju so z doseženimi poslovnimi re- jzultati zadovoljni, direktor ^ilan Dolar pa preteklo leto ocenjuje kot izjemno, t Po letu in pol slabšega pov- praševanja in nenehnega zni- ževanja cen je lani tudi trg z finilkloridnimi oblogami do- čakal konjunkturno obdobje, katerega pa so se v Juteksu Mično pripravili. »Imeh smo Zelo dober prodajni program Jii konkurenčne cene, s čimer tjn^o pridobili številne nove i^ce in osvojili nove trge. V Mmerjavi z letom 1999 smo ['količinsko prodajo povečali za •lobrih 50 odstotkov, vrednost- jo pa kar za 68 odstotkov, saj .^^je struktura prodaje nagnila IHorist bolj kakovostnih in s — v Juteksu bodo prihodnji me- ^ poskusno zagnali čistilno ^JJdpravo za izpušne pline, ki Postajajo pri proizvodnji pla- Ji^nih talnih oblog. Naložba Vredna 90 milijonov tolar- Letos so v podjetju prvič 3li tudi poročilo o odgovor- ravnanju na področju va- ^ja zdravja in okolja. tudi dražjih talnih oblog,« '"^i^snjuje Milan Dolar. Na rast 'fodaje je najbolj vplivalo po- I ^^^no povpraševanje v sred- tesaisme nji Evropi in Rusiji: Prodaja do- ma se je sicer nekoliko znižala, kar pa zaradi majhnega deleža ni bistveno vplivalo na rezulta- te poslovanja. Juteks je namreč kar 93 odstotkov proizvodnje prodal na tujih trgih, kjer je tret- jino celotne realizacije, ki je znašala 3,2 milijarde tolarjev, ustvaril v državah srednje Evro- pe, 28 odstotkov v zahodnoe- vropskih, 26,5 odstotka pa v vzhodnih državah. »Prodajamo v več kot trideset držav, kjer ima- mo preko 200 kupcev. Takšna struktura nam zagotavlja dol- goročno stabilnost tudi v pri- meru, če bi katerega od trgov izgubili,« pravi Dolar. Zaradi dobrih poslovnih re- zultatov bo uprava Juteksa tu- di letos predlagala, da del do- bička razdelijo med delničar- je. Dividenda na delnico bo znašala 150 tolarjev bruto, kar je 58 odstotkov več kot leta 1999. Podjetje ima 460 delni- čarjev, od tega je le deset prav- nih oseb, ki pa imajo v rokah večino kapitala. Največji del- ničar )€ s skoraj 25-odstotnim deležem kapitalska družba, podjetji Demi-Gros in Ama, ki sta v lasti Juteksa oziroma vo- dilnih ljudi v podjetju, imata 20 oziroma 17 odstotkov del- nic, večji lastnik je še SDCF s 14-odstotnim deležem. Lani je bila donosnost kapi- tala 6,3-odstotna in je višja od povprečja v dejavnosti ter v ce- lotnem slovenskem gospodars- tvu, dodana vrednost na zapo- slenega je znašala 7,5 milijo- na tolarjev. Dobri poslovni re- zultati, ki so jih napovedali že v jeseni, pa lani niso bistveno vplivali na trgovanje z Jutek- sovimi delnicami, ki so še ved- no slabo likvidne. Ob koncu le- ta je tržna vrednost delnice predstavljala le dobrih 32 od- stotkov knjigovodske vredno- sti in je znašala 2.200 tolarjev. Zaradi nadaljevanja konjunk- ture in prodora na nove tuje tr- ge napovedujejo v Juteksu tu- di za letos rast proizvodnje in prodaje. Prihodki naj bi se približali štirim milijardam to- larjev, čistega dobička pa naj bi bilo za 400 milijonov tolar- jev. JANJA INTIHAR FINANCE d.o.o., Celje CELJSKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA Telefon: 03/425-20-00 Vrednostni papirji delniških družb je zaostrovanje razmer na po- dročju energetike, ki smo ga začutili že lani, lahko usodno vplivalo na naše podjetje. Za- kon o liberalizaciji trga bo na- mreč boleč za energetska pod- jetja in s t?m tudi za nas, ki smo z različnimi projekti ve- zani na to področje. To sicer ne pomeni, da se s tega trga umi- kamo, saj bomo še naprej so- delovali pri projektiranju in ob- novi energetskih sistemov, ven- dar se bomo še bolj kot doslej usmerili v zaščito in varovanje okolja. Obdobje, ki je pred na- mi, ne bo lahko, saj je zaradi velike konkurence, zlasti tuje, do poslov zelo težko priti,« pra- vi Zofija Kukovič. V Esotechu V Esotechu so lani name- nili za izobraževanje 50 mi- lijonov tolarjev, oziroma 2,5 milijona tolarjev na zaposle- nega. Trenutno se ob delu izo- bražuje kar petina vseh de- lavcev, podjetje pa ima tudi petindvajset štipendistov. računajo, da jim bo letos us- pelo pridobiti katerega od eko- loških projektov, ki jih bo v dr- žavah nekdanje Jugoslavije fi- nanciral mednarodni kapital, želijo pa biti zraven tudi pri drugi fazi obnove Dravskih elek- trarn in pri gradnji agregatov na Soči. JANJA INTIHAR CMCelje CESTE MOSTOVI CELJE ct.d. CMCelje CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje Lava 42, 3000 CELJE SPREMEMBA V UPRAVI DRUŽBE CM Celje, d.d. Nadzomi svet CM Celje, d.d. jedne 15. 3.2001 nasvojiredni seji razrešil dosedanjega generalnega direktorja g. Kamenšek Andreja, inž., zaradi redne upokojitve. Skupščini delničarjev bo predloženo, da bi g. Kamenšek Andrej nadalje opravljal fimkcijo člana nadzomega sveta v družbi. Za novega generalnega direktorja CM Celje, d.d. je nadzomi svet imenoval g. Stermecki Vojka, dipl. inž. gradb., roj. 1. 4. 1959 v Celju, ki je do sedaj opravljal dela in naloge kot direktor Projektne enote avtocest. Nadzomi svet je imenoval g. Stermecki Vojka za dobo 5 let, funkcijo generalnega direktorja pa bo pričel opravljati 2.4.2001. Kakšno prihodnost 9 T A .'J Rentno varčevanje Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Celjo Vrednostni papirji investicijskih družb investicijska Oznaica Tečaj Datum Sprememba* Promet* družba % število delnic 000 SIT Aktiva Avant 1 i AA1N 30,30 27.03. -0,66 97820 2974 Atena Ena T AT1N 38,14 27.03. 0,61 464878 17652 Infond Zlat i IZON 49,95 27.03. -1,03 704298 35346 Nacionalna finančna družba 1 NF1N 96,36 27.03. -2,54 333615 32282 Nacionalna finančna družba 2 T NF2N 36,41 27.03. 3,06 2839758 101656 Triglav Steber 1 i TG1N 103,94 27.03. -3,81 241443 25459 Triglav Steber 2 i TG2N 36,04 27.03. -0,61 423955 15304 Trdnjava i TRON 18,19 27.03. -8,41 31217 580 Trdnjava 1 t TR1N 22,40 27.03. 1,36 4737 106 Zlata Moneta 1 t ZM1N 79,87 27.03. 4,62 1945072 154446 Zlata Moneta 2 T ZM2N 45,35 27.03. 12,81 1219889 54363 Pid Zvon 1 i ZVIN 69,86 27.03. -4,22 216772 T5036 Pid Zvon 2 i ZV2N 34,87 27.03. -0,20 430851 14927 Tečajnica Valuta Oznaka Srednji tečaj Datum Sprememba* % Avstijski šiling , ATS 15,63 27.03.2001 0,12 Nemška marka DEM 109,95 27.03.2001 0,12 Hrvaška kuna HRK 28,18 27.03.2001 0,55 Ameriški dolar USD 240,88 27.03.2001 0,97 Borzni indeksi Indeks Oznaka Vrednost Datum Sprememba* % Borzni indeks obveznic BIO 108,66 27.03,2001 0,01 Indeks prostega trga IPT 1.443,82 27.03.2001 1,24 Indeks pooblaščenih investicijskih družb P1X 1.434,87 27.03.2001 -0,69 Slovenski borzni index SBI20 1.741,54 27.03.2001 -0,06 * v tednu od 21.3.2001 do 27.3.2001 NPC □ KULTURA Knjižnica je oicne v svet v Osrednji knjižnici Celje pripravijo vsako leto pred mednarodnim dnem knjige, 23. aprilom, ko po stari kata- lonski navadi, ki smo jo pov- zeli tudi pri nas, h knjigi podarjamo cvet, številne de- javnosti, povezane s prazni- kom knjige. Obenem pa je čas pred tem praznikom pri- ložnost za pogled med novo- sti, prireditve, načrte, pod- krepljene z željami, progra- me in naravnanost dejavno- sti v knjižnici in njenih od- delkih, s skupaj 43 zaposle- nimi. V minulem letu je imela knjižnica dotoka preko 15 ti- soč gradiv. Tako je zdaj skup- no število fonda 356.731 knjig. Skoraj 60 odstotkov knjižnega gradiva je že raču- nalniško vnesenega. Število članstva raste in ga je zdaj preko 13.500. Od 1995 do 2000 je članstvo poraslo za 74 odstotkov, obisk za 44, izpo- soja pa kar za 92 odstotkov. Izposoje, ki se giblje že okrog enega milijona, je številka, s kakršno se ne more pohvaliti nobena primerljiva knjižnica. Ker so zadnje čase posebej problematične krajevne knjižnice, si v Osrednji knjiž- nici Celje z občinami želijo v tem letu skleniti pogodbe o financiranju. V Vojniku imajo nov lep prostor, katerega odraz je povečano število obi- skovalcev in večja izposoja knjig. Na Dobrni bodo 2. apri- la povečali oddelek. Čas med 2. in 23. aprilom bo v Celju v znamenju Dne- vov slovenske knjige in šte- vilnih prireditev. Med dru- gim načrtujejo v knjižnici tudi okroglo mizo, na katero bi povabili Celjane in goste iz mest, kjer imajo podobno knjižnico, kot jo ima Celje. Med pomembnimi pridobi- tvami in novostmi v ocenjeva- nem obdobju v Osrednji knjiž- nici Celje navajajo dosežke rednega poslovanja s pomoč- jo sodobne računalniške teh- nologije, kar pomeni, da je mogoče zmeraj več transakcij opraviti tudi preko računalniš- kih linij; od vpisa do izbire literature, do povratnih obve- stil o dospelem gradivu preko elektronske pošte in nove ba- ze, ki so dostopne preko raču- nalnika. Knjižnica se tako v pravem pomenu besede vse bolj spreminja v okno v svet, vse manj pa skladišče knjig. Ob načrtovani preselitvi knjižnice v Celjski dom ta ne bo pridobila toliko kvadrat- nih metrov, kot bi ji ustrezali po normativih. Načrtovali so 6000 v Celjskem domu pa naj bi se zadovoljili z okoli 4000 m^. MATEJA PODJED Vrhunska pesem v Narodnem domu Nocoj bo Celjanom na četr- tem abonmajskem koncertu Zavoda za kulturne prireditve Celje pel svetovno znani ko- morni zbor AVE iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Haupt- mana. Razvil se je iz vokalne skupi- ne AVE Ljubljana, ki je bila usta- novljena leta 1984 v župniji Ljubljana - Vič. Zagnanost, trdo delo, pristna ljubezen do glas- be, mladost in svežina v petju so pod zanesljivim vodstvom Andraža Hauptmaiia skupino privedle v sam vrh slovenske in evropske vokalne glasbe. Zbor je dobitnik številnih najvišjih priznanj s svetovnih in domačih odrov. Dosedanji največji uspeh je dosegel na 35. mednarod- nem tekmovanju C.A. Seghizzi v italijanski Gorici, julija 1996. V preteklem letu so nastopili v Argentini in Čilu, na mednarod- nem zborovskem tekmovanju Felipe Vallesi v Mendozi so os- vojili Grand Prix, prvo mesto v kategoriji mešanih zborov in pr- vo mesto v kategoriji enakih glasov... Zbor je izdal več video in avdio kaset ter CD plošč z različ- nim izborom pesmi, od božič- nih do narodnih in kaset s svo- jim koncertnim zborovskim sporedom. V prvem delu koncerta bo občinstvo slišalo dela znanih avtorjev, kot so: lacobus Gallus, Anton Brukner, Alberto Gina- stera, Franz Schubert, Johan- nes Brahms in drugi. V nadalje- vanju koncerta pa bodo najprej zvenele pesmi domačih avtor- jev: Lojzeta Lebiča, Emila Ada- miča in Ubalda VrabcS, nato pa še dveh tujih skladateljev: Ja- mesa Erba in Mosesa Hogana. Komorni zbor AVE bo pri klavir- ju spremljal Tomaž Petrač. MATEJA PODJED Intakt V Forumu Plesni studio Intakt iz Ljubljane bo gost petkove- ga »Večera z...«, v dvorani Plesnega foruma v Celju. To bo večer sodobnega plesa, prerez ustvarjanja zadnjega obdobja Intakta, ki ga umetniško in koreo- grafsko vodi Tanja Skok. Po podiplomskem študiju na London Contemporary Dance school se je vrnila v Slovenijo, kjer poučuje, ko- reografira in pleše v različ- nih plesnih projektih. V kreativnem procesu skuša odkriti čim več povezav med abstraktnim-plesnim gibom in različnimi nivoji odrske komunikacije. S tem večerom nadaljuje Plesni forum, kot edini v Sloveniji, s konceptom red- nih plesno-gledaliških veče- rov, ki dajejo občinstvu vpo- gled v sodobno slovensko plesno sceno. Popravek v prispevku z naslovom Prešernov nagrajenec v Celju, objavljenem v prejšnji številki, je prišlo do napake pri navaja- nju predmeta, iz katerega je pater Marko Ivan Rupnik dok- toriral. Ne gre za misijonologi- jo, pač pa za misijologijo. Za napako se opravičujemo. Celjska slikarska trojica Jutri ob 19. uri bodo v prostorih Cluba Galerije Otto v Škofji vasi odprli likovno razstavo skupine Iris, v kateri sodelujejo Ljuban Šega, Adolf Mljač in Zoran Jošič. Razstavo bo odprl novinar Drago Medved, na ogled pa bo do 3. maja. SK Kje SO tiste stezice? člani Kulturno umetniškega društva Lipa iz Rečice pri Laš- kem pripravljajo ob petnajstletnici delovanja folklorne skupine prireditev pod naslovom Kje so tiste stezice, ki bo v Kulturnem centru Laško v soboto, 31. marca, s pričetkom ob 19.30 uri. Podelili bodo štiri bronaste, šest srebrnih in eno zlato Maroltovo značko. Izdali pa so tudi posebno brošuro, ki predstavlja delovanje folklornih skupin Lipa v zadnjih petnajstih letih. SK Mala šola lepega vedenja Pri založbi Slovenska knji- ga sta izšli poučni slikanici iz zbirke Mala šola lepega vede- nja. Knjižici Dober dan ter Pro- sim in hvala, pomagata otro- kom spoznati pomen lepega obnašanja ter učinke lepih in slabih navad. Otrokom, star- šem, vzgojiteljem in učiteljem pokažeta, kako se učiti vsakda- njih medsebojnih odnosov in reševanja konfliktov ter prispe- vata k razumevanju, zakaj mo- ramo, spoštovati druge ljudi, nji- hovo zasebnost, drugačnost, lastnino... Vsaka zgodba prika- zuje otroka, ki katere od žalitev bontona ne pozna, ne razume ali noče upoštevati. Pomaga mu škrat Omikec, ki pozna čarovni- jo, kako je treba otroke lepega vedenja prav učiti. Ni dovolj sSmo ukazati ali prepovedati, treba je razložiti, pojasniti, po- kazati na posledice. Knjižici, primerni za starost 4-7 let sta delo Nataše Končnik Goršič in ilustratorke Jelke Go- dec Schmidt. AB Gonja za srečo v Andražu Gledališka sekcija KD Andraž nad Polzelo je v soboto v dvorani Zadružnega doma v Andražu uprizorila veseloigro »Gonja za srečo«. Režiser prestave je Anton Satler, načrtujejo pa tudi dve ponovitvi in gostovanja. V veseloigri nastopajo Konrad Brunšek, Milena Mešič, Henrik Pižorn, Danica Turnšek, Katarina Blagotinšek, Igor Verdev, Dušan Zabukovnik, Anton Tominšek, David Zabukovnik in Urška Ograjenšek. Zbrani denar od predstav bodo namenili za obnovo ostrešja na Zadružnem domu. T. TAVČAR ZAPISOVANJA Lefs go Barbie! Se še spominjate Kabirja Be- dijo? Saj veste, tistega bradate- ga Malezijca, ki nas je pred več kot dvajsetimi leti navduševal kot neupogljiv, neutruden, vse- lej pravičen, včasih nekoliko preveč krut, playboyevsko she- matiziran Sandokan. Ko sem zadnjič nekaj brskal po oma- rah, ki kar preveč nostalgično dišijo, sem pač naletel na al- bum s sličicami, ki smo jih takrat zbirah. Izmenjevali. Se zanje včasih tudi skregah. Ne vem, morda je prišlo tudi do kakšnega pretepa. In svetovne- ga prvenstva v nogometu v Argentini leta 1978? Se tega spominjate? Gotovo. Mario Kernpes je tisti, zaradi katere- ga ne smete in ne morete poza- biti tega Mondiala z Gauchom kot maskoto. Ja, zbirali smo sličice in jih lepili v albume. In še na tisoče dragih stvari smo zbirali. In lepili v albume. Od živalic v čokoladicah Životinj- sko carstvo do Profesorja Balta- zarja v žvečilnih gumijih. Zbi- rali smo tudi značke. Pa znam- ke. V maniri socialističnega manka kapitalističnih vrednot in blagovnih zrmmk, smo po smetiščih jadranskih avto- kampov brskali tudi za ploče- vinkami Coca Gole, Pepsija... najbolj vneti pa smo iz blata vlekli celo prazne cigaretne škatlice, na katerih so se svetili napisi Marlboro, Winston, Ca- mel... Brisače Jiemških in dan- skih turistov, ki so visele pred njihovimi počitniškimi priko- licami in šotori pa so bile tako in tako že del folklore. Ni otro- ka socializma, kije ne bi sunil. Hrrmun, nekateri so zbirah ce- lo hotelske brisače, kar pa je iz folklore prešlo takorekoč že v mitologijo; navsezadnje je to bilo neke vrste potrjevanje. Vlade Divac menda še danes iz vsakega hotela, v katerem prespi, vzame po eno brisačo. Stvar navade, pač. Hja, mor- da pa zbirateljska žilica. Mož- no. Ker zbira se danes takore- koč vse. Tudi prenosni telefoni. Ja, tudi Barbike. Tiste punčke, ki so bile deklicam moje gene- racije še nekoliko nedostopne,, danes pa ni otroške trgovine, ki ne bi imela vsaj ene »barbi police«. Še več; samo v Združe- nih državah, od koder Barbi- ka izvira, pride na vsako trgo- vino dvanajst Barbik. Veliko. Če med to »vsako trgovino« štejemo tudi tiste z rezervnimi avtomobilskimi deli, špecerije, knjigarne, mesnice, trgovine z ortopedskimi pripomočki... Podatkov za Slovenijo ni- mam. Kot tudi ne vem, če to- stran Alp obstaja tako vnet privrženec Barbike, kakršni so tisti, ki jih imajo v svojih so- bah po tisoč in več, ki imajo vse njene oblekice od spodnjih hlačk do rute in sončnih očal, ki skozi Barbike, če hočete, zr- calijo zgodovino oblačenja in zbirajo njihove oblekice iz pet- desetih, šestdesetih, hja, vse do današnjih dni, ko ima Barbi- ka v svoji omari že popolno rejversko opremo. Celo potap- ljati se menda zna, če jo le pravilno oblečemo in če ji ma- sko pravilno namestimo. Kakorkoli, kot vse zbiratelj- ske zbirke ima tudi Barbika svojo dokumentarno vrednoi Sprehod skozi zbirateljsko 25, ko je sprehod skozi zgodovin zbirateljskega artikla. Še i;^ je sprehod skozi socialno dovino. Skozi rmšo pretekloi In to je več kot zbirka. To vredno več kot vse tiste znai\ in tiste znamke in Barbike sk paj. Urejena dnevrm soba, lej opremljena spalnica, v kak počiva Barbika, je neke vrs intimen kotiček vsakega posi meznega zbiralca. Ja, zbin ca, ne pa Barbike. So ne\ vrste jasli, katerih rmmei bnost je usmerjena k percepta ju, k tistemu, ki te jasli gled kateremu se ob pogledu ii jasU sprožajo emocije, sko, spoznavanje kravžljajo mo. gančki. Tako nekako, ja. j Barbika ni popolnoma drugega kot ovca v jaslih, fl sebrm punčka, če hočete. Ra vita punca, navsezadnje, zvs mi tistimi atributi, ki pun6 ločujejo od punce ah žens\ Barbika je odraslo bitje, irrm svojo kuhinjo, svojo spi nico, dnevno sobo, ki inm 51 poklic, svoje konjičke, svoje p trebe. Ja, tudi to. Ima svojq Kena. Ki pa za razliko od Bi bike nikoli ne nastopa sam stojno. Vselej v duetu s sy(] izbranko. Oziroma drugai Ken je ravno toliko nepomei ben, kolikor je Barbika b pomembna. Ken je le njen, braneč. Ki je skupaj z njo, l( dar to hoče Barbika. Ken pravzaprav le neke vrste Bi bikin vibrator, česar otrokoi ki se z Barbikarni igrajo, moremo odkrito povedo Barbika Kena ne potrebu Oziroma ga potrebuje le krat, kadar si to pač zoži Kadar se ji zahoče. In v ti kontekstu je Barbika prera petdeseta in šestdeseta. Pri vela je seksualno revolucijo Vietnam. Preživela je tudi i rajevo in Holmec. In posti svobodrm ženska. Neodvis ženska. Sodobna ženska, moškega potrebuje le zavt svojega biološkega hendikei In nič več. Kenova funkciji Barbie Worlduje omejena. nepomembna. Kar vedo ti vsi zbiratelji. Kar vedo tudi 1 tiste punčke, ki se z njimi ii jo. Ne da bi jim to poved staj-ši. Piše: TADEJ ČATER KUITURA □ Poletje v Celju bol j^oiiec minulega tedna se iztekel razpis Mestne ob- [ine Celje za izvedbo kultur- ^jli in turističnih prireditev ^ okviru Poletja v Celju, l^nežjem mestu, ivla naslov koordinatorja, 22voda za kulturne prireditve (^elje, se je prijavilo 17 organi- zatorjev, med njimi tudi naša j^edijska hiša. Mestna občina Celje bo od 25, junija do 26. avgusta zago- (Qvila ureditev prizorišč na Starem gradu in v Knežjem jvorcu, drugod pa bodo mo- rali prireditelji sami poskrbeti 'za ureditev. Vrhunec priredi- jjevob zaključku Poletja v Ce- IjLi, knežjem mestu bo trajal tri dni in bo posvečen 550- letnici mestnih pravic Celja. ' Organizatorji bodo priredi- 'telje do sredine aprila obve- stili o izboru in razporeditvi (jeiiarja za izvedbo prireditev, ; i(i ga bo, tako kot v minulih tletih, na voljo 4 milijone. Se- 'veda pa je potrebno k tej vsoti prišteti še ureditev infrastruk- Iture za obe osrednji prizoriš- k MATEJA PODJED Lahko so za vzgled Knjiga ob 110-letnici Turističnega društva Laško Lahko je Laščanom, ker imajo Jureta Krašovca, da skr- bi za domoznanski spomin izredno zanimivega, zgodo- vinsko bogatega in v sedanjo- sti nadvse vitalnega kraja. To- krat je ob 110-letnici Turistič- nega društva Laško napisal knjigo z naslovom Laško v turističnem zrcalu. Sam je v publikaciji uvodo- ma zapisal, da gre za poskus opisa razvoja in delovanja društva od ustanovitve leta 1889 do konca jubilejnega leta 1999 z nekaterimi poudarki glede na razmere in dogodke v družbenem življenju Laškega in okolice. Vsebino je razdelil na štiri poglavja: 29 avstroogr- skih let, V kraljevini Jugoslaviji, V 45 letih povojne Jugoslavije in 10 let v samostojni državi. Prispevek o zdravilišču je napi- sala Cvetka Jurak. Kronistični prerezi skozi sto- letje in čez povedo predvsem to, da so Laščani že dokaj zgo- daj spoznali, da je turizem ne- kaj, kar prinaša ugled in denar. In tega posla so vešči še danes. Vse letnice, vsi dogodki, vsa prizadevanja v tisočerih urah na sestankih in akcijah, takih in drugačnih prireditvah, so na- vsezadnje vidni v izročilu, ki nas vodi k spoznanju, da je turizem način življenja nekega kraja in njegovih ljudi, vsi tisti pa, ki pridejo na krajši ali daljši obisk, vse to samo podoživlja- jo. Jure Krašovec si je zaradi širine poznavanja ne le zgodo- vine svojega kraja, temveč tudi dejanskega življenjskega utri- pa, lahko dovolil ob svojem sicer prijetno tekočem pisanju marsikatero duhovitost in na ta način vtisnil v bogato paleto dogodkov živahne barve in prijetne podtone. V pisanju Jureta Krašovca je lepo vidno, kako pomembna je organiziranost društva in vital- no življenje v njem, kajti le to zmore energijo prepričati vse dejavnike v kraju, da nenehno proizvajajo turizem. Turizem sam je namreč proizvod gos- podarskih, kulturnih in dru- žabnih silnic kraja in ljudi, cvet- je na oknih in smeti v smetnja- kih so samo končna posledica učinkov proizvoda, ki se ime- nuje turizem. Laščani so s svo- jim 110-letnim delovanjem v turističnem društvu dokazali, da delajo prav in so lahko zgled tudi drugim. Knjigo je izdalo Turistično društvo Laško, lepo pa jo je oblikovala Marina Bezgovšek. DRAGO MEDVED Bilo je... je... bo... Minuli petek je bil v Narod- nem domu v Celju že tradicio- nalni Večer sodobnega plesa 1. Gimnazije v Celju. Nastopilo je 18 dijakinj te šo- le, ki se tudi sicer ukvarjajo s to, v Celju zelo razširjeno dejav- nostjo. Dogodek nas je prevzel predvsem zaradi mladostne zagnanosti, ki jo je bilo zaznati v slehernem gibu. Uro trajajoč program se je prelival iz plesa v ples, iz dueta v trio, pa spet v skupinsko koreografijo. Plesal- ke so bile same ustvarjalke ko- reografij, tako je bilo mogoče zaznati veliko tako gibalne kot tudi tematske izvirnosti. Sodob- na plesna tehnika, prepletena s številnimi prijemi in prepleti te- les je vsebovala tudi prvine dru- gih plesnih tehnik (Afrika, fla- menco, jazz balet), kar kaže na širok spekter tehničnega znanja nekaterih plesalk. Različnost plesalk v tehničnem ziianju kot tudi v plesnem izražanju, je bila nadgrajena z veliko mero us- tvarjalnosti in ljubezni do plesa. Razveseljivo je že samo dejstvo, da ima ena sama šola toliko plesalk, ki so sposobne same pripraviti celovečerni plesni do- godek, ki celo presega pričako- vano. »V zvenečem loku, da mi dih zastaja, telo obstane v letu ka- kor ptica, trenutek, v ples zača- rana konica magije giba, ki stoji, ko traja.« (Bina Štampe Žmavc). Verzi, ki jih je bilo mogoče pre- brati na vabilu, najlepše opišejo tisto, kar smo videli in občutili ob plesu Boštjana Antončiča, bivšega dijaka I. gimnazije, da- nes študenta sodobnega plesa na akademiji SEAD v Salzburgu. Na večeru je nastopil kot gost in postavil pečat na misel: Plesalci sodobnega plesa na I. gimnaziji v Celju so bili... so... in bodo... SAVA MALENŠEK KUČIČ Velikonočni koncert v cerkvi sv. Daniela Franc in Nina Kompare s prijatelji bosta ob letošnjih veli- Vottočnih praznikih v osmih ;/oKenskih cerkvah pripravila serijo koncertov Velikonočna skrivnost v glasbi, pesmi in be- sedi. Celjski koncert bo v to- :ek, 3. aprila, ob 20. uri v cerkvi sv. Daniela. V programu sode- iijejo Franc Kompare (krilni og in trobenta), Nina Kompa- re (pevka), Dominik Krt (orgle) Tomaž Plahutnik (citre), program bo povezovala Marija Ahačič-Pollak. T.VRABL Odslikava ljubezni do narave " ^Galerije sodobne umetnosti v mestnem gradu v Celju so minuli četrtek odprli pregledno 'Ustavo del umetnika Božidarja Teda Kramolca, rojenega leta 1922 v Ljubljani, ki že od ■^Uge polovice štiridesetih let živi in ustvarja v Kanadi. Razstava je med občinstvom zbudila '^^cejšnje zanimanje, priložnost za ogled njegovih del pa bo še do 25. maja. I ; Božidar Ted Kramolc (na fotografiji na sredini) je prvi uk slikarstva doživel v ateljeju Mitje '^'gija, kasneje Mateje Sternena, Božidarja Jakca in koncem vojne v slikarski šoli Franceta. 'Oršeta. Po vojni ga je usoda najprej vodila na Koroško, leta 1948 pa v Ameriko in Kanado. (< '^^demija v Torontu, predvsem pa bogata tradicija kanadskega krajinarskega slikarstva, sta ^^niolcu vsadili posebno ljubezen do narave in njenega barvnega interpretiranja. Odkloni v ^"dernistično slikarstvo so bili le kratki prebliski. MP, Foto:GD Na otroških gledaliških odrih Na Polzeli je danes žalsko območno srečanje otroških gledaliških skupin, imeno- vano Mladi gledališčnik. V torek, sredo in četrtek, S. aprila, bo v dvorani I. osnov- ne šole v Celju podobno re- gijsko srečanje z naslovom Oder mladih, V soboto, 31. marca, pa v Hermanovem gledališču Muzeja novejše zgodovine Celje pripravljajo medobmočno srečanje lut- kovnih skupin Lutkarije in vragolije. Srečanja na Polzeli se ude- ležuje osem gledaliških sku- pin osnovnih šol žalskega ob- močja: dve skupini iz Petrovč, Galicije, Braslovč, Griž ter Žal- ca in Polzele. V Hermanovem gledališču bodo v soboto na- stopile lutkovne skupine Os- novne šole Lava ter L, II. in III. osnovne šole Celje. Na regijskem srečanju Oder mladih v nekdanjem Pionirskem domu pa bodo sodelovale otroške gledališke skupine: Facka IV. osnovne šole Celje, KUD Vladko Mo- horič iz Zreč, Muhe in 7. c razred I. osnovne šole Celje, osnovna šola Dramlje in Po- nikva pri Grobelnem ter sku- pine osnovnih šol, ki bodo izbrane danes na območnem srečanju na Polzeli. ŽIVKO BEŠKOVNIK PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG - Prava stvar 29. 3. ob 19.30 za abonma Četrtek ve- černi in za izven, 30. 3. ob 19.30 za abonma Petek večer- ni in izven, 31. 3. ob 17. uri za abonma Sobota popoldan in izven, 2. 4. ob 15.30 za abon- ma I. Gimnazija Celje, 3. 4. ob 12. uri za abonma Vrtnarska šola in 4. 4. ob 11.30 za abon- ma Srednja šola za gostinstvo in turizem. Strelski dom Mala Breza v Šentrupertu nad Laškim 1. 4. ob 15. uri II. del komedije »V vaški gostilni« ter prizor »Gre- mo k babici na obisk«, v iz- vedbi mlajše dramske skupi- ne SD Mala Breza. Dom kulture Velenje 4. 4. ob 19. uri »Kekec kontra Rož- letova banda«, za mladinski abonma, v izvedbi KUD Fran- ceta Prešerna. Kulturni dom Rogatec 31. 3. ob 19. uri narkomanska komedija »Prosimo, oprosti- te!«, Mladinskega amaterske- ga gledališča Center pozorno- sti Šmarje pri Jelšah. KONCERTI Narodni dom Celje 29. 3. ob 19.30 četrti abonmajski koncert komornega zbora Ave. Celjski dom 29. 3. republiš- ko srečanje otroških in mla- dinskih malih vokalnih sku- pin Slovenije. Kulturni center Laško 30. 3. ob 19.30 koncert Tinkare Kovač s kitaristom Matejem Brodarjem. RAZSTAVE Savinov likovni salon Ža- lec razstava Portretov aka- demske slikarke Irine Ra- hovsky-Kralj. Likovni salon Celje pro- jekt Zmaga Lenardiča in Ja- sne Hribernik, do 7. 4. Galerija sodobne umetno- sti razstave Božidarja-Teda Kramolca, do 20. 5.. Muzej novejše zgodovine - otroški muzej občasna raz- stava »Prometna pot v Her- manov brlog«. Velenjski grad razstava »Zgodbe muzejskih predme- tov«, do 2. 4. Galerija likovnih del mla- dih - Stari grad Celje razsta- va nagrajenih likovnih del slo- venskih otrok na razpisu Pe- trola »Otroci - odraslim 2000«. Razstava je na ogled ob sobo- tah in nedeljah od 11. do 17. ure, do 31. 3. Galerija Velenje razstava slik Tanje Špenko. Galerija Zavoda za zdravs- tveno varstvo Celje razstava akademskega slikarja Domna Slane. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško razstava fotografij Borisa Skalina iz Žalca. Pokrajinski muzej Celje razstavi »Prazgodovinska umetnost Slavonije in Bara- nje« ter »Potočka Zijalka - no- va izkopavanja«. Pokrajinski muzej Celje, pritličje Stare grofije Praz- godovinska umetnost Slavo- nije in Baranje, do 1. 5. Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, stal- ni razstavi. Stari pisker stalna razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«; fotografski atelje Josipa Pelikana razstava »Celje, ki ga ni več«. V okviru razstave Živeti v Celju - 3. 4. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 demonstracija frizerke. Razstavišče Kulturnega centra Laško razstava Milana Lamovca. Galerija Volk Dragan Ilič, do 31. 3.; galerija Borovo Ve- sna Filipič, do 28. 3.; Splošna bolnišnica Celje »Kulinarika na internetu«, do 4. 4.; Etol Rajko De Marti, do 31. 3.; Merx Alica Javšnik, do 31. 3.; trgovina Sv. križ v Rogaški Slatini Štefan Vrbanič; hotel Štorman Silvo Blazinšek. OSTALO Mladinski center Celje 29. 3. od 16. do 18. angleška de- lavnica, ob 20. uri potopisno predavanje - Lepote Slovenije v štirih letnih časih Francija Horvata; 30. 3. od 16. do 19. likovna delavnica, ob 21. uri klubski večer - Greesy bu- stard's champagne night; 31. 3. ob 21. uri metalski festival; 2. 4. od 17. do 18.30 nemška in od 18.30 do 20. francoska de- lavnica; 3. 4. od 15.30 do 19.15 glasbena in od 18. do 20. raču- nalniška delavnica; 4. 4. od 18. do 20. računalniška delavni- ca. Osnovna šola Prevorje 30. 3. ob 19.30 večer poezije Maj- de Rezec. Knjižnica Rogaška Slatina 30. 3. ob 19. uri potopisno predavanje Francija Kamenš- ka »Z avtoštopom po Norveš- ki«. Kulturni dom Šentjur 30. 3. ob 21. uri potopisno preda- vanje Boštjana Jezovška. Pokrajinski muzej Celje - 29. 3. od 16. do 17.30 delavnica za šolarje stare do 10 let z naslovom »Z lončkom v pre- teklost«. Knjižnica Velenje 31. 3. od 9. do 12. ure »Sejem bil je živ...« Plesni forum Celje 30. 3. ob 20.30 večer sodobnega plesa. Muzej novejše zgodovine 31. 3. ob 9. uri medobmočno srečanje lutkovnih skupin celjske regije »Lutkarije in vragolije«. Bronasti zbori v Mariboru se je konec minulega tedna končalo 17. tekmo- vanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2001. Na tekmovanju se je predstavilo 24 pevskih zborov s 600 pevci iz vse Slovenije, med njimi trije s Celjskega območja: Komorni moški zbor Celje pod vodstvom Sama Ivačiča, Vokalna skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah z zborovodkinjo Mihaelo Pihler in Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj z zborovodki- njo Anko Jazbec. Vsi trije zbori so se na tekmovanju dobro odrezali, saj so v dokaj močni konkurenci prejeli bronasto plaketo Naša pesem. MP 10 NASI KRAJI IN UUDJE Vsiljevanje nakupovalnih navad? Ankete so pokazale, da ob nedeljah redno kupuje le 13 odstotkov potrošnikov - Bo sindikatom uspelo prepričati ministrico? Spremenjen pravilnik o obratovalnem času proda- jaln, ki ga je prejšnji teden sindikatom »za hrbtom« ob- javila ministrica za gospo- darstvo Tea Petrin, je v jav- nosti povzročil pravo revo- lucijo. Zaradi določila, da so trgovine lahko odprte tudi ob nedeljah, so mnogi pre- pričani, da se bo sprožil val divjega liberalizma, posledi- ce pa bodo najbolj občutile ženske. Sindikati so prve dni po ob- javi pravihiika ministrici oči- tali, da le-ta pomeni grob, neetičen, necivilizacijski in nedemokratičen poseg v de- lovni režim trgovk in trgov- cev, saj ni upoštevala ne inte- resov zaposlenih niti stroke, delodajalcem pa je dala pri- stojnost, da sami določajo obratovalni čas. V začetku te- ga tedna so se strtisti nekoliko umirile, saj so se predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije z ministrom za delo Vladom Dimovskim in mini- strico Petrinovo dogovorili, da bodo najkasneje do 2. apri- la imenovali komisijo, ki bo v dvajsetih dneh pripravila kri- terije in merila za določanje dežurnih prodajaln, ki naj bi veljali za celotno državo. Na Celjskem zaradi nedelj- skega delovnega časa trgovcev ni bilo kakšnih posebnih raz- burjanj, saj pojav ni splošen in gre večinoma za posamezne dežurne trgovine. Lahko pa se zgodi, opozarjajo v območni organizaciji svobodnih sindi- katov, da bo novi pravilnik povzročil pravi val odpiranja trgovin tudi ob nedeljah. Zato novim pravilom o obratoval- nem času nasprotujejo in opo- zarjajo, da imajo glede na se- danji odpiralni čas trgovin vsi zaposleni, če odštejemo tistih štirideset ur, ko so v službah, vsak teden na voljo kar tride- set ur za nakupe. In kaj o »privilegiju« ne- deljskih nakupov menijo mimoidoči na celjskih uli- cah? Svetlana Mitrovič, proda- jalka: »Ne zdi se mi v redu, da bi morali sedaj delati še ob nedeljah. Že tako prideš vsak dan utrujen domov, potem pa bi moral iti še v nedeljo v službo. Med tednom ali pa vsaj ob sobotah je dovolj časa za nakupe.« Toni Bračič: »Nedeljskega obratovanja trgovin ne odo- bravam. Nedelja naj bi bila dela prost dan. Resda je naš tempo življenja vedno hitrej- ši, vendar bi bila nedeljska dežurna trgovina čisto dovolj. Trgovci se mi smilijo.« Boštjan Mravljak: »S tem, da bodo trgovine obratovale tudi ob nedeljah, se strinjam. Tudi sam delam ob nedeljah in me moti, če si ne morem iti v trgovino kupit malice. Seve- da bi morali biti prodajalci temu primerno plačani in zaš- čiteni. Glede na to, da bodo delali ob nedeljah, bi morali imeti kak drug dan prost. Si- cer pa danes živimo hitro in marsikdo med tednom nima časa za nakupe.« Silva Počivalšek: »Sama de- lam v gostinstvu in vem, kaj pomeni delati ob nedeljah, zato tega ne odobravam. To ni nika- kršno življenje. Sploh ženske oziroma matere potrebujejo čas za družino, ob koncu tedna pa jih doma navadno čaka še kup gospodinjskih opravil« Ana Jeranko: »Ljudje bi mo- rali biti obzirnejši do prodajal- cev in med tednom ali pa v soboto nakupiti, kar potrebuje- jo. Tudi prodajalci imajo svoje družine in želijo konec tedna preživeti v krogu domačih.« SABINA KRANJEC I«. Foto: GAŠPER DOMJAN DESKANJI PO SPLETU Naslov sem pobral iz kopi- ce izpeljank Murphyevih za- konov, nanaša pa se na našo staro razvado, da običajno ne preberemo navodil za razne naprave, ki jih vsakodnevno uporabljamo doma ali v služ- bi. Tu in tam se nam kasneje zgodi, da se moramo kljub vsemu spopasti z nadlogo, vendar navodil ne najdemo več. Seveda, založili smo jih, ali pa smo jih predobro shra- nili. Kaj pa potem? Prvi nasvet bi bil obisk na spletni strani LiveManuals (www.livemanuals.com), kjer je zbrano spodobno število na- vodil za razne aparate, od elek- tronike do fotoaparatov in ku- hinjskih pripomočkov. Iščete lahko po proizvajalcu ali po iz- delku, baza pa je urejena po naslednjih kategorijah: kuhinj- ski aparati, elektronika, audio, video, mobilna elektronika (sem sodijo razni avtoradiji, de- tektorji radarjev in podobno pisarniška oprema, telefoni j pripomočki za njih, fotografij, naprave za predstavitve (proj^j torji...), tiskalniki in optični j talci ter brezične naprave. S^j ne sodijo samo GSM telefon ampak tudi razne GPS naprav radijske naprave, strojna opi, ma za brezžično povezavo rafi nalnikov in podobno. Iskanje je enostavno, na vi Ijo pa je tudi simulacija del- vanja za nekatere naprave. T; ko se lahko »v živo« prepričati ali ste z napravo ravnali prj Sicer pa vas bodo od tam nap tili na spletno stran proizvaja ca, kjer bi skoraj morali dobi vse potrebne podatke in info macije. Stvar je uporabo predvsem zaradi tega, ker im jo nekateri veliki proizvajal tako kompleksne strani, dai Gordana Stefanovič Erjavec Rojena v Pulju, vendar že od svojega dvanaj- stega leta živi v Celju. Po poklicu sicer diplo- mirana ekonomistka, vendar se že četrt stoletja posveča predvsem koreografiji in plesni peda- gogiki. A pot do njenega uspeha je bila trnova. Mlado in nadebudno ter plesa željno dekle po preselitvi v Celje ni imelo prave možnosti, da bi nadaljevalo plesno izobraževanje. Šele leta 1975 so se ji, predvsem po zaslugi Damirja Zlatarja Freya, ki je v Celju ustanovili Balet Celeia, odprle možnosti za to dejavnost, ki jih je v naslednjih letih zelo dobro izkoristila. Poleg intenzivnega ustvarjanja v Plesnem gle- dališču Celje je vseskozi nabirala znanje ob pomoči številnih pedagoginj in koreografinj, pretežno z nekdanjega jugoslovanskega ob- močja, obiskovala pa je tudi številne seminarje tako doma kot tudi v tujini in ob njihovi pomoči osvajala najrazličnejše tehnike plesa. Leta 1980 je prevzela vodenje Plesnega Foru- ma Celje in z leti izpopolnjevanj lastnih metod in znanj ustvarila sintezo plesnih tehnik, ki temeljijo na pridobivanju osnovnega sodobno plesnega znanja. Svoje znanje vseskozi prenaša na mlad rod celjskih plesalk in plesalcev. Za svoje uspešno delo je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim leta 1997 tudi Bronasti grb Mestne občine Celje. BRANKO GOROPEVŠEK PLANINSKI KOTIČEK Na Lubnik Planinsko društvo Laško, mladinski odsek Klinček, pripravlja to soboto izlet na Lubnik. Odhod izpred avtobusne po- staje Laško bo ob 6. uri, po- vratek pa najkasneje do 19. ure. Lubnik je del razširjene Slo- venske planinske poti in zelo razgleden vrh v Škofjeloškem pogorju, ki omogoča razgled po tako rekoč celi gorski Slo- veniji. Zelo zanimiv je del poti, ki vodi skozi staro mest- no jedro Škofje Loke z značil- no arhitekturo in starim mest- nim obzidjem. Prijave za izlet zbirata in dajeta informacije Damjan Kolšek, telefon 041 858-201 in Marjan Čater, telefon 041 340-732. Po stopinjah Valentina Staniča Planinski društvi Celje in Zabukovica vabita v soboto, 7. aprila, na 8. pohod po stopinjah Valentina Staniča. Pohod bo potekal od Solka- na do Kanala, čez Sabotin in Korado. Odhod posebnega avtobusa iz Celja bo ob 5. uri, iz Žalca pa ob 5.10. Prijave za izlet zbirata Planinski društvi Ce- lje, telefon 492-48-50 in Za- bukovica (Franci Ježovnik), telefon 571-70-78. Plezalna potna Brinjevogoro Za tiste, ki vas zanimajo plezalne poti, bo dobrodošla naslednja informacija. Ko se pripeljete iz lokalne ceste Celje - Slovenske Konjice in zavijete proti Zrečam, se vam na desni strani odpro obronki Zreškega Pohorja in z njimi Brinjeva gora, ki se bohoti s tremi cerkvami, stoječimi vsa- ka na svojem hribu. Omenjena pot vodi do srednje cerkve s 623 m nadmorske višine. Pot se prične pri kmetiji Hlastec, ka- mor se pride po asfaltirani cesti ali turistični poti iz Zreč, ozna- čeni kot p. p. 1. Vodi mimo ostankov gradu Freudenberg, lukiije in dveh plezalnih sten do vrha. Na nekaterih mestih je varovana s klini in jeklenicami. Še več informacij dobite tudi na spletni strani http://brinjeva- gora.krofek.net MOJCA MAROT Ko odpove vse, preberi navodila le s težavo prebijemo do žel nih podatkov o našem, recim kavnem mlinčku ali GSM tel fonu. Ko smo že pri slednji moram omeniti, da sem 1 prav razočaran, ker nisem n šel Siemensovih mobilcev. Sicer pa ta portal omogo kreiranje lastnega uporabnišli ga računa in shranjevanje sei skih in garancijskih številk.' je tudi seznam želja, kamor lahko shranite podatke o napi vah, ki so vam všeč in jih boi morda kdaj v prihodnosti ku| li. Dobrega starčka s sivo ki mo in belo brado, ki bi nam naprave tudi brezplačno prir sel, pa zaenkrat še nimajo vpi gramiranega na spletni stra In se tudi bojim, da ga nikoli bodo imeli. Obvezna trgovina je malce d gačna od klasičnih spletnih trj vin. Gre za primerjalno trgovii kjer laliko cene sorodnih izc kov primerjate med sabo. ' različnih trgovcev, seveda. Seznam je zajeten, a - 1 sem že omenil - nepopo tako da utegnete ostati pn nih rok. Vsaj meni se je ta zgodilo z mojim CD pred' jalnikom. In kaj potem? naslednjič bom shranil na^ dila na tako mesto, kjer bom lahko spet našel. Vasja Ocv vasja@slowwwenia.c( AKCIJA 11 Zmagoviti osmošolci iz osnovne šole v Dobju na Kozjanskem, skupaj z razredničarko Stanko Hrovatič in ravnateljem Francem Kramplom. Med njimi sta učenca Jure Pušnik in Emest Rajh, ki sta med najboljšimi v državi. Šolarji, kot si jih vsi želijo Na Kozjanskem so pridni šolarji, težava je gospodarska šibkost Tokratni tedenski zmago- llec akcije pridobivanja ^h naročnikov je 8. raz- td osnovne šole v Dobju pri lanini. Denar bo prišel v rave roke, saj je večina iSencev iz socialno šibkej- M družin. Porabili ga bodo ivaleto in končni izlet. ............. - Tako se razred trenutno od- ta med izletom v Gardaland 'Ij Mirabilandijo. Nekaj iSencev s te kozjanske šole še i videlo morja, vendar jih ibaviščni parki kljub temu Dlj privlačijo. Tako v šolski lanilnici že dve leti namen- B varčujejo za težko priča- Dvani končni izlet. Poleg te- li sodelujejo še v dveh drugih popisnih akcijah za nove na- knike. j V akciji zbiranja novih na- knikov Novega tednika je flo, kot so povedali, v za- četku težko, saj je v tej obči- ni že veliko naročnikov, zato pa so se še posebej potrudili. Posebej prizadevna je bila učenka Petra Kolar, ki je pridobila dva nova naročni- ka. In v Dobju je to še pose- bej težko, saj sodeluje v tej akciji sosednja šola v Slivni- ci, kjer imajo Dobljani pre- cej sorodnikov... V začetku tedna, ko smo obiskali Dobje, so se osmošol- ci skupaj z drugimi razredi pripravljali na sobotni dan od- prtih vrat šole, ki bo letos na temo Naše življenje je kratek dan. Tako so pisali osmošolci spise o svoji poklicni odloči- tvi, predvsem o negotovosti, ali bodo sprejeti na želeno šolo ter o dvomih o odločitvi za pravi poklic. V soboto, ko bodo zbrani številni občani majhne občine, bo zanje tudi srečolov z izkupičkom za va- leto in končni izlet. Šolarji so Učenci v osrčju Kozjanske- ga so takšni, kot si jih v večjih krajih lahko le želijo. Disciplinskih prekrškov sko- raj da ne poznajo, je poveda- la razredničarka in učiteljica slovenskega jezika Hrovati- čeva, učenci so prizadevnejši kot v večjih krajih, radi po- magajo slabšim učencem... Stanka Hrovatič jih dobro pozna, saj je na tej šoli dese- to šolsko leto, vse od izgrad- nje nove osemletke (pred tem je bila učiteljica osred- nje šole v Šentjurju, kjer so bili med naročniško akcijo Novega tednika nagrajeni z videorekorderjem). Hrovati- čeva, ki živi v Dobju, je prav tako na čelu šolske knjižni- ce, kjer imajo že nad 8 tisoč knjig. Učenci v Dobju na- mreč zelo radi berejo, saj je v teh krajih še vedno manj interneta. BRANE JERANKO Vrstni red v akciji Naročniki 2001 po drugem tednu (upoštevali smo naročilnice, ki smo jih prejeli do 26. marca 2001) Šole, ki so zbrale največ novih naročnikov: L OŠ Štore - 21 naročnikov (sodeluje 14 razredov) 2. OŠ Žalec - 12 naročnikov (sodeluje 5 razredov) 3. OŠ Ljubečna - 11 naročnikov (sodeluje 10 razredov) 4. OŠ Dramlje - 10 naročnikov (sodeluje 1 razred) 5. OŠ Vransko - 9 naročnikov (sodelujeta 2 razreda) Razredi, ki so zbrali največ naročnikov: 1. 7. razred OŠ Dramlje - 10 naročnikov 2. 8.b. razred OŠ Vransko - 9 naročnikov (zmagovalec prvega tedna) 3. 6.e. razred OŠ Žalec - 8 naročnikov 4. 8. razred OŠ Dobje - 7 naročnikov (zmagovalec drugega tedna) 5. 7.b. razred OŠ Gorica pri Slivnici - 6 naročnikov MODRI TELEFON Zakaj nas banka ne obvešča? Bralka Marjana iz Celja, ki ima svoj tekoči račun v Banki Celje, je pred iztekom s pogodbo odobrenega zne- ska limita banko zaprosila za podaljšanje (v enakem znesku) in bila nemalo pre- senečena, ko je prejela (no- vo) pogodbo, s katero pa ji je bil limit občutno zmanjšan. To jo je spravilo v precejšnjo finančno zadrego, na Modri telefon pa se je obrnila z vprašanjem, zakaj je banka o zmanjšanju limita in os- novi za zmanjšanje ni obve- stila še pred iztekom veljav- ne pogodbe, torej preden je vnovič zaprosila za podalj- šanje. V Banki Celje, sektorju po- slovanja s prebivalstvom, so naši bralki nemudoma postre- gh s celovitim odgovorom, is- točasno pa na podobna vpra- šanja odgovorili vsem ostalim občanom oziroma komiten- tom, ki rešujejo podobne za- gonetke. Banka Celje d.d. odobrava dovoljena negativna stanja (dodatne limite) na tekočih računih v skladu s Pravilni- kom o odobravanju prekora- čitev sredstev - limit na teko- čem računu (v nadaljevanju pravilnik). Višina limita je od- visna od vrste zaposlitve ko- mitenta in znaša za: zaposlene za nedoločen čas v višini do 5- kratnika povprečnega meseč- nega priliva v zadnjih treh me- secih, zaposlene za določen čas do 3-kratnika povprečne- ga mesečnega priliva v zadnjih treh mesecih in komitente s statusom samostojnega pod- jetnika do 5-kratnika 20-od- stotnega povprečnega meseč- nega priliva na žiro račun de- javnosti v zadnjih šestih mese- cih. Povečan limit odobrijo ko- mitentu na osnovi vloge, ki jo odda v svoji matični enoti banke, pri čemer lahko hkrati na njegovo željo prejme po- drobne informacije tudi o možni višini limita. Vendar veliko komitentov vpiše na vlogo namesto zneska želene- ga limita le »maksimalno«. Če po pregledu podatkov o prili- vu izračunan limit ne doseže višine predhodno odobrenega limita (morda ima nižje prili- ve na tekoči račun), matična enota pokliče komitenta in ga obvesti o znižanem znesku li- mita. V kolikor komitent ne soglaša z znižanim zneskom limita, mu lahko enota v skla- du s 7. členom pravilnika odo- bri enako višino limita kot preteklo leto, vendar ga hkrati opozori, da bo ob prvi nasled- nji odobritvi, glede na višino prilivov, limit znižan. Tako ima komitent eno leto časa, da postopno zniža limit na dovo- ljeno višino. V primeru, da matična eno- ta s komitentom ne uspe vzpo- staviti kontakta, mu odobri limit v skladu s pravilnikom, o čemer ga obvesti z meseč- nim izpiskom tekočega raču- na. V kolikor komitentu odo- brena višina limita ne zadoš- ča, ima dodatno možnost na- jetja hitrega kredita za dobo enega leta, ob minimalnih stroških odobritve, pri čemer se odplačilo reaHzira preko, trajnega naloga na tekočem računu. Od 1. marca 2001 da- lje pa komitentom pošiljajo tudi pisna obvestila o odobre- ni višini limita. S tem uspešno rešujejo za- gate komitentov, ki zaradi zni- žanih prilivov na tekoči račun ne dosegajo višine predhodno odobrenih limitov, če le v zad- njih treh mesecih na njihovem tekočem računu ni bilo nedo- voljenih prekoračitev višjih od 50.000 tolarjev ali ko bi prekoračitev trajala dlje kot 20 dni. Sečnja V Laškem Naše bralce iz Laškega je zmotilo sekanje dreves okoli tamkajšnjega zdravilišča, zato so nas zadolžili, naj povprašamo, zakaj so ga opravili. Direktor zdravilišča Roman Matek je povedal, da so se sečnje lotili po poprejšnjem hortikulturnem projektu, ki predvideva modernejši in lep- ši videz zunanje podobe zdra- vilišča. »Ob pregledu dreves smo ugotovili, da je veliko starih in bolnih, zato so nam strokovnjaki predlagali, naj jih zamenjamo z novimi. Ta- ko bo jeseni opravljeno saje- nje drevesnih mladik, s kateri- mi bomo nadomestili poseka- na drevesa,« je dogajanje v Laškem obrazložil Matek. Do- dal je tudi, da posekane rastli- ne niso bile kakšna redka ali znamenita vrsta. MA,SKO Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemal novinar Bran- ko Jeranko. Na telefonsko številko 031/569-581 ga lah- ko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro, svoja vpraša- nja za Modri telefon pa lah- ko med ponedeljkom in pet- kom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Kotlarna načela zdravje in živce Družini Kralj že skoraj dve desetletji življenje med peto zjutraj in deveto zvečer zaznamuje hrup iz komaj 4 metre oddaljene kotlarne »Najrajši bi se preselil, v bli- žini, v soseski Dolgo polje, gradijo stanovanja in naj na- šega zamenjajo z novim, da bomo spet lahko ponoči spa- li, preko poletja odprli okna in zaživeli življenje, kot ga živijo drugi,« pravi že nave- ličano, razočarano, zlasti pa utrujeno Friderik Kralj iz prit- ličnega stanovanja v Škapi- novi 1 v Celju, ki se je v dvoin- polsobno stanovanje vselil le- ta 1982, vse odtlej pa s pre- sledki opozarja na moteč hrup iz komaj štiri metre od- daljene kotlarne. Človek, ki živi v mestu, se na hrup slej ko prej navadi. Pa naj gre za hropenje avtomobilov, ki zlasti ob prometnih konicah močno presega dovoljene meje glasnosti, zvonjenje iz bližnje cerkve ali pa vlak, katerega zvok se nam je že tako usidral v pod- zavest, da se zbudimo, če se ob običajni uri ne zasliši hrup z bliž- njih tirnic. Celo na neprijetne zvoke iz bližnjega gostinskega lokala se je moč privaditi; za- gotovo lažje kot na nenehen brum, ki cefra živce družini Kralj v pritličnem stanovanju v Škapinovi 1 v Celju vsak dan. Med peto uro zjutraj in deveto zvečer. Zato, da so ljudje pozi- mi na toplem in da imajo od pomladi do jeseni toplo sani- tarno vodo. Meritve pokazale prekomeren hrup Friderik Kralj je na moteči hrup iz bližnje, komaj kakšne štiri metre oddaljene kotlarne začel opozarjati takoj ob vse- litvi v stanovanje leta 1982. Sre- di osemdesetih let so bile oprav- ljene prve meritve, ki so poka- zale, da je dovoljena stopnja glasnosti v neposredni bližini kotlarne presežena. »Kljub temu so se v takratni poslovni enoti Toplotna oskr- ba Komunale Celje odločili, da v kotlarno montirajo še tretji kotel, večji od obstoječih dveh,« pravi Kralj in dodaja, da je bil poslej hrup resnično nevzdr- žen. Zato so seveda sledile nje- gove pritožbe; zlasti številne kar po telefonu. »Začetek de- vetdesetih je minil v znamenju osamosvojitve, mislili smo na druge reči,« se spominja Kralj, ki je na moteč hrup spet začel glasneje opozarjati leta 1994. V sredini devetdesetih je celj- sko podjetje Kova opravilo nove meritve in kljub temu, da Kra- lju v Toplotni oskrbi rezulta- tov niso posredovali, so očit- no pokazale kar precejšnje pre- koračitve, saj so se odločili za protihrupno sanacijo notranje stene kotlarne. »Ko sem želel videti, kakšni so rezultati me- ritev, so me v Toplotni oskrbi odpravili, češ, da so jih naro- čili za svoje potrebe,« pripo- veduje Kralj, ki se mu zdi zla- sti spotakljiv tisti del odgovo- ra, v katerem pravijo, da bi re- zultate »eventualno lahko upo- rabil v škodo podjetja«. A sanacije notranje stene kot- larne so se v Toplotni oskrbi le lotili. »Kljub temu, da sem že vnaprej opozarjal, da to ne bo rešilo našega problema, so za opravljena dela plačali 2,5 mi- lijona tolarjev,« pravi Kralj, ki se mu zdi naravnost neverjet- no, da bi s sanacijo takrat zni- žali glasnost hrupa iz kotlarne kar za 20 decibelov. »Če bi bi- lo to res, bi morali glede na ob- stoječe podatke o glasnostih prej poslušati hrup, kakršen je značilen za neposredno soseš- čino letališč,« še premore kan- ček sicer res črnega humorja Kralj, ki ima to smolo, da je pod neposrednim udarom hru- pa iz kotlarne le njegovo in mor- da še stanovanje zgornjega so- seda. »Če bi hrup motil vso so- sesko, bi bilo drugače,« je pre- pričan Kralj. Ponujene rešitve Kralj je spomladi leta 1995 Toplotni oskrbi ponudil dve al- ternativni možnosti za rešitev težav s hrupom; a nobena za podjetje ni bila sprejemljiva. Predlagal je, da njegovi 4- članski družini izplačajo 1,4 mi- lijona tolarjev odškodnine za zdravstvene težave, ki so logična posledica življenja v prehrup- nem okolju ter priznajo za če- trtino znižano vrednost stano- vanja, s tem denarjem pa bi sam poskrbel za kar najboljšo pro- tihrupno sanacijo svojega do- ma. Z drugo različico pa je ob izplačilu odškodnine predlagal zamenjavo (zdaj lastniškega) stanovanja. »Menili so, da na- še zdravstvene težave niso po- sledica, prekoračenega hrupa iz kotlarne,« pravi Kralj, ki ga je še posebej prizadela zajedlji- vost odgovora v tistem delu, ko so se odgovorni v Toplotni os- krbi spraševali, zakaj se je sploh odločil za odkup stanovanja, v katerem je tako nemogoče ži- veti. V leto 1995 sega tudi prvi skupni sestanek z odgovorni- mi v Komunalni direkciji Mest- ne občine Celje, vendar razen novih meritev, ki so jih tokrat opravil; v mariborskem Inšti- tutu za varstvo pri delu, dru- gih rezultatov ni bilo. A tudi z rezultati teh meritev Kralja ni- so seznanili. Sredi devetdese- tih se je Kralj prvič obrnil na pravnike, čeprav je še vse do pred kratkim upal, da v reše- vanje težav s prekomernim hru- pom ne bo potrebno vpletati sodišča. Novembra lani je Kralja sku- paj s predstavniki Komunalne direkcije ter zdaj Javnega pod- jetja Energetika Celje sprejel celjski župan Bojan Šrot, ki je odgovornim naložil, da mora- jo Kralju posredovati rezulta- te meritev, opravljenih kakšni mesec pred tem. Rezultati m^ ritev, ki jih je opravilo veleni sko podjetje Vegrad, kažejo, ^ so glede na izhodiščno območji 3. stopnje varstva pred hrupom ki velja za poslovno-stanovanj, sko območje, mejne vrednost hrupa občutno presežene n^ dnevni, kritični in mejni ravn za vir hrupa, nekoliko pod do voljeno mejo pa so ob konica!] Zato ne preseneča, da v za ključku poročila o opravljenil meritvah piše: »Ker vir hrup presega mejno vrednost za vi re hrupa na območju 3. stop nje varstva pred hrupom v na ravnem in življenjskem okolji - tako v dnevnem kot v nočnen času - mora upravljavec vira iz delati sanacijski program z zmanjšanje emisije hrupa i okolju.« In natančno tega, priprave si nacijskega programa, so se pi besedah direktorja JP Enereg tika Celje Janeza Petermaiy ki sicer priznava, da je izvim greh vseh nesoglasij med pod jetjem in družino Kraljevih i neposredni bhžini njihoveg stanovanja, tudi lotili. Naroči so še dodatne meritve, za u vedbo sanacijskih del pa hod v Energetiki izbrali najugodnq šega med tremi ponudniki. B tokratna sanacija zalegla vs; toliko, da bodo preko poletj Kraljevi le lahko kdaj pa kdaj tudi takrat, ko sedijo v domai dnevni sobi - prezračih stam vanje? IVANA STAMEJČI Foto: GREGOR KATl »Brum, ki iz kotlarne prihaja med peto zjutraj in deveto zvečer, nam je načel zdravje in živce,« pravi Friderik Kralj, razpet med kotlarno in svojim stanovanjem. Obisk se je povečal Jama Pekel in Rimska ne- kropola, ki ju upravlja Turi- stično društvo Šempeter v Sa- vinjski dolini, sta imela lani, po nekajletnem upadanju šte- vila obiskovalcev, teh zopet več. To je sad dela turistične- ga društva, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. O delu društva je na občnem zboru poročala predsednica Metka Vočko. Lani so imeli v nekropoli 11.116 obiskovalcev kar je za 9 odstotkov več kot leto poprej, v Jami Pekel pa 15.668, kar je za 11 odstotkov več. Pri vzdrževanju turističnih objektov so opravili več kot ti- soč ur prostovoljnega dela, skr- beli so za lep videz kraja, or- ganizirali so tudi cvetličarsko tržnico. Tudi letos bodo skrb in delo namenili obema turi- stičnima objektoma, največ po- zornosti pa bodo posvetili 40 letnici svojega delovanja in 30 letnici Jame Pekel, ki ju bodo proslavili 4. maja. Poleg tega bodo aprila pripravili cvetličar- sko tržnico, maja rimski mo- zaik mojega kraja, dan odpr- tih vrat Jame Pekel ter več kul- turnih prireditev. T. TAVČAR Prosti le ob koncu tedna Slaba polovica od 700 čla- nov celjskega Društva upo- kojencev Karel Destovnik Ka- juh se je zbrala na letnem obi- nem zboru v veliki dvorani Narodnega doma. Ob oceni lanskega dela so se dogovo- rili tudi o tem, kaj bodo v druš- tvu počeli letos. Za prizadevno in aktivno delo v društvu so Ivan in Anica Ca- futa ter Jana Rak prejeli priz- nanje Zveze društev upokojen- cev Slovenije, Jože Ljubič in Olga Zabukovec plaketi Zve- ze društev upokojencev Celje, Silva Hočevar, Ivanka Cmok in Katarina Judež pa spomin- ska darila društva. Za udeležen- ce občnega zbora so učenci I. OŠ Žalec pripravili kulturni program, po zaključku delov- nega dela pa jih je čakala še po- gostitev. Po besedah predsednika druš- tva Milana Batističa največ po- zornosti namenjajo humanitar- ni ter rekreativno družabni de- javnosti. Lani so članom, ki so praznovali okrogle jubileje, po- slali 100 čestitk, za svojih 28 pokojnih članov pa so objavili radijske osmrtnice ter izrekli sožalja svojcem. V tednu sta- rejših občanov so pripravili sre- čanje za člane, starejše od 80 let, na domovih, v bolnišnici ali v domovih upokojencev pa so skupaj s predstavniki bor- čevske organizacije in RK obi- skah okoH 150 ljudi. Lani so pripravili pet izle- tov po Sloveniji, družabnost negujejo na rednih letnih sre- čanjih; kostanjadi, martinova- nju, silvestrovanju in pustova- nju, kar 15 njihovih članov pa prepeva tudi v Pevskem druš- tvu upokojencev Celje. Dvakrat letno pripravijo tedensko le- tovanje v Portorožu, med ted- nom pa imajo najbolj aktivni člani proste le petke, sobote in nedelje. Ob ponedeljkih imajo namreč upokojenci re- kreacijo v telovadnici III. OŠ Celje, ob torkih je na vrsti po- hodništvo, ob sredah keglja- nje in balinanje, ob četrtkih pa zdaj že tradicionalno ko- panje v Rogaški Slatini. IS NAKRATKO Usposabljanje bodočih gasilcev Gasilska zveza Žalec in Ob- činsko prostovoljno poveljstvo Žalec sta pripravila tečaj osnov- nega strokovnega usposabljanja bodočih gasilcev in gasilk, ki se bo z izpiti končal konec tega me- seca. Tečaj je osnovni pogoj za opravljanje operativnih del v ga- silski organizaciji, udeležilo pa se ga je 43 slušateljev, med nji- mi osem žensk, iz večih pro- stovoljnih društev Spodnje Sa- vinjske doline. (T. T.) Čakajo novo vozilo člani in gostje so se zbrali na 120. občnem zboru Prosto- voljnega gasilskega društva Ža- lec, ki je eno najstarejših v Spodnji Savinjski dolini. Iz ob- širnega poročila predsednika Franca Naraksa, poveljnika Mi- ra Lovreka in še drugih je raz- vidno, da je bilo delo uspešno. Za 60-letno delo v gasilstvu so Ivanu Zotlu podelili posebno priznanje, priznanje so" za dvaj- set let dela prejeli Darij o Ma- rinko, Marjan Pinter in Franc Strnad, za deset let pa Andrej Čehovin, Jožica Pinter, Marko Sternad in Uroš Kolar. Največ- ja letošnja naloga je nabava no- vega sodobnega gasilskega vo- zila s cisterno GVC 16/25. Na- menu naj bi ga predali 30. ju- nija, ko bodo praznovali 12( letnico delovanja in Dan gasi ca občine Žalec. (T. T.) Gasilci V Socki pre< jubilejem Prostovoljno gasilsko dru tvo Socka, ki šteje 135 člano praznuje letos 70-letnico ust novitve. Na občnem zboru i odlikovanje Gasilske zveze 51 venije podelili predsednil* društva Egidiju Čretniku. L tos bodo predvsem skrbeli; opremo ter organizacijo in i vedbo tekmovanj. (Bo.J.) Muzej na intemel v Kulturnem centru Laško: se na rednem letnem občne zboru zbrali člani prostovo nega gasilskega društva iz F čice pri Laškem. Z njim so ob ležili tudi 75-letnico, ki jo pra nujejo letos. Visoko priznan Gasilske zveze Slovenije je: posebne zasluge prejel Vini Špiler. Po besedah predsedi ka društva Matjaža Pikla društvu, ki šteje 183 člane med katerimi je veliko mladi ne načrtujejo drugih posebn aktivnosti ob jubileju. Njih va želja pa je, da bi zaključil dokončno podobo rudarske muzeja, dopolnili zbirko el ponatov in ga predstavili na i ternetu. (V. M.) Zborovanje upokojencev Društvo upokojencev Celje vabi svoje člane na občni zbor, ki bo jutri ob 16. uri v celjskem Narodnem domu. Temeljni cilj dela za prihodnje leto je skrb za svoje člane in sodelova- nje z organizacijami Rdečega križa v mestnih četrtih in kra- jevnih skupnostih. SK REPORTAŽA 13 Za očetom med valove Aleš Ulaga iz Laškega živi z morjem že od sedmega leta - V treh tednih do Tunizije in nazaj Kljub majhni državi, ki ji j^ipada le košček morja, Slo- ^nci premoremo v svojih sre- ^h zavidljivo število morje- l0vcev, ki se za to pot odloča- L iz najrazličnejših vzgibov. ^ zabavo, zaslužek ali pa pre- prosto zato, ker morje A^jubi- jo. Ker jih izpolnjuje, preobra- ^ in nauči najti set^. Eden jjltšnih je zagotovo 28-letni ^eš Ulaga iz Laškega, ki ima Ujub svoji mladosti za sabo že jjar nekaj izkušenj na morju. [Nedavno se je vrnil z dvajsetd- gevnega jadranja do Hinizije in nazaj, kar bi bil velik preiz- l(us tudi za kakšnega bolj iz- ijaišenega morskega mačka, fja pot se je namreč podal sam. Z očetovo jadrnico, h Začelo se je, ko sta z očetom Vilijem, sicer znanim morje- plovcem, z jadrnico prvič klju- bovala Jadranu. Skupaj sta se ufila pravil, ki jih postavlja na- 'rava, in vse bolj spoštovala ti- ;sto, kar človek navadno zane- imarja. Z vsako potjo sta prido- jbivala več izkušenj in privlač- nost je prešla v ljubezen in 'predanost - morju. Vili je temu ! posvetil duha in telo, kmalu pa si je takšno poslanstvo izbral tudi Aleš, ki si sicer služi kruh ' M samostojni avtoprevoznik. < »Kdor je že kdaj jadral, bo to razumel,« pravi Aleš, ki že ne- ■ h] let s svojo družinico živi v I Celju. »Morje enostavno čutiš, tako kot hribe. Prepusti vse, ;vse daje. Od posameznika pa ; je odvisno, koliko bo vzel. Da- je neskončne lepote, ki pa so vedno tudi omejene. Ti si tisti, 'ki odloča, kako daleč boš šel, i to pa je seveda odvisno tudi in predvsem od izkušenj,« pov- zame in vneto lista med stari- mi očetovimi fotografijami, za katerimi se skriva tisoče zani- jmivih zgodb. Za Aleševega očeta je bilo ključnega pomena srečanje z enim največjih nemških pu- stolovcev Rudigerjem Neh- l^bergom, ki je prvi preplul Mo- 'dri Nil od izvira do izliva. Leta ' 1985 je z lahkim plovilom na 'nožni pogon, pravijo mu tudi inilinček, preplul Atlantik, da ^bi opozoril na zatirana brazil- 'Ska plemena. S to humanitar- ^no akcijo naj bi ljudi z vsega sveta združil v prizadevanjih ^ zaščito teh plemen. 9 »Peljem velike ,j sanje« e »Oče je dolgo razmišljal o da bi si sam naredil jadr- •lico,« se spominja Aleš. Leta J972 so se mu sanje izpolnile, podjetju v bhžini Hamburga dobil priložnost, da se izuči ^ graditelja jadrnic. Ko so jtam videli njegovo vnemo^ so omogočili, da si je sam ll%edil jadrnico, ki jo je poi- i^^^enoval Slavica - po Aleševi J^ami. Naložil jo je na prikoli- in jo s katrco odpeljal proti .^oinu. Na tovor je pripel listič P^apisom »Peljem velike sa- Žal imam majhen avto.« **Mama je takrat skrbela za ; s sestro, oče pa je uresni- čeval svoje sanje,« pripoveduje Aleš in obuja spomine na prva potovanja z očetom in novo jadrnico, ki je postala zanju središče vesolja. Tudi največja neurja ju niso odvrnila od mor- ja. Po Savi, Donavi, v Črno mor- je, pa do Baltika, pa po Jadran- skem morju do Tunizije in še kam ju je vodila pot med valo- vi, kjer sta preizkušala vzdržlji- vost in se učila. Tudi tega, da vedno ni pametno siliti v vodo. »Zgodilo se je nekje na plov- bi po Črnem morju,« se široko zasmeje Aleš. »Pa mi takrat ni bilo nič smešno. Bilo je toplo in zaželel sem si kopanja. Oče mi je rekel, naj počakam vsaj do bližnjega rta, da mu ne bo treba ustavljati sredi morja. Ne vem, če je minilo pet mi- nut, ko smo v vodi ugledali morskega psa. Kar srh me je spreletel, ampak hvala bogu tam ni mesojedih morskih psov. Nič kaj prijetno doživet- je, kaj?« In koliko jih je še bilo! Od takrat je minilo skoraj dvajset let, Aleš pa še vedno goji predanost morju. »Vem, do kod lahko grem in sedaj je prišel moj čas,« V začetku fe- bruarja se je kar sam podal na pot. »Zadovoljen sem, da sem to storil, saj se je moje življe- nje sedaj v marsičem spreme- nilo. Vse leto sem pridno de- lal, da sem si to lahko privoš- čil,« doda Aleš, ki je prepri- čan, da je življenje le skupek kompromisov. Le tako, pravi, lahko shajata z življenjsko so- potnico Sašo, s katero imata dvojčka Žana in Jana. Slab začetek. Prišel je tretji februar. Dvig- nil je sidro in se podal dogo- divščinam naproti. Po dveh dneh posta in ne- nehne slabosti se mu je pokva- rilo električno stikalo v kabini. »Tako sem hodil na presledke za pet minut v kabino in popol- noma zelen od slabosti po- pravljal to nesrečno stikalo,« nekoliko grenko pripoveduje Aleš. »Kar tri dni sem se prila- gajal, potem pa se je telo nava- dilo na nove razmere in se umirilo.« Po razgibanih dneh neurij in mirnega morja, sonca in dežja, spokoja in adrenalin- skih preizkušenj, je priplul do Otrantskih vrat. Naslednja toč- ka je bila konica italijanskega polotoka, kjer se je prvič čisto sam znašel v neurju, daleč stran od doma. Na cedilu sta ga pustila oba avtomatska pilota, zato je moral vso noč v lede- nem pišu stati za krmilom. Sam s seboj. Daleč stran, pre- strašen in žalosten. »Rekel sem si, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in nadaljeval,« podoživlja prigo- de, ki so se po devetih dneh napornega potovanja končale v Tuniziji. »Prišel sem v Sidi Bou Said, turistično mesto v bližini Tunisa. Del poti je bil za mano, preplul pa sem okoli 1.200 milj,« ponosno pove. »Ko sem po šestih urah uredil carin- ske obveznosti, sem poklical Fani Tlatli, Slovenko z Dobja, ki tam živi že 23 let in je lastnica hotela in lokala z imenom Re staurant Slovenia. Ko je izvede- la, od kod sem prišel in kako, je bila šokirana. Povabil sem jo na jadrnico in ji jo razkazal, nato pa sva si ogledala Sidi Bou Said in Kartagino.« Otrantska kalvarija Pot nazaj. Od Messine do Otrantskih vrat je še nekako šlo, potem pa... »Potem pa se je pričela prava kalvarija,« nagr- banči čelo. »Pilot, ki sem ga pred tem končno popravil, je delal le na obroke, v Otrantu pa popolnoma odpovedal. Ponoči je začela pihati burja, njena moč pa je naraščala. Pri najse- vernejšem grškem otoku je pi- halo že sto kilometrov na uro. Popoldne so bili valovi visoki že kakšnih osem metrov. Bil sem premrzel in utrujen, pre- pričan, da sem poražen. Moje počutje je bilo mešanica obu- pa, jeze in solz. Še velike ladje se niso mogle premakniti z me- sta, kaj šele jaz. Končno mi je uspelo skriti se za nek grški otok, kjer sem se posušil in se okrepčal.« S tem pa dogodivščin še ni bilo konec. V bližini Barija je odpovedal še motor. Prepustil se je brezbrižnosti in vso noč plul na jadra. Vmes je izčrpan zaspal, zjutraj pa se prebudil ves izgubljen. »Nisem več ve- del, kje sem. Približno sem izračunal, kje naj bi bil, vendar so bili ti izračuni napačni,« od- kima z glavo. »Razlika je bila precejšnja, razočaranje, ko sem ugotovil, kako daleč nazaj sem, pa še večje. Sto dvajset milj nižje! Toku pač ne moreš kljubovati. Pri Dugem otoku me je povrhu vsega še enkrat zajelo neurje. Pot se je vlekla v neskončnost. Ker sem bil pre- pričan, da bom kmalu doma, sem se sprostil, kar je bila naj- večja napaka. Prej sem 24 ur na dan razmišljal o svoji varnosti in delal na tem, da bom preži- vel. Utrujen sem zaspal, nato pa sem se nenadoma predra- mil, ko sem bil 50 metrov stran od obale oziroma skal. Na hi- tro sem obrnil krmilo in za las sem ušel trčenju. Še sedaj mi ni jasno, kaj me je takrat zbudi- lo.« »Ko si sam s sabo, se utrdiš, postaneš močnejši kot kdaj- koli prej. Človek res ogromno zdrži in ravno na ta način sem preizkusil sebe. Na to potova- nje sem se dolgo pripravljal. Pet let sem sanjal o tem, kako se z jadrnico vozim po morju. In vse to je postalo resničnost. Jadranje je čudovit šport, ki pa ni najbolj enostaven. Obala je tvoj največji sovražnik. Pose- bej, če si sam,« je dodal Aleš, ki je brez postanka jadral dvaj- set dni. »To je bil zame preiz- kus, ali lahko grem okoli sveta ali ne. Lahko, samo zrel še nisem zadosti,« pravi in raz- krije tudi nekaj svojih načrtov. »Ukvarjati se bom začel s turizmom. Rad bi imel šolo jadranja, da še drugim omo- gočim spoznati lepote nara- ve. Morje je tako čudovito. Je učitelj življenja, ki te nauči spoštovati meje. Nadvse rad bi pomagal pri zdravljenju narkomanov v naših komu- nah. Z njimi bi skušal narediti jadrnico, ki bi jo lahko kasne- je tudi uporabljali. S tem bi si prav gotovo utrdiU samoza- vest, ki jo človek še kako po- trejbuje.« BOJANA JANČIČ Morje je čudovita stvar. Je učitelj življenja, ki te nauči spoštovati meje. Aleševa naslednika Žan in Jan na jadrnici, s katero je Aleš preplul okoli 2.400 milj - sam. Družinska strast se očitno prenaša iz roda v rod. Aleš Ulaga in Fani Tlatli, Slovenka, ki že 23 let živi v Tuniziji, vendar še vedno s srcem ostaja u domovini. V dnevnik je zapisal: Deset let sem v sebi poskušal potlačiti potrebo po potova- nju. Življenje me je enostavno uokvirilo v svoj vsakdan. Septembra 2000 pa sem se nekako dokončno finančno osamosvojil in vleči me je začelo nazaj na morje. Nevedoč, da bom sploh odšel v TUnis, sem se začel fizično in psihično pripravljati na pot. Nekje v novembru me je kot strela z jasnega udarilo - kaj sploh čakam? Z očetom sva dve popolnoma različni osebnosti, vedno pa naju je na koncu združilo morje. S svojo trmo je iz nič ustvaril jadrnico Slavico in me kot sedemletnega fanta za vedno povezal z morjem. ... Decembra 2000 so stekle priprave in tako sem danes odplul iz Portoroža ob 12.30. uri, morje 0-1, veter 5 m/s SE. Pogrejem si sarmo, ki mi jo je mama skuhala za na pot in jo s kruhom pojem. Nato se mi zasveti čokolada. Odidem v kabino, da si vrišem smer, v želodcu mi nekaj ni v redu. Ob 15.30 še vedno SE 6 m/s. Valovi ojačajo na 1-2. Slabo mi je... Uprizorim filmski rigoleto. Na veliko stvari sem pripravljen, morska bolezen pa me enostavno šokira... 14 NASI KRAJI IN UUDJE Knjižničarka s previsoko plačo? Vojničani se čudijo visokim stroškom za delovanje knjižnice, ki so jim jih zaračunali v Celju če so v Štorah dolg do Osrednje knjižnice Celje rešili po svoje z zaprtjem enote, skušajo v Vojniku, kjer imajo podobne težave, to urediti dogovorno. Vojniš- ka knjižnica naj bi občino letos stala kar 11,3 milijona tolarjev, s čimer se Vojničani ne strinjajo. Nekaj denarja za delo knjižnice dolgujejo še iz preteklih let in sicer za leto 1999 nekaj deset tisoča- kov, za leto 2000 pa 4,1 mili- jona. »Za leti 1999 in 2000 smo prispevah manjši del sredstev za obratovanje knjižnice zara- di naložbe v novo stavbo,« je pojasnila strokovna sodelavka na oddelku za družbene dejav- nosti Irena Špegel. Vojničani so namreč konec lanskega leta dobiU novo knjižnico v bližini občine, ki je bila za kraj več kot potrebna. To kažejo tudi podatki o številu novih članov in izposoji gradiva, ki strmo naraščajo. Hkrati s tem pa se vrtoglavo dvigujejo tudi stroš- ki za delovanje knjižnice, ki pa jih celjska Osrednja knjiž- nica očitno vrednoti precej drugače kot pristojni na voj- niški občini. Prikazan pri- manjkljaj za lani in predlani je sedaj pokrila celjska občina kot ustanoviteljica Osrednje knjižnice Celje, ki pa bo denar seveda tako ali drugače izter- jala. Višje stroške poslovanja v tem letu so na vojniški obči- ni sicer predvideli; vendar v precej manjšem obsegu, kot kažejo izračuni. V lanskem proračunu so za knjižnico namenili 3,5 milijona, letos pa osem milijonov tolarjev, kar pa po mnenju celjske knjižnice ne bo dovolj. Nji- hovi interesi naj bi po bese- dah Špeglove daleč presegali finančne zmožnosti občin- skega proračuna. Edina reši- tev bo tako racionalizacija na vseh področjih dela knjiž- nice, slaba stran tega pa je lahko tudi nižja kakovost storitev. Načeloma naj bi po mnenju sogovornice predstavljal naj- večji problem strošek dela, kar ni razumljivo, saj sta v vojniški knjižnici zaposleni le dve delavki. Knjižničarka pre- ko javnih del, bibliotekarka pa redno. Knjižnica je odprta 18 ur tedensko; bibliotekarka opravi na teden 30, knjižni- čarka pa 28 ur dela. Kljub temu, da je prva vodja knjiž- nih enot Osrednje knjižnice Celje, Vojničani ne soglašajo z višino količnika, po katerem obračunavajo njen osebni do- hodek. Če te postavke celjska knjižnica ne bo znižala, bo potrebno pogačo odrezati drugje. Na letošnji predlog varč- nejše porabe sredstev se v Celju niso odzvali, čeprav zlasti v zadnjem času pou- darjajo, da so vedno priprav- ljeni na dialog z drugo stra- njo. Morda pa so se priprav- ljeni pogovarjati le s tistimi, ki s skrajnimi ukrepi zaostrijo problem? BOJANA JANČIČ V zvezi z zaprtjem kra- jevne knjižnice v Štorah (o tem smo obširneje poročali v prejšnji številki Novega tednika), ko se je občina Štore, ki sicer ne izpolnjuje zakonske obveze o financi- ranju knjižnične dejavno- sti, odločila samovoljno zapreti ta oddelek) pa sta bila v torek popoldne na ministrstvu za kulturo v Ljubljani na pogovor o raz- rešitvi nastalega problema povabljena štorski župan Franc Jazbec in ravnatelj Osrednje knjižnice Celje Janko Germadnik, ki je v povzetku tega pogovora povedal: »Knjižnico v Što- rah so včeraj, v sredo, po- novno odprli in občina bo poravnala del stroškov za leto 2000, za ostalo in za leto 2001 pa se bomo še pogajali pod okriljem Mest- ne občine Celje.« Francoscina na celjskem odru V celjskem gledališču so Zavod RS za šolstvo. Mini- strstvo za šolstvo, znanost in šport in Veleposlaništvo Republike Francije pripravi- li 3. frankofonski dan. Prib- ližno 150 nastopajočih dija- kov in študentov iz 14 gim- nazij in Filozofske fakultete se je predstavilo z glasbo, skeči, šansoni, igrami in re- citali, njihove nastope pa si je ogledalo okoli 350 gledal- cev. Prireditev je s francoski- mi šansoni začel Zoran Pre- din. Frankofonski dan je tradi- cionalna kulturna prireditev, ki daje francoščini privlačno in dinamično podobo ter širi jezikovno in kulturno raznoli- kost v slovenskem prostoru. Nastal je po ideji profesorja Slavka Deržka, ki je višji sve- tovalec na Zavodu za šolstvo in predsednik društva za tuje jezike in književnost Sloveni- je. Francoščino kot drugi tuji jezik se uči okrog 2100 dija- kov, v programu devetletke v Kranju pa jo že uvajajo kot izbirni predmet. Med dijaki s Celjskega so se predstavih di-. jaki in dijakinje L gimnazije v Celju in Gimnazije Velenje. Vsem nastopajočim je TV 5 podelila simbolične nagrade. Francoski inštitut pa je izbral tri udeležence, ki se bodo ude- ležili gledališkega festivala v Avignonu. To so Tina Hribar z Gimnazije Poljane, Tina Vese- linovič z Gimnazije Škofja Lo- ka in Matevž Biber s Filozof- ske fakultete. SIMONA BRGLEZ Likovna dela najmiajšili v soboto, 24. marca, so otroci likovne šole društva Otroci otrokom iz Celja v restavraciji Family veleblagovnice Vele risali zahodni del Celja. Njihov mentor in mecen, slikar Niko Ignjatič, je istočasno enak motiv slikal na velik pano. Vsa likovna dela so razstavili v prostorih restavracije. SK, Foto: GD Odpravljajo poplavno nevarnost 350 miljonov tolarjev bo stala naložba Ministrstva za okolje in prostor ter občin Braslovče in Polzela v obnovo jezu na Savinji v Parižljah. Jez je porušila vodna ujma 1. novembra 1990. Nov jez bo imel obliko podkve v kamnito betonski izvedbi z lesenim prekritjem in bo 75 m niže od ostankov porušenega jezu. Ob tem sanirajo tudi nabrežje (na sliki) v dolžini 303 m, sanirali pa bodo tudi dno struge Savinje. Dela,' ki jih opravlja PUV Celje, bodo izvedli v več fazah. T. TAVČAR Mojstrice la ovratnik Peto državno prvenstvo skupnosti usnjarske in tek- stilnih šol Slovenije je letos organizirala Srednja stro- kovna in poklicna šola Ce- lje. Dijaki in dijakinje so se v petek med sabo pomerili' v obvladovanju spretnosti iz tekstilne stroke, dokazovali pa so tudi svoje teoretično znanje s področja tekstila. Na prvi zahtevnostni stopnji je prvo mesto osvojila prav Sred- nja strokovna in poklicna šola Celje. Verica Fidler, Tanja Ma- tič in Polona Smeh so med vsemi devetimi šolami najbo- lje izdelale ovratnik, kon- strukcijo ovratnika in prakso povezale s teorijo. Celjani na drugi zahtevnostni stopnji ni- so tekmovali, je pa prvo mesto osvojila Srednja tekstilna šola Maribor. Na tekmovanju so dijaki predstavih tudi razisko- valne naloge. Prvo mesto sta osvojili Srednja strokovna in pokUcna šola Celje in Srednja poklicna in strokovna šola Be- žigrad Ljubljana. Dijaki celj- ske šole Maja Ahtik, Mirela Nuhanovič, Katarina Cesar, Stanka Kovač in Tilen Lavrinc so bili nagrajeni za raziskoval- no nalogo Oblačila brez ostan- ka materiala. Srednja strokov- na in pokhcna šola Celje je osvojila prvo mesto tudi v od bojki. Tekmovalni dan so za- ključili z modno revijo vsel tekstilnih šol. 6. aprila bo Srednja stro kovna in poklicna šola Celji organizirala četrto državm tekmovanje frizerskih šol. SIMONA BRGLE5 Švicarji med Siatincani V Rogaški Slatini je bil v začetku marca ustanovljen Švicarski klub za Slovenijo. Do ustanovitve je prišlo na pobudo Ljudmile Schmid-Še- merl, Slovenke iz Basla, ki poudarja stare vezi mesta ob Sotli in Švice. Tako je bil začetnik zdravi- lišča Rogaška Slatina švicarski alkimist Thurneisser, učenec slovitega Paracelsiusa, v me- stu ob Soth pa je tudi muzej stare grafične umetnosti, do- nacija Švicarja Kurta Mueller- ja. Zdaj je prišlo še do ustano- vitve švicarskega kluba, ki bo povezal v Sloveniji živeče Švi- carje, slovenske zdomce, ki so delali v tej deželi ter vse dru- ge, ki so povezani s Švico p( kulturni ah gospodarski plati Zaenkrat je v klub povezanil 50 ljudi. Predsednik je posta Andrej Ručigaj iz Ljubljane podpredsednica Doris Polj šak iz Vipave. Stiki Slovenije s konfedera cijo se namreč vse bolj krepijo V Ljubljani se trenutno pospe šeno pripravljajo na odprtji švicarskega veleposlaništva, k bo nadomestilo obstoječi kon zulat. V Slovenijo pride pri hodnji teden 75 švicarskih štu dentov ekonomije, ki bodj obiskali pomembne naslove jeseni pa pričakujejo švicarski gospodarsko delegacijo. 1 BRANE JERANK( Telcmovan je di jaicov strojnih šol šest strojnih šol celjsko-koroške regije se je pomerilo na izbirnem regijskem tekmovanju za uvrstitev na državne prvenstvo. \ Tekmovanja so bila v strojnih šolah Velenje, Ravne in Zreče, kjer bo 12. aprila tudi državno prvenstvo. Nanj so se uvrstili strugar Armin Vodopivec, brusilec Milan Roje, rezkalec Vinko Mavc, strojni mehanik David Lipuš (vsi SIC Zreče); orodjar Darko Arzenšek (SSŠ Štore), avto mehanik Stanke Kovše (PTSŠ Velenje), varilec-plamenski Jure Krempel (SiC Zreče), el. obločni Rok Napotnik (PTSŠ Velenje). MeC strojnimi tehniki je v matematiki zmagal Peter Apat, ^ tehničnem risanju s strojnimi elementi Suvad Bajrič (ob^ PTSŠ Velenje), v energetiki David Potočnik, regulaciji ir krmiljenju Ciril Vrbek (oba ŠC Celje), v tehnologiji Boštjar Jelen ter v CNC tehnologiji Niko Krajnc (oba PTSS Velenje). V malem nogometu je zmagala ekipa SSPŠ Celje, v košarki ekip' PTSŠ Velenje in v krosu Tomaž Maček iz ŠC Celje. TŠ ŠPORT 15 Nabrušeni proti izbrancem y soboto lokalni derbi med nogometaši Rudarja in CM Celje Publikuma - Celjani v prednosti - »Knapi« bodo »grizli 2adnji krog prvega dela jržavnega prvenstva bo mi- predvsem v znamenju ^^,ečnega« derbija med Olim- jjo in Mariborom Pivovar- no Laško. Ljubitelji nogome- bodo konec tedna najbrž vedno pod vplivom vče- rajšnjega reprezentančnega ^^jračuna med Jugoslovani- jp Slovenci, na Celjskem pa jg vzbudil zanimanje spo- pad Rudarja in CM Celje publikuma, katerih letošnja pota so povsem različna. ' Velenjčani so za razliko od fUiTieno-modrih zelo dobro štartali v prvi del prvenstva in (vrhunsko formo držali kar ne- |l(aj časa. Pozimi so precej me- njali, spomladi pa začeli zelo slabo, saj so osvojili le točko, vmes pa še izgubili pokalno srečanje z Olimpijo. Celjani so pravo formo ujeli šele spomladi, obrestovalo se jim je vztrajanje pri »julijski« igralski zasedbi, ki so ji od- vzeli le Sankoviča ter ga nado- mestili s Helblom. Uvod v spomladanski del je bil narav- nost sanjski; le en remi in dve zmagi po odlični igri sta navi- jače navdali z optimizmom v tolikšni meri, da že razmišlja- jo o nekakšnem »boju za Evro- po.« Česa takega tudi na Skal- ni kleti pozimi niso pričako- vali in morda je bilo za ohladi- tev ozračja celo koristno, da 50 Celjani z Muro le remizira- li. V nasprotnem primeru bi bili pritiski na igralce prehu- Idi, kakšen nepričakovan po- raz v naslednjih tednih pa pre- več boleč. Vsaj točka , CM Celje Publikum v držav- I nem prvenstvu že 8 tekem za- Ipovrstjo ni izgubil, pred go- , stovanjem v Velenju je cilj • tako jasen: spet ne izgubiti. To seveda ne pomeni, da bodo • rumeno-modri uničili sobotni , večer z »bunkerjem«, pričako- vati pa je previdno in discipli- jnirano igro, v kateri ne bo iPorumenelih Beršnjaka in ■Helbla. »Najbrž bo vskočil Uroš Corenak, a se bomo o tem odločali šele v prihodnjih dneh. Odprte so še nekatere inačice, povezane z bočnim položajem,« diskretno razkri- va iiačrte trener celjskega moštva Marijan Pušnik. Mi- nule dni je bdel le nad peščico svojih varovancev, saj so se ostali Taztepli z reprezentanč- nimi selekcijami: Lungu je član moldavske, Šumolikoski makedonske, najboljši mladi igralci pa slovenske U-21. Ča- sa za uigravanje bo tako zelo malo, saj se je ekipa zbrala šele danes zjutraj. »Tega smo že vajeni. Na sre- čo imamo igro, ki prinaša us- peh in fantje so je vajeni,« je miren Pušnik, katerega živci bodo bistveno bolj napeti med lokalnim derbijem: »Gostova- nje v Velenju bo eno težjih. Rudar je namreč slabo štartal, zato si novega spodrsljaja ne sme privoščiti. Zavedam se, da bo nasprotnik izjemno mo- tiviram, upam na enako mero zagnanosti tudi v naši vrsti, vselej poudarjam, da je najpo- membnejši pristop k igri. Če bo ta pravi, si lahko obetamo ugoden razplet.« In kaj naj bi bil ugoden razplet? »Ne le v Velenju, na vsakem gostova- nju smo zadovoljni s točko. Seveda pa bomo zgrabili pri- ložnost za zmago, če se bo le- ta pojavila,« odgovarja Koro- šec na celjski klopi. Zmaga! Rojak na velenjski klopi To- ni Tomažič ima bistveno več skrbi. Premor zaradi reprezen- tančnih akcij mu je prišel kar prav. »Prejšnji teden smo treni- ral dvakrat dnevno, si ob vi- kendu odpočili, zadnje dni pa treniramo po enkrat,« je poja- snil Tomažič, ki se še vedno ubada z neuigranostjo, za na- meček pa je ostal še brez dveh nogometašev: »V klubu so se odločili, da se razidejo s Hrva- tom Brleničem, še vedno pa je poškodovan Šumnik. Med osemnajstimi igralci, ki kandi- dirajo za prvo enajsterico, se bom moral odločiti za tiste, ki bodo v najboljši formi. Fantje so odločeni, da bodo z bojem in garanjem prišli do zmage,« predstavlja vzdušje med svoji- mi varovanci. Z nasprotnim taborom se ne obremenjuje, vsekakor pa spoštovanje ni od- več: »Celjani so v vrhunski for- mi, v sijajni seriji. Čaka nas izjemno težka preizkušnja, to- da mi smo v nezavidljivem položaju in moramo razmiš- ljati izključno o zmagi. Če ohranimo mrežo nedotaknje- no, nam lahko uspe.« Toda v nasprotnem taboru bo na vsa- ko žogo prežal Damir Pekič, ki letos neusmiljeno »ubija« tekmece. »Njegovim soigral- cem moramo preprečiti poda- je proti enemu najboljših no- gometašev v naši ligi, ki Ob jezeru ne bo deležen posebne »pozornosti« naših obrambnih mož. Zaustaviti moramo vse ostale,« ponuja recept Toma- žič. Pojutrišnjem bo potrebo- val predvsem adute v zvezni in napadalni vrsti, ki sta na dose- danjih štirih spomladanskih tekmah najbolj razočarali. »Nismo še dovolj uigrani, ven- dar menim, da lahko to nadok- nadimo z borbenostjo. Moti- vov nam ne manjka, nabrušeni smo in pripravljeni dokazati, da nekaj vendarle veljamo. Vem da bo težko, a verjamem v našo zmago,« je samozavesten Željko Spasojevič, eden naj- večji velenjskih upov v zad- njem desetletju, ki pa se zavo- ljo slabe klubske politike pred leti nikakor ni mogel uveljavi- ti. Na lokalnih derbijih je vse- lej odigral eno ključnih vlog, njegove vrhunske partije so večkrat navduševale navijače. Pojutrišnjem zvečer bo zagoto- vo eden izmed mož odločitve. Če bo zatajil, bo Rudarjev us- peh vprašljiv. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIČ Uroš Gorenak (desno) si je z dobro partijo proti Muri prislužil nastop v prvi enajsterici na lokalnem derbiju. PANORAMA NOGOMET li.SNL 18. krog: Esotech Šmartno - Jadran Šepič 1:0 (0:0); Arlič (67.), Zagorje - Dravinja 0:0. Vrstni red: Živila Triglav 41, Esotech Šmartno, Elan 35, Ja- dran' Šepič, Aluminij 33, Za- gorje 30, Ivančna Gorica 27, Nafta 26," Dravinja 24, Via- tor&Vektor, Železničar 20, Beltinci 17, Feroterm Pohorje 16, Brda 10, Renkovci 5. lii.SNL 15. krog: Gerečja vas - Us- njar 0:0, Fužinar - Zreče 1:1, Mons Claudius - Vransko 2:0. Vrstni red: Ptuj 37, Usnjar 34, Paloma 28, Kozjak 27, Kovi- nar 21, Zreče, Rogoza 19, Stojnci, Vransko 18, Krško 17, Mons Claudius 16, Hajdina, Gerečia vas 15, Fužinar 10. S!!«!»S!! m- -^nitmusminimmmmiammim UGAKOUNSKA 3. krog 11. dela, od 1. do 6. mesta: Pivovarna Laško - Union Olimpija 83:108 (62:76, 38:53, 21:27); Nakič 27, Jurak, Lisica, Duščak 12, Ovčina 9, Dragšič 6, Udrih 4. Krka Telekom - Rogla 112:82 (80:55, 50:35, 24:17); Dun- dovič, Starovasnik 22, Petra- novič 12, Šporar 7, Sivka 6, Temnik 5, Benič 4, Zarič, Zi- nrajh 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka Telekom 49, Pivovarna Laško 42, Geoplin Slovan 39, Rogla, Kraški zidar 36. Od 7. do 12. mesta: Kemo- plast Alpos - Helios 84:91 (55:71, 33:52, 19:28); Misira- ča 23, Kahvedžič 21, Petrovič 14, Novakovič 12, Kočar 10, Tomažin, P. Maček 2. Triglav - Savinjski Hopsi 77:69 (62:51, 44:35, 20:14); Kobale 20, Ci- zej 17, Kadič, Hughes 10, Iva- novič 5, Čatovič 3, Ručigaj, Belina 2. Vrstni red: Helios, Triglav 37, Kemoplast Alpos 35, Zagorje BZ 32, Savinjski Hopsi 30, Loka kava 28. 1.BSKL 1. krog 11. dela: Elektra - Jurij Plava Laguna 89:83 (65:59, 44:40, 29:25); Riz- man, Vugdalič 21, Tajnik 17, Milič 11, Karlo 9, Božič 8, Brinovšek 2. Vrstni red: Ko- per 40, Elektra 39, ZM Mari- bor 37, Jurij Plava laguna 35. I.SKL(Ž) 3. tekma finala končnice: Lek Ježica - Merkur Celje 59:54 (44:36, 28:21, 15:12); Deak, Sušin 12, Potočnik 9, Ramšak 7, Perlič 5, Obrovnik, Komadina 4, Knez 1. 1.DRLH 16. krog: Pivka Perutninars- tvo - Celje Pivovarna Laško 20:34 (10:17); Stefanovič 6, Kulinčenko, Vugrinec, Bede- kovič 5, Žvižej 4, Šantl 3, Praznik, Tomšič 2, Kokšarov, Šerbec 1. Slovan - Gorenje 22:22 (14:10); Rutenko 8, Ka- vaš, Plaskan 3, M. Oštir, So- vič, Kukavica 2, Dobelšek 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 31, Prule 67 28, Gore- nje 26, Prevent 25, Rudar 19, Trimo, Velika Nedelja 16, Ter- mo 11, Slovan 9, Dobova, In- les Riko 6, Pivka Perutninars- tvo 1. I.DRL(ž) 2. krog končnice: Žalec - M-Degro Piran 24:22 (12:12); Zidar 11, Kline 6, V. Dolar, Uranker 3, Derčar 1. Vrstni red: Krim Eta NR 40, M-Degro Piran 30, Žalec 26, Olimpija 24. MAUNOGOMET 1.SLMN 17. krog: Maxi klub - Puntar Alpkomerc 3:5 (0:1); Dobo- vičnik, Ježovnik, Vidmar. Vrstni red: LI Litija 37, Beton MTO 33, Sevnica 32, Naja 29, Puntar Alpkomerc 28, Me- teorplast 26, TF Beton 19, Mi- zarstvo Širovnik 13, Tomaž MP 11, Maxi klub 8. 40 ekip v orientaciji V Savinjski orientacijski ligi je Planinsko društvo Polze- la, pod vodstvom Zorana Stoka, izvedlo ligaško tekmova- nje »Gora 01«. Start je bil pri Osnovni šoli Polzela, cilj pa na Gori Oljki. Nastopilo je 40 ekip iz šestih planinskih društev. V posamez- nih kategorijah so prva mesta osvojili: kategorija A (učenci do vključno 6. razreda OŠ) Polzela, kategorija B (učenci Z in 8. razreda) Braslovče, kategorija C (1. letnik srednje šole do vključno 25. leta starosti) Vransko, kategorija D (mlajši člani od 26. do vključno 39. leta starosti) Zabukovica, kategorija E (starejši člani nad 40 let) Polzela, kategorija F (družine) Braslovče. T. TAVČAR Mat za osicrbovance Športno društvo MAT iz Šempetra v Savinjski dolini, ki ga vodi Mitja Turnšek, je na široko ^'jprlo vrata oskrbovancem Doma Nine Pokom z Grmovja. 20 stanovalcev doma se lahko vsakih ^^Tinajst dni udeleži organizirane športno rekreativne dejavnosti. Sodelovanje traja že dalj časa Pomeni temeljitejšo skrb za zdravo življenje. T. TAVČAR Celjsice prvalcinje Na državnem prvenstvu v rokometu za učenke osnovnih šol s prilagojenim programom v Celju so že drugo leto zapored državne prvakinje postale učenke Osnovne šole Glazija, drugo mesto je pripadlo VIZ III. OŠ iz Rogaške Slatine, tretje ZU Janeza Levca iz Ljubljane, četrto OŠ v Parku iz Slovenskih Konjic in peto mesto OŠ Gustav Šilih iz Maribora. SK 16 ŠPORT Vse je postlano za nepozabno noc Celjski rokometaši na pragu največjega uspeha - Sobotna tekma za finale bo jubilejna 80. v elitni evropski druščini Ta teden prinaša vrhunce slovenskega ekipnega špor- ta. V ospredju sta dvoboja Slovenije in Jugoslavije v nogometu ter rokometašev Celja Pivovarne Laško in Portland San Antonia v pol- finalu lige prvakov. Izid no- gometnega spektakla za Be- žigradom že poznate, po- vratni obračun v razprodani dvorani Golovec pa se bo v soboto začel ob 18. uri. Dva gola! Pivovarji bodo lovili skoraj zanemarljiv zaostanek, ki pa se v velikem spektaklu lahko sprevrže tudi v moro, iz kate- re bi težko našli rešitev. Pred Univerzitetno dvorano v Pamploni je po drugem pora- zu v sezoni Josip Šojat dejal: »Zmagajmo z 19:17 in veselja kar ne bo konec!« Po glavi mu je rojil švicarski delegat Heinz Sigg, ki je videl vse, pa obenem nič: »Španci so storili očitno napako v končnici tek- me. Švicar je opazil, da je Jackson Richardson prehitro stekel na parket. Potem se je premislil. In se nam po tekmi opravičil. Kaj bi z opraviči- lom! Takšne napake so lahko usodne. Saj gre vendar za uvr- stitev v finale svetovnega klubskega prvenstva!« Šojat ima prav, a podtalnega roko- metnega delovanja je vajen. Največ se je naučil v Koprivni- ci, ko se je s Podravko dva- krat uvrstil v finale lige prva- kinj, v drugem poskusu pa zasedel prestol. Tega ni poza- bil omeniti ob povratku pred Golovec. Pamplona San Fermin je praznik, ki pooseblja mesto s 180 tisoč prebivalci. Med 7. in 14. juli- jem po ozkih ulicah starega dela mesta po 850 metrov dolgi progi razgreti mladci drvijo skupaj z biki do cilja, ki za slednje pomeni začetek konca - sledi le še nastop na koridi. Slikovite dogodke je opisal tudi Ernest Heming- way, ki je zahajal v najstarej- šo kavarno iz leta 1888 na osrednjem trgu. Nekdanja prestolnica kraljevine Navar- ra je bila sprva baskovska naselbina, dandanes so Pam- plonci užaljeni, če jih zame- njuješ za Baske. Pred tekmo smo bili užaljeni tudi Sloven- ci - zaradi grba na slovenski zastavi, ki je bil zgolj podo- ben izvirniku. Tekma Bila je kakovostna, napeta, gledljiva, ena tipičnih za naj- boljša svetovna moštva. Tri vodstva s po dvema goloma razlike Celjanom niso omo- gočila prednosti ob odmoru. »3-2-1 ni dobra obramba, prej je slaba,« je bentil tre- nutno najboljši poznavalec slovenskih rokometnih raz- mer, novinar Ekipe Goran Cvijič. Imel je prav, kar je potrdilo nadaljevanje. Ven- dar, omenjeni dvoboj vklju- čuje zvezdnike, prekaljene na neštetih frontah, ki vedo, kako v napadu streti posa- mezno inačico obrambe. Španci so delovali preko kril in krožnega napadalca, na drugi strani je Aleš Pajovič preko obrambe 6-0 bombar- diral z razdalje. To je peti polfinale lige prvakov (v prvih treh sezo- nah ga ni bilo). Če si je do- mačin priigral naskok na pr- vi tekmi, sta dva gola v Pam- ploni doslej najnižja pred- nost. Datuma finala sta 21. in 28. april, žreb prvega prizo- rišča pa bo v torek na Duna- ju^_ Skriti adut A vedno prihaja do prese- nečenj. To sta bila celjska krožna napadalca. Med zgoščeno domačo obrambo je Tomaž Tomšič na črto prejel v prvem polčasu pet žog, in vseh pet poslal v mrežo, pretežno Joseju Hombradosu mimo glave pod prečko. Šestega je dose- gel z metom s svoje polovice igrišča. Domača ofenziva je stisnila pivovarje in v 46. mi- nuti je semafor kazal neva- ren izid - 24:21. »Niti za tre- nutek nisem pomislil, da bi prednost lahko še občutneje narasla,« je kot iz topa iz- strelil Buco Tomšič. In res, Renato Vugrinec je dosegel gol, ko so imeli Pivovarji igralca manj, še enega je do- dal Alvaro Načinovič, potem ko je zamenjal utrujenega Tomšiča. Prekinitev Bolj ko se je Richardson v 59. minuti razburjal že na drugo veliko napako na do- mači klopi, ki je na parket spustila igralca viška, bolj je švicarski delegat popuščal pritisku gostiteljev. Tudi Port- land bi moral nadaljevati s petimi igralci v polju, a kazni ni bilo! Francoski temnopolti zvezdnik se je lahko vrnil v obrambo. Po celjskem napa- du je ostalo 29:28, sledil je le še 30. zadetek gostiteljev. Pi- vovarji so se vsevprek obje- mali in poljubljali. Domače občinstvo je slavilo zmago, na parkišču pa Florjani ugoden poraz. In čakali Dejana Peri- ca. Povratno tekmo v Celju bosta sodila Islandca Ar- naldsson in Vidarsson, de- legat bo Avstrijec Burzivval. Za prvo srečanje med Kie- lom in Barcelono (28:24) sta bila predvidena sloven- ska sodnika Leon Kalin in Enes Korič. Zamenjala sta ju Čeha. Prste naj bi imeli vmes Katalonci. Očitno so presodili, da sta jim Sloven- ca pomagala v lanskem fi- nalu in predvidevali, da naj bi bila s tem dolžna povrači- lo Nemcem. Perke v španščini »zakaj«, v evropskem rokometnem je- ziku »zlati vratar« - Dejan P( rič. v Celje je prišel iz Španj je, kot najboljši v odstotki ohranjenih sedemmetrovk ligi Asobal. V Pamploni jeb njegov učinek 50 odstoter. Podlegli so Martin, Ambra in Barbeito. Spravljal je i obup nasprotnike, ki so bili' idealnih priložnostih. Novi narji so se držali za glavf Dejanovi soigralci napovedi jejo, da bo v soboto španskt golov s kril manj. Ne dvora mo. Pred poletom v dosedanjih štirih celjsk^ polfinalih tako ugodnega L hodišča pred odločilnii obračunom še ni bilo. Teg so se vsi zavedaU, izstopa pa so spremljevalci kluba,! ga denarno podpirajo. V leti liški zgradbi je ob čakanju n letalo, ki je zamujalo z Brn ka, donelo: »... oče nebesi glej...«. Solist je bil Jank Mirnik iz celjske Zavarova niče Triglav, kmalu so pritei nili vsi. Njegov silovit glas j prisotne vznemiril in gani Sledila je še Zdravljica. Boja Šrot si je prižgal cigaro. Sa Miguel je tekel po suhih g lih. Vsi smo bili z mislimi premajhnem Golovcu. »0 govori glede dvorane vs skozi potekajo. Nekatere ii formacije v medijih so bi izkrivljene, za kar so se mi klubu opravičili. Kujemo n črte,« je povedal celjski ž pan. Ribniški orel Tomaž Tomšič je zadel šestkrat. »Številka dvanaaajst: Dejaaan Periiiič!« Po šestih urah čakanja vstopnica za Primoža, ki je bil pred blagajno že pred drugo uro zjutraj. Portland San Antonio-Cel je Pivovarna Laško 30:28 (14:14) PAMPLONA - Univerzitetna dvorana. Gledalcev 3000. So( nika Peter Hansson in Peter Olsson (Švedska). PORTLAND SAN ANTONIO: Hombrados, Buligan, Maint 5, Barbeito 4 (3), Olalla, Garralda 1, Martin 4, Kiseljev Richardson 4, Ambros 3, Errekondo 5, Jakimovič 3. Trene Zupo Equisoain. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Torlo, Perič, Kulinčenko 3 [2. Vugrinec 4, Šerbec, Načinovič 2, Pajovič 7, Stefanovič Pungartnik 1, Tomšič 6, Bedekovič, Kokšarov 4 (1). Trene Josip Šojat. Statistika obramb in meta: PORTLAND SAN ANTONIO: Hombrados 13, Buligan; Ma ner 5-7, Barbeito 4-6, Garralda 1-3, Martin 4-6, Kiseljev L- Richardson 4-6, Ambros 3-6, Errekondo 5-5, Jakimovič 3-6. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Perič 19, Torlo; Kulinčenko i 4, Vugrinec 4-7, Načinovič 2-3, Pajovič 7-13, Stefanovič H Pungartnik 1-5, Tomšič 6-8, Kokšarov 4-5. Sedemmetrovke: Portland 3-6; CPL 3-3 Izključitve: 8; 8 ŠPORT 17 Zupo:»Strašni tekmec z Balkana igra najbrž najlepši rokomet« Zgodovinska sobota? če se prebijemo v finale, bo spektakel ostal zapisan za vedno. Vstopnic že davno ni več. Zadnjih 700 stojišč je poš- lo v manj kot pol ure v pone- deljek zjutraj, prvi vneti navi- jači pa so se začeli zbirati pred blagajno Celjskega sej- ma že pred drugo uro ponoči. Organizatorji imajo najtežjo nalogo doslej. Florjani bodo imeli pomoč od vseh, le za ritem morajo skrbeti. Vseh 60 minut. In pritiskati ob daljših 'spanskih napadih, to ni skriv- nost. Španci bodo pripotovali že danes, Pivovarji pa bodo jutri prespali v Zrečah. »Prvi vsta- ne Pungi. Ker zajtrk ni obve- zen, jih nekaj krepko poleži, najdlje potegne Perke. Sledi sestanek, kosilo, še kakšen ogled videokasete, kavice...« pravi Rado Petru, ki so ga v pamplonskem Diario de Noti- cias proglasili za stratega Ce- ljanov. Čakanje na vožnjo proti Celju je najdaljše, prihod v vreli Golovec najslajši. Po- tem pa... Celje v finalu? Sanje ali resničnost? »Zgodovinske priložnosti ne smemo zapra- viti. Moramo v finale!« je bil jedrnat Tone Turnšek. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Na sedežu Rokometne zveze Slovenije so opravili žreb parov finala pokala. Celjani se bodo pomerili s Trimom iz Trebnjega, Ve- lenjčani pa s slovenjegraš- kim Preventom. Tekme za- ključnega pokalnega tekmo- vanja bodo 26. in 27. maja v Slovenj Gradcu. »Alenka, si videla, kaj je počel Švicar?« ŽKK Merkur bo v prihodnji sezoni izgledal nekoliko drugače. Vrnile so poicai Odločilno tekmo finala končnice DP za košarkarice so dobile igralke Lek Jezice Celjski Merkur ni uspel ubraniti lanskega naslova. Potem ko je letos v rednem delu prvenstva zapovrstjo iz- gubljal z Ježičankami, jih je enkrat presenetil v končnici, minulo soboto pa je v metro- poli le moral priznati premoč nasprotnic. Celjsko upanje na Savljah ni umrlo vse do zadnjih sekund. Čeprav so gostiteljice vodile skoraj vso tekmo, se je Mer- kur upiral do same končnice, v njej pa v odločilnih trenutkih ni znal izpeljati zamišljene ak- cije, s katero bi prišel do trojke in s tem do podaljška. Zmaga Ježičank je povsem zasluže- na, v taboru podprvakinj pa pretiranega razočaranja ni bilo čutiti, saj so »rešili« sezono z zmago v drugi finalni tekmi, nov naslov pa bi bil pravi pod- vig ali celo športna senzacija. »Letošnji finale je bil še na višji ravni kot lanski, Ježičanke pa so bile realno v tej sezoni pre- cej boljši nasprotnik. Vseeno smo jim z izjemno borbenost- jo malce zagrenili življenje, za kaj več pa očitno nismo bili sposobni. V zadnji tekmi sta sodnika, predvsem Pukl, na trenutke pravico delila nekoli- ko čudno. Ne želim se izgovar- jati, niti krivde za poraz nala- gati arbitroma, vendar, napa- ke so bile,« je po tekmi izjavil trener poraženk Željko Ci- glar. Hrvaški strokovnjak je vselej temperamentno reagi- ral na sodniške odločitve in tako je bilo tudi v soboto. A ni zaleglo... Menjave? Ciglar je v mestu ob Savinji drugo sezono zapored poskr- bel za zanimiv zaključek žen- ske košarkarske sezone. Lani je sprva kazalo, da se v Celje ne bo več vrnil, zamujal je celo pred zadnjo finalno tekmo, ko je moral v svoji domovini iz- polnjevati selektorske obvez- nosti do tamkajšnje zveze. V prihodnjih dneh bo spet moral sesti za pogajalsko mizo sku- paj z gonilnima silama celjske ženske košarke Francem Ramšakom in Matejem Po- lutnikom. Čeprav sta z delom trenerja zadovoljna, bodo po- gajanja trda, a se zdi, da bo Hrvat tudi v bodoče ostal ha klopi podprvakinj. Nadaljnje sodelovanje so obljubili tudi predstavniki glavnega pokro- vitelja, ki so navzlic zadnjemu porazu, zadovoljni s košarka- ricami in že obljubljajo še dve- letno sožitje. Največje razoča- ranje je bila bržčas Hrvatica Gordana Komadina, s katero so imeli kar precej težav. Stra- teg je večkrat tarnal zaradi nje- nih slabih predstav, tudi ostali so se razburjali in najbrž je njene celjske avanture konec. Kariero je končala tudi Barba- ra Sušin, ki je vnovič dokazala kako koristna je za rumeno- modre. Pogodba se izteka tudi branilki Metki Obrovnik, ki je na odločilnem srečanju zelo zgodaj dobila 5 osebnih napak in v finišu ni mogla pomagati soigralkam, a gre verjeti, da se bo uspela dogovoriti s klubom za novo pogodbo. Prihajajo tudi mlajše, ki pa verjetno pri- hodnje leto še ne bodo mogle prevzeti večjega bremena. To bo najbrž še vedno počela Mirna Deak, hrvaški center, ki je najzaslužnejša za dveletne uspehe celjskega kluba in je zagotovo najboljša košarkari- ca v naši ligi. Pri Merkurju se bodo verjet- no pred začetkom prihodnje sezone spet ozrli na tuji trg, kajti le tako bodo lahko držali korak z Ježičankami. A naj- prej si bodo odpočili od napor- ne sezone, ki je bila manj stre- sna kot prejšnja, a tudi manj uspešnejša. Naslednja bo spet polna višjih ciljev, r TOMAŽ LUKAČ : Foto: GAŠPER DOMJAN Izpolnila dve normi Velenjska plavalka Tina Pandža je na petem mitingu v nemškem Regensburgu izpolnila kar dve normi za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Hitra je bila tako na 200 kot na 400 m prosto. V konkurenci avstrijskih, čeških, domačih in naših tekmovalk je bila najhitrejša na obeh razdaljah in obakrat zmagala. S krajšo je opravila v dveh minutah, 7 sekundah in 29 stotinkah, na enkrat daljši progi pa je bil njen čas 4,25:24. Slavila je še na 100 m prosto. Odlično se je odrezala še ena članica velenjskega Mladinskega servisa - Maja Sovinek, saj je prav tako zmagala trikrat. Najboljša je bila na 50, 100 in 200 m v hrbtnem slogu. T.L. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 30.3. MALI NOGOMET 1. SLMN, 18. krog - Litija: LI Litija-Maxi klub (20). SOBOTA, 31.3. NOGOMET L SNL, 22. krog - Velenje: Rudar - CM Celje Publikum (20). 111. SNL - sever, 16. krog - Šoštanj: Usnjar - Stojnci, Vransko: Vransko - Fužinar, Zreče: Zreče - Montavar Ro- goza, Sladki vrh: Paloma - Mons Claudius (vse 17). KOŠARKA Liga Kolinska, 4. krog II. dela: od 1. do 6. mesta - Zreče: Rogla - Slovan (19). Od 7. do 12. mesta - Šentjur: Kemoplast Alpos - Triglav, Polzela: Savinjski Hopsi - Za- gorje BZ (obe 19.30). I. B SKL, 2. krog II. dela - Maribor: ZM Maribor - Elek- tra (20). ROKOMET Liga prvakov, polfinale - Celje: Celje Pivovarna Laško - Portland San Antonio (18). NEDEUA, 1.4. NOGOMET II. SNL, 19. krog - Sloven- ske Konjice: Dravinja - Bel- tinci, Kidričevo: Aluminij - Esotech Šmartno (obe 17). KOŠARKA Liga Kolinska, 4. krog II. dela: od 1. do 6. mesta - Laš- ko: Pivovarna Laško - Krka Telekom (18). SpetRecičani Strelska družina Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem je spet zmagala v 1. slovenski ligi, kjer so se za njo uvrstili Celjani z zaostankom kar 38 točk. Rečičani so jih zbrali 105, saj so bili v vrhu na vseh sedmih tekmah v streljanju s standard zračno pištolo. Na zadnji v Ljubljani so konec tedna odnesli tudi posamično zmago, ki jo je priboril Peter Tkalec. Tkalec je bil v skupnem seštevku vseh tekem drugi pred svojim klubskim kolegom Simonom Veterni- kom, natančnejši od njiju je bil le Predosljan Simon Bučan. Je pa zato v drugoligaški konkurenci, kjer je rečiška ekipa osvojila končno drugo mesto, slavil njen član Damjan Sajovic. T.L. Končina in Ma jer peta Nekaj najboljših žalskih karateistov se je spet udeležilo močnega mednarodnega turnirja. Tokrat sta se s petima mestoma izkazala Matjaž Končina in Andrej Majer. Med predstavniki 18 reprezentanc z velesilami Italijo, Franci- jo, Veliko Britanijo in Nemčijo na čelu sta oba prikazala nekaj odličnih potez. Končina je bil še bolj kot z uvrstitvijo zadovoljen s trenutno formo, ki se je v zadnjih dneh še nekoliko dvignila in se očitno stopnjuje. Žal je, tako kot Majer v kadetski konkuren- ci, izgubil boj za tretje mesto v kategoriji od 75 kg. Končina bo s klubskima kolegoma Gregorjem Jančičem in Tejo Šavor nasto- pil še na odprtem prvenstvu Slovaške v Bratislavi, kjer bo še zadnjič preveril formo pred državnim prvenstvom, ki mu sledi člansko evropsko prvenstvo v Sofiji. T.L. 18 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 19 20 MALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE 21 22 KRONIKA MINIKRIMICI Poletel je Pri padcu se je v sredo, 21. marca, hudo telesno poškodo- val 23-letni Celjan M.B. Pri praznovanju rojstnega dne je iz stanovanja v Ipavčevi ulici splezal na streho, od koder je zaradi neprevidnosti padel okrog 10 metrov globoko na betonska tla. Malo opreme, malo muzike Minuli teden je nekdo od nedelje, 18. marca, do srede, 21. marca, vlomil v zakloniš- če Osnovne šole Frana Roša na Cesti na Dobrovo v Celju. S seboj je neznano kam od- nesel več inštrumentov in os- talo glasbeno opremo. Last- niki T.L, A.K. in J.J. so oško- dovani za okrog 600 tisoč tolarjev in obilico dobre glasbe. Gradbinec v noči na sredo, 21. marca, je neznanec na gradbišču v Jenkovi ulici vlomil v kovin- ski kontejner. Pobrisal jo je z večjo količino gradbenega materiala in za seboj pustil za okrog milijon tolarjev škode. Računalniški tatic Računalniško in program- sko opremo je nekdo v četr- tek, 22. marca, odnesel v noč iz prostorov Avtoservisa v Slo- venskih Konjicah. Tatič ni po- zabil niti na 15 tisoč tolarjev gotovine. Vsega skupaj se je nabralo za milijon tolarjev škode. Izsiljevalca Dva pogumna izsiljevalca sta minuli vikend na železniš- ki postaji v Šentjurju od pet- najstletnika zahtevala denar. Ker fant denarja ni imel, sta ga neznanca hitro pretepla in jo še hitreje popihala. Zabodel gaje v soboto, 24. marca, je 40- letni Z.M. pred lokalom Bay Bar v Stantetovi ulici v Vele- nju med prepirom z nožem zabodel D.B. v prsi. D.B. je utrpel hude telesne poškod- be, osumljenega pa so pridr- žali. Obeta se mu kazenska ovadba in preiskovalni sod- nik. Ni molil Tarča za vlomilce je bil pretekli vikend tudi minorit- ski samostan v Olimju. Na škodo tamkajšnjega župnij- skega urada so odnesli okrog 600 tisoč tolarjev gotovine in deviz. Odpeljal zemljo Neznani tat je v ponedeljek, 26. marca, z nezavarovanega dvorišča podjetja Krobat v Smrekarjevi ulici v Celju od- peljal štiri palete šamotne zemlje. S krajo je povzročil za okrog 100 tisoč tolarjev ško- de. S.Š. Zapor za učitelja, ki je prodajal heroin Petfa Založnika (35) iz Zadobrove pri Celju, nekda- njega učitelja računalništva na osnovni šli v eni od ljub- ljanskih občin, je sodišče spoznalo za krivega. Za več- krat storjeno kaznivo deja- nje neupravičene proizvod- nje in prometa z mamili mu je izreklo triinpolletno za- porno kazen. Obtoženi Peter Založnik je v priporu od 10. aprila lani, po- tem ko so mu policisti tajno sledili in ga opazovali ter nato opravili hišne preiskave. Na obtoženčevem domu v Zvod- nem in na bližnjem posestvu so našli in mu zasegli mamilo, pripravljeno za prodajo ter najrazličnejše predmete s kri- minalnim ozadjem. Odmerke heroina je Založ- nik dlje časa redno prodajal zasvojencem, večinoma mla- dim ljudem, ki so mu mamilo plačevali z denarjem ali vred- nimi predmeti. S tem svojim početjem si je Založnik proti- pravno pridobil precejšnjo korist, zato je tričlanski senat Okrožnega sodišča v Celju sle- dil predlogu okrožne državne tožilke, naj obtoženega strogo kaznuje, brez omilitve kazni, in pri tem upošteva, da je bil človek, ki mu sodijo, učitelj in vzgojitelj otrok, hkrati pa razpečevalec in prodajalec smrti. Mimogrede: njegov za- govornik je predlagal celo oprostilno sodbo in odpravo pripora. Ker je sodišče Založ- nika spoznalo za krivega očit- kov iz obtožnice, bo do prav- nomočnosti sodbe ostal v pri- poru. Raziskani vlomi na Celjskem K preiskovalnemu sodni- ku so v nedeljo, 25. marca, privedli tri osumljence (23- letnega R.P iz Šentjurja, 23-letno D.O. iz Velenja in njenega brata, 26-letnega D.O. iz Ločice ob Savinji). Osumljeni naj bi z vlomi v marcu povzročili za okrog dva milijona tolarjev škode podjetju Univerzum iz Celja, trgovini Prima Cash&Carry ter R.K. iz Celja, ki so mu vlomili v stanovanjsko hišo. Ukradene predmete naj bi prodajali v Ljubljani, denar pa porabili za nakup mamil. Omenjene so policisti že ka- zensko obravnavali, R.P. pa je januarja končal s prestaja- njem zaporne kazni. Vse tri so pridržali, zoper D.O. in njenega brata pa so podali kazensko ovadbo zaradi su- ma storitve kaznivega deja- nja pril^rivanja. S.Š, Radarske kontrole bodo... • v petek, 30. marca, dopoldne na območju Mozirja, popoldne na območju Velenja, • v soboto, 31. marca, dopoldne na območju Celja, popoldne na območju Rogaške Slatine, • v nedeljo, 1. aprila, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne na območju Slovenskih Konjic,^ • v ponedeljek, 2. aprila, dopoldne na območju Žalca, popold- ne na območju Mozirja, • v torek, 3.aprila, dopoldne na območju Laškega, popoldne na območju Rogaške Slatine, • v sredo, 4. aprila, dopoldne na območju celotne celjske regije, popoldne na območju Slovenskih Konjic, • v četrtek, 5.aprila, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah. GORELO JE... Dvakrat krotki stik v torek, 20. marca, je zago- relo v kletnih prostorih hotela na Colteh. Ogenj, ki je nastal zaradi kratkega stika, je poš- kodoval električno napeljavo v kleti in pritličju hotela. Gmotno škodo so ocenili na okrog 200 tisoč tolarjev. Kratek stik na električni na- peljavi naj bi bil minuli teden tudi vzrok požaru na dieselski lokomotivi tovornega vlaka v bližini velenjske železniške postaje. Kolikšna škoda je na- stala v požaru še ni jasno. Zagorelo olje v petek, 23. marca, je zara- di pregretja olja na štedilniku zagorelo v stanovanjski hiši v Malih Braslovčah. Kljub te- mu, da je ogenj pogasil last- nik I.V., je nastalo za okrog 300 tisoč tolarjev gmotne škode. Požar v velenjskem premogovniku v ponedeljek, 26. marca, je zagorelo v enem od obratov Premogovnika Velenje. Po pr- vih ocenah je nastale škode za okrog milijon in pol tolarjev. Tehnični vodja Klasirnice Pes- je Marjan Lampret domneva, da je do požara na električni razdelilni transformatorski postaji prišlo zaradi preobre- menitve. Izpada proizvodnje ne bo čutiti, še dodaja Lam- pret, čeprav so v ponedeljek delo v Klasirnici morali usta- viti za dobro uro. fPROMETNl " NESREČE Padel po vozišču s hudimi telesnimi pošKo,j bami se je v petek, 23. mar^ končala prometna nesret na regionalni cesti v Penoj^ pri Slovenskih Konjicah. 64-letni S.S iz Zbelovs^ Gore je v blagem desnet ovinku izgubil oblast nad kj lesom, padel po vozišču in $ hudo poškodoval. Odpeljg so ga v celjsko bolnišnico. Trčil v zadek v prometni nesreči v Žalci se je v soboto, 24. marca hudo ranila ena osebj Gmotno škodo so ocenili n okrog 750 tisoč tolarjev. 20-letni U.C iz Pernovegaj z osebnim avtomobilom trčil zadnji del vozila 31-letne Žai čanke K.K., ko je le-ta zavijal iz Celjske ceste v Pokopališl^ ulico. Poškodbe je utrpela voz niča osebnega avtomobila. Osma smrtna žrtev v celjski bolnišnici je ponedeljek, 26. marca, i posledicami prometne nesre če, ki se je zgodila 11. mart v kraju Male Rodne pi Šmarju pri Jelšah, umrla 26 letna A.B. iz Kristan VrhaJ Omenjena je bila sopotnica! osebnem vozilu. 29-letni Mi iz Rogaške Slatine je takrat: avtomobilom zapeljal izvei vozišča in trčil v drevo. To t letos že osma smrtna žrtev i cestah na Celjskem. S. KRONIKA 23 Strah pred Kugo se je le delno polegel Spregovorili so ljudje, ki so doslej raje molčali, a še to v strahu, da se Boris Kragolnik z vzdevkom Kuga spet ne izmuzne pravici Vseh prekrškov in kazni- mi]! dejanj, ki jih je storil ^ris Kragolnik iz Košnice pri Celju, se ne da prešteti, |jer jih je preveč, v zadnjih petnajstih letih so se njego- va nasilna in druga z zako- pom sprta dejanja vrstila iz (edna v teden. Ljudje so se ga t)ali in se ga zato izogibali. 2a večino dejanj, ki jih je jtoril, ni nikoli odgovarjal, jil je sicer zaprt na Dobu, a liazni, zaradi zdravstvenih težav, ni odsedel. In je nada- ljeval s svojim nasilniškim obnašanjem, vse do prejš- [njega tedna, ko so mu polici- sti odvzeli prostost in ko mu je preiskovalni sodnik celj- skega okrožnega sodišča odredil pripor. Sodili mu bo- do za umor, ki naj bi ga bil storil 4. maja predlani. Policisti so imeli z Borisom Kragolnikom (36) sicer veUko dela, nenehno so zoper njega psali prijave za prekrške in Hzenske ovadbe, a je bila nje- jova prostost kljub temu pre- ežno neomajana. Zato so se judje upravičeno spraševali, ako je mogoče, da mu nihče ne more do živega. Zlasti so si takšna vprašanja postavljali ti- sti posamezniki, ki jih je Kra- golnik nenehno maltretiral in jih ustrahoval, teh pa ni bilo malo. To so bile tiste Kragol- nikove žrtve, ki so, v strahu pred maščevanjem in ponov- nim nasiljem, izjave v policij- ski in sodni preiskavi spremi- njale ter s tem Kragolnika »re- habilitirale«. Žrtve so bile pra- viloma psihično in fizično šib- ke osebe, med njimi pogosto ženske, do katerih je Boris Kragolnik gojil izredno so- vražna čustva. Seznam njegovih kaznivih dejanj je zelo dolg in raznolik. Ze davno bi bil moral odgo- varjati za tatvine, izsiljevanja, poškodovanja tujih stvari, za spolno nasilje, spolne zlorabe slabotne osebe, zanemarjanje iiladoletne osebe in surovo ravnanje z njo, za lahke in ^ude telesne poškodbe, grož- nje, za protipravne odvzeme prostosti, razna prisiljenja itd. Za veliko večino teh de- janj ni bil nikoli kaznovan, ker ga žrtve niso upale prijavi- ti ali pa se je roki pravice spretno izognil. Če mu bo so- dišče dokazalo brutalen umor 54-letnega Danijela Konca, si bodo mnogi oddahnih. A kaj, ko ti ljudje spet dvomijo v pravico in se bojijo, da se bo Kragolnik spet »izmazal« in se jim maščeval, če bodo sprego- vorih in se potem spet srečali z njim in njegovim nasiljem. Žrtve SO se bale govoriti Z nekaterimi od njih smo se pogovarjali, o njem so nam pripovedovah tudi ljudje, ki sami sicer niso bih žrtve, so pa bili priče mnogim Kragolni- kovim dejanjem nasilja in us- trahovanja. Videli so napri- mer, kako je vstopil v stanova- nje in iz postelje vrgel slabot- nega moškega ter ga prisilil, da je šel z njim domov. Bil je mraz, revež pa je bil pomanj- kljivo oblečen, do Košnice je moral hoditi bos. Sledilo je nasilje, po nekaj dneh pa se je le vrnil nazaj domov, ves izčr- pan, pretolčen in pretresen. Mnogo je bilo ljudi, ki jih je Kragolnik prisilil, da so mu na njegovem domu delali, za pla- čilo pa jih je psihično in fizič- no maltretiral. V svoje stano- vanje je zvabljal tudi ženske, se nad njimi na razne načine izživljal in jih poniževal, ko so mu hotele zbežati, pa jim je beg preprečeval, tudi tako, da jih je zvezal. i^kohol je bil njegov stalni sopotnik, do pijače in denarja pa je prišel z izsiljevanji, grož- njami. Ljudje so nam povedali tudi zgodbo o sedemdesetletni ženski iz okolice Žalca, ki jo je Kragolnik redno obiskoval in občasno živel pri njej, ji vsak mesec pobral vso pokojnino, se pri njej hranil ter jo sčasoma spravil ob vse imetje in bil do nje nasilen do skrajnih meja. Občasno je imel prijateljice, ki pa jih je pretepd, eno izmed njih je v navalu nasilja polil s kropom. Izživljal se je tudi nad svojci, zlasti nad bratom, s ka- terim je živel v isti hiši, ga pretepal, prav tako njegovo de- kle ter mu občasno razbijal pohištvo, vrata, okna, mu^a- del hrano, denar itd. Nasilje, tudi takšno s hudimi posledi- cami, se je stopnjevalo do te mere, da se je moral brat izseli- ti. Ko je v Košnici pretepel nekega otroka, so ga ovadih, bil je obsojen in nato v zaporih na Dobu, sodišče pa mu je izreklo sočasni ukrep psihia- tričnega zdravljenja. Res se je nekaj časa zdravil, a je bil zara- di bolezni (tudi sladkorne) predčasno na prostosti. Zgodb, ki smo jih v teh dneh slišah od ljudi, ki so bili v Kragolnikova dejanja posred- no ah neposredno vpleteni ah pa so bih očividci, je še veli- ko. Izvedeh smo tudi, da se ga je prijel vzdevek Kuga, ki veli- ko pove. Nasilje se rodi iz nasilja Kdo in kaj je Boris Kragol- nik, ki je šel v svojem nasilju do te skrajnosti, da naj bi bil maja 1999 umoril človeka, pred tem pa ga zlorabljal, se izživljal nad njim in ga na grozovit način spravil s sveta? Pravzaprav je bil revež, pa naj se to sliši še tako nezaslišano. Bil je otrok, ki je pogrešal starševsko ljubezen in bil pri- ča nenehnemu družinskemu nasilju. Namesto ljubezni, miru in varnosti, sta ga dom in družina obdajala z grobostmi, vpitjem, jokom, strahom in večno negotovostjo. Njegov mati je nasilju naredila konec, tako se je v nekem trenutku sama odločila, sinova pa sta ostala. Iz nasilja pa se ne more roditi nič drugega kot nasilje. Je nalezljivo kot kuga, se stop- njuje kot kuga, kužnega zna- menja pa se ni mogoče nikoU znebiti. Boris Kragolnik se ga je poskušal otresti z občasni- mi psihiatričnimi zdravljenji, ki pa so bila brez trajnega učinka. Ljudje, s katerimi smo se pogovarjah, so vsi po vrsti trdih, da je neizmerno hudoben, da pa ni »nor«. Tak- šne sodbe so površne. O zgod- bi, ki jo je zapisalo Kragolni- kovo dosedanje življenje, bo presojalo tudi sodišče, preden bo izreklo kazen. Se pa zago- tovo ne bo moglo izogniti pre- soji, da je svoje početje pred umorom in sam domnevni umor storil v stanju, ko se je zavedal svojih dejanj in ko je moral vedeti, da so to najbolj nizkotna dejanja, ki so v hu- dem nasprotju z družbenimi in moralnimi normami, zako- nom in še marsičem. MARJELA AGREŽ V svojem grobem nasilju je šel celo tako daleč, da se je spravil nad lastno (zdaj že pokojno) mater, nad mačeho in celo nad lastnega (neza- konskega) sina, ko je bil star dve leti. Večina teh ljudi je ves čas molčala, redki so ga prijavili policiji, a so po- tem prijave, pod pritiskom groženj, umaknili. So vaši? ■•^a Policijski postaji Celje so zasegli več avtoradiev, med njimi tudi štiri, čigar lastnike še vedno Foto: PU Celje N(X:NECVErKE • Cvetov sin je oni dan nale- tel na dragoceno najdbo. Na Francetovi zemlji je zagledal bankovec, ki naj bi izviral iz ropa v Vojniku. France se sedaj huduje, češ, da mu podtikajo rop. Na vso moč dokazuje, da on v četrtek, 15. marca, ni postal milijo- nar. To je njegov zadnji od- govor. • Ivan ima čudno naravo, saj se je spravil na mater Terezi- jo. Kaj ga je gnalo, da je položil roko nanjo, ni jasno. Grdo ravnanje z mamico so si ogledah modri možje, ki so modro ugotovili, da je potrebno ustrezno ukrepati. • Tudi ta teden ni šlo brez ležečih mušketirjev. Vinku je vinček stopil menda pre- več v glavo, pa se je odločil za pomladanski počitek kar na Maistrovi ulici. • Tea je v trgovini minuli teden nakradla 19 komadov britvic. Tatico so ujeh in jo obdarili s kazensko ovadbo, za dodatek pa bo okrog hodi- la še neobrita. • Goran in Boris sta merila moči pretekli petek. Prvi vročekrvnež se ni umiril, za- to so ga pridržali, Boris pa mu je kljub prisotnosti varu- hov reda primazal klofuto, zato ga že čaka vabilo na obisk sodnika za prekrške. • Neko žensko je na moč motilo, da na »svinjskem sej- mu« prodajajo vojaške oble- ke. Da to ne spada med kaz- niva dejanja, ji je razložil prijazni policist, zoper kate- rega je kasneje vložila »hal- lo« pritožbo. Tako. • Jasmino naj bi minuli te- den neka nedostojnica zmer- jala z neustreznimi in nepri- mernimi izrazi. Kdo ve, mo- goče bi jo celo prebutala, če ne bi Jasmina poklicala na pomoč ta plave. • Ivan ni hotel v stanovanje spustiti svoje ženke. Mar to kaže, da njun zakon poka po šivih, ali pa je Ivan želel sta- novanje le prezračiti in se je bal prepiha? Ne. Kriv je bil prepir. Za prost vstop v stano- vanje so poskrbeli policisti. Pogin rib Gnojnica, ki je v torek, 20. marca, iztekla v potok Kanolščica, je povzročila pogin vsega ribjega življa v delu potoka pri Nazarjah. Krajan Lenarta pri Gornjem Gradu naj bi gnojil pašnike, a se je gnojnica razlila najprej po strmem pobočju v dolžini 120 metrov, del pa še v potok. Strugo potoka so si minuli teden ogledali ribiči in pristojne inšpekcijske službe. Ugotovili so pogin dobršnega dela ribjega življa tudi v spodnjem delu Kanolščice. S.Š. 24 ZANIMIVOSTI ZZ ni poljubljal Nekaj dni pred tekmo Rusi- ja:Slovenija so številni upo- rabniki interneta dobili na svoje elektronske naslove ne- kaj sekund trajajoč filmček, v katerem naj bi v glavni vlogi nastopal sam ZZ, gospod Zlat- ko Zahovič. Ha, smo pomislili, to pa bo morda kaj iz njegove bogate nogometne kariere. Kakšni goli? Pa nič takega. Skupina prikupnih mladenk in mlad- cev se kar naenkrat začne sla- čiti. Blondinka tipu, ki je od daleč res podoben Zlatku Za- hoviču, od blizu pa je dosti lepši, ponudi svoje bogato oprsje, nakar jo začne ta strastno gristi, med grizenjem vrže grivo nazaj in takrat re- snično spoznaš, da to ni niti približno nogometni bog Zlat- ko Zahovič. Vsi, ki poznajo najboljšega slovenskega no- gometaša vedo, da je silno lju- bosumen na svojo ženo Jelko in da jo tudi njegovi prijatelji ne smejo pogledati več kot trikrat na en večer. Ko je gospo Jelko Zahovič pred časom eden od njegovih dokaj do- brih prijateljev kavalirsko spu- stil skozi vrata, pri tem pa se jo je nehote dotaknil, ga je tako grdo pogledal, da bi ga ubil; če bi pogledi ubijali. Zanimivo pa je, zakaj je mali spotek prišel na računalniške ekrane tik pred pomembnima tekma- ma? No, kako se je tekma končala vemo in da je Zlatko v prvem polčasu tako usekal čez gol, da tega ne bi naredil niti začetnik, tudi. Zlatko pa se je pojavil tudi na nedeljski podelitvi medijskih prestižnih nagrad Viktorji, ki jih z ihto spravi vsako leto skupaj Stopov urednik Igor Savič ob asistenci vsako leto bolj suhe- ga- ima jih še vedno okoli sto - Jaka Rozmana. Tudi nekaj Ce- ljanov je bilo letos vidnih, če- prav ni, tako kot že leta nazaj, nihče dobil nagrade. Tam je bil tudi playboy - slikar Jure Ce- kuta, za katerega zdaj ne vemo ali je večji lomilec ženskih src ali je večji slikar. Je pa vedno tam, kjer se nekaj dogaja, kjer je veliko lepih žensk. Da pa je na Viktorjih izredno veliko le- pih žensk, vedo že vsi. Opazili smo Mašo Mere, pa Alenko Vindiš in Mišo Novak, od uradne lepote seveda, tam je bila nova slovenska mis Uni- versiade Minka Alagič s svo- jim spremljevalcem, »največ- jim« poznavalcem ženske le- pote gospodom Igorjem Šaj- nom. Miši Molk so lepo vidne spodnje hlačke objemale še vedno lepi in čvrsti srednji del telesa. Tam še ne potrebuje lepotne operacije. Vladimir Kraljevič, lastnik licence za or- ganiziranje lepotnega tekmo- vanja Mis Universiade, ki je pravice za izbiranje Mis Univer- siade Slovenije prodal podjetju Delo-Revije, je prišel v Ljublja- no z novo hrvaško mis Univer- siade Majo Cecič-Vidoš. In bil lepo tiho, kljub temu pa se je hiti-o razširila vest, da je imel dan prej, na izboru, velike te- žave. Strokovna žirija je na- mreč izbrala za mis Universia- de Šibenčanko Jeleno Petkovi- č, nakar so po približno petih minutah ugotovili, da je nekaj narobe. Za vse napake so okri- vili operaterja firme Globalnet, ki naj bi napačno vpisoval po- datke. Člani žirije so se namreč dogovorili, da vsak za tisto, za katero meni, da je najlepša, napiše številko ena, za drugo dve in za tietjo tri. Operater pa je številke seštel in tako je zma- gala Jelena Petkovič, ki pa bi morala, po dogovoru, postati druga spremljevalka. Gospod Vladimir Kraljevič je takoj pre- kinil uradno sporočilo žirije, lento so »zmagovalki« Jeleni sneli in jo predali Rečanki Maji Cecič-Vidoš. Ni čudno, da so potem v Ljubljani, v Cankarje- vem domu tisti, ki so dan pred Viktorji spremljali hrvaški spektakel ob izboru Mis Uni- versiade mislili, da niso videli prav, kajti kot uradna mišica se je tu pojavila čisto druga oseba. Ampak tako je to v svetu estra- de. ms NINA KAVRAN-ADLEŠIČ Na maturantskem plesu 17. februarja so plesali dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. \ fotografiji (zgoraj od leve proti desni) so dijaki 4.D razreda: Matej Železnik, Uroš Zavr^ Marko Veranič. Tomaž Bolte, Domen Leskovar, Vesna Konovšek, Lidija Slemenšek, Sua Golež, Irena Meža, Gabriela Špan, Tjaša Mlinarič, Mirjam Orožim, Martina Rotor, Ded Theres Založnik, razredničarka Andreja Božnik, Urška Bervar, Janja Sovič, Kristina PanS Mateja Furman, Brigita Semel, Tanja Leskovar, Naiaša Janžič, Ana Kovač, Nataša Goltd Tanja Kolar, Anja Trbežnik, Katja Kunstič in Metka Viher. ' Maturanti, na plan! Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji prilo: imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dn na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu... fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Izpolnite kupon in dogovorjenega dne vas bo obis naš fotoreporter. Kupone pričakujemo na naslov. Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. TRAČNICA NASI KRAJI IN UUDJE 25 s slovesnosti na Levstikovi 15 v Žalcu. Novi prostori Eurelce in Želve s pomočjo občine Žalec sta pitra Eureka za ljudi s te- ivami v duševnem zdravju I dnevni center za mladost- jlie, ki uživajo drogo in nji- jve svojce Želva dobila no- t prostorih na Levstikovi 15 Žalcu. Dnevni center Eureka ponu- isodobnejšo obliko organizi- ne skrbi za osebe s težavami duševnem zdravju, saj jim jlno in kontinuirano nudi kvalitetnejšo izrabo prostega ča- sa. Sočasno jim nudi podporo pri reševanju psihosocialnih te- žav, občutij zapostavljenosti in manjvrednosti. Dnevno informativni center za mladostnike, ki uživajo drogo in njegove svojce Želva ima več namenov. Med najpomembnej- šimi je, da imajo mladostniki prostor, kamor se lahko umak- nejo z ulice, imajo možnost za pripravo toplega obroka. Želva jih seznanja z različnimi mož- nostmi zdravljenja, mladostni- ki sodelujejo v najrazličnejših de- lavnicah, imajo možnosti krea- tivnega preživljanja časa, nasveta, pomoč zdravnika... Preden sta župan žalske ob- čine Lojze Posedel in član dnevnega centra Konrad Dolar odprla nov center, je bil krajši kulturni program, zbranim pa je spregovoril Lado Dolar. TONE TAVČAR Konec smučarske sezone? Na Rogli so v nedeljo verjet- ) imeli še zadnji smučarski m v letošnji sezoni. Tempe- ture so bile zelo visoke, ta- ) da je sneg večinoma že iopnel, umetni pa se ne mo- več obdržati. Glede na oh- ditve in padavine ta teden pa i upi za ljubitelje snežnih nnin še niso izgubljeni. Vodja žičnic in smučišč na Dgli Srečko Retuznik je v oce- i letošnje smučarske sezone ludaril, da so zaradi visokih ■iperatur na Rogli, ki so po- lle sneg in onemogočile iz- [lavo umetnega, v nedeljo predvidoma res imeli zadnji obratovalni dan smučišč, toda: »Če bo še kaj padavin in ugod- ne temperature, tako kot reci- mo i v torek, bomo poskusili smučanje organizirati vsaj še za kakšen vikend. Kljub letoš- njemu slabemu vremenu, ko je bilo skoraj več dežja kot sne- ga, pa smo imeli sezono dolgo sto dni. Že začelo se je bolj sla- bo, saj se je s smučanjem pri- čelo šele 16. decembra in še po- tem nam je sneg trikrat skoraj popolnoma pobralo in smo mo- rali delati novega. Zaradi tega so se občutno povečali tudi stroš- ki vzdrževanja. Obisk je bil gle- de na zimo sicer zadovoljiv. Na- redili smo, kar smo mogli, upa- mo pa, da bo prihodnja sezo- na ugodnejša. Zdaj bomo Ro- glo pospravili in počistili, še vedno pa upamo, da nam bo vreme naklonjeno in bomo lah- ko pripravili še kak vikend smu- čanja.« A.Mr. Mamicam za praznile ^^roci zreškega vrtca in njegovih podružnic so pripravili prireditev z naslovom Iz otroških src žilicam za praznik. S pesmijo in plesom so se predstavile vse skupine otrok, ki obiskujejo Na prireditvi je nastopil tudi kvartet Svit iz Bevč. U.K. Vložili devet Ion krapov člani Ribiške družine Ce- lje so na redni letni in volilni skupščini sprejeli poročila o delu v preteklem letu in pro- gram aktivnosti za letos ter letni in petletni ribiško-goji- tveni načrt. Lani so zaključili dvoletni vzrejni ciklus potočnih postr- vi in zato so izlovili gojitvene potoke, v katere so prej vložili zarod postrvi. Skupno so izlo- vili skoraj 4000 potočnih po- strvi različnih velikosti in jih vložili v Savinjo in Hudinjo. Na štirih ribnikih na Blagovni so naselili plemenke ščuke, smuče, krape in linje. Jesen- ski odlovi so dali dobre rezul- tate. Vzredili so veliko mladic vseh omenjenih ribjih vrst. Mladice krapa so obdržali na Blagovni za nadaljnjo rejo, os- tale pa so vložili v Šmartinsko jezero. Poleg teh mladic so vlo- žili v jezero še 9.000 kilogra- mov merskih krapov. Na področju okoljevarstva so bili zelo aktivni. Imeh so 26 posegov v vodotokih ter pet praznjenj prodišč v Savinji in enkrat v Hudinji. Do pogina rib je prišlo v dveh zastrupitvah in sicer v Hudinji in Travniškem potoku. Obravnavali so tudi se- dem izlivov nevarnih snovi, vendar na srečo ni prišlo do po- ginov. Na vseh vodotokih, s ka- terimi upravlja RD Celje, pa so celo leto povzročale precejšnjo škodo ribojede ptice, predvsem kormorani in čaplje. V ribolovnih revirjih so la- ni člani ribarili 8.662-krat, tu- risti pa 1792-krat. Ulovili so 4.846 različnih vrst rib, ki so skupaj tehtale 9020 kilogra- mov. Na skupščini so izvolili nov desetčlanski izvršni odbor dru- žine. Predsednik RD Celje bo še naprej Janez Kruleč, podpred- sednik pa Štefan Zidanšek. Skrbeti morajo tudi za izo- braževanja članstva. Spomladi bodo pripravili predavanja za mlade ribiče, jeseni pa za ribiš- ke pripravnike. Letos bo več čla- nov opravilo izpite za ribiške čuvaje, gospodarje in ribiče za elektro ribolov, pa tudi za men- torje mladini. Na osnovnih šo- lah, kjer jih ribolov veseh, bo- do pripravili predavanja s sli- kovnim prikazom s področja ekologije, vodnega in obvodne- ga življa ter ribogojstva in ribo- lova v naši družini, je poudaril predsednik družine Janez Kru- leč. FRANJO BOGADI V naslednjem mandatnem obdobju bo na čelu celjske družine Janez Kruleč. Pomladanska čistilna akcija Mestna občina Celje tudi le- tos organizira že tradicional- no pomladansko čistilno ak- cijo, v kateri bodo sodelovali krajani krajevnih skupnosti in mestnih četrti, šole ter de- lovne organizacije. Osrednja čistilna akcija bo v soboto, 31. marca, s pričetkom ob 9. uri. Za čiščenje Savinj- skega nabrežja bo zbirno me- sto pri Splavarju, za Šmartin- sko jezero pa bodo zbirna me- sta na parkirnem prostoru pri pregradi, na ribiškem kotu in pri gostišču Grad v Runtulah. V primeru dežja bo akcija pre- stavljena za teden dni. Že v petek pa bodo vsi celjski srednješolci čistili mestni park, osnovnošolci pa okolico šol. Ponekod so čistilne akcije že imeli, drugod v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih pa bodo potekale po naslednjem umiku: Lava do 30. marca, Slav- ko Šlander od 30. marca do 2. aprila in od 6. do 9. aprila, Sa- vinja od 28. do 30. marca, Te- harje in Aljažev hrib od 2. do 4. aprila, Ljubečna in Medlog od 4. do 6. aprila, Ostrožno in Škofja vas od 9. do 11. aprila. Pod gradom in Šmartno v Rož- ni dohni od 11. do 13. aprila. SK Zbrali tri tone nevarnih odpadkov V občinah Spodn/e Savinjske doline bodo še ta teden zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Odpadke zbira- jo v posebnem zbiralniku podjetja Javne naprave Celje, Že prva tri zbiranja teh odpadkov v KS Leveč, Petrovče in Liboje so pokazala, da je teh odpadkov veliko. Največ je bilo akumulatorjev, odpadnih olj in maščob, odpadnih barv, la- kov, lepil, umetnih smol in drugih nevarnih snovi. Kot je povedala višja svetovalka za komunalni nadzor Si- mona Bolarič, so sistem ločevanja odpadkov v občini Žalec pričeli sistematično graditi že lani, z odprtjem reciklažnega dvorišča pri Surovini Žalec. Ekološkemu osveščanju odra- slih in otrok pa bo namenjena tudi informativna pubhkacija o sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini, ki jo bodo prejela vse gospodinjstva. V občini Žalec v teh dneh zbirajo tudi kosovne odpadke v vseh osmih KS, v tem tednu pa jih bodo pričeli tudi v drugih občinah Spodnje Savinjske doline. TONE TAVČAR 26 PISMA BRALCEV PREJEU SMO Zakaj tako, gospod župan? Po skrbnem spremljanju, kako se upoštevajo naši pred- logi za imenovanje v razne svete in nadzorne organe, ki jih pošiljamo na zahtevo ob- čine, ugotavljamo, da ti v glavnem niso upoštevani. Ta- ko je bil med zadnjimi deseti- mi predlogi, ki smo jih posla- li, upoštevan le eden. Čeprav se trudimo, da je vsak naš predlog strokovno ustrezen, smo vsakokrat znova razoča- rani, ko ugotovimo, da je ka- drovanje s strani pristojne komisije, pa tudi vaše, zgolj, politično. Pri pregledu gradiv smo ugotovili, da se v glav- nem pojavljajo vedno ena in ista imena, največkrat iz va- šega kroga, LDS in Združene liste. Seveda gre tu v glavnem za plačane funkcije. In, če se nekatera imena pojavljajo v desetih, petnajstih različnih svetih, se sprašujemo, koliko ti ljudje pri tem zaslužijo in kako vse to fizično zmorejo poleg svoje dobre redne služ- be. Zasledili smo tudi prime- re, da se v določenem nadzor- nem svetu pojavljajo po trije člani iste stranke, medtem ko naš predlog ni upoštevan. Tak primer je vaš predlog za ime- novanje Nadzornega sveta Lokalnega podjetniškega cen- tra, kjer so v glavnem ljudje iz vaše stranke 02;iroma iz vašega svetniškega |cluba. Za- to vas sprašujemo, ;g. župan: Zakaj tako? Kolikd .časa še takšna ignoranca do naših predlogov?. Sicer pa se bližajo nove lo- kalne volitve. MO SDS Celje Evangelij po Luki Pravzaprav ne mislim napi- sati nič novega, vse je bilo nekoč že videno in slišano. Konec minulega tedna sem šel v zdravilišče v Laško po svoj odmerek razgibavanja in osupnil ob pogledu na podrta drevesa pred zdraviliščem. Zakaj so morala ta drevesa pasti, sem se spraševal. Ali niso bila dediščina in last nas vseh, predvsem pa Laščanov, del njihovih pljuč, senca za obiskovalce in končno tudi protihrupna zaščita od cest- nega prometa in železnic? Zlasti zadnja izkušnja mi je blizu, saj stanujem v bližini vojaškega strelišča in vem, kaj so nam pomenili trije ko- šati kostanji, dokler nam jih niso nekega dopoldneva Ka- cinovi posekali. Le kje so za- stali ljudje iz Zavoda za na- ravno in kulturno dediščino ter Zeleni, da niso mogli tem novim, lakomnim (ob)lastni- kom preprečiti preprečiti po- seka! Na začetku šestdesetih let, mnogi se še tega dogodka spo- minjajo, je s stoletnim »av- stroogrskim« parkom obraču- nal revolucionar Luka. Takrat je nad stoletni park poslal svo- je ideološko nabrušene sekire in sekače. To dejanje je dodo- bra spremenilo obraz tega kraja, pa tudi rane še niso zaceljene. Slab prvotni načrt dostopa za avtobuse (preozek in preni- zek nadstrešek) je kriv za ta poseg. Pa se še enkrat prepu- stimo načrtovalcem, morda nas presenetijo s kakšnim »le- pim« betonskim protihrup- nim plotom, navdih zanj pa lahko najdejo kar pri nas v Celju, okoli vojašnice. MARJAN MANČEK, Celje Eo Ipso? Če bi od mrtvih vstal dr. Janez Bleivveis,'vitez pl. Tr- steniški, zdravnik, veterinar, politik, pisec in urednik, ve- lik narodnjak svojega časa, nam bi gotovo oponesel: Mo- ji ljubi Slovenci, že zopet po starem, saj se prepirate kot na tržnici. Med vami se počutim kot v starih časih. Takrat smo rekli, da je gotovo nekaj na- robe, če se ne preklamo. V tem se ni kaj veliko spreme- nilo. Kot bi bilo pred stolet- jem in pol. Tudi takrat so nas pestili davki. V spominu mi je raz- prava v zbornici dežele Kranjske. Ni kaj, davki mo- rajo biti, to vsak ve, zakaj davki so dohodki države, gospodar ne more obstati brez dohodka, tako tudi dr- žava ne. Ali davek ne sme biti pretežka butara za člove- ka, da je ne more nositi, ker od take nima ne ljudstvo ne država nobenega prida. Ako ljudstvo obuboža, tudi drža- va nima moči. Ker mi je dano, da sem zo- pet z vami, vam želim sprave in sloge, združimo svoje vrste, saj nas je tako malo. P. S.: Ob prebiranju »Slo- venskega oratarja« so mi misli nehote ušle na papir. FRANC ŠTOLFA, Celje Vratarji v bolnišnici se nemogoče obnašajo Zadnjič sem v bolnišnico v Celju peljala 77 let staro sosedo, ki živi sama in nima otrok. V upanju, da ji bom naredila uslugo, sem jo pe- ljala k hudo bolni rejenki. Neprijazni vratar me je kljub mojemu pojasnilu, za- kaj hočem zapeljati noter, zavrnil, da na avtomobilu nimam znaka za invalidno osebo. Saj ga niti ne morem imeti, ker je avto pisan na- me, jaz pa nisem invalidna oseba. Tudi ženica, ki ne more hoditi sama, ga ne mo- re imeti, saj nima avtomobi- la. Niti v avto ne more stopi- ti brez tuje pomoči. Neje- voljna sem se z vozilom obr- nila in šla potem peš mimo vhoda. A glej ga, zlomka! Ljudi, ki jih je vratar poz- nal, je lepo spuščal noter. Niti povedali mu niso, po kaj in kam gredo, samo poz- dravil se je z njimi. Potem pa sem te ljudi srečala na bolnišničnem oddelku, bih so na obisku pri bolnikih. Sprašujem se, zakaj tolik- šna neprijaznost in zakaj vratar ni hotel niti poslušati mojih pojasnil. Je to potreb- no? Naslednji dan naju je nek drug vratar vsaj spustil noter, a sem morala takoj, ko sem gospo odložila, pe- ljati avto ven na parkirišče in kasneje spet noter. Pa naj bo, ta vratar naju je vsaj spustil noter. Kasneje sem med znanci načela pogovor na to temo in ugotovila, da se jih zelo veliko enako pri- tožuje. Vodilne v Splošni bolnišni- ci Celje pozivam, da uredijo vprašanje, kdo in zakaj sme z vozilom vstopiti na območje bolnišnice in kdo ne. Če ne sme nihče, potem tudi ne smejo biti izjeme, kot so na- primer vratarjevi znanci. Se bo kdo oglasil na to moje pismo? Ima kdo po- dobne probleme? Rada bi dobila tudi odgovor vodilnih v bolnišnici, saj so za zdravje in čimprejšnje okrevanje bolnikov potrebni tudi obi- ski, pa kaj, ko ostareli in obnemogli očitno nimajo tam kaj iskati. S.K., Škofja vas (naslov je v uredništvu) (Pra)Faktor na dlani! v letu 2000, ko se za dvojko napišejo še tri nule, in se zara- di Evrope in funkcionalnosti že vse razbija na pra-faktorje, bi trem akterjem (za dvojko) priporočil, da si preberejo Uradni list RS št. 45/00, na strani 6279: - 10. člen pod (2), kjer piše: balkoni in loggie (lože) s pro- storom za sedenje, morajo praviloma imeti površino po- da najmanj 3 kv. metre in uporabno globino (širino) vsaj 140 cm, v nasprotnem primeru se ne vštevajo v stano- vanjsko površino, niti delo- ma. V tem pravilniku o mini- malnih tehničnih pogojih za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj je napisano še mar- sikaj zanimivega, seveda le pod pogojem, da to velja tudi za starejša stanovanja, stara naprimer do 30 let. Upam, da ne bo prišlo do konfliktov in diskriminacije glede korekcijskih faktorjev in drugega ter do čudnih pra- vil iger glede novih in starih stanovanj ali- bolje rečeno - njihovih lastnikov. Faktorji naj bodo jasni in enotni - »kot na dlani«, s tem pa bi se, menim, strinjala tudi večina Slovencev (ki imajo v domnevni lasti etažna stano- vanja). FRANC ŠPES, Goriška 6, Celje Burna reakcija na Izjavo člani celjskega Mestnega odbora stranke N.Si Nova Slovenija- Krščanska ljudska stranka so bili razočarani, ko so jih minule dni srečevali upokojenci, navdušeni ^ nad besedilom Izjave, sprejete in podpisane 16. marca v Celju na javni tribuni z naslovom Slovenska država in pokojni- ne. Razočarani zato, ker so bili ti upokojenci zavedeni, misleč, da je bila omenjena javna tribuna plod stranke De- SUS. Krivec za to zavajanje pa je bil Novi tednik, ki je v številki 12 v Pismih bralcev v celoti objavil vsebino Izjave, ki so jo na javni tribuni spreje- U celjski upokojenci. Ni pa tednik uvodoma navedel, kdo so bili organizatorji te javne tribune: Klub svetnikov MO SDS Celje, Mestni odbor No- ve Slovenije-Krščanske ljud- ske stranke Celje in stranka Zelenih iz Celja. Zdaj nam je predsednik Mestnega odbora Celje (N.Si) g. Janez Lampret poslal protestno pismo in nam očital kršitev novinarskega kodeksa, očita nam, da smo bralce zavedli, ker smo obja- vili zgolj vsebino Izjave in ne tudi organizatorja javne tribu- ne. Torej zanj ni bila dovolj vsebina, ampak mu je manj- kalo priznanje za organizator- ske zasluge. Mi pa smo bili naivni v pre- pričanju, da je vsebina Izjave pomembna za vse celjske upo- kojence enako in da pač ni toliko pomembno, kdo je jav- no tribuno organiziral. Šlo je namreč za Izjavo za javnost (objavljeno v rubriki Pisma bralcev) in ne za novinal poročanje z javne tribune.] sti celjski upokojenci, ki 91 javne tribune udeležili in p pisali izjavo, so vedeli, kdo organizator, vsi ostali pa tisti (isti), ki jim držav^ enakem odmerku jemlje pridobljene pravice do pc nega in zakonitega uskJaj nja pokojnin. Kljub temu, da smo me da zadostuje »zgolj« vset Izjave, se prizadetim opravi jemo. Izjave (v celoti) pa ki protestu gospoda Lampreta bomo še enkrat objavili. MARJELA AGR za uredništvo Novega tedii ZAHVALE POHVALI Cesta je zda lepo urejene Krajani, ki smo vse leto zani na cesto Ojstro - Ga no, smo se kar dolgo ^ soočali z velikimi težav glede vzdrževanja in obm saj je bila pogosto neprei na. Na probleme smo pri! ne večkrat opozarjali, ver naše prošnje dolgo niso uslišane. Zdaj smo veseli so cesto na omenjenem o ku končno uredili. Zato iskreno zahvaljujemo Ko naU Laško, ki je poskrbel to. Občini Laško za sredst\ tudi krajanom, ki so dopi li, da se cesta uredi. Ta je & solidno urejena za prevoz RADO Rin Gab( NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON 27 Vrnili so se z medaljami jelena Ocvirk in Aljaž Kovač, učenca Osnovne šole l^2ija, Zlatko Hojnik, varovanec Centra za varstvo in delo ulovec Celje, in Vida Flis, varovanka Zavoda za usposablja- je in varstvo Dobrna, so od 4. do 11. marca sodelovali na Jjtovnih zimskih igrah Specialne olimpiade na Aljaski. Vsi štirje so se pred krat- kim vrnili domov z medalja- mi za odlične uvrstitve. He- lena Ocvirk je dosegla tretje mesto v smuku, drugo me- sto v veleslalomu in četrto mesto v slalomu. Aljaž Ko- vač je osvojil tretje mesto v slalomu in veleslalomu ter četrto mesto v smuku. Zlat- ko Hojnik se je uvrstil na tretje mesto v štafeti. Vida Flis pa na drugo mesto v teku na smučeh. Velika zah- vala gre tudi njihovim men- torjem Danici Roje, Leonu Štembergerju in Robertu Klopčiču, ki so jih pripravlja- li na tekmovanje. SK, Foto: GD Uspešni mladi racunainiicarji Andraž Krajnc iz Osnovne šole Braslovče (mentorica Andreja Zu- pan) se je uvrstil na drugo mesto na državnem tekmovanju v obli- kovanju z računalniškimi progra- mi Corel Draw in Microsoft Word. Šolskega preizkusa se je v Bra- slovčah udeležilo kar dvajset učencev od šestega do osmega razreda, ki so pokazali veliko zna- nja. Na področno tekmovanje sta se uvrstila Andraž Krajnc in Matija Zupančič (na fotografiji). Tekmo- vanje je bilo v OŠ Livada Velenje, kjer je Andraž Krajnc zasedel prvo mesto, Matija Zupančič pa četrto. Prvouvrščeni se je udeležil držav- nega tekmovanja na OŠ Olge Me- glič na Ptuju. Tam se je zbralo osemdeset najboljših iz vse Slove- nije. T. TAVČAR m Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrim je počastil mh svoje varovanke Vide Flis, ob tej priložnosti pa je indacija Humanitarius zavodu namenila večji denarni zne- sek za popestritev kakovosti življenja v njem. Zlatka, Aljaža in Heleno ter njuna mentorja je sprejel in jim čestital tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Z izleta ob Braslovškem jezeru. Od leve proti desni stojijo: poznejši odgovorni in glavni urednik Milan Seničar, blažena med moškimi Ivica Burnik, svoj čas odgovorni urednik Drago Hribar, direktor Tone Skok, odgovorni urednik Berni Strmčnik in skrajno desno Janez Sever. Sedi pokojni urednik radia Celje Milan Božič, sklonjeni v sredini je neidentificiran. Celjska jata vse bolj pisana če bi hotel biti kronološko )sleden, bi moral prelistati le letnike tednika, 55 velikih I težkih knjig, ki bi mi jih lorali pripeljati s srednje tež- 0 avtomobilsko prikolico, f garaško delo, ne sicer od rani do strani, je opravil lodovinar Branko Goropev- , 'k- Za kaj takega pri 73 letih inesljivo nimam več časa. S ^njem podatkov o zapo- ' ^nosti posameznih časni- Jrjev in urednikov si tudi žko pomagam, ker najbrž ■ti v celoti tudi ne držijo. I'ko mi je upokojeni kolega ^njo Krivec zagotovil, da ni- ; 'li ni bil član tednikove, niti ' dijske redakcije in da ne ve, J 'ko je prišel na seznam pub- j racije ob 50-letnici celjskega .'snika kot tednikov novinar J^fza tri leta (1967-1970)? J sem leta 1967 v drugo, P'krat za celo leto postal od- porni urednik tednika, smo pod streho grafičnega ^^tljetja »Celjski tisk« in tudi sestavni del pod direk- '^stvom Gojmirja Melika. ^krat se je prvič zgodilo, da kot del gospodarske or- ^■^izacije morali kadrovske ^trebe redakcije oskrbeti z razpisom, ako smo razpisali delovni za dva novinarja. Razpis objavljen tudi v osrednjih Koliko je bilo prijav ne vem, sprejeta sta bila dva: Janez Sever in »Špala«. Pisal se je Stepančič. Slednji je kmalu zgasnil iz Celja in je zdaj baje uspešni podjetnik, Janez - Na- ni pa je bil iz pravega testa. Bil je eden tistih, katerega sestav- ke je bilo treba prebrati do zadnje vrstice, kar je bilo na- porno spričo njegove navade, da je svoje prispevke prinašal zadnji hip, in še za škrice ga je bilo treba loviti, da ni mrknil, preden sem tipkopis prebral. Rad je podtaknil »cake«, spri- čo katerih bi bili nemudoma v tiskovni tožbi. Pravili so, da je po prihodu Nanija k celjske- mu časniku javni tožilec bolj pozorno bral časopis. Fantu je bilo recimo težko dopovedati (je pa imel nos in uho za sen- zacije), da ne zaradi političnih, temveč zaradi etičnih načel, še tako imenitno sporočilo ne more v javni tisk. Bil je med prvimi, ki je »žuriral« z milični- ki, napenjal ušesa in bil včasih tudi pred njimi na sledi. Tako je nekoč prinesel pravo prav- cato reportažo o očimu, posi- ljevalcu mladoletne pastorke. Tuto completo: opis storilca in žrtve z vsemi podatki, vrh vse- ga še sliko mladoletne žrtve. Gledal me je kot Marsovca, ko sem odklonil objavo polnega priimka, imena in fotografije. Češ, stari, si znorel, ravno to se bere. Gomazelo mi je po hrbtu, ko sem pomislil, da bi se po objavi v vso reč vtaknil kak advokat. Seveda je tudi politikom rad stopal na žulj. Seveda so bile sitnosti, toda teh se časnik ne sme ustrašiti. Številčno rastoča redakcija je potrebovala pisan novinarski kolektiv. Nani je znal biti tudi požrtvovalen, ko bi marsikdo odnehal. Tako je Janez Sever za šte- vilko, ki je izšla pred dnevom Jugoslovanske ljudske arma- de, dobil nalogo za obisk pri vojakih - graničarjih v Logar- ski dolini. Udeležil naj bi se proslave v njihovi koči v so- seščini sester Logarjevih. Tam je zvedel, da bodo grani- čarji na svoji poti vzeli s seboj otroke iz hribovskih obmej- nih domačij, ki so bih čez teden v Solčavi v šolskem do- mu. Ker je bil visok sneg, naj bi jim delah gaz, najmlajše pa nosili. Janez se je hotel na lastne oči in ušesa prepričati, kako bodo sprejeti na doma- čijah, zato je šel z njimi - v nizkih čevljih in lahki bundi. Na to sem vselej pomishl, kadar je spet povzročil kak- šno sitnost in me kak teden pustil tudi na cedilu. Pestrost značajev, slog in nagnjenost k posameznim novinarskim zvrstem je omo- gočila tudi pestrost in barvi- tost časnikove vsebine, če- prav smo bili zastran barvne- ga tiska še za luno. * Tudi v vodstvih političnih organizacij so potrebovali lju- di z več izobrazbe, predvsem pismene ljudi. Tako je nekaj časa bil na celjskem občin- skem komiteju v službi (ne na voljeni funkciji) Herbert Savodnik, tednikov kulturniš- ki sodelavec še iz gimnazij- skih let. Zgleda, da je bila pozabljena ali prezrta njego- va vloga, ko je nekaj let nazaj vabil na maturantski ples celj- skih gimnazijcev Vladimirja Dedijerja, nekoč visokega zveznega funkcionarja, to- krat zaradi afere Djilas v ne- milosti. Okrajni selaetar par- tije Franc Simonič je popeniL K sreči se je Dedijer, ki je bil na zdravljenju v Laškem, taktno zahvalil in ni prišel v celjski Narodni dom. Bertija je bržčas vzel v zaščito gim- nazijski direktor Tine Orel, da je nemoteno maturiral in od- šel v Ljubljano študirat. Leta 1965 je Berti prišel k tedniku za novinarja, praktič- no že tako in tako domač človek. Pa bi se razboritemu Janezu Severju najbrž naredi- la bula na jeziku, če bi o Sa- vodniku ne bleknil, češ, da so ga poslali v uredništvo za po- litkomisarja. No, Nani je čez čas doživel in preživel tudi to, da je za direktorja tednika prišel tudi nekdanji tehnični urednik in fotoreporter Tone Skok, poz- neje sekretar celjske partije, svojčas umetniški »frajgajst«, ki si je s službo na komiteju zagotovil študij na visoki šoli za politične vede. Skok je pri- peljal tudi Bernija Strmčnika, ki je kot diplomirani politolog postal glavni urednik in ko sem se s študija vrnil še jaz, sem bil tretjič imenovan za odgovornega urednika. Do tri gre rado. No, Berti Savodnik Severju pikre pripombe ni vzel v zlo. Odgovoril mu je z akcijo, ki je še drugim vzela sapo. (Prihodnjič: Od Miss Slo- venije do Hmeljarske prin- cese) 28 NASVETI KAJ BI DANES KUHAU Lahke solate Morda se boste te dni lotili kakšne spomladanske či- stilne diete ali pa se odločili, da je skrajni čas, da izgubite kakšen kilogram, pridob- ljen v zimskih mesecih. Lah- ke solate so kot nalašč za takšno prehrano. Kumarično solato Sestavine za 4 osebe: ku- mara za solato, 1/2 šopka ko- pra, 4 žlice jogurta, žhca vin- skega kisa, 1/2 žličke soli, noževa konica črnega popra. Priprava: kumaro zrežemo na 1/2 cm debele rezine, te pa na pahčice. Koper operemo, osušimo v prtiču in drobno zrežemo. Jogurt zmešamo s kisom, drobno zrezanim ko- prom, soljo in poprom, ki naj bo, če je le mogoče, sveže zmlet. Solato izstebelne zelene in korenčka Sestavine za 4 osebe: 400 g korenčka, 250 g stebelne zele- ne, žlica limoninega soka, žli- ca sladkorja, 1/2 žličke zrnc zelenega popra iz kozarčka, 1/2 žličke soli, 1/2 kozarčka goste kisle smetane. Priprava: korenčke oščet- kamo mod mrzlo tekočo vo- do, po potrebi jih ostrgamo, nato pa naribamo na tanke pahčice. Zeleni osmukamo zelene lističe, stebla operemo in zrežemo na tanke ploščice. Pahčice korenja in ploščice zelene zmešamo v skledi. Li- monin sok zmešamo s slad- korjem in s tem pokapljamo solato. Poprova zrnca stremo z vilicami in jih nato zmeša- mo s soljo in kislo smetano. Smetano naložimo na solato, premešamo pa šele, ko ponu- dimo. Rodičevo solato s sadjem Sestavine za 4 osebe: 4 gla- vice belgijskega radiča, 2 gre- nivki, 2 mandarini, 3 žlice olja, 2 žlici hmetinega soka, 2 žlički sladkorja, noževa koni- ca ingverja v prahu, 1/2 žličke debelo zmletega črnega po- pra, 1/2 žličke ostre gorčice. Priprava: radič operemo, osušimo v prtiču, nato pa stož- často izrežemo kocene. Glavi- ce razdelimo na lističe, s kate- rimi obložimo 4 skledice. Gre- nivki olupimo in izluščimo iz kožice meso sadeža, da dobi- mo koščke. Vsak košček zreže- mo na četrtine in pri tem od- stranimo pečke. Mandarin olu- pimo in krhlje razpolovimo, pri tem odstranimo pečke. Ol- je zmešamo s sokom limete. sladkorjem, ingverjem v pra- hu, poprom in gorčico. Preliv zlijemo po solati, dobro pre- mešamo in pustimo nekaj mi- nut, da se prepoji. Limeto umi- jemo z vročo vodo in neolup- Ijeno zrežemo na čisto tanke ploščice. Sadno solato zdeva- mo v skledice z radičem, vsako skledico pa okrasimo z nekaj lističi limete. Solato iz školjk in sojinih poganjkov Sestavine za 4 osebe: 200 g svežih sojinih poganjkov, 200 g pikantnih vloženih školjk, 100 g razredčenega kisa, v katerim je bila vložena zelenjava, 1/2 vložene rdeče paprike, 2 kisli kumarici, žhca sojine omake, žlica limoninega soka, po 1/4 žličke popra in sladkorja. Priprava: sojine poganjke oplaknemo pod mrzlo tekočo vodo in jih odcedimo. Tudi školjke odcedimo, sok pa pre- strežemo. Vloženo zelenjavo odcedimo in večje kose drob- no zrežemo. Papriko zrežemo na kocke, kumarice pa na tan- ke rezine. Vse sestavine v skle- di rahlo premešamo. Sok školjk zmešamo s sojino oma- ko, Umoninim sokom, po- prom in sladkorjem. S tem prelivom začinimo solato iz školjk. Piše: MAJDA KLANŠEK IŠČEMO DOM Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani. Z avtoceste so pri Slovenskih Konjicah 22. marca odvrgli dve šest mesecev stari križanki, ki na nov dom čakata v zavetišču. MOJAPOKOJNINA Odgovori o upokojevanju Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokoj- ninski sistem veliko spre- memb. Čeprav se bodo določi- la zakona uveljavljala posto- poma v naslednjih desetih le- tih, marsikoga že sedaj zani- ma, kdaj se bo lahko upoko- jil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ. Upokojen sem že več kot sedem let. Imam stanovanje, ki ga oddajam in prejemam najemnino. Slišal sem, da se bo nam upokojencem, ki ima- mo poleg pokojnine še dodat- ni zaslužek, pokojnina zmanjšala. Velja to zniževa- nje pokojnine samo za nove upokojence ali tudi za nas, ki smo se upokojili še po starih predpisih? Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri- naša novost v ureditvi uživanja pokojnin upokojencev, ki poleg pokojnine pridobivajo še druge dohodke. Pokojnine se bodo znižale tistim, Id: - uživajo pokojnino (bodisi starostno, invalidsko, vdovsko ali družinsko) in - poleg pokojnine pridobiva- jo dodatne dohodke, ki se všte- vajo v osnovo za obračun do- hodnine, bodisi v Republiki Sloveniji bodisi v tujini in - znesek dodatnih dohodkov presega 55 % povprečne mini- malne plače in - v času, ko pridobivajo do- datne dohodke še niso dopolni- U starosti 63 let (moški) oz. 61 let (ženske). Pokojnine se bodo torej zni- žale le upokojencem, ki še niso dopolnili starosti 63 oz. 61 let, po dopolnitvi te starosti pa lah- ko pridobivajo dodatne dohod- ke, ki ne bodo vplivali na višino njihovih pokojnin. Med dodatne dohodke, ki vplivajo na znižanje pokojnine, se štejejo vsi osebni prejemki za delo po pogodbah o delu in druga izplačila za delo razen dohodkov iz premoženjskih pravic po davčnih predpisih, dohodki iz kmetijstva in do- hodki iz dejavnosti, od katere je bila obračunana dohodnina za zadnje koledarsko leto. Ugoto- viti je mogoče, da se upoštevajo med dodatne dohodke le tisti dohodki, ki jih upokojenec pri- dobi na podlagi dela, ki ga opravlja po upokojitvi. Med dodatne dohodke upoko- jencev se ne štejejo dohodki iz avtorskih pravic, dohodki od izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, katastrski dohodek od kmetijskih in gozd- nih zemljišč, dobiček, dosežen s prodajo kapitala, letni znesek obresti na posojilo, od katerih je bil obračunan davek od dohod- kov s premoženja, dohodek do- sežen z udeležbo pri dobičku ter dohodek, dosežen z oddajanjem premoženja v najem v višini, od katere je bil odmerjen oz. obra- čunan davek od dohodkov iz premoženja. Nova določba znižanja p kojnine se nanaša na vse upoj^, jence, tako na tiste, ki so, uveljavili pravico do pokojiJ do 31.12.1999, kot tudi tiste, pokojnino uveljavljajo po J) ločbah novega zakona. Upoi jencem, ki so pokojnino uvej; vili že pred 1. 1. 2000 in so pred tem datumom prido|] dodatne dohodke, se bo poi(, nina zmanjšala le zaradi doho kov, pridobljenih po 1. 1. 20( dohodki pridobljeni pred na^ denim datumom pa se ne gl^, na višino pri odmeri ponov pokojnine ne bodo upošteva Ali se bo vaša pokojnina prihodnosti znižala ali ne, odvisno od več elementov, kot npr. starost, kajti če ste sami presegli magično mejo 63 pred 31. 12. 1999, se vam potrebno bati zniževanja poki nine. Do znižanja tudi ne prišlo, če je od vašega dodamf dohodka (oddajanje stanovai v najem) že bil odmerjen o obračiman davek od dohodka premoženja. Če pa od vaših c datnih dohodkov še ni bil a merjen oz. obračunan davek( dohodka in če še niste dopolj 63 let starosti, se bo tudi va pokojnina znižala sorazmerno višino dodatnih dohodkov. KMETUSKI NASVETI Pregled škropilnic pred sezono Skoraj ne najdemo kmeti- je, ki se ne bi ukvarjala z rastlinsko pridelavo in ne bi imela naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) oziroma škropilnic takšnih in drugačnih iz- vedb; odvisno od proizvodne usmeritve na kmetijskih gospodarstvih. Že pretekla leta je lastnike teh naprav obvezoval zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, da so škropilnice v zakonsko predpisanih rokih pripeljali na redne preglede. Tako so bile potem v uporabi brezhib- ne in strokovno pregledane škropilne naprave, zagotov- ljena je bila natančnost delo- vanja naprav, varnost pridelo- valcev ter seveda tudi prebi- valcev naše dežele. Z novim zakonom so vsi uporabniki škropilnih naprav znova obvezani uporabljati le redno pregledane in z znakom o pregledu opremljene napra- ve. V prihodnje zakon o fitofar- macevtskih sredstvih v svojem 47. členu od lastnikov zahteva, da naprave za nanašanje FFS peljejo na redni pregled k pooblaščenemu nadzornemu organu vsaki dve leti. Na Celjskem imamo poob- laščene nadzorne organe za pregledovanje naprav za nana- šanje fitofarmacevtskih sred- stev (IHP Žalec in Srednja kmetijska in gospodinjska šo- la Šentjur), ki v sodelovanju s kmetijskimi svetovalci pri ZŽV Celje po terenu organizi- rajo preglede. Brezhibne na- prave za nanašanje FFS so predpogoj za natančen, oko- lju prijazen in sprejemljiv na- nos fitofarmacevtskih sred- stev na kmetijske rastline. Ker je v mesecu aprilu oziroi pred začetkom setve in dnif agrotehničnih ukrepov v { sevkih potrebno pregled škropilne naprave, bomo v i delovanju s pooblaščeni) nadzornimi organi po terei organizirali testiranja teh r prav. Vse tiste, ki imajo ne stirane ali še nepregleda škropilnice, pozivamo, da oglasijo na sedežih kmetijs svetovalne službe (KSS) in pri svojem terenskem kme skem svetovalcu pozanima kdaj in kje bodo organiziri pregledi škropilnih naprav poljedelstvo, sadjarstvo, vi gradništvo, vrtnarstvo hmeljarstvo za njihovo močje. S takšnim pregledom bc kmetovalci poskrbeli za ^ nost pri delu s svojimi škro nimi napravami in hkrat okolju, kjer kmetujete skrl za bolj zdravo in okolju jaznejše kmetovanje. Sod no kmetijstvo ima namreč logo, da tudi na področju v; tva rastlin pred bolezni škodljivci ali pleveli posl in nadaljuje z okolju in ' veškemu zdravju prijazfl ukrepi. IGOR ŠKERB univ. dipl. inž.' April je pravi čas, da pi začetkom del na poljih, sadovnjakih, vinograd na vrtovih in v hmeljiši poskrbite tudi za svoje šk pilnice oziroma ostale ! prave za nanos fitofam cevtskih sredstev. Pregl le-teh bodo organizirani terenu, kdaj in kje bo v najbližji, pa lahko izve pri svojem terenskem kJ tijskem svetovalcu. NASVETI 29 ZDRAVNIK SVETUJE Vegetarijanci živijo dlje ^ vegetarijansko prehra- ^ je lahko glavni vzrok tu- j ekonomska situacija, saj , takšna hrana cenejša in jjgrgetsko bolj racionalna, poseben problem pri pride- la mesa je onesnaževanje Ijolja. Ogromna je poraba ^e, veliko je odpadnih sno- j §e večja pa je energetska ^jaba za pridelavo mesa. Pri- plava žit z enako količino ^Ijakovin je vsaj štirikrat ce- gjja kot pridelava mesa. Tudi jgetarijanski obrok v resta- jjciji je ob enaki biološki jaliteti dvakrat cenejši kot J obrok z mesom. (dravje, bolezen in ; vegetarijanstvo 'najpogostejši razlog za od- j^itev za vegetarijansko obli- , prehranjevanje je zdravje, ogosto se postavlja vpraša- e, ali lahko prehrana ohrani [izboljša zdravje in ali lah- ) z hrano preprečimo posa- ezne bolezni. Najnovejše raziskave so po- lazale, da je umrljivost vege- rijancev, ki uživajo zdravo uravnoteženo hrano (zdra- I hrana je bio hrana, to je iravna hrana, nepredelana, ez aditivov in kontaminan- V - Pokom) nižja kot pri esojedcih. Vegetarijanci se idi težje zredijo in so pov- KČno nižje telesne teže kot idje, ki uživajo meso. Red- je imajo težave z žolčem in radi bolezni srca. Imajo anj ledvičnih kamnov, os- oporoze, redkeje obolevajo I sladkorno boleznijo in ajo manj okvar zob (karie- ). Raziskave, ki so dokazale ivezavo med uživanjem me- sa in rakastimi boleznimi, so dodale vegetarijanstvu novo težo in zanimivo vlogo v pre- prečevanju civilizacijskih bo- lezni. Aterosklerozain vegetarijanstvo Od 1960 leta znanstveniki intenzivno povezujejo mesno prehrano z boleznimi srca in ožilja. Že 1961. leta je Ame- riško zdravniško združenje (AMA) zapisalo: 90 % bolez- ni srca in ožilja bi se lahko preprečilo z vegetarijansko dieto. Takrat so se pričele intenzivne raziskave o vlogi dejavnikov tveganja in doka- zale, da predstavlja kajenje tobaka, pitje alkoholnih pi- jač in uživanje mesa dejavni- ke, ki so direktno povezani z umrljivostjo v Zahodni Evro- pi, severni Ameriki in Avstra- liji. Organizem težko predela velike količine maščob, hole- sterola in beljakovin, ki jih dobi z mesom, ki ga uživamo. Ko človek uživa več holestero- la, kot ga potrebuje, se ta nabi- ra na stenah žil, zmanjšuje se pretok skozi različne organe, lahko se zviša krvni tlak, pov- zroči številne bolezni srca in možgansko kap. Znanstveniki so opazili, da ima izbrana skupina prei- skovancev, ki so na teden užili le en obrok mesa, nižje vrednosti holesterola in maš- čob v krvi kot pa ljudje, ki so uživah meso večkrat na te- če imate zdravstvene teža- ve in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešer- nova 19, 3000 Celje, za ru- briko Zdravnik svetuje. den. Znanstveniki milanske univerze pa so dokazali, da vegetarijanska dieta ohranja nizke vrednosti holesterola in izboljša prognozo srčnih bolnikov (The Lancet D.C. Sirtori). Rak in vegetarijanstvo Kaj pa rakaste bolezni? Ra- ziskave, opravljene v zadnjih 20 letih, so ugotovile poveza- vo med prehrano z mesom in nekaterimi oblikami raka. Ta- ko je ugotovljena povezava med rakom debelega črevesja, prsi in maternice s količino zaužitega mesa, a tudi, da je več rakastih obolenj v področ- jih, kjer ljudje uživajo veliko maščob živalskega porekla, mesa in alkohola. Zakaj pa so jedci mesa bolj nagnjeni k tem boleznim? Ena od teorij, ki jo zagovarjajo strokovnjaki za prehrano, go- vori o dejstvu, da človeško črevo ni ustvarjeno za presno- vo mesa. Mesojede živali ima- jo kratek prebavni trakt tako, da različne snovi, ki nastajajo pri razgradnji mesa, hitro za- pustijo organizem. Pri člove- ku te snovi preobremenjujejo ledvice in jetra ter lahko pov- zročijo številne okvare. Tu so tudi številni dodatki k mesu, ki služijo kot konzervansi. Mesu se dodajajo nitrati in nitriti, ki ohranjajo lepo rde- čo barvo. Živalim pa se doda- jajo tudi pomirjevala, hormo- ni, antibiotiki in preko 2500 drugih snovi, od katerih so številne kancerogene. Zato je Ameriška akademija znanosti priporočila že 1983 leta, da naj ljudje omejijo uživanje mesa in uživajo več rastlinske hrane. Dileme O vegetarijanski prehrani v povezavi z vegetarijansko prehrano se postavljajo se raz- lična vprašanja, ki jih je po- trebno razjasniti. Meso je po- trebno za razvoj in obnovo organizma, saj le z mesom dobimo aminokisline, po- trebne za rast in razvoj. Ah je to res? Kaj bo z vitamini in minerali, ki so v mesu? Ali rastlinska hrana vsebuje do- volj teh snovi? Katera? To so pogosto dileme, ki se postav- ljajo v strokovnih krogih. A odgovori? Rastline vsebujejo vehko vitamina C, E, A , antioksi- dantov, balastnih snovi, sele- na, cinka, bakra in mangana, ki delujejo zaščitno in varuje- jo organizem pred vplivom prostih radikalov. Rastline vsebujejo tudi veliko belja- kovin, predvsem v semenih. Te beljakovine imajo po- membno zaščitno vlogo pri proučevanju mutacij celic. Nahajajo se v stročnicah in žitih. Balastne snovi prepre- čujejo resorbcijo holesterola in maščob. Pomembno je tu- di razmerje med posamezni- mi aminokislinami, ki je v rastlinah drugačno kot v me- su. To ugodno razmerje ami- nokislin v rastlinski prehrani naj bi imelo tudi vpliv pri preprečevanju ali celo zdrav- ljenju raka. Študije so tudi dokazale, da hrana z veliko balastnih snovi zniža krvni tlak. Prim. dr. JANEZ TASIČ, spec. inter. kardiolog BIO KOLEDAR presajajte, sadite, zallvojfe, negujte rastline; rahljajte In '®^fočujte tla, pobirajte in predelujte ''^'tlelke v času, ki je najugodnejši za posamezne tipe rostlin In ki je razviden iz koledorjo. 30 GLASBA Sladkosneda Marta brez čokolade Pred kratkim je izšla tretja zgoščenka Marte Zore z naslovom Nekje, kjer se je ustavil čas Marta Zore na novi CD plošči ponuja enajst odličnih in raznolikih skladb. Ni osta- la le pri baladah, s katerimi je osvojila srca ljudi, ampak je dodala tudi malce hitrejše ritme. S svojim glasom se je poigrala v skladbi Abrakadabra, presenečenje pa je tudi skladba s pomenljivim naslovom 090. Za njeno zadnjo ploščo bi lahko rekli, kakr- šna je glasba na njej, takšna je Marta. Na eni strani nepredvidljiva, navihana, malce »odšte- kana«, na drugi pa romantična, skrivnostna in umirjena. »Če sam pišeš glasbo, se lahko popolnoma poistovetiš z njo, saj je del tebe. Je odraz razpoloženj in nasploh osebnosti. V šah vča- sih pravim, da sem shizofrenična. Ampak dejansko imam večkrat občutek, da je v meni več osebnosti. Vsak dan se izživi kakšna druga, vse hočejo priti do izraza. Nihče se ne počuti dva dni enako, pa tudi s časom se spreminjamo. Ravno v tem je čar življenja.« Ali tudi drugače čutite? Je mar na obzorju kakšna nova ljubezen? »Nič ne povem, naj to ostane skrivnost. Vse se spreminja...« Sonce v vašem življenju je sin Miha... »Že zjutraj, ko vstanem, me Miha nasmeji. Začel je in- tenzivno govorid. Nikoli ne bi verjela, da otrok pri dveh letih že toliko stvari ve, razmišlja in tako smešno pove.« Glede na to, da sta mami- ca in očka glasbenika, ver- jetno tudi Miha že preizku- ša svoje glasovne sposobno- sti? »Skupaj z mano prepeva na ves glas in preizkuša, kako visoko lahko poje. Moram priznati, da mi konkurira. Ver- jetno nisva prav prijetna sose- da.« Ko smo že ravno pri glasu, kako ga negujete in ohra- njate? »S pivom. (Smeh.) Zadnje čase zelo slabo pazim na glas. Razmetavam ga na vse konce in kraje. Če bom dolgo to počela, od njega ne bo veliko ostalo. Do junija imam zelo natrpan urnik, potem pa si bom glas malce odpočila. Če ne, ne bom dolgo pela. Pred- vsem govorjenje škoduje pet- ju, jaz pa zelo rada govorim.« Še en cilj ste si zadali do poletja... »Zelo rada jem čokolado, vendar se ji bom do poletja odpovedala, ker povzroča nadležne mozolje, ki pa si jih trenutno ne morem privošči- ti. Upam da bom zdržala, po- leti pa v en kot z goro čokola- de...« Pred časom ste presenetili s skladbo Abrakadabra, kakšni pa so bili odzivi na skladbo z naslovom 090? »Ljudje se sprašujejo, če bom zdaj postala nespodob- na. Presenečeni so in prav je tako. To je bil tudi namen - prikazati navihano Marto. Za- kaj pa ne? V katerikoli časopis pogledamo, vidimo, kaj se ponuja in prodaja. Zakaj ne bi o tem zapeli? Sicer pa so odzi- vi glasbenikov z glasbenega stališča zelo pozitivni.« Marta je polna presene- čenj. Eno bo v kratkem izšlo na zgoščenki. Že nekaj časa si je želela narediti izdelek, na katerem bo lahko izživela svoje glasovne sposobnosti, ki pa niso kar tako. Torej - pusdmo se.presenetiti. SABINA KRANJEC Foto: GAŠPER DOMJAN Marta Zore ob jutranji kavi. Na koncert! • v dvorani Kulturnega cen- tra Laško bo jutri ob 19. 30 nastopila Tinkara Kovač ob spremljavi kitarista Mateja Brodarja. Na koncertu bo zapela tudi nekaj novih skladb s svojega tretjega al- buma Na robu kroga. • V Mladinskem centru Ce- lje prirejajo jutri zvečer Greesy Champagne Night, začinjen s šampanjcem v posebno funky - erodčnem ambientu. Še posebej so za- želeni obiskovalci v funky oblačilih, ki bodo tudi na- grajeni. • Jutri zvečer bo v diskoteki Tarantela v Slovenskih Ko- njicah nastopil Jan Pleste- njak s primorsko skupino Heavenix. • Ska-punkerji Elvis Jack- son so se vrniU s krajše tur- neje po Švici, v soboto, 31. marca, pa bodo nastopili v celjskem klubu Kljub. SK EKSPRES EKSPRES • Na vrh angleške lestvice naj- bolje prodajanih albumov se je sedem tednov po ponovnem izidu sicer že leta 1998 objavlje- nega LP-ja »Songbird« prebila leta 1996 umrla ameriška pev- ka Eva Cassidy. V ZDA so še vedno na vrhu Dave Matthews band s ploščo »Everyday«, v Nemčiji pa najvišjo pozicijo že četrti teden zaseda Dido s ploš- čo »No Angel«. • Izšel je dvojni CD »Antho- logy« s pregledom 32 najvid- nejših del legendarnega kitar- skega virtuoza, pevca in skla- datelja Georgea Bensona. • Star 65 let je umrl John Phillips, ustanovni član in av- tor nekaterih največjih uspe- šnic legendarnih Mamas and the Papas. • Številnim zbirkam uspešnic Alicea Cooperja, ki so jih v preteklosti izdajale različne založbe, za katere je v prete- klih tridesetih letih delal ta ameriški šok-rocker, se je pred dnevi pridružila še ulti- mativna zgoščenka »The Defi- nitive Ahce Cooper«, na kateri so končno zbrane vse njego- ve največje uspešnice. • Nemška kralja osladnih štanc Modern Talking sta prejšnji teden s singlom »Win The Race« napovedala sko- rajšnji izid novega albuma »America«. Prva velika pro- mocija omenjene pesmi, ki je izbrana za nemško himno Formule 1, bo na prestižni dirki v Monte Carlu. • Po nekajletnem premoru se na sceno spet vrača v de- vetdesetih najpopularnejši švedski pop duo Roxette. Per Gessle in Marie Fridriksson sta posnela 12 skladb, ki se bodo 2. aprila znašle na nju- nem novem albumu »Room Service«. Prvi single »The Centre Of The Heart« se že vzpenja prod vrhu večine evropskih lestvic. • V nakupovalnem centru v indonezijski metropoli Dža- karta je med promocijo nove plošče britanskega boy-benda Al prišlo do prerivanja in pa- nike, v kateri so umrle štiri najstnice. Za tragedijo je me- nagment skupine obdolžil or- ganizatorja, ki je namesto 2000 vreščečih najstnic predvi- del prihod le nekaj sto obože- valk te zasedbe, ki je zaslovela s priredbo pop klasike »Take On me« norveških A-Ha, pred nedavnim pa vrh angleške in še kakšne lestvic zasedla s pe- smijo »Old Brand New You«. • Po bolj ali manj uspešnih izletih v solistične vode so- bork iz skupine Spice Girls se je te dni na samostojno pot podala tudi Emma Burton in izid prvega albuma »A Girl Like Me« najavila s pesmijo »What Took You So Long«. • V sobota, 31. marca, bodo v izolskem klubu Ambasada Gavioli rolali Petar Dundov, Blake Baxter, James Ruskin, Psiho, Sputnik, Amor & Da- rian, Dave Manali, Miss Jools in Paolo Barbato. • Z enomesečno zamudo - konec aprila - bo končno le izšla najbolj pričakovana plošča v Sloveniji. Gre seveda za drugi album skupine Sidd- harta, ki bo izid LP-ja pospre- mila z veliko turnejo, ki bo obsegala več kot 30 koncer- tov. • Edina slovenska reggae za- sedba Sunny Orchestra je po precej neuspešnem nastopu na letošnji EMl, kjer je skupaj z l-x bandom odigrala pesem »To ni zame«, s svojega lan- skega drugega albuma »V hri- be na Karibe« na domači trg lansirala drugi single »Da si ne bi kej naredu«. • Primorski veteran Tblio Furlanič bo svoj prvi solo izdelek »Brez rdeče nid« v živo promoviral ob spremlja- vi odličnih Planet Groove. Ti pa bodo kmalu posneh tudi video za svoj tretji single »Okus resničnosti« s plošče »Zakon groovitacije«. • Klemen Klemen kljub ne- kaj neprijetnim situacijam na Štajerskem brez težav polni klube po vsej Sloveniji. Nje- gove »Keš pičke« so v nekaj mesecih po izidu albuma »Tr- now Staji«, ki se še vedno odUčno prodaja, postale pra- va himna širokohlačnikov, le- tošnji dobitnik nagrade Bu- merang za prodor 2001 pa svojim podanikom kot drugi single ponuja ljubezenski iz- liv »Stili Love Her«. Sredi maja bo posnel tudi nov video, za katero skladbo, pa boste od- ločili vi z glasovanjem po elektronski pošti KlemenKle- men@email.si. STANE ŠPEGEL Danes, v četrtek, 29. marca, ob 21. uri, bo v Krčmi pri Zamorcu koncert Američana iz New Orleansa z imenom Les Getrex. Sodeloval je že z mnogimi legendami svetovne glasbe (Fats Domino...). Več informacij dobite na strani www.LESGETREX.com. Vabljeni. Vstopnine ni. VRTIUAK POLK IN VALČKOV TY VODIČ 31 32 TY VODIC TY VODIC 33 34 TV VODIC FILM - TELEVIZIJA 35 Štirje Viktorji Jonasu Tudi Celjani zaznamovali prireditev - Mikiju Mustru viktor za življenjsko delo Zmagovalec viktorjev je jonas. Za televizijsko oseb- jjost oziroma voditelja za- [,avne televizijske oddaje so ga izbrali ljudje, pa tudi aka- demija Viktor. Nagrajena je Ijila tudi oddaja Lepo je biti (jiilijonar v kategoriji televi- zijska oddaja in zabavna te- levizijska oddaja. Štirikrat jino iz njegovih ust lahko jlišali le »hvala«. Morda je tudi to veliko, saj so mnogi ugibali, ali bo Jonas na pri- reditev sploh prišel. Viktorja popularnosti sta dobila še Andrej Karoli v ka- tegoriji radijska osebnost in glasbena izvajalka Nuša De- renda. Andrej se je stisnil k ženi Suzani, se delal nepriza- detega, ko pa je slišal ime, mu je odleglo. »Če ne bi dobil Viktorja, ne bi bil prizadet, saj veliko pomeni že to, da si nominiran.« Strokovne Viktorje so po- I delili še Živi Rogelj za obe- itavno medijsko osebnost. Val 202 je najbolj popularna radij- :ska postaja, najboljša infor- mativna oddaja so Odmevi, ! umetniška televizijska oddaja I pa Gibljive slike. Za posebne dosežke so na- Igradili režiserja Miho Hoče- varja. Viktorja za življenjsko delo, katerega pokrovitelj je Ministrstvo za kulturo, je prejel mojster animacije Mi- ki Muster. Podeljevalec, Ce- ljan Mojmir Sepe, je kipec izročal že drugič in izrazil upanje, da Viktorja ne bodo preimenovah v Mojzesa za' življenjsko delo. Miki Muster je bil presenečen nad prizna- njem in ni bil tako jedrnat kot Jonas. »Imam zelo dolg staž, saj se z animacijo uk- varjam že več kot 55 let. So- deloval sem na najrazličnej- ših medijskih področjih, ko še ni bilo revij, malokdo je imel radio, televizije prav ta- ko še ni bilo. Bili smo dobe- sedno v kameni dobi. Kot študent sem se preživljal s petjem zabavne glasbe in z risanjem karikatur za časopi- se, ilustracije, za Pavliho sem risal vice. Najbolj popularni so moji stripi. Te so brali vsi, od starih do mladih. Zdaj pa počasi zaključujem, ne prev- zemam večjih naročil, še vedno pa bom risal za najm- lajše.« Ilustriral je učbenike za otroke za prvi razred de- vetletke, mamice pa ga več- krat sprašujejo, kje so njego- vi Cik-Cak zajčki. »V modi je računalniška animacija, ven- dar gre za visoko tehniko, ni pa življenja.« Na prireditvi smo poleg Celjana Mojmirja Šepeta lahko videli tudi celjsko sku- pino Nude, ki je ob spremlja- vi p^lesalk Studia za ples Igen Celje premierno izved- la novo skladbo. Njihov sti- Ust je bil Alan Hranitelj, ki je »nagce« oblekel v kombine- zone s predstave Dragana Ži- vadinova Vesoljska postaja. Prav tako je poskrbel za iz- gled plesalk in koreografa Igorja Jelena, ki je na ban- ketu blestel v posebnem moškem svilenem bodyju, temnomodrem sakoju in čr- nih sandalih. —-- SIMONA BRGLEZ Jonas Žnidaršič Občina Šentjur pri Celju, Mestni trg 10, 3230 Šentjur objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV »AKCIJE MUDIH« V OBČINI ŠENTJUR PRI CEUU V LETU 2001 1. Predmet razpisa sofinanciranja programov »akcije mladih« je: 1.1 sofinanciranje akcij, ki jih bodo v letu 2001 pripravili mladi oz. bodo namenjene otrokom in mladini in niso sofinancirane iz drugih proračunskih postavk. 1.2 sofinanciranje specialnih izobraževalnih programov v tujini. 2. Na razpis se lahko prijavijo pod točko 1.1 društva in organizacije, ki so registrirana v Občini Šentjur pri Celju, izjemoma pa tudi društva in organizacije, ki niso regi- strirane v Občini Šentjur pri Celiu, vendar izvajajo svoje pro- grame tudi za mlade iz Občine Šentjur pri Celju; pod točko 1.2 fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Šentjur pri Celju. 3. Prijave je potrebno oddati, za vsako akcijo posebej, na pripravlje- nih obrazcih, ki so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Šentjur in jih je možno naročiti tudi preko elektronske pošte na naslovu martina.ljubej@obc-sentjur.si 4. Rok za prijavo na razpis je pod točko 1.1 do ponedeljka, 30. aprila 2001, pod točko 1.2 do porabe sredstev. 5. Naslov za pošiljanje prijav je: Občina Šentjur pri Celju, Oddelek za družbene dejavnosti. Mestni trg 10, 3230 Šentjur, s pripisom »javni razpis - akcije mladih«. 6. Sredstva bodo razporejena po sprejemu Občinskega proračuna za leto 2001. O odobrenih sredstvih bodo predagatelji obveščeni s sklepom v 30. dneh po sprejetju proračuna. 7. Sofinanciranje občine bo največ pod točko 1.1 do 50 % vrednosti posamezne akcije pod točko 1.2 do 25 % vrednosti Skupna vrednost sredstev namenjenih sofinanciranju razpisa- nih vsebin bo enaka višini sprejete postavke »akcije mladih« v občinskem proračunu. 8. Odobrena sredstva za sofinanciranje bodo predlagatelju naka- zana po izvedbi akcije, ko bo le-ta predložil vsebinsko in finančno poročilo z dokazili. 9. Prednost bodo imeli programi, ki bodo vključevali večje število udeležencev (pri prijaviteljih, ki nimajo sedeža v občini Šentjur, bomo upoštevali udeležence iz občine Šentjur) in bodo financira- ni z več lastnimi sredstvi. V primeru neizkoriščenih sredstev bo razpis ponovljen v mesecu septembru 2001. Občina Šentjur pri Celju Prežeči tiger, skriti zma| Zelena usoda je 400 let star meč, ki ga želi odložiti bojev naveličani junak Li Mu Bat Toda namene mu prekrižajo kar po vrsti: skrita ljubezen, ki skrita nikakor noče ostati, sta- ra sovražnica, nova študent- ka, pa še njena simpatija, puš- čavski tat. Naslov filma pome- ni skrivati svojo moč - se pre- tvarjati, da si prežeči tiger - da bi tvoji sovražniki prepozno ugotovili, da si v resnici skriti zmaj. Film je po prvi definiciji bajka; sam režiser Ang Lee (Razsodnost in rahločutnost) priznava, da je to film o Kitaj- ski, kakršna je obstajala le v njegovih mladostnih sanjah. Kar ne pomeni, da ne ujame duha stare Kitajske; njegove zgodovinske podrobnosti so rahločutno popolne. Sanjskost se pozna drugje. V tem, da junaki filma obvladajo veščine duha in telesa, zaradi katerih gravitacije sploh ne upošteva- jo. Njihova telesa niso le kot voda ali veter. Njihova telesa so kot misel In misli gravitaci- ja ne zanima, kajne? Pa je to odbijajoče? Do neke mere je; sploh praktiki bodo posmehlji- vi do letenja ali spiritualno lebdečega razmerja med moj- strom Li Mu Baiem in njegovo ljubeznijo (oh, ta smrtonosna romantika), da ne govorim o nekaterih splošnih newageov- skih smernicah filma. Ampak ja, seveda, new age se je prav- zaprav razvil iz tegale: iz teh veščin, iz taoizma; to so, vsaj delno, njegove korenine. Ang Lee je črpal iz svoje davne kul- ture; če ima ta tolikšen vpliv na sedanjost - pa čeprav pos- plošenega - ni njegov problem. Težko je verjeti, da je njegova pikolovska posvečenost po- drobnostim modna ali zlaga- na. Predrujsti filma so glasba, fotografija, režija, igra (izred- ni Chow Yun - Fat, Michelle Yeoh, Chang Chen in Zhang Zi Yi), predvsem pa zlitje tega v koreografiji To ni kung fu, čeprav film v principu izhaja iz njegove zakladnice. Med vsem bojevanjem se prelije ko- majda kapljica krvi To boje- vanje je ples. Neverjeten, do- mišljijski, brezmejen ples. Ples izzivanja. Romance. Erotike. »Ni rasti brez pomoči. Ni akci- je brez reakcije. Ni želje brez zatajevanja.« In ni konflikta brez harmonije, bi se lahko dejalo. Film, ki ves sloni v bar- vitih konfliktih, zapusti gle- dalce v harmoniji in jim potrdi pravico do sanj. In ker je obe- nem ves film boj za študente, tudi pravice do znanja v bistvu ne zanemarja. Dobra kombi- nacija. PETER ZUPANC Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: znani film Ang Leeja se imenuje Razsodnost in rahločutnost. Nagrajenci so: Ivana Repič, Gotovlje 203, Žalec; Valter Guček, Pod gradom Celje in Jože Čede, Razbor 7a, Dramlje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: v filmu Dokaz življenja igra letošnji Oskarjev nagrajenec. Kdo je to in za vlogo v katerem filmu je bil nagrajen? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 2. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike Vstopnice za ogled filma. Plesalka v temi Zadnji trije filmi Larsa von THerja Lom valov. Idioti in Plesalka v temi imajo eno skupno lastnost: iz ljubezni žr- tvujočo se žensko. Tokrat je to Bjork, plesalka v temi, ki bo sčasoma oslepela in ki se po- čuti najbolje, ko iz šumov, ki jo obdajajo, skomponira glas- bo, mjuzikl na katerega po- tem v svojih sanjarjenjih ple- še. Tedaj se Larsova dogmatič- na ena kamera zamenja z množico digitalk (v najbolj množičnih prizorih jih je men- da bilo kar sto), sive barve vsakdanjika postanejo pestre in močne, zvok v kinodvorani pa iz nekako skrčenega in va- se zaprtega postane odmeva- joči, iz vseh strani prihajajoči multi stereo. Njene sanjarije so ameriški film. Ker se Bjork ravna po indicih teh sanj, ker se ravna po nikomur povsem razumljivi in nikomur razlo- ženi notranji etiki, pride do sodne obravnave. Na kateri prav vsa dejstva kažejo proti njej. Zato je razsodba, kakr- šna je. Toda mi in ona vemo, da je resnica drugačna, dejs- tvom navkljub, le braniti se ne moremo. Kritika na ame- riški sistem - sodni in druga- čen? Na razpoke v njem, na njegovo nefunkcionalnost? Se- veda. Lars von Trier je sicer še vedno predvsem provokator, in za malenkost je moteče, da si Selma toliko poti in toliko izbir pred sabo zapira sama - morda zato, da bi režiser zah- teval našo odločitev za eno stran? Ker podobne zahteve so ali protislovne ali pa včasih zanalašč spregledajo (so slepe za) rešitve, ki so znntraj siste- ma že podane. To je verjetno vsaj en razlog za razdvajanje polival pri publiki in tudi kri- tiki Če si je Bjork zaslužila zlato palmo v Cannesu; film pa še ostale nagrade? Vprašanje je relativno. Igrala res ni, ker je pač bila ona sama, zamišlja- joč si, kako bi se obnašala v podobnih okoliščinah - name- sto obratno - zato težko, da je ravno najboljša igralka. Pa vendar je oboje, igra in film v celoti, tako originalno in av- torsko; da si zasluži najmanj posebno pozornost...če že ne premislek in hvalo. P. Z. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 29.3. do 4.4. ob 16.30 in 18.30 komedija Scary movie - film, da te kap, ob 20.30 akcijska romanca Pre- žeči tiger, skriti zmaj (10 no- minacij in 4 Oskarji 2001: tuj film, kamera, scenografija in glasba). Mali Union: od 29.3. do 3.-4. ob 18. in 4.4. ob 20. zgodovin- ski spektakel Gladiator (12 nominacij in 5 Oskarjev 2001: film, glavna moška vloga - Russell Crowe, kostumi, zvok in vizualni učinki). Od 29.3. do 3.4. ob 21. drama - mjuzikl Plesalka v temi. Kino Metropol: od 29.3. do 4.4. ob 16., 18.30 in 21. 30. in 31.3. ob 22.30 ter 31.3. ob 10. akcijski triler Dokaz življe- nja. Kino Žalec: 30.3. in 1.4. ob 20. srhljivka Prava frekven- ca, 31.3. ob 20. in 14. ob 18. romantična komedija Prva ljubezen. 36 ZA AVTOMOBILISTE Sejem za stroko Uspešna razstava gospodarskih vozil, manj zadovoljni motoristi Sejemski trojček, kot so no- vinarji poimenovali tri sose- jemske prireditve -12. Avto in vzdrževanje, 4. Moto boom in 2. razstava gospodarskih vozil - letos ni ravno žarel od blišča, ki pritegne običajne obiskovalce takšnih priredi- tev. Pač premalo zloščene pločevine in lepih deklet. Tb- di zato organizatorji hitijo z napovedmi za prihodnje leto. Vzrok za piškavo bero med osebnimi avtomobili je menda ljubljanski avtosalon, ki seveda pritegne vse, kar se na sloven- skem trgu ukvarja z avtomobi- lizmom in izprazni njihove se- jemske zaloge, tako da drugi sejmarji žalostno zobljejo drobtinice. Tudi v Celju so čast več ali manj reševali lokalni prodajalci in s težavo zapolnili polovico razstavne hale. Tako so obiskovalce, ki se niso mogli naslajati nad novimi dosežki bencinske industrije, tolažili z muzejskimi primerki, ki jih je na razstavišču zbralo savinjsko društvo starodobnikov, in z ob- novljenimi citroeni, ki so jih njihovi ljubitelji spremenili v zloščena svetišča. Zato je bila toliko bolj uspe- šna druga razstava gospodar- skih vozil, na kateri so se zbrali praktično vsi slovenski uvozni- ki, doživeli pa smo tudi nekaj slovenskih premier. Omeniti velja mariborski M. P. P. raz- voj, ki so predstavljali svojo avtobusno nadgradnjo marbus B4 080, s katerimi želijo resne- je nastopati tudi na tuji tržiš- čih. Zanimiva je bila tudi raz- prava na srečanju nekaterih predstavnikov uvoznikov pred otvoritvijo razstave, na kateri so poudarili, da se »slovenski trg počasi kristalizira, oziroma čisti«, kar pomeni, da bo »po- časi ostalo vse manj malih pre- voznikov z enim do dvema tovornjakoma, posel pa se bo skoncentriral v velikih in sred- njih podjetjih«. Malo manj za- dovoljni so bili z makadam- skim poligonom za preizkuša- nje vozil, na katerem so se prašili njihovi zloščeni lepot- ci, zato pa so ga toliko bolj oboževali obiskovalci, ki so podili grmeče stroje po luknja- stih ovinkih. Največje razočaranje sejma pa je bil gotovo četrti moto boom, prireditev, ki so jo sicer za svojo vzeli slovenski moto klubi. Izredno skromna po- nudba motociklov in opreme za njih, prevladovali so pred- vsem skuterji in motocilki z majhno prostornino motorjev, je užalostila številne obisko- valce, ki so se tolažili na letos prvič organizirani razstavi pre- delanih motociklov. Videti je bilo nekaj res lepih izdelkov, nagrado za najboljšega pa je pobrala predelana verzija mo- tocikla harley davidson, men- da vredna kar 75 tisoč nemških mark. Vzdušje je popestrila tu- di sobotna poplava motoristov (po podatldh organizatorjev jih je bilo okoli tisoč), ki so s svojo usnjeno folkloro povzro- čali drhtavico med bolj posvet- nim delom publike. Vse povedano je pač posle- dica tega, da je Avto in vzdrže- vanje predvsem strokovni se- jem, namenjen strokovni jav- nosti. Ta je bila s sejmom zadovoljna, trdijo organiza- torji, čeprav je bilo izza stoj- nic slišati pripombe, da bi ga zlahka organizirali vsaki dve leti. Na to kaže slaba udeležba strokovnih predavanj in spremljajočih prireditev, na primer tekmovanje za naj- boljšega avtomehanika so mo- rali letos kar odpovedati. Zato pa smo dobili nespornega kra- lja med vulkanizerji, saj je Igor Sirk že tretjič zapored pometel s konkurenco, tako da prirediteljem ni ostalo dru- gega, kot da so mu prehodni pokal podelili v trajno last. Slovensko ekološko gibanje je z Obrtno zbornico Slovenije pripravilo tudi razpis, za eko- loško neoporečno delavnico, merilom pa je ustrezalo vseh devet prijavljenih. Ob vsem povedanem je ra- zumljiva želja organizatorjev, da bi sejemsko dogajanje skrči- li s petih na štirih dni. Tudi letos je bil prva dva dni obisk skrom- nejši, konec tedna in lepo vre- me pa sta na sejmišča privabila večjo množico. Po uradnih po- datldh organizatorjev okoli 23 tisoč ljudi. Precej manj od lan- skega rekorda, ko so gostili 31 tisoč ljudi. A lani ni bilo ljub Ijanskega avtosalona. V Celju s( napovedali tudi verjetno širitei programske ponudbe, saj naj b »trojčku« pridružili še četrti strokovno prireditev, sejen transportne ponudbe Log) trans, ki je doslej potekal i Mariboru. Bogatejša bo tudi po nudba, obljubljajo v Celju, sa se uvozniki že zanimajo za re zervacijo razstavnih prostora SEBASTUAN KOPUŠy\ Foto: GREGOR KATK Obsejemski program je razveseljeval s poligonoma za karting in preizkušanje skuterjev, največja atrakcija pa so bili cvileči avtomobili v vami šoli Braneta Kiizmiča. Citroen klub Slovenije je žarel od entuziazma svojih članov in njihovih stvariteljskih dosežkov. Priznanja in nagrade Celjski sejem je letos vsa priznanja in nagrade za razstavljavce podelili ljubljanskim podjetjem. Priznanja so prejeh: Anet za celovito in kvalitetno predstavitev rezervnih delov za vse vrste vozil, Gama center za predstavitev avtomatskega kombinirane- ga kompleta za rabljena motorna olja ter Koch servisna oprema za predstavitev analizatorjev izpušnih plinov BEA 350 in visoko strokovno predstavitev celotnega programa. Bronast znak je šel Elektromitu za pregledno in smiselno urejen razstavni prostor in zelo kvalitetno predstavitev opreme za vozila v servisno storitveni dejavnosti. V Produktu so se veselili srebrnega znaka za celovito, visoko strokovno predstavitev opreme za avtoservi- sne delavnice. Zlati znak pa je Celjski sejem predal Združenju dobaviteljev prvovgradnih rezervnih delov SZ za celovito, visoko strokovno in inovativno predstavitev. Duša moto booma je bila prva razstava predelanih motociklov, ki so jo zaljšale »bajkerske« hostese. ZA AVTOMOBILISTE 37 C5 je novi in veliki citroen [»Ja slovenskem trgu bo 19. ^pfila, se pravi na prvi dan jovenskega avtomobilskega l^lona, stekla prodaja novega ^jlikega citroena z oznako C5. 0 . To je avto, ki je narejen na povi osnovi, ta pa bo hkrati njdi osnova za večji citroen z ji^nako C6. S tem avtomobi- Ipni bodo nadomestili XM, v [Pin času pa C5 zapolnjuje pfaznino med sedaj še »žive- jo« xantio in upokojenim XM. (;re za razmeroma velik avto- j)obil (461 centimetrov dolži- ne), ki se navzven ne dokazuje jl^kšno karoserijsko oziroma lljlikovno posebnostjo. To je g klasična triprostorska li- luzina, ki ima razmeroma Jfomen prtljažnik v osnovni lostavitvi (456 litrov) in je po (foje dokaz tehnološke spo- jobnosti francoske avtomobil- ske tovarne. Pri podvozju so za C5 uporabili tretjo generacijo znanega hidrativnega vzmete- nja, ki se samodejno prilagaja cestni podlagi (zniža pri večjih ^trostih na dobrih in zniža pri manjših hitrostih na slabih ce- stah) in tudi skrbi za ustrezno udobje. Pri tovarni pravijo, da ta sistem ne potrebuje poseb- ne nege vse do 200 tisoč kilo- metrov oziroma prvih pet let življenja tega avtomobila. Mo- torjev je za sedaj pet, vendar med njimi vsaj uradno ni 1,8- litrskega agregata, ki bi bil za slovenski avtomobilski trg še posebej zanimiv. Tako za sedaj predstavlja osnovo 2,0-litrski motor s 136 KM pri 6000 vrtlja- jih v minuti, medtem ko zmore 2,0-litrski HPI agregat 143 KM pri 6000 vrtljajih. Največ moči ponuja 3,0-litrski šestvaljnik (210 KM pri 6000 vrtljajih v minuti), sledita pa dva turbodi- zelska motorja iz serije HDl, in sicer 2,0-litrski s 110 KM, ter 2,2-litrski s 135 KM. Kot že rečeno, C5 pripelje na sloven- ski trg 19. aprila, proti poletju, verjetno junija, pa tudi kombi- jevska izvedenka z oznako break. Seal V skrbeh španski Seat je v 100-od- stotni lasti nemškega • Volksvvagna in je lani pro- dal 514 tisoč osebnih avto- mobilov. Njegov promet je bil vre- den 1,06 bilijona pezet, kar je bilo za devet odstotkov več kot leto prej, vendar se je čisti dobiček povečal le za 2,3 odstotka. Letošnja pro- daja je nekaj slabša, še po- 'sebej na domačem, se pravi španskem trgu. Pri Seatu pravijo, da utegne biti letoš- nje leto zanje precej napor- no, pri čemer naj bi tovarna zgubljala konkurenčnost na tujem zaradi razmeroma vi- soke domače inflacije. Citroen C5 že prihaja na naš trg. Novost koncerna Volksvvagen - škoda fabia limuzina. I Maja škoda fabia limuzina ženevski avtomobilski salon bo oziroma je prinesel vrsto novosti. Med slednje, še posebej zanimive za slovenski trg, je treba šteti tudi novo izvedenko škode v limuzinski varianti. Škoda fabia limuzina bo dolga 422 centimetrov in ji bodo namenili skupaj šest motorjev, od tega štiri bencinske in dva turbodizelska; vsi agregati prihajajo iz skupine Volksvvagen, ki je pač lastnica Škode. Škoda fabia limuzina bo imela ob osnovni postavitvi sedežev 438-litrski prtljažnik, pri nas pa bo avto po sedanjih napovedih na voljo sredi maja. O cenah ni še nič znanega. Alfa 147 za slovenske kupce Med avtomobile, ki dokazujejo vso izjemnost in kvalite- to italijanskega oblikovanja, je treba nedvomno šteti nam še Drecei neznano alfa romeo 147. S tem avtomobilom je ape- ninska avtomobilska hiša za- menjala dva modela (alfi 145/ 146) in lani tudi osvojila naslov evropski avto leta 2001. Sedaj vozi alfa romeo 147 na sloven- ski avtomobilski trg, pri čemer uradni predstavnik računa na prodajo nekako 250 avtomobi- lov. Alfa romeo 147 je trenutno najmanjši avtomobil te tovar- ne, saj meri v dolžino 417 centi- metrov. Za sedaj bo na voljo le v varianti s tremi vrati, medtem ko petvratno različico napove- dujejo za sredino leta. Oblika je, tako kot vedno, stvar okusa, toda drži, da gre za lep, očem dopadljiv avtomobil. Ob medo- sni razdalji 254 centimetrov je v prtljažniku ob osnovni postavi- tvi na voljo 280 litrov prostora (ob podrtih zadnjih sedežih pa 1030 litrov). Serijsko je dobro opremljen: protiblokirni zavor- ni sistem ABS z elektronskim delilnikom zavorne moči, osrednja ključavnica z daljin- skim upravljanjem, ročna kli- matska naprava, merilnik zu- nanje temperature, radijski sprejemnik ter kar šest zračnih varnostnih blazin. Ob osnovni opremi, ki jo imenujejo pro- gression, bo na voljo še boga- tejša z oznako distinctive in connect. Motorna ponudba je še kar pestra, saj bodo na voljo trije bencinski in en dizelski agregat. Osnovna motorja bo- sta imela gibno prostornino po 1,6-litra, vendar enkrat 105, drugič pa 120 KM, pri čemer obema strežeta po dve vžigalni svečki in po štirje ventili na valj. Najmočnejši je 2,0-litrski mo- tor, ki ponuja 150 KM, medtem ko dizelski zmore pri gibni pro- stornini 1,9-litra 110 KM. Znane so seveda tudi cene. Tako je najosnovnješa izvedenka (1,6) na voljo za 3,3, najdražja (2,0 selespeed) pa za 4,4 milijona tolarjev. Audi A6 - na pregled zaradi napake na vodilih. Passali in audiji na pregled čeprav letos še ni bilo veliko tako imenovanih izrednih pregledov, jih očitno ne bo malo. Začelo se je pri Volksvvagnu, ki pod svojim okriljem kot koncem združuje osem ali celo devet avtomobilskih imen. Tako bo tovarna na izredni pregled poklicala kakšnih 300 tisoč passatov, ki so jih naredili leta 1999. Prav tako naj bi pregledali nekako 260 tisoč audijev A4, A6 in A8, narejenih v času od avgusta 1998 do 1999. Zanimivo je, da naj bi šlo tako pri passatih kot pri audijih za enako napako na vodilih prednjega vzmetenja. O jaguarjih le neuradno Ena izmed redkih evropskih tovarn, ki v Sloveniji še nima uradnega predstavnika, je tudi britanski Jaguar. Lastnik te tovarne je ameriški Ford, ki ga na slovenskem trgu zastopa Summit motors, vendar za sedaj še nič ne kaže, da bi to podjetje tudi uradno prevzelo prodajo jaguarjev. Na avstrijskem Koroškem pa za prodajo teh avtomobilov skrbi podjetje Allrad Grasser iz Celovca, ki bo imelo pri nas svojega predstavnika; ta naj bi bil kmalu »oborožen« z vsemi potrebnimi informacijami o jaguarjih. Upamo lahko le, da je to le prehodno obdobje in da bomo vendarle kmalu dobili tudi uradnega uvoznika. 38 ZA RAZVEDRILO NOVI TEDNIK MODA 39 Modna pomlad v blagovnicah Vele Tradicionalna modna revija v domžalski trgovski družbi Vele prejšnji petek je trgovska ijfužba Vele d.d. v dvorani l(Oinunalnega centra v Dom- ala h pripravila že 10. tradi- cionalno mo