ŠT. 13 - LETO 56 - CELJE, 29.3. 2001 - CENA 300 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Urednica NT Milena Brečko Pol
gasilske< ukrepe, ki ni-
so vedno najbolj razumni. Mno-
gi posegi so med seboj nekoor-
dinirani. Zato si gre več reda
na tem področju obetati od no-
vega zakona o vodah, ki pose-
ga tudi na to področje«, je de-
jal v Celju minister Kopač.
Celjski župan Bojan Šrot je
ministru oporekal in dejal, da
so se vsaj župani občin v po-
rečju Savinje že pred časom po-
vezali, tudi zaradi skupnih
problemov pri zagotavljanju po-
plavne varnosti, a vidnih rezul-
tatov niso dosegli. Predvsem za-
to, ker je država v ta namen da-
jala odločno premalo denarja.
Letos pa državni proračun obeta
še manj kot lani. »Mestna ob-
čina Celje bo za poplavno var-
nost neposredno namenila 60
milijonov tolarjev, še 400 pa
jih bo vložila v urejanje kana-
lizacijskega omrežja, kar tudi
pripomore k poplavni varno-
sti. Toliko denarja smo v ta na-
men vložili že lani in ga bomo
tudi v prihodnje,« je dejal Šrot.
Kopač pa se je »pohvalil«,
bo država za poplavno varn
v porečju Savinje in Sotle
tos namenila skupno okoli (
milijonov tolarjev.
Minister Kopač si največ o
ta od novega zakona o vod
ki naj bi razmejil pristojni
med državo in občino na
dotokih. Sam pa se zavzema
di za ustanovitev vodnega si
^da, ki bi omogočal stabiln
financiranja. »Organizirati
potrebno tudi vodnogospof
sko stroko, ki je danes pre
razdrobljena. V okviru hit
meterološkega zavoda naj bi
to ustanovili upravo za vc
ki bi jo združila,« je povt
in dodal, da je vodnogospo'
ska stroka v Celju: »trenu
kadrovsko popolnoma podi
njena.«
NATAŠA GERKEŠ LED'
občino Tabor?
Občinski svet Vransko je razpravljal o težavah zaradi
neizpolnjevanja nekaterih finančnih obveznosti Občine
Tabor kot soustanoviteljice Javnega vzgojno izobraževal-
nega zavoda Osnovna šola Vransko-Tabor.
Dolg Občine Tabor znaša 2,6 milijona tolarjev. Gre za ne-
poravnane obveznosti za investicijsko vzdrževanje in amor-
tizacijo za leto 1999 in 2000, ki jih mora v celoti pokrivati
Občina Vransko. Občinski svet Vransko je zato predlagal pred-
sednici Sveta zavoda OŠ Vransko-Tabor Mariji Zaje, da proti
Občini Tabor sproži sodni postopek za izterjavo obveznosti.
T. T.
DOGODKI
3
Proračun z načrtovano luknjo
Načrtovanih 750 milijonov tolarjev primanjkljaja v veliki meri pokritih že z lanskim presežkom slabih 540 milijonov tolarjev
Celjski mestni svetniki so
torek sprejeli odlok o letoš-
jg^ proračunu - v občinsko
^l^gajno naj bi se do konca
nabralo nekaj manj kot
I milijard 630 milijonov to-
^rjev, porabilo pa za 6 mili-
^fd 380 milijonov tolarjev,
jr pomeni, da naj bi načrto-
01 primanjkljaj znašal
[jbih 750 milijonov tolar-
ji. A finančna slika Celja je
jnogo svetlejša že ob podat-
da je mestna občina lan-
1^0 leto zaključila z nekaj
janj kot 540 milijoni tolar-
jv presežka, ki seveda osta-
, v občinski blagajni za le-
jjnjo porabo.
Večjih sprememb v razmerju
iroračunskih prihodkov in od-
odkov po prvem branju odlo-
a konec februarja v Celju ni
ilo; za 20 milijonov so se
ovečala le sredstva za zago-
tavljanje poplavne varnosti,
svetniki pa so podprli tudi
sklep, da podjetje Nepremič-
nine iz sredstev najemnin za
poslovne prostore financira
slabih 80 milijonov tolarjev
investicijsko vzdrževalnih del
na objektih družbenih dejav-
nosti. Odločno so zavrnili
amandma, s katerim sta svetni-
ka DeSUS Jože Bučer in Ber-
nard Krivec predlagala povi-
šanje postavke za poplavno
varnost še za 65 milijonov to-
larjev ter na drugi strani skoraj
soglasno, z 29 od 30 glasov
svetnikov, podprli sklep, s ka-
terim so za delovanje klubov
svetnikov namenili 7,9 milijo-
nov več. Spomnimo, da so
svetniki prav na svoji zadnji
seji sprejeli nov sklep o finan-
ciranju dela občinsMh odbo-
rov političnih strank in klubov
svetnikov ter se ob tem še poh-
valili, da bodo končno enkrat
nekaj le prihranili na svoj ra-
čun - a kot kaže, je bilo varče-
vanje sila kratkega veka, saj so
z izglasovanim amandmajem
dvignili proračunsko sofinan-
ciranje za delo posameznega
svetnika s 30 na 50 tisoč tolar-
jev mesečno.
Sicer pa so svetniki soglašali
še z odprodajo občinskega
stavbnega premoženja v višini
200 milijonov tolarjev ter na-
jetjem 250 milijonov tolarjev
posojila, ki bo namenjeno za
gradnjo prizidka k OŠ Hudi-
nja. Sklenili pa so tudi, da se
200 milijonov tolarjev, ki jih
je občina prislužila s prodajo
svojega deleža v družbi Topli-
ce Dobrna, nameni za dokapi-
talizacijo družbe Celjski se-
jem, v kateri je mestna občina
že zdaj največji, več kot 35-
odstotni lastnik. Prav slednje
ter odločanje o tem, ali naj
občina proda 4,2 hektara
zemljišča ob vzhodni strani
nastajajočega športnega parka
Pod Golovcem za gradnjo po-
slovnih objektov, pa je sproži-
lo tudi največ razprav.
IVANA STAMEJČIČ
»Mestni občini Celje kot največjemu lastniku Celjskega
sejma d.d. že doslej ni uspelo preprečiti zgrešene naložbe,
zato bi lahko zdaj, pred dokapitalizacijo družbe, preverila,
ali je uprava, ki družbo vodi, sposobna, da jo vodi še
naprej,« je svetnik Mirko Fric Krajnc sprožil razpravo o tem,
ali je smiselno z občinskim denarjem dokapitalizirati pod-
jetje. Preostali svetniki mu niso pritegnili, menili so, da
novozgrajena dvorana ne more biti rentabilna v enem letu
ter podprli dokapitalizacijo družbe v višini 200 milijonov
tolarjev, za kar so se v občinskem vodstvu odločili na osnovi
strokovne študije.
Pestra kriminalna scena
Na tematsko zanimivem, a
ljub temu slabo obiskanem
lubskem večeru celjskih
podjetnikov, sta v torek ge-
neralna državna tožilka
Zdenka Cerar in vrhovni dr-
'žmi tožilec Franc Mazi go-
'mla o poteh slovenskega
ijžilstva v času tranzicije.
' Kot ugotavlja Zdenka Cerar,
ostaja kriminalna scena v Slo-
eniji vse bolj pestra, saj se
»javljajo najrazličnejše obli-
:e kriminala, ki jih prej pri nas
li bilo - od prepovedanih pre-
lodov čez mejo do suženjstva
n naročenih umorov. Časi, ko
ebil tožilec le posrednik med
lolicijo in sodiščem, so mimo.
'otrebno je tvorno sodelova-
nje med njimi, postopki pa
morajo biti končani v razum-
nem roku, sicer imajo držav-
ljani občutek, da živijo v brez-
pravni drž^i. Za Cerarjevo so
s sociološkega in socialnega
vidika trenutno najhujša kri-
minalna dejanja pri nas pre-
prodaja drog in spolne zlora-
be. Bistveno drugačen kot pred
letom devetdeset je tudi gospo-
darski kriminal, kar je zaradi
velikih sprememb povsem ra-
zumljivo. Kljub tranzicijskim
časom pa kaznivih dejanj ni
bilo toliko, kot bi jih lahko
bilo. V treh letih pravne praz-
nine pred sprejetjem zakona o
lastninjenju bi lahko direktorji
marsikaj naredili, vendar so,
glede na razmere, ki so kar
same vabile k nepravilnostim,
večinoma ravnali zelo pošte-
no, meni Franc Mazi. Nastalo
je sicer zelo veliko obvodnih
podjetij, vendar je bilo v večini
primerov težko dokazati kaz-
nivo dejanje. O korupciji me-
ni, da je zelo neoprijemljiva,
saj nihče ne ve, koliko je pri
nas sploh je, po vseh merilih pa
naša država ni koruptivna.
Po besedah okrožnega držav-
nega tožilca Milana Birse na
Celjskem ni veliko gospodar-
skega kriminala. Predstavlja le
pet odstotkov odkritih kazni-
vih dejanj, v večini primerov
pa gre za poslovne goljufije.
JI
Po požaru je Gorenje še močnejše
Zmogljivosti nove tovarne so dvakrat večje - Odslej večji poudarek drugim dejavnostim znotraj sistema
Prejšnji teden so v Gorenju
•Tadno predali namenu svo-
^ največjo naložbo v zad-
Kih tridesetih letih. Kar 15
Pilijard tolarjev so namreč
fložili v novo Tovarno hla-
plne tehnike in nov obrat
l^lvanizacije. Tovarno so
jicer zgradili že lani in so jo
®3meravali odpreti ob 50-let-
podjetja, a jim je načrte
Nkrižal požar, ki je sep-
fubra popolnoma uničil
flvano.
: 'SgttiŠtlŠIlttSSiiKSIfflttSBM
J- novo tovarno, ki se razpro-
Fa na skoraj 30 tisoč kvadrat-
ih nietrov površin, in novo
jF^ano so v Gorenju za skoraj
Fakrat povečali proizvodne
iPogljivosti hladilno-zamrzo-
programa. Namesto,
IO tisoč aparatov, ki so jih
i^^lej izdelovali v treh ločeni
/fatih, lahko zdaj na leto na-
jpjo 1,5 milijona hladilnikov
Zamrzovalnikov, oziroma 6
^^^ na dan. V tovarni, ki so jo
^pdili tri leta, sestavljajo apa-
na petih montažnih lini-
jah. Celotna proizvodnja je ra-
čunalniško podprta in omogo-
ča sledljivost od začetnega ma-
teriala do končnega izdelka. »Z
novo tovarno hladilne tehnike
smo v Gorenju osvojili najso-
dobnejšo tehnologijo tovrstne-
ga programa bele tehnike v
Evropi. Možnosti, ki nam jih
nudi, bomo poskušali čim bolj
izkoristiti za povečanje doda-
ne vrednosti naših aparatov, za
izboljševanje dela zaposlenih,
za širitev tržnega deleža v Evro-
pi in zunaj nje ter za rast dobič-
ka,« je na otvoritvi povedal
predsednik uprave Jože Sta-
nič. Poudaril je še, da bo sedaj
treba nekoliko umiriti investi-
cijsko dejavnost v nove tehno-
logije ter pozornost usmeriti h
kakovosti in globini obvlado-
vanja proizvodnih in poslov-
nih procesov. Gorenje je v stra-
teškem načrtu dalo poudarek
tudi razvoju in širitvi drugih
dejavnosti znotraj skupine, od
orodjarstva do gostinstva.
Otvoritve se je poleg števil-
nih gospodarstvenikov in po-
litikov udeležil tudi predsed-
nik republike Milan Kučan,
ki je med drugim poudaril, da
daljši zastoj proizvodnje zara-
di lanskega požara ne bi priza-
del le poslovne uspešnosti Go-
renja, ampak bi imel resne
posledice za vse slovensko
gospodarstvo in državo.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
V novi Gorenjevi tovarni je celotna proizvodnja računal-
niško podprta.
Dovolj je bilo
zavlačevanja!
Z gradnjo čistilne naprave bodo v Vitanju pričeli kljub
zahtevi sosedov o ponovnem razmisleku
mtiMmmsmmtmsmk^štmmtm
Krajani Vitanja, ki živijo v
bližini sprejete lokacije za
gradnjo čistilne naprave, so
pozvali Občino Vitanje in
Upravno enoto Slovenske
Konjice k ponovnemu raz-
misleku o primernosti te lo-
kacije. A čas za razmišljanje
je očitno že mimo.
Krajani še vedno pričakuje-
jo, da bodo v občini po raz-
misleku spremenili svojo od-
ločitev in izbrali, vsem fi-
nančnim posledicam in že
sprejetim odločitvam nav-
kljub, drugo lokacijo. Če pa
bodo vseeno pričeli z gradbe-
nimi deli, jim bodo to pre-
prečili z blokado gradbišča,
vztrajajo. Pri tem jih podpira
tudi Trški svet Občine Vita-
nje. Ravno na sestanku trške-
ga sveta so se prejšnji teden
odločili, da pošljejo pobudo
tako občini kot upravni eno-
ti, da zaustavijo vse aktivno-
sti v zvezi z gradnjo čistilne
naprave, dokler se ne razreši
spor s sosedi predvidene lo-
kacije Na gmajni. Kot pou-
darja predsednik trškega sve-
ta Jože Jakop, so ti krajani
prizadete stranke v postopku,
pa če to piše v ustreznem
odloku ali ne, zato brez nji-
hovega soglasja takega pose-
ga v prostor ne smejo naredi-
ti. Pričakuje, da bodo pristoj-
ni tokrat vendarle temeljito
premislili, »da ne bo prišlo
do napake, katere posledice
bi vsi čutili.«
Vitanjski župan Slavko
Krajnc pa ne čuti nikakršne
potrebe po ponovnem razmi-
sleku: »Kar se dogaja, je samo
zavlačevanje brez vsakršnih
strokovnih argumentov. Vsi
vedo, da je strokovna podlaga
za predvideno lokacijo nes-
porna, prav tako potrjeno nes-
porni so bili tudi vsi postopki
odločanja oziroma pridobiva-
nja dovoljenj. Izvajalec torej
lahko prične z deli.«
Da za to ni nikakršnih
ovir, je potrdila tudi načel-
nica Upravne enote Sloven-
ske Konjice Sonja Punčuh,
saj ima vitanjska občina v
rokah pravnomočno odloč-
bo za gradnjo čistilne napra-
ve. Vlogo sosedov predvide-
ne lokacije bodo sicer reše-
vali v upravnem postopku,
toda: »Vloge za obnovo po-
stopka pa ne bodo mogli
dati, saj so imeli možnost
pripomb na ureditveni na-
črt. Ko pa je ta enkrat spre-
jet na občinskem svetu ozi-
roma prej na občinski
skupščini, je mogoče sproži-
ti samo upravni spor. Reševa-
nje upravnih sporov pa je
praviloma dolgotrajno. Si-
cer pa - tudi če bi se odločili
za drugo lokacijo, ne bi šlo
brez zapletov. Nihče nima
rad v svoji bližini odlagališ-
ča odpadkov, čistilne napra-
ve in podobnih objektov.«
MBP
POSVETU
Nova hladna
vojna
VVASHINGTON, 23. mar-
ca - ZDA so napovedale iz-
gon 50 ruskih diplomatov
iz države, od tega štiri ta-
koj, in sicer po aferi z viso-
kim predstavnikom FBI Ro-
bertom Hanssenom, ki so
ga prejšnji mesec aretirali
zaradi vohunjenja za Rusi-
jo in nekdanjo Sovjetsko
zvezo. Rusija je v odgovor
napovedala izgon enakega
števila ameriških diploma-
tov. Ameriški predsednik
George Bush je ocenil, da
so dobri odnosi med Mosk-
vo in Washingtonom še na-
prej možni, kljub napeto-
stim ob obojestranskem iz-
gonu.
Eksplozivna Rusija
MOSKVA, 24. marca - V
treh eksplozijah bomb, ki
so skoraj istočasno odjek-
nile v treh mestih na Sever-
nem Kavkazu na jugu Rusi-
je je umrlo več kot dvajset
ljudi, ranjenih pa jih je več
kot sto. Eksplozije, ki so
odjeknile v mestu Mineral-
ne Vode, Jesentuki in na
avtocesti v pokrajini Kara-
čaj-Čerkezija, so povzroči-
le bombe, podtaknjene v
avtomobilih.
Nesreče in potresi
LIZBONA, GUADELOUPE,
TOKIO, 25. marca - V ne-
sreči avtobusa z romarji je
na Portugalskem je umrlo
14 ljudi, 22 pa jih je bilo
ranjenih. Avtobus je pri kra-
ju Santa Comba Dao na se-
veru države zapeljal v pre-
pad. Na karibskem otoku
Saint-Berthelemy pa je leta-
lo družbe Air Caraibes str-
moglavilo na neko hišo.
Umrlo je dvajset ljudi. Za-
hod Japonske je prizadel si-
lovit potres z močjo 6,4
stopnje po Richterjevi les-
tvici. Umrli sta dve osebi,
161 pa jih je bilo ranjenih.
Makedonski
uspehi
SKOPJE/TETOVO, 26.
marca - Makedonske var-
nostne sile so v nedeljski
veliki vojaški ofenzivi zavze-
le več položajev albanskih
skrajnežev na območju Teto-
va. Visoki predstavnik EU za
skupno zunanjo in varnost-
no politiko Javier Šolana je
ob prihodu v Makedonijo
pozdravil akcijo makedon-
skih oblasti proti albanskim
skrajnežem, hkrati pa dodal,
da je zdaj prišel čas za poli-
tični dialog.
Železniška
nesreča v Belgiji
BRUSEU, 27. marca - V
belgijskem kraju Pecrot v
bližini Bruslja sta čelno trči-
la potniški vlak s šolarji in
prazen potniški vlak, po po-
datkih belgijskih oblasti je
umrlo osem ljudi, sedem pa
je bilo ranjenih, od tega dva
huje. Po doslej znanih po-
datkih se je nesreča zgodila,
ker je strojevodja praznega
vlaka spregledal opozorilne
signale in zapeljal na napa-
čen tir.
□
DOGODKI
Optimistična Planinca
Naj porušijo tudi druge črne gradnje, pravi Alojzija Erjavec - Ograje sporne, veliki objekti manj
v črno gradnjo takoime-
novane naravovarstvene
kmetije v Planinci pod Ka-
lobjem so se njeni stalni pre-
bivalc4 že vselili, v preteklih
dneh pa so se pripravljali na
podiranje dotrajane stare hi-
še. To so storili kljub zadnje-
mu sklepu inšpekcije, ki
zahteva takojšnjo izselitev
iz objekta.
To so med drugim povedali
prejšnji teden na že tretji ti-
skovni konferenci omenjene
kmetije, kjer so govorili pred-
vsem o njenih velikih dosež-
kih na področju ekološkega
kmetovanja. Konferenco je
sklicalo SEG-Slovensko eko-
loško gibanje, ki odločno
podpira gradnjo objekta v Pla-
ninci, četudi brez dovoljenj,
je omenjal predsednik gibanja
Karel Lipič. SEG ima 1400
članov ter vključuje več eko-
loško usmerjenih kmetij, ki
jih je v Sloveniji že na stotine.
Ekološko kmetovanje v Pla-
ninci ocenjujejo z odličnimi
ocenami tudi v Kmetijskem
zavodu Maribor. Prav tako je
navdušen Janko Kač iz pod-
jetja Izvir Žalec, ki se ukvarja
S podjetniškim svetovanjem
ter je dejal, da gre v Planinci
za pilotski projekt novega
kmečkega turizma, kjer je po-
skrbljeno za telo in za dušo.
Pri vsem skupaj priporoča le-
galizacijo na črno zgrajenega
objekta, velikega približno
700 kvadratnih metrov, kar je
bistveno manj, kot je bilo na-
črtovano.
Na tiskovni konferenci so
prav tako omenili, da je njiho-
vo versko obarvano delovanje
danes preteklost. Pri vsem
skupaj je treba spomniti, da je
investitorka Alojzija Erjavec
iz Ljubljane pripeljala v Pla-
ninco najprej Sai družino
(privrženci Sai Babe), pri če-
mer so ji nekateri oporekali,
da zavaja ljudi (za svoje sled-
nike je napisala »sveto pismo
resnice«, v katerem je med
drugim omenjeno njeno brez-
madežno spočetje). Ker je bi-
lo vse to za marsikoga kamen
spotike, so zato v preteklih
dneh ta besedila z interneta
umaknili, so povedali.
Po podatkih prebivalcev na-
ravovarstvene kmetije so vlo-
žili v črno gradnjo 107 tisoč
mark ter veliko prostovoljne-
ga dela. Njena lastnica je Aloj-
zija Erjavec, sredstva pa so v
začetku vložili vsi, vendar in-
vestitorki povsem zaupajo, so
odgovorili radovednim novi-
narjem. Danes živi v veliki
novogradnji trinajst stalnih
prebivalcev, med njimi trije
otroci. Od teh jih je šest pri-
javljenih na zavodu za zapo-
slovanje, saj naj bi bilo zaradi
županovega nasprotovanja tej
črni gradnji onemogočeno tu-
di njeno poslovanje s profi-
tom.
Sicer pa so prebivalci črne
gradnje povedali, da bodo lah-
ko po novem zaradi zmanjša-
ne kvadrature dostavili uprav-
ni enoti novo lokacijsko do-
kumentacijo. Postopek je spet
v teku, zato so precej optimi-
stični. »Inšpekcija lahko poru-
ši gradnjo le preko naših tru-
pel. Naj porušijo tudi vse osta-
le črne gradnje,« je zagrozila
Erjavčeva, ki so jo njeni sled-
niki v času Sai družine javno
oklicali za »mamo Alojzijo«.
Sicer pa je v Šentjurju in
drugih krajih države resnično
veliko črnih gradenj, bolj ali
manj odmevnih. Inšpekcija je
v različnih primerih očitno
različno prizadevna. Pred
kratkim so menda imeli pri
neki zasebni hiši v Šmartnem
ob Paki težave, ker so zame-
njali vrtno ograjo brez potreb-
nega soglasja, je bilo slišati na
konferenci z novinarske stra-
ni...
\> BRANE JERANKO
Razvpita črna novogradnja v Planinci pri Kalobju, ki jo je zgradila, skupaj s somišljeniki,
Alojzija Erjavec. Objekt je za polovico manjši kot ga je nekoč želela verska sekta, vendar z
možnostjo dozidave.
Mladinski center icot politični otrok?
Težko pričakovana otvoritev Žalskega mladinskega centra je v marsičem hkrati tudi sporna - Zaposleni so službe dobili brez javnega razpisa
v nedeljo ob enajstih do-
poldne bo v Ulici talcev l/a v
Žalcu otvoritev Žalskega
mladinskega centra - ŽMC.
Mladinski center, v katerem
bo redno zaposlena ena de-
lavka, druga dva delavca pa
preko javnih del, bo organi-
ziran kot društvo. Občina
Žalec pa je vse tri zaposlila
brez javnega razpisa. To jezi
predvsem tiste mlade, ki so
pomagali pri pripravi pro-
grama Žalskega mladinske-
ga centra v času, ko je bil ta
še v povojih, zdaj pa so,
pravijo, od dogajanja po-
vsem odrezani.
, - C ' " , ~ , v«
Eden tistih, ki je pripravil
• program Malo mestece Žalec,
je Gregor Čulk, predstavnik
žalske subkulture, ki s svojimi
radikalnimi akcijami pogosto
moti delovanje uradnih struk-
tur. Program Malo mestece, ki
ga je Čulk predstavil januarja
na novinarski konferenci v Ce-
lju (pri pripravi sta mu poma-
gala Rok Žagar in Bruno Kot-
nik) je očitno v marsičem
navdihnil tiste, ki so pripravili
nov program Žalskega mla-
dinskega centra. Le-tega bo
vodila diplomirana novinarka
Dominika Sambolič, preko
javnih del pa bo ob delavki, ki
bo skrbela za administracijo,
kot organizacijski vodja zapo-
slen še Rok Žagar, sicer pred-
sednik Študentskega kluba
Žalec, ki namerava, čeprav
mu je v začetku leta potekel
status študenta, predsednik
ostati še naprej. »Zakonskih
omejitev ni, zato bom delo
predsednika Študentskega
kluba opravljal do naslednjih
volitev, ki bodo ob začetku
prihodnjega študijskega leta,«
pravi Rok Žagar. Večina čla-
nov nadzornega odbora Štu-
dentskega kluba se z njim ne
strinja in v začetku aprila na-
meravajo sklicati sejo nadzor-
nega sveta.
Brez vmešavanja
»Občina se v program delo-
vanja mladinskega centra ne
bo vmešala; to prepuščamo
mladim, ki bodo v centru za-
posleni,« je povedal župan
Občine Žalec Lojze Posedel.
»Ljudje, ki smo jih zaposlili,
so bili res izbrani brez javnega
razpisa; za predloge smo se
pozanimali na Zavodu za za-
poslovanje, pri Skali PUM in
drugih ustanovah, ki se ukvar-
jajo z mladimi in te ljudi do-
bro poznajo. »ŽMC je organi-
ziran kot društvo in sicer zato,
ker to skrajša postopek usta-
novitve, takoj, ko bo mogoče,
pa ga bomo preoblikovali v
javni zavod. Center bo imel
svoj žiro račun, v proračunu
smo za delovanje v začetni
fazi namenili 5 milijonov to-
larjev, potem pa bomo po po-
trebi ta znesek povečali, saj
vemo, da toliko za celoletno
delovanje mladinskega cen-
tra, v katerem bodo dejavnosti
potekale vsak dan, ni dovolj.«
Na vprašanje, ali se bo iz
proračuna financirala tudi pla-
ča v Žalskem mladinskem cen-
tru zaposlene delavke, župan
Posedel ni odgovoril, po neu-
radnih podatkih pa je Samboli-
čeva za delo v mladinskem
centru zahtevala okoli
200.000 tolarjev na mesec.
Program
»v program delovanja ŽMC
bomo skušali vključiti mlade od
12. do 27 leta starosti in to ne
glede na status, ki ga imajo,« je
povedala Dominika Sambolič.
»Program centra smo že predsta-
vili v osnovnih in srednjih šolah,
saj želimo, da bi mladi dejavno
sodelovali tudi pri oblikovanju
vsebinskega dela programa. Pri
pripravi programa imamo zapo-
sleni povsem proste roke, ena od
pomembnih dejavnosti centra
pa bodo informacije za brezpo-
selne.«
Če bo center dobro obiskan,
bo vsekakor dosegel svoj na-
men - in v .tem primeru .nena-
vadni načini zaposlovanja, or-
ganiziranja, financiranja in
samovolje nekaterih posa-
meznikov v občini, ne bodo
igrali nobene vloge več. Da bi
mladinskemu centru le uspelo
mlade z ulice privabiti k bolj
smiselnim dejavnostim in da
bi držala županova obljuba,
da je Občina Žalec odprta za
vse nove ideje in za ljudi, ki so
pripravljeni pri izvajanju le-
teh sodelovati.
^ alma m. sedlar
žalski mladinski center bo
imel prostore na Ulici talcev
l/a v Žalcu. Ob delavnikih
bo odprt od 8. do 19. ure, ob
petkih do dvaindvajsete, ob
sobotah pa od desete do
dvaindvajsete. Na otvoritvi,
ki bo to nedeljo ob 11. uri, bo
nastopila skupina Tabu.
Uicinitevobsoteijsice proge
Nameravana ukinitev že-
lezniškega prometa na progi
med Zagrebom (oziroma
Savskim Marofom) in Ku-
mrovcem razburja prebival-
ce obmejnih krajev Hrvaške.
Zato je bil v Kumrovcu sesta-
nek, na katerega so povabili
tudi slovensko stran. Ta je
namreč prav tako zainteresi-
rana za ohranitev prometa.
Proga je za prebivalce tega
dela Hrvaškega Zagorja živ-
ljenjskega pomena, zanjo je
interes tudi na slovenski stra-
ni. Najprej, pred desetletjem,
so ostali brez vsake možnosti
javnega prevoza prebivalci ob
progi Imeno-Zagorska Sela-
Kumrovec (uporabljali so ga
prav tako potniki s slovenske
strani), saj je bil železniški
promet ukinjen. Zadnja leta
so še vozili vlaki med Ku-
mrovcem in Zagrebom, zdaj
pa železniško gospodarstvo
nima denarja niti za obnevo
preostalega dela proge.
Sestanka so se udeležili
predstavniki Hrvaških že-
leznic ter župani obmejnih
občin Klanjec, Tuhelj, Za-
gorska Sela, KraljeVec na
Sutli in Kumrovec, turistič-
ne zveze Kumrovca ter tam-
kajšnjega občinskega sveta.
Obmejni Kumrovec je na-
mreč za ohranitev proge po-
sebno zainteresiran, podob-
no pa si želijo na slovenski
strani državne meje. To sta
zbranim povedala povablje-
na župan Podčetrtka Mar-
jan Drofenik in direktor
Term Olimia Zdravko Poči-
valšek.
Počivalšek je bil zaradi
možnosti uvedbe kopalnega
vlaka med Zagrebom in Pod-
četrtkom že pri direktorjih
Slovenskih in Hrvaških želez-
nic, saj je bližnji milijonski
Zagreb za Terme Olimia zelo
zanimiv. Od tam so namreč
nekoč že vozili polni kopalni
vlaki. Sicer pa imajo od turi-
stov v Podčetrtku korist tudi
na hrvaški strani, saj vozi v
izletniški Kumrovec in okoli-
co že nekaj let cestni turistični
»vlak«.
Od ohranitve obsoteljske
proge imata lahko gospodar-
sko korist tako širša hrvaška
kot slovenska stran, saj je bila
med drugim zamišljena kot
rezervna povezava, ki lahko v
hudi sili nadomesti progo Zi-
dani Most. Gre za eno od po-
vezav bodoče Evropske unije
in Balkana, za katero bi mor-
da lahko dobili, kot sta opozo-
rila v Kumrovcu slovenska po-
vabljenca, celo evropski de-
nar.
Pri vsem skupaj je zanimi-
vo, da so hoteli v začetku de-
vetdeset let v Ljubljani po-
vsem ukiniti že slovenski del
obsoteljske proge (odsek Ime-
no-Podčetrtek-Stranje). Zara-
di pritiska javnosti je nato
prišlo do celovite obnove.
BRANE JERANKO
PO DRŽAM
Umrl Ivan Bratko
LJUBLJANA, 23. marca
V Ljubljani je po dolgi j,
hudi bolezni preminil
telj, publicist in urednj
Ivan Bratko, ki se je 15. f,
bruarja leta 1914 rodil v q
lju. Njegovo najbolj znan,
•literarno delo je roman Tele
skop o dogodkih med II. sv?
tovno vojno. Med daljši^,
proznimi literarnimi deli sti
še Pomlad v februarju in Df
kletov dnevnik. Ivan Bratih
je leta 1954'je prejel Levstj
kovo nagrado, za založniški
dejavnost pa tudi najvišje jy
goslovansko priznanje, ij
stino knjige.
Stavka
ljubljanskih ^
zelencev
LJUBLJANA, 26. marca
Vozniki Ljubljanskega pot
niškega prometa so pripravi
li opozorilno stavko, ke
vodstvo javnega podjetja j
izpolnilo njihovih zahtev p
zvišanju plač. Tako je izvei
konic vozila le polovica a^
tobusov. Če vodstvo ne b(
izpolnilo njihovih zahtev
bodo sindikati stavko zao
strili.
Azilnidombo
v Ljubljani
LJUBLJANA, 26. marca
Ljubljanska županja ViJ<
Potočnik in notranji min
ster Rado Bohinc sta podp
sala pismo o nameri za grac
njo novega azilnega doma
slovenski prestolnici ali njf
ni bližini, v katerem ugota\
Ijata, da ministrstvo za nc
tranje zadeve in Mestna ot
čina Ljubljana (MOL) skup;
pristopata k reševanju prc
storske problematike nast;
nitve prosilcev za azil
Referendum
o telefonih
LJUBLJANA, 27. marca
Predstavniki Vseslovenske^
združenja upravičencev d
vračila vlaganj v javno teli
komunikacijsko omrežje s
predsedniku državnega zb(
ra Borutu Pahorju preda
pobudo za zbiranje podp
sov podpore za razpis prei
hodnega referenduma .
predlogu zakona o telekj
munikacijah. Združenje, u
tanovij eno v začetku marc
v pičlih dveh dneh pa je zbr
lo več sto podpisov, pouda
j a, da bi moral predlog zak;
na o telekomunikacijah vs
bovati tudi določbo o vrnit
prekomernih vlaganj pos
meznikom in lokalnii
skupnostim. ' ;
Gaspari novi j
guverner
LJUBLJANA, 27. marca
Državni zbor je s 53 glaso
za in_ 14 proti izvolil Mit
Gasparija za novega guve
nerja Banke Slovenije. N
sledil je dosedanjega guvt
nerja Franceta Arharja. O
novni cilj banke v naslednj
letih bo zniževanje stopn
inflacije, ki naj bi v dveh
treh letih znašala 3 do
odstotke.
AKTUALNO
5
Milijoni v zaprašenem skladišču
Bo Celje izgubilo zbirko mednarodno priznanih likovnih del, nastalih v sklopu ustanove Keleia?
v opuščeni telefonski cen-
sredi Ljubljane že dve leti
^jiievajo slike, ki so jih usta-
j^pvi Keleia podarili svetovno
fiziiani domači in tuji slikarji
to le zato, ker v Celju ni
ijjogoče najti primernega pro-
^jora za razstavo in hrambo
^^iies svetovno znane zbirke
i,,ednarodne sodobne likovne
unietnosti, katere pokrovitelj
jjbilo dolga leta podjetje Kovi-
^otehna Celje. V lasti v Celju
fojeiie ustanove Keleia je da-
nes od 250 do 300 slik, po
strokovni oceni vrednih naj-
piaiij 200 milijonov tolarjev.
'
Po tem ko je Kovinotehno
^prevzel Merkur, je pokrovi-
teljstvo nad zbirko Keleia
prevzel Telekom Slovenije,
celotno dogajanje, povezano
jz, ustanovo Keleia in pred-
vsem z zbirko likovnih del,
'daje slutiti, da bo Celje zbirko
izjemne vrednosti kmalu po-
vsem izgubilo. V Celju za raz-
siavo in hrambo slik v vsem
|em času niso našli primerne-
ga prostora. Ustanovitelji fun-
Idacije Keleia in vidnejši slo-
venski umetniki pa se trudijo,
da bi likovna dela lahko raz-
stavili in predvsem, da bi se
zbirka vrnila v Celje.
Vse za Celje!
: »Keleia je ustanova za spod-
tojanje ustvarjalnosti, ki je od-
■prta za vsa področja ustvarja-
jnja. Edini projekt, ki se je za-
tes dobro prijel, so Mednarod-
slikarski tedni, ki smo jih
prvikrat pripravili pred štiri-
fejstimi leti. Gre za izviren
iceljski projekt in ne bomo do-
volili, da bi si ga lastil kdo
drug,« pravi direktorica usta-
inove Keleia Darija Cvikl. »De-
lloustanove izključuje kakršno
^bli komercialno dejavnost.
'2ato nismo nikoli prodali no-
bene slike, dobro pa sodeluje-
jo z narodnimi galerijami po
jvsem svetu,« pravi Cviklova in
dodaja, da je glavni cilj delova-
nja ustanove ozavestiti ljudi o
;Pomenu te ustanove ter pove-
kaj Celje izgublja, ko do-
voli, da je zbirka uskladiščena
sredi Ljubljane. »Pri vrnitvi
zbirke v Celje bolj kot na poli-
tične ustanove računamo na
pomoč podjetij in posamezni-
kov, ki se zanimajo za umet-
nost in jim ni vseeno, kaj se bo
s to zbirko zgodilo,« pravi Cvi-
klova.
Leta 1988 so bili v Celju
prvi Mednarodni slikarski
tedni, na katere so organiza-
torji povabili priznane slikar-
je iz Slovenije in tujine. Prire-
ditev je kmalu dobila pomem-
bne mednarodne razsežnosti,
na njej so sodelovali številni
svetovno priznani slikarji,
ocenjena vrednost zbirke li-
kovnih del pa je že pred leti
narasla na dva milijona mark.
Predstavniki ustanove so v
vseh teh letih večkrat iskali
pomoč mestne občine in dru-
gih ustanov, vendar odziva ni
bilo, dokler se ni za problem
zavzela podžupanja MOC Ja-
nja Romih.
»Dela, nastala v sklopu us-
tanove Keleia, so poseben
problem, saj gre za projekt
mednarodnih razsežnosti. V
Celju je bilo za to zbirko iz-
branih že več lokacij, vendar
so vse iz različnih razlogov v
zadnjem trenutku odpadle,
tako da zdaj nimamo nobe-
nega konkretnega mesta, ka-
mor bi lahko prenesli to zbir-
ko,« pravi Janja Romih in do-
daja, da Ustanova Keleia v pr-
vi vrsti potrebuje depo, z
vprašanjem, kje v Celju najti
prostor za tako v strokovnem
kot v finančnem smislu viso-
ko cenjeno zbirko, pa se uk-
varjajo strokovne službe
Mestne občine Celje.
Od muzeja do
skladišča
»Huda lekcija za nas je bilo
leto 1993, ko se je na Aškerče-
vi ulici delala fasadna slika.
Šest mesecev smo potrebova-
li, da smo pridobili vsa dovo-
ljenja,« pravi eden od začetni-
kov Mednarodnih slikarskih
tednov Franci Pusar. Ob te-
žavah z obnovo fasade so
doumeli, da morajo dejav-
nost legalizirati prav v času,
ko je tedanji Muzej NOB iskal
novo vsebino. »S tedanjo di-
rektorico Andrejo Rihter smo
podpisali pogodbo za pet let
in v muzeju je ves ta čas delo-
vala galerija, v kateri je bil na
ogled del slik iz zbirke. Večji
del slik je ostal shranjen v
depoju Kovinotehne, dokler
se ni izvedelo, da bo Kovino-
tehno prevzel Merkur in smo
zbirko umaknili v Ljubljano.
»Bolj me je skrbelo, ali so
slike na suhem kot to, ali bo-
mo imeli veliko razstavo,«
pravi Franci Pusar.
Pomen
»Imena kot so Bernard,
Ciuha, Gnamuš, Makuc,
Oman, Drago in Marijan Tr-
šar, če omenim le nekaj tistih,
ki so doslej sodelovali s Kele-
io, povedo marsikaj,« pravi
priznani slovenski slikar in
predsednik Strokovnega sve-
ta ustanove Keleia Andrej Je-
mec. »Med vsemi likovnimi
delavnicami, ki sem jih imel
priložnost spoznati, imajo
Mednarodni slikarski tedni
Keleia posebno mesto. Profe-
soionlani pogoji, za katere
ima največ zaslug Matjaž
Gruden, se odražajo v kako-
vosti in tudi v količini del. Gre
za vzorec likovne delavnice.
Njen pomen za Slovenijo je
večji, kot ga je možno izraziti
zgolj z vrednostno oceno, saj
nam šele poglobljeno stro-
kovno ukvarjanje z vsemi av-
torji in njihovimi deli, razkrije
pravo podobo pomena delo-
vanja te ustanove,« pravi Je-
mec.
Umetniški vodja ustanove
Matjaž Gruden pravi, da so s
projektom začeli, ker so želeli
ustanoviti stalno mednarod-
no zbirko sodobne umetno-
sti. »Kovinotehna je bila gene-
ralni pokrovitelj 10 let, zbirka
pa je v tem času rasla. Iz
nujnih razlogov smo celotno
zbirko preselili v Ljubljano,
kjer smo poskrbeli za primer-
no skladiščenje,« je povedal
Gruden, ki pravi, da je na
mednarodnih slikarskih ted-
nih doslej sodelovalo okoli
100 avtorjev.
Nekatere slike v približni
vrednosti milijon nemških
mark so pravno formalno še
vedno last Kovinotehne, saj
je Kovinotehna te slike dobi-
la kot povračilo za pokrovi-
teljstvo Celjskih mednarod-
nih likovnih tednov.
»V to zbirko nisem zaljub-
ljen preko Celja; cenim jo za-
radi mojstrov iz vsega sveta, s
katerimi smo vzpostavili pri-
jateljske stike. Ko nam pišejo,
vprašajo le: >Ali je moja slika
na varnem?< Odgovorimo jim
pozitivno in spet so priprav-
ljeni sodelovati. Zaradi njih
smo trdno odločeni, da bomo
to zbirko obdržali na suhem,
pa čeprav bo vsa Slovenija
mokra,« pravi Pusar. Števil-
nim posameznikom, ki živijo
z ustanovo Keleia, ostaja trd-
no upanje, da jim bo medna-
rodne slikarske tedne uspelo
ohraniti in razvijati še naprej.
Želja, da bi se zbirka visoko
cenjenih in vrednih likovnih
del kmalu spet vrnila v Celje,
pa je v tem trenutku zelo po-
dobna eni od najbolj ab-
straktnih zvrsti umetniškega
izražanja. Utopiji.
ALMA M. SEDLAR
Darija Cvikl, dirketorica ustanove Keleia: »Celje se premalo
zaveda, kaj izgublja s to zbirko.«
Franci Pusar: »Zbirko bomo obdržali na suhem, četudi bo mokra vsa Slovenija.«
^^kovna dela. nastala na Mednarodnih likovnih tednih, že dve leti samevajo v opuščeni
centrali Telekoma sredi Ljubljane. Ocenjena vrednost zbirke je 200 milijonov tolarjev.
KOMENTIRAMO
Na suhem?
Celje v zadnjih letih izgublja
na marsikaterem področju.
Strokovnjaki odhajajo, mestu
se pozna, da v njem ni študen-
tov, priznam umetniki, ki
vztrajajo doma, so posmehlji-
vo prezrti, tisti, ki želijo kaj
doseči in ne ostati na robu
družbe in preživetja, so že
davno odšli drugam.
Tisto, kar dela Keleio dru-
gačno od drugih zgodb je, da
ne gre za usodo posameznika,
temveč za ustanovo med-
narodnega pomena, ki zdru-
žuje svetovno priznane slikar-
je. Pogoj za sodelovanje na
Mednarodnih likovnih tednih
(ki so se iz Celja preselili v
Piran) je najmanj udeležba v
nacionalni, če že ne v medna-
rodni zbirki posameznega av-
torja, vsi pa so tudi medna-
rodno priznani profesorji, ki
so v svojih državah tudi kriti-
ki in poučujejo mlade rodove.
Andrej Jemec kot predsednik
strokovnega sveta, Jana Viz-
jak, ki jo je Keleia odpeljala v
Nemčijo in številni drugi med-
narodno priznani domači in
tuji umetniki, živijo s to zbir-
ko. V sklopu ustanove je na-
stala fasada na Aškerčevi, v
sklopu ustanove je nastalo čez
tristo slik približno sto avtor-
jev z vsega sveta, ki se - kljub
tema, da vedo, da njihova
vredna dela samevajo na tleh
opuščene telefonske centrale -
še vedno vračajo v Slovenijo,
kjer ustvarjajo naprej.
V prenesenem pomenu se
to, kar se je na gospodarskem
področju zgodilo s Kovinoteh-
no, na področju umetnosti do-
gaja z zbirko Keleia.
Ali Celje te zbirke zares ne
potrebuje, si je ne želi, ali pa
zanjo res ni mogoče v celem
mestu najti primernega pro-
stora, je vprašanje, na katere-
ga ne zna v tem trenutku od-
govoriti nihče.
Kljub trditvam članov usta-
nove, da jo bodo do zadnjega
ohranili na suhem, je namreč
vse bolj upravičena bojazen,
da bo usoda kakovostne med-
narodne zbirke, kije bila roje-
na v Celju, klavrno končala
nekje v - ljubljanskem močvir-
ju.
ALMA M. SEDLAR
□
GOSPODARSTVO
Kljub izgubi
zadovoljni
čeprav so v Premogovni-
ku Velenje lansko poslov-
no leto sklenili s 460 mili-
joni tolarjev izgube, je
vodstvo družbe s takšnim
rezultatom zadovoljno. Iz-
guba, ki jo bodo pokrili v
breme rezerv, je namreč za
polovico manjša od načrto-
vane.
K boljšemu poslovanju so
pripomogli številni varče-
valni ukrepi, kar za 45 od-
stotkov pa se je v primerjavi
z letom 1999 povečal tudi
prihodek, ki so ga ustvarili z
gradnjo podzemnih objek-
tov in z izvajanjem drugih
posebnih rudarskih del. V
premogovniku poudarjajo,
da so bili uspešni tudi na
področju varnosti pri delu,
saj se je število nezgod
zmanjšalo, delež bolniških
izostankov pa je bil naj-
manjši v zadnjih desetih le-
tih in je znašal 5,5 odstotka.
Pridobili so tudi okoljski
certifikat, v skladu s strateš-
kimi cilji pa so nadaljevali z
uvajanjem novih izdelkov
in storitev v svojih hčerin-
skih družbah.
Velenjski premogovnik je
lani presegel delovni načrt,
ki je predvideval odkop
3,85 milijona ton premo-
ga, vendar je Termoelek-
trarna Šoštanj zaradi nižje
bilančne proizvodnje elek-
trične energije,-odkupila za
dobre 4 odstotke manj pre-
moga kot je bilo dogovorje-
no v pogodbi. Od januarja
do decembra se je zaloga
premoga na deponiji pod-
vojila. JI
Direktor in delavci
si icažeje mišice
Libela Maxima dolguje delavcem preko sedem milijonov tolarjev - Podjetje že štiri leta v krizi
Konec februarja je potekel
rok, do katerega bi moralo
celjsko podjetje Libela Maxi-
ma sedanjim in bivšim de-
lavcem izplačati terjatve, ki
so jim bile priznane v prisil-
ni poravnavi. Čeprav je vso-
ta petkrat manjša od tiste, ki
so jo prijavili, denarja še
vedno niso dobili. Gre za
dolg, ki je nastajal kar nekaj
let na račun premalo izpla-
čanih plač in neplačanih na-
domestil. Sindikat pravi, da
bo denar na vsak način izter-
jal, vodilni v podjetj[u pa to-
žijo, da bi dolg res radi po-
ravnali, a nimajo s čim.
Libeli Maximi, ki je nastala
leta 1992 z reorganizacijo Li-
bele, že dolgo ne gre dobro. V
prvih letih samostojnosti, ko
je zaposlovala še 59 delavcev,
je sicer poslovala brez izgube
in zaslužila na leto okrog 300
milijonov tolarjev, po letu
1997 pa se je podjetju nabralo
toliko izgube, da je predlani
že presegla letne prihodke.
Direktor in večinski lastnik
Janez Fischer pravi, da je bila
prisilna poravnava edini iz-
hod iz krize. Predlagali so jo
oktobra 1999, upniki pa so
načrt finančne reorganizacije
sprejeli konec lanskega fe-
bruarja. Med prijavljenimi
terjatvami je bilo tudi za 31
milijonov tolarjev delavskih
in na naroku je bilo sklenjeno,
da bo podjetje petinštiridese-
tim delavcem petino dolga po-
plačalo v enem letu. Rok je
potekel 26. februarja.
»Zavedamo se svojih obvez-
nosti, vendar terjatev še ni-
smo poplačali preprosto za-
to, ker nimamo denarja,« pra-
vi Janez Fischer. »Lansko po-
slovno leto se je izteklo slab-
še kot smo so načrtovali, ker
nam nobena od bank ni hote-
la posoditi denarja, s katerim
bi lahko financirali že dogo-
vorjeni izvoz. Ker zaslužka ni
bilo zadosti, smo imeli spet
izgubo, ki je sicer sedaj po-
krita, vendar so razmere še
naprej kritične. Če bi vse ter-
jatve, ki skupaj s plačami za
september 1999 znašajo 7,5
milijona tolarjev, izplačali
hkrati, bi to slabo vplivalo na
tekoče poslovanje in bi naj-
verjetneje tudi ogrozilo ob-
stoj podjetja. O tem smo šest
dni pred iztekom roka obve-
stili delavce in jim predlagali
postopno vračanje dolga. Do
oktobra bi jim vsak mesec
poplačali 12,5 odstotka nji-
hove terjatve. Delavci se s
takšnim predlogom niso stri-
njali in še naprej vztrajajo pri
svojem. Kaj se bo zgodilo v
prihodnjih dneh ali tednih,
ne vem.« Direktor še poudar-
ja, da razmere niso tako črne,
kot bi jih radi prikazali neka-
teri, saj so lani poplačali ter-
jatve več kot tretjini vseh
upravičencev. Med njimi je
sedem odpuščenih delavcev,
ki so svoj dolg hoteli najprej
izterjati po sodni poti, pa so
potem pristali na izvensodno
poravnavo, vse ali del terjatev
so izplačali tudi devetim od
dvaindvajsetih zaposlenih.
Večino dolga so poravnali ta-
ko, da so delavcem namesto
denarja dali blago. Popolno-
ma »nepokritih« naj bi tako
ostalo še trinajst sedanjih in
deset bivših delavcev. Za laž-
je razumevanje je treba zapi-
sati, da je bilo v Libeli Maxi-
mi ob uvedbi prisilne porav-
nave zaposlenih 38 ljudi.
Šestnajst so jih odpustili, se-
dem delavcev pa je podjetje
zapustilo že prej, vendar so
terjatve ostale.
Sindikat ne
verjame direictor ju
Janez Fischer je prepričan,
da bi Libela Maxima, če ne bo
kakšnih posebnih pretresov in
bo delo teklo brez prekinitev,
lahko izpolnila načrt finančne
reorganizacije in izplavala iz
težav. S pomočnikom Mlade-
nom Šibancem, ki- je prav
tako solastnik podjetja, sta
pripravila, kot trdita, realen
poslpvni načrt, po katerem bi
letos ustvarili 240 milijonov
tolarjev prihodkov, kar je za
skoraj 100 milijonov več kot
lani. Polovico denarja bi za-
služili doma, polovico pa z
izvozom. V kratkem naj bi z
dolgoletnim partnerjem,
nemškim podjetjem Intercal,
spet začeli s proizvodnjo go-
rilcev, pa tudi mehanske teht-
nice, ki so njihov osnovni iz-
delek, so tržno še vedno zani-
mive.
In kaj o zapletu pravijo v
sindikatu? Sindikalni zaupnik
Marjan Biderman pojasnjuje,
da so se hujša trenja z vodstvom
podjetja začela že leta 1997, ko
se je zaradi premalo izplačanih
plač nabralo za 12 milijonov
tolarjev dolga. Junija leta 1998
so se odločili za opozorilno
stavko, vendar s tem niso dose-
gli pomembnih sprememb. Di-
rektor je dolg sicer priznal in
obljubil, da ga bo poravnal,
vendar tega ni naredil. »Sindi-
kat je v preteklih letih vedno
izpolnil dogovore, ki jih je skle-
nil z vodstvom podjetja, Janez
Fischer pa besede ni nikoli dr-
žal. Zato mu tudi tokrat ne
verjamemo. Pravi, da si prema-
lo zaupamo, vendar, na žalost, v
preteklih letih ni naredil prav
nič zaupanja vrednega,« pou-
darja Biderman in še dodaja:
Od osmih družb, ki so jih
leta 1992 »za dva jurja« usta-
novili na lokaciji Libele, de-
lujejo danes le še štiri. Števi-
lo delavcev je s skoraj 1200
padlo na 250. Vsa podjetja
so sprivatizirali direktorji in
drugi vodilni delavci, edina
izjema je Libela Elsi, ki tudi
najbolje posluje. Mnogi me-
nijo, da bi prav to podjetje
lahko ponovno združilo
razdeljeno Libelo.
»Vem, da podjetje nima denar-
ja, vendar je sklep prisilne po-
ravnave, ki je že sicer krepko
oklestila terjatve delavcev, ob-
vezujoč. Zato nočemo pristati
na postopno vračanje dolga, o
čemer je direktorja obvestila
tudi naša pravna zastopnica.
Zdaj je na vrsti za odgovor spet
Fischer. Gotovo bo spet posku-
sil z zavlačevanjem in si bomo
še naprej kazalf mišice, vendar
dolgo ne mislimo več čakati.
Zelo bom vesel, če se bo vse
skupaj dobro končalo, saj ni
naš namen niti želja, da bi pod-
jetje pognali v stečaj.«
JANJA INTIHAR
KIV dela za prihodnost
Med imetnike certifikatov
kakovosti se je konec minu-
lega leta vpisala tudi Kovin-
ska industrija Vransko. Li-
stini o tem, da so poslovanje
podjetja uredili po standar-
du ISO 9001, okolje pa varu-
jejo v skladu s standardom
ISO 14001, jim bo prihodnji
teden podelil minister za
okolje in prostor mag. Janez
Kopač.
KIV Vransko, ki je znan
predvsem po izdelovanju kot-
lov na trda goriva, olje in plin
ter kondenzacijskih naprav za
biomaso, je že pred nekaj leti
dokazal, da je sposoben nare-
diti tudi naprave, ki ustrezajo
najstrožjim predpisom o va-
rovanju okolja. Zato je prido-
bitev okoljskega certifikata
zelo pomembna, pravi direk-
tor Ivo Kreča, saj dokazuje,
da je podjetje, ki je usmerjeno
v proizvodnjo ekoloških na-
prav, tudi samo ekološko na-
ravnano. Certifikata bosta utr-
dila tudi njihov položaj na
zahodnih trgih, kamor proda-
jo kar 80 odstotkov vseh izdel-
kov. Letos se podajajo tudi na
ruski trg in v Belorusijo.
Okrog sto zaposlenih je lani
ustvarilo nekaj manj kot mili-
jardo tolarjev čistih prihod-
kov. Dobiček ni bil velik, saj
podjetje veliko vlaga v razvoj.
»Boljše rezultate pričakujemo
šele v prihodnji letih, saj sta
nam sedaj bolj pomembna
uvajanje novih proizvodnih
programov in razvijanje novih
projektov, s katerimi si bomo
še bolj utrdili položaj na tr-
gu,« pojasnjuje Kreča. JI
Hudinja je že Merkurjeva
Po prevzemu veleprodaje je Merkur v začetku tedna
začel pod svoje okrilje prenašati še Kovinotehnino malo-
prodajo. Prvi je bil na vrsti prodajni center na Hudinji, ki se
po novem imenuje trgovski center Merkur.
Skupaj s centrom je v Merkur prešlo tudi 74 delavcev, ki so
se pred tem več kot en mesec seznanjali z novim prodajnim
programom in se privajali na Merkurjev informacijski sistem.
Merkur je namreč na Hudinji temeljito prenovil informacij-
sko podporo poslovanja, ki naj bi omogočila bolj kakovosten
in hitrejši prenos podatkov ter centralno oblikovanje cen. Kot
so še sporočili iz Naklega, so v centru na Hudinji, ki ima preko
12.000 kvadratnih metrov prodajnega in skladiščnega prosto-
ra, dopolnili in razširili ponudbo z izdelki priznanih proizva-
jalcev. Nosilni del prodajnega programa so gradbeni material,
metalurški izdelki ter vse vrste inštalacijskega in železninar-
skega blaga. Na novo so uvedli tudi prodajo podjetjem, kjer
bo za obrtnike in male podjetnike skrbelo kar pet komerciali-
stov. JI
Trgovski center Tuš v Kočevju ima 5.500 kvadratnih metrov prodajnih površin.
Največji Tušev center
Edino celjsko trgovsko
podjetje je pred dnevi odprlo
v Kočevju svoj prvi trgovski
center, ki je trenutno tudi
največji v poslovnem siste-
mu Tuš. Vrednost naložbe je
znašala 1,1 milijarde tolar-
jev, v objektu, ki se razpro-
stira na 26.500 kvadratnih
metrov velikem zemljišču, je
5.500 kvadratnih metrov
prodajnih površin.
V novem trgovskem centru,
kjer je 23 različnih lokalov, je
zaposlenih preko sto ljudi, od
tega polovica v Tuševem su-
permarketu, drogeriji in re-
stavraciji. Svojo trgovino
Adut z izdelki za dom in gos-
podinjstvo ima tudi velenjska
Era.
Engrotuš je lani posloval ze-
lo uspešno, saj je prihodek iz
prodaje, ki je znašal 26,7 mi-
lijarde tolarjev, v primerjavi z
letom 1999 povečal kar za 40
odstotkov. Čisti dobiček je
znašal okrog milijarde tolar-
jev in je ostal na predlanski
ravni. V poslovnem sistemu
Tuš je trenutno že 29 trgovin,
en trgovski center, dva
cash&carry centra, dve resta-
vraciji in dva bara ter 29 fran-
šiznih trgovin. Z gradnjo tr-
govskega centra na Reki je
podjetje prestopilo tudi dr-
žavne meje.
V Tušu je zaposlenih 920
ljudi, do jeseni pa naj bi jih
bilo že preko 1000. Srednje-
ročni cilj podjetja je zasesti
drugo mesto po tržnem deležu
v Sloveniji.
JI
BAROMETM
Petina
razstavljavcev
s Celjskega
Na največji samostoji^j
razstavi slovenskega gospo.
darstva v Novem Sadu, kij^
bila od 20. do 24. marca iij
ki so si jo ogledali števili^j
srbski gospodarstvenik,
bilo med devetdesetimi ra^,
stavljavci kar šestnajst po(j.
jetij iz širše celjske regija
Poleg večjih družb kot so
Alpos, Celjske mesnin«,
Ekroj, Klasje in Pivovarna
Laško, so svoje izdelke in
storitve predstavili še Al
peks, Banex, Čistilni servis
Meh, Emo ETT, Fori, Hele-
di s, Libela Elsi, Los in Vo
dotehnika ter edina pred
stavnika slovenskih narav
nih zdravilišč Terme Olj.
mia in Terme Rogaška.
Zeleniš
Cometom
Zreški Comet bo v Oplot
nico, kjer ima že od leta
1985 manjšo proizvodno
halo, ki pa jo je pred tremi
leti dal v najem za krajši
čas, spet preselil del proi-
zvodnje. Tokrat gre za
manjši obrat za predelavo
surovin za bruse, ki je bii
doslej utesnjen v eni od
skladiščno-proizvodnih hai
v Zrečah. Zaradi selitve st
se oglasili Zeleni Slovej7i/e
ki se bojijo, da bo proizvod
nja obremenila okolja, ven
dar v podjetju zagotavljajo
da je bojazen odveč. Iz vsel
analiz, ki so jih opravili
strokovne inštitucije, ji
razvidno, da prah iz te proi
zvodnje ni škodljiv, v meja!
dovoljenega je tudi hrup.
Narok za Mont
Na okrožnem sodišču i
Celje je bil včeraj narok i
prisilni poravnavi podjetji
Mont iz Kozjega. Težave'
Montu, ki so predvsem po
sledica velikih količin za
log in prevelike vezanost
na dodelavne posle, trajaji
že nekaj let, podjetje pa j'
začelo slabše poslovati ž
kmalu po razpadu Jugosla
vije, ko je izgubilo večin
svojega tržišča.
Tekoči računi
Nova Ljubljanska bank
je skupaj s članicami svoj
bančne skupine v začetk
marca odprla že šesto tisoi
tekoči račun. Pred skor;
tridesetimi leti je uvedb
tekočega računa in čekoi
nega poslovanja pomenil
velik preobrat v miselnos
ljudi, danes pa klasično či
kovno poslovanje v velil
meri že zamenjuje elel
tronsko poslovanje.
•me^trn if^
GOSPODARSTVO
Esotech kopiči znanje in nagrade
Edina stalnica velenjskega podjetja so nenehne spremembe - Letos večji poudarek ekološkim projektom in uveljavljanju videokonferenčne tehnologije
Ko je pred dnevi Savinjsko-šaleška gospo-
darska zbornica delila priznanja in nagra-
je bilo med dobitniki kar nekajkrat zapi-
jjho ime velenjskega Esotecha. Priznanja
jj je prislužila skupina inovatorjev, delovno
okolje v podjetju je bilo izbrano za najbolj
urejeno, največjo težo pa ima gotovo prizna-
nje generalni direktorici Zofiji Mazej Kuko-
^^Č za izjemne gospodarske dosežke trajnej-
šega pomena. Pod njenim vodstvom je na-
pjreč podjetje naredilo življenjski zasuk, saj
jg je v kratkem času iz skupine izgubarjev
povzpelo na lestvico slovenskih gazel.
Le malokdo je pred devetimi leti verjel, da se
},ože odpisano podjetje ESO Montaža, ki se je
jasneje, leta 1996, preimenovalo v Esotech, raz-
v enega najpomembnejših izvajalcev na po-
dročju energetike, ekologije in sodobnih tele-
komunikacijskih tehnologij na domačem trgu.
iBilo je zelo hudo,« pravi Zofija Mazej Kuko-
rjč. »Začeli smo na povsem
prazni njivi, saj smo bili dedi-
vsega najslabšega, kar je os-
alo od podjetja ESO. Prijeli
smo za vsako delo, montirali'
;ino po hišah in industrijskih
halah, delali smo po vsej Evro-
]i. Nikomur, tudi državi, ni bilo
Tiar, ali se bomo obdržali ali
ne. Po treh letih smo se preu-
merili v energetske projekte,
glavni spodbujevalec našega
razvoja pa je bil in je še vedno
Zofija Mazej Kukovič
pospešeno vlaganja v znanje za- getskega objekta, pri katerem
poslenih.« Podjetje se kmalu re-
šilo izgube in.lani je 200 zapo-
slenih, med katerimi je 40 od-
stotkov inženirjev in tehnikov,
ustvarilo 43 milijonov tolarjev
čistega dobička. Prihodek, ki
je bil sicer nekoliko manjši kot
so načrtovali, je znašal 2,5 mi-
lijarde tolarjev.
Danes v Sloveniji ni skoraj
nobenega proizvodnega ener-
ne bi sodeloval tudi Esotech.
Na obsežno referenčno listo so
v preteklem letu dodali še ob-
novo devetih agregatov na
Dravskih elektrarnah in pro-
jekt kemične priprave vode v
Termoelektrarni Brestanica.
»Naročnikom zagotavljamo
celovito izvedbeno plat pro-
jektov, naša največja dodana
vrednost pa je v znanju, pro-
jektih in idejnih rešitvah,« pou-
darja Kukovičeva.
Esotech je že dvakrat kan-
didiral za priznanje poslov-
ne odličnosti, med prvimi se
je vključil tudi v vladni pro-
jekt uvajanja izboljšav po ja-
ponskem modelu 20 ključev.
Podjetje je že pred petimi leti
pridobilo certifikat kakovosti
ISO 9001, lani je kot prvo v
Sloveniji dobilo evropsko priz-
nani certifikat za varjenje, še
letos pa pričakuje tudi okolj-
ski certifikat ISO 14001.
Letos se bodo usmerili bolj
v ekološke projekte. Zaradi
smernic Evropske unije na po-
■ dročju varovanja okolja jim de-
la doma in v tujini ne bi smelo
zmanjkati. Dobro ime na tem
področju so si med drugim us-
tvarili tudi z lani dokončanim
projektom odžveplevalne na-
prave v Mežici, ki so ga izvedli
v sodelovanju z Inštitutom Jo-
žef Štefan in je v celoti plod
lastnega znanja in lastne izved-
be. «Še sreča, da smo se že pred
dvema letoma začeli ukvarjati
tudi z gradnjo ekoloških siste-
mov in z razvojem informacij-
skih tehnologij, saj bi vse več-
Juteksovi delničarji bodo zaslužili
Žalsko podjetje je lani za 150 odstotkov povečalo čisti dobiček - Sredi leta nova čistilna naprava
h
Po dveh letih upadanja je
lani žalskemu Juteksu spet
juspelo povečati čisti dobiček.
Še vedno je sicer daleč od ti-
stega, ki so ga ustvarili leta
1997, vendar je v primerjavi
»predlanskim višji kar za 150
jodstotkov in znaša 259 mili-
Vnov tolarjev. V podjetju so
z doseženimi poslovnimi re-
jzultati zadovoljni, direktor
^ilan Dolar pa preteklo leto
ocenjuje kot izjemno,
t
Po letu in pol slabšega pov-
praševanja in nenehnega zni-
ževanja cen je lani tudi trg z
finilkloridnimi oblogami do-
čakal konjunkturno obdobje,
katerega pa so se v Juteksu
Mično pripravili. »Imeh smo
Zelo dober prodajni program
Jii konkurenčne cene, s čimer
tjn^o pridobili številne nove
i^ce in osvojili nove trge. V
Mmerjavi z letom 1999 smo
['količinsko prodajo povečali za
•lobrih 50 odstotkov, vrednost-
jo pa kar za 68 odstotkov, saj
.^^je struktura prodaje nagnila
IHorist bolj kakovostnih in s
—
v Juteksu bodo prihodnji me-
^ poskusno zagnali čistilno
^JJdpravo za izpušne pline, ki
Postajajo pri proizvodnji pla-
Ji^nih talnih oblog. Naložba
Vredna 90 milijonov tolar-
Letos so v podjetju prvič
3li tudi poročilo o odgovor-
ravnanju na področju va-
^ja zdravja in okolja.
tudi dražjih talnih oblog,«
'"^i^snjuje Milan Dolar. Na rast
'fodaje je najbolj vplivalo po-
I ^^^no povpraševanje v sred-
tesaisme
nji Evropi in Rusiji: Prodaja do-
ma se je sicer nekoliko znižala,
kar pa zaradi majhnega deleža
ni bistveno vplivalo na rezulta-
te poslovanja. Juteks je namreč
kar 93 odstotkov proizvodnje
prodal na tujih trgih, kjer je tret-
jino celotne realizacije, ki je
znašala 3,2 milijarde tolarjev,
ustvaril v državah srednje Evro-
pe, 28 odstotkov v zahodnoe-
vropskih, 26,5 odstotka pa v
vzhodnih državah. »Prodajamo
v več kot trideset držav, kjer ima-
mo preko 200 kupcev. Takšna
struktura nam zagotavlja dol-
goročno stabilnost tudi v pri-
meru, če bi katerega od trgov
izgubili,« pravi Dolar.
Zaradi dobrih poslovnih re-
zultatov bo uprava Juteksa tu-
di letos predlagala, da del do-
bička razdelijo med delničar-
je. Dividenda na delnico bo
znašala 150 tolarjev bruto, kar
je 58 odstotkov več kot leta
1999. Podjetje ima 460 delni-
čarjev, od tega je le deset prav-
nih oseb, ki pa imajo v rokah
večino kapitala. Največji del-
ničar )€ s skoraj 25-odstotnim
deležem kapitalska družba,
podjetji Demi-Gros in Ama, ki
sta v lasti Juteksa oziroma vo-
dilnih ljudi v podjetju, imata
20 oziroma 17 odstotkov del-
nic, večji lastnik je še SDCF s
14-odstotnim deležem.
Lani je bila donosnost kapi-
tala 6,3-odstotna in je višja od
povprečja v dejavnosti ter v ce-
lotnem slovenskem gospodars-
tvu, dodana vrednost na zapo-
slenega je znašala 7,5 milijo-
na tolarjev. Dobri poslovni re-
zultati, ki so jih napovedali že
v jeseni, pa lani niso bistveno
vplivali na trgovanje z Jutek-
sovimi delnicami, ki so še ved-
no slabo likvidne. Ob koncu le-
ta je tržna vrednost delnice
predstavljala le dobrih 32 od-
stotkov knjigovodske vredno-
sti in je znašala 2.200 tolarjev.
Zaradi nadaljevanja konjunk-
ture in prodora na nove tuje tr-
ge napovedujejo v Juteksu tu-
di za letos rast proizvodnje in
prodaje. Prihodki naj bi se
približali štirim milijardam to-
larjev, čistega dobička pa naj
bi bilo za 400 milijonov tolar-
jev.
JANJA INTIHAR
FINANCE
d.o.o., Celje
CELJSKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA
Telefon: 03/425-20-00
Vrednostni papirji delniških družb
je zaostrovanje razmer na po-
dročju energetike, ki smo ga
začutili že lani, lahko usodno
vplivalo na naše podjetje. Za-
kon o liberalizaciji trga bo na-
mreč boleč za energetska pod-
jetja in s t?m tudi za nas, ki
smo z različnimi projekti ve-
zani na to področje. To sicer
ne pomeni, da se s tega trga umi-
kamo, saj bomo še naprej so-
delovali pri projektiranju in ob-
novi energetskih sistemov, ven-
dar se bomo še bolj kot doslej
usmerili v zaščito in varovanje
okolja. Obdobje, ki je pred na-
mi, ne bo lahko, saj je zaradi
velike konkurence, zlasti tuje,
do poslov zelo težko priti,« pra-
vi Zofija Kukovič. V Esotechu
V Esotechu so lani name-
nili za izobraževanje 50 mi-
lijonov tolarjev, oziroma 2,5
milijona tolarjev na zaposle-
nega. Trenutno se ob delu izo-
bražuje kar petina vseh de-
lavcev, podjetje pa ima tudi
petindvajset štipendistov.
računajo, da jim bo letos us-
pelo pridobiti katerega od eko-
loških projektov, ki jih bo v dr-
žavah nekdanje Jugoslavije fi-
nanciral mednarodni kapital,
želijo pa biti zraven tudi pri
drugi fazi obnove Dravskih elek-
trarn in pri gradnji agregatov
na Soči.
JANJA INTIHAR
CMCelje
CESTE MOSTOVI CELJE ct.d.
CMCelje
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Lava 42, 3000 CELJE
SPREMEMBA V UPRAVI DRUŽBE CM Celje, d.d.
Nadzomi svet CM Celje, d.d. jedne 15. 3.2001 nasvojiredni seji
razrešil dosedanjega generalnega direktorja g. Kamenšek
Andreja, inž., zaradi redne upokojitve. Skupščini delničarjev bo
predloženo, da bi g. Kamenšek Andrej nadalje opravljal fimkcijo
člana nadzomega sveta v družbi.
Za novega generalnega direktorja CM Celje, d.d. je nadzomi svet
imenoval g. Stermecki Vojka, dipl. inž. gradb., roj. 1. 4. 1959 v
Celju, ki je do sedaj opravljal dela in naloge kot direktor
Projektne enote avtocest. Nadzomi svet je imenoval g. Stermecki
Vojka za dobo 5 let, funkcijo generalnega direktorja pa bo pričel
opravljati 2.4.2001.
Kakšno prihodnost
9
T A .'J
Rentno varčevanje
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Celjo
Vrednostni papirji investicijskih družb
investicijska Oznaica Tečaj Datum Sprememba* Promet*
družba % število delnic 000 SIT
Aktiva Avant 1 i AA1N 30,30 27.03. -0,66 97820 2974
Atena Ena T AT1N 38,14 27.03. 0,61 464878 17652
Infond Zlat i IZON 49,95 27.03. -1,03 704298 35346
Nacionalna finančna družba 1 NF1N 96,36 27.03. -2,54 333615 32282
Nacionalna finančna družba 2 T NF2N 36,41 27.03. 3,06 2839758 101656
Triglav Steber 1 i TG1N 103,94 27.03. -3,81 241443 25459
Triglav Steber 2 i TG2N 36,04 27.03. -0,61 423955 15304
Trdnjava i TRON 18,19 27.03. -8,41 31217 580
Trdnjava 1 t TR1N 22,40 27.03. 1,36 4737 106
Zlata Moneta 1 t ZM1N 79,87 27.03. 4,62 1945072 154446
Zlata Moneta 2 T ZM2N 45,35 27.03. 12,81 1219889 54363
Pid Zvon 1 i ZVIN 69,86 27.03. -4,22 216772 T5036
Pid Zvon 2 i ZV2N 34,87 27.03. -0,20 430851 14927
Tečajnica
Valuta Oznaka Srednji tečaj Datum Sprememba* %
Avstijski šiling , ATS 15,63 27.03.2001 0,12
Nemška marka DEM 109,95 27.03.2001 0,12
Hrvaška kuna HRK 28,18 27.03.2001 0,55
Ameriški dolar USD 240,88 27.03.2001 0,97
Borzni indeksi
Indeks Oznaka Vrednost Datum Sprememba* %
Borzni indeks obveznic BIO 108,66 27.03,2001 0,01
Indeks prostega trga IPT 1.443,82 27.03.2001 1,24
Indeks pooblaščenih investicijskih družb P1X 1.434,87 27.03.2001 -0,69
Slovenski borzni index SBI20 1.741,54 27.03.2001 -0,06
* v tednu od 21.3.2001 do 27.3.2001
NPC
□
KULTURA
Knjižnica je oicne v svet
v Osrednji knjižnici Celje
pripravijo vsako leto pred
mednarodnim dnem knjige,
23. aprilom, ko po stari kata-
lonski navadi, ki smo jo pov-
zeli tudi pri nas, h knjigi
podarjamo cvet, številne de-
javnosti, povezane s prazni-
kom knjige. Obenem pa je
čas pred tem praznikom pri-
ložnost za pogled med novo-
sti, prireditve, načrte, pod-
krepljene z željami, progra-
me in naravnanost dejavno-
sti v knjižnici in njenih od-
delkih, s skupaj 43 zaposle-
nimi.
V minulem letu je imela
knjižnica dotoka preko 15 ti-
soč gradiv. Tako je zdaj skup-
no število fonda 356.731
knjig. Skoraj 60 odstotkov
knjižnega gradiva je že raču-
nalniško vnesenega. Število
članstva raste in ga je zdaj
preko 13.500. Od 1995 do
2000 je članstvo poraslo za 74
odstotkov, obisk za 44, izpo-
soja pa kar za 92 odstotkov.
Izposoje, ki se giblje že okrog
enega milijona, je številka, s
kakršno se ne more pohvaliti
nobena primerljiva knjižnica.
Ker so zadnje čase posebej
problematične krajevne
knjižnice, si v Osrednji knjiž-
nici Celje z občinami želijo v
tem letu skleniti pogodbe o
financiranju. V Vojniku imajo
nov lep prostor, katerega
odraz je povečano število obi-
skovalcev in večja izposoja
knjig. Na Dobrni bodo 2. apri-
la povečali oddelek.
Čas med 2. in 23. aprilom
bo v Celju v znamenju Dne-
vov slovenske knjige in šte-
vilnih prireditev. Med dru-
gim načrtujejo v knjižnici
tudi okroglo mizo, na katero
bi povabili Celjane in goste
iz mest, kjer imajo podobno
knjižnico, kot jo ima Celje.
Med pomembnimi pridobi-
tvami in novostmi v ocenjeva-
nem obdobju v Osrednji knjiž-
nici Celje navajajo dosežke
rednega poslovanja s pomoč-
jo sodobne računalniške teh-
nologije, kar pomeni, da je
mogoče zmeraj več transakcij
opraviti tudi preko računalniš-
kih linij; od vpisa do izbire
literature, do povratnih obve-
stil o dospelem gradivu preko
elektronske pošte in nove ba-
ze, ki so dostopne preko raču-
nalnika. Knjižnica se tako v
pravem pomenu besede vse
bolj spreminja v okno v svet,
vse manj pa skladišče knjig.
Ob načrtovani preselitvi
knjižnice v Celjski dom ta ne
bo pridobila toliko kvadrat-
nih metrov, kot bi ji ustrezali
po normativih. Načrtovali so
6000 v Celjskem domu pa
naj bi se zadovoljili z okoli
4000 m^.
MATEJA PODJED
Vrhunska pesem v
Narodnem domu
Nocoj bo Celjanom na četr-
tem abonmajskem koncertu
Zavoda za kulturne prireditve
Celje pel svetovno znani ko-
morni zbor AVE iz Ljubljane
pod vodstvom Andraža Haupt-
mana.
Razvil se je iz vokalne skupi-
ne AVE Ljubljana, ki je bila usta-
novljena leta 1984 v župniji
Ljubljana - Vič. Zagnanost, trdo
delo, pristna ljubezen do glas-
be, mladost in svežina v petju
so pod zanesljivim vodstvom
Andraža Hauptmaiia skupino
privedle v sam vrh slovenske in
evropske vokalne glasbe. Zbor
je dobitnik številnih najvišjih
priznanj s svetovnih in domačih
odrov. Dosedanji največji uspeh
je dosegel na 35. mednarod-
nem tekmovanju C.A. Seghizzi
v italijanski Gorici, julija 1996. V
preteklem letu so nastopili v
Argentini in Čilu, na mednarod-
nem zborovskem tekmovanju
Felipe Vallesi v Mendozi so os-
vojili Grand Prix, prvo mesto v
kategoriji mešanih zborov in pr-
vo mesto v kategoriji enakih
glasov...
Zbor je izdal več video in
avdio kaset ter CD plošč z različ-
nim izborom pesmi, od božič-
nih do narodnih in kaset s svo-
jim koncertnim zborovskim
sporedom.
V prvem delu koncerta bo
občinstvo slišalo dela znanih
avtorjev, kot so: lacobus Gallus,
Anton Brukner, Alberto Gina-
stera, Franz Schubert, Johan-
nes Brahms in drugi. V nadalje-
vanju koncerta pa bodo najprej
zvenele pesmi domačih avtor-
jev: Lojzeta Lebiča, Emila Ada-
miča in Ubalda VrabcS, nato pa
še dveh tujih skladateljev: Ja-
mesa Erba in Mosesa Hogana.
Komorni zbor AVE bo pri klavir-
ju spremljal Tomaž Petrač.
MATEJA PODJED
Intakt V Forumu
Plesni studio Intakt iz
Ljubljane bo gost petkove-
ga »Večera z...«, v dvorani
Plesnega foruma v Celju.
To bo večer sodobnega
plesa, prerez ustvarjanja
zadnjega obdobja Intakta,
ki ga umetniško in koreo-
grafsko vodi Tanja Skok. Po
podiplomskem študiju na
London Contemporary
Dance school se je vrnila v
Slovenijo, kjer poučuje, ko-
reografira in pleše v različ-
nih plesnih projektih. V
kreativnem procesu skuša
odkriti čim več povezav
med abstraktnim-plesnim
gibom in različnimi nivoji
odrske komunikacije.
S tem večerom nadaljuje
Plesni forum, kot edini v
Sloveniji, s konceptom red-
nih plesno-gledaliških veče-
rov, ki dajejo občinstvu vpo-
gled v sodobno slovensko
plesno sceno.
Popravek
v prispevku z naslovom
Prešernov nagrajenec v Celju,
objavljenem v prejšnji številki,
je prišlo do napake pri navaja-
nju predmeta, iz katerega je
pater Marko Ivan Rupnik dok-
toriral. Ne gre za misijonologi-
jo, pač pa za misijologijo. Za
napako se opravičujemo.
Celjska slikarska trojica
Jutri ob 19. uri bodo v prostorih Cluba Galerije Otto v Škofji
vasi odprli likovno razstavo skupine Iris, v kateri sodelujejo
Ljuban Šega, Adolf Mljač in Zoran Jošič. Razstavo bo odprl
novinar Drago Medved, na ogled pa bo do 3. maja. SK
Kje SO tiste stezice?
člani Kulturno umetniškega društva Lipa iz Rečice pri Laš-
kem pripravljajo ob petnajstletnici delovanja folklorne skupine
prireditev pod naslovom Kje so tiste stezice, ki bo v Kulturnem
centru Laško v soboto, 31. marca, s pričetkom ob 19.30 uri.
Podelili bodo štiri bronaste, šest srebrnih in eno zlato Maroltovo
značko. Izdali pa so tudi posebno brošuro, ki predstavlja
delovanje folklornih skupin Lipa v zadnjih petnajstih letih. SK
Mala šola lepega vedenja
Pri založbi Slovenska knji-
ga sta izšli poučni slikanici iz
zbirke Mala šola lepega vede-
nja.
Knjižici Dober dan ter Pro-
sim in hvala, pomagata otro-
kom spoznati pomen lepega
obnašanja ter učinke lepih in
slabih navad. Otrokom, star-
šem, vzgojiteljem in učiteljem
pokažeta, kako se učiti vsakda-
njih medsebojnih odnosov in
reševanja konfliktov ter prispe-
vata k razumevanju, zakaj mo-
ramo, spoštovati druge ljudi, nji-
hovo zasebnost, drugačnost,
lastnino... Vsaka zgodba prika-
zuje otroka, ki katere od žalitev
bontona ne pozna, ne razume
ali noče upoštevati. Pomaga mu
škrat Omikec, ki pozna čarovni-
jo, kako je treba otroke lepega
vedenja prav učiti. Ni dovolj
sSmo ukazati ali prepovedati,
treba je razložiti, pojasniti, po-
kazati na posledice.
Knjižici, primerni za starost
4-7 let sta delo Nataše Končnik
Goršič in ilustratorke Jelke Go-
dec Schmidt. AB
Gonja za srečo v Andražu
Gledališka sekcija KD Andraž nad Polzelo je v soboto v dvorani Zadružnega doma v
Andražu uprizorila veseloigro »Gonja za srečo«.
Režiser prestave je Anton Satler, načrtujejo pa tudi dve ponovitvi in gostovanja. V veseloigri
nastopajo Konrad Brunšek, Milena Mešič, Henrik Pižorn, Danica Turnšek, Katarina Blagotinšek,
Igor Verdev, Dušan Zabukovnik, Anton Tominšek, David Zabukovnik in Urška Ograjenšek.
Zbrani denar od predstav bodo namenili za obnovo ostrešja na Zadružnem domu. T. TAVČAR
ZAPISOVANJA
Lefs go Barbie!
Se še spominjate Kabirja Be-
dijo? Saj veste, tistega bradate-
ga Malezijca, ki nas je pred več
kot dvajsetimi leti navduševal
kot neupogljiv, neutruden, vse-
lej pravičen, včasih nekoliko
preveč krut, playboyevsko she-
matiziran Sandokan. Ko sem
zadnjič nekaj brskal po oma-
rah, ki kar preveč nostalgično
dišijo, sem pač naletel na al-
bum s sličicami, ki smo jih
takrat zbirah. Izmenjevali. Se
zanje včasih tudi skregah. Ne
vem, morda je prišlo tudi do
kakšnega pretepa. In svetovne-
ga prvenstva v nogometu v
Argentini leta 1978? Se tega
spominjate? Gotovo. Mario
Kernpes je tisti, zaradi katere-
ga ne smete in ne morete poza-
biti tega Mondiala z Gauchom
kot maskoto. Ja, zbirali smo
sličice in jih lepili v albume. In
še na tisoče dragih stvari smo
zbirali. In lepili v albume. Od
živalic v čokoladicah Životinj-
sko carstvo do Profesorja Balta-
zarja v žvečilnih gumijih. Zbi-
rali smo tudi značke. Pa znam-
ke.
V maniri socialističnega
manka kapitalističnih vrednot
in blagovnih zrmmk, smo po
smetiščih jadranskih avto-
kampov brskali tudi za ploče-
vinkami Coca Gole, Pepsija...
najbolj vneti pa smo iz blata
vlekli celo prazne cigaretne
škatlice, na katerih so se svetili
napisi Marlboro, Winston, Ca-
mel... Brisače Jiemških in dan-
skih turistov, ki so visele pred
njihovimi počitniškimi priko-
licami in šotori pa so bile tako
in tako že del folklore. Ni otro-
ka socializma, kije ne bi sunil.
Hrrmun, nekateri so zbirah ce-
lo hotelske brisače, kar pa je iz
folklore prešlo takorekoč že v
mitologijo; navsezadnje je to
bilo neke vrste potrjevanje.
Vlade Divac menda še danes iz
vsakega hotela, v katerem
prespi, vzame po eno brisačo.
Stvar navade, pač. Hja, mor-
da pa zbirateljska žilica. Mož-
no. Ker zbira se danes takore-
koč vse. Tudi prenosni telefoni.
Ja, tudi Barbike. Tiste punčke,
ki so bile deklicam moje gene-
racije še nekoliko nedostopne,,
danes pa ni otroške trgovine,
ki ne bi imela vsaj ene »barbi
police«. Še več; samo v Združe-
nih državah, od koder Barbi-
ka izvira, pride na vsako trgo-
vino dvanajst Barbik. Veliko.
Če med to »vsako trgovino«
štejemo tudi tiste z rezervnimi
avtomobilskimi deli, špecerije,
knjigarne, mesnice, trgovine z
ortopedskimi pripomočki...
Podatkov za Slovenijo ni-
mam. Kot tudi ne vem, če to-
stran Alp obstaja tako vnet
privrženec Barbike, kakršni so
tisti, ki jih imajo v svojih so-
bah po tisoč in več, ki imajo
vse njene oblekice od spodnjih
hlačk do rute in sončnih očal,
ki skozi Barbike, če hočete, zr-
calijo zgodovino oblačenja in
zbirajo njihove oblekice iz pet-
desetih, šestdesetih, hja, vse do
današnjih dni, ko ima Barbi-
ka v svoji omari že popolno
rejversko opremo. Celo potap-
ljati se menda zna, če jo le
pravilno oblečemo in če ji ma-
sko pravilno namestimo.
Kakorkoli, kot vse zbiratelj-
ske zbirke ima tudi Barbika
svojo dokumentarno vrednoi
Sprehod skozi zbirateljsko 25,
ko je sprehod skozi zgodovin
zbirateljskega artikla. Še i;^
je sprehod skozi socialno
dovino. Skozi rmšo pretekloi
In to je več kot zbirka. To
vredno več kot vse tiste znai\
in tiste znamke in Barbike sk
paj. Urejena dnevrm soba, lej
opremljena spalnica, v kak
počiva Barbika, je neke vrs
intimen kotiček vsakega posi
meznega zbiralca. Ja, zbin
ca, ne pa Barbike. So ne\
vrste jasli, katerih rmmei
bnost je usmerjena k percepta
ju, k tistemu, ki te jasli gled
kateremu se ob pogledu ii
jasU sprožajo emocije, sko,
spoznavanje kravžljajo mo.
gančki. Tako nekako, ja. j
Barbika ni popolnoma
drugega kot ovca v jaslih, fl
sebrm punčka, če hočete. Ra
vita punca, navsezadnje, zvs
mi tistimi atributi, ki pun6
ločujejo od punce ah žens\
Barbika je odraslo bitje,
irrm svojo kuhinjo, svojo spi
nico, dnevno sobo, ki inm 51
poklic, svoje konjičke, svoje p
trebe. Ja, tudi to. Ima svojq
Kena. Ki pa za razliko od Bi
bike nikoli ne nastopa sam
stojno. Vselej v duetu s sy(]
izbranko. Oziroma drugai
Ken je ravno toliko nepomei
ben, kolikor je Barbika b
pomembna. Ken je le njen,
braneč. Ki je skupaj z njo, l(
dar to hoče Barbika. Ken
pravzaprav le neke vrste Bi
bikin vibrator, česar otrokoi
ki se z Barbikarni igrajo,
moremo odkrito povedo
Barbika Kena ne potrebu
Oziroma ga potrebuje le
krat, kadar si to pač zoži
Kadar se ji zahoče. In v ti
kontekstu je Barbika prera
petdeseta in šestdeseta. Pri
vela je seksualno revolucijo
Vietnam. Preživela je tudi i
rajevo in Holmec. In posti
svobodrm ženska. Neodvis
ženska. Sodobna ženska,
moškega potrebuje le zavt
svojega biološkega hendikei
In nič več. Kenova funkciji
Barbie Worlduje omejena.
nepomembna. Kar vedo ti
vsi zbiratelji. Kar vedo tudi 1
tiste punčke, ki se z njimi ii
jo. Ne da bi jim to poved
staj-ši.
Piše: TADEJ ČATER
KUITURA
□
Poletje v
Celju bol
j^oiiec minulega tedna se
iztekel razpis Mestne ob-
[ine Celje za izvedbo kultur-
^jli in turističnih prireditev
^ okviru Poletja v Celju,
l^nežjem mestu,
ivla naslov koordinatorja,
22voda za kulturne prireditve
(^elje, se je prijavilo 17 organi-
zatorjev, med njimi tudi naša
j^edijska hiša.
Mestna občina Celje bo od
25, junija do 26. avgusta zago-
(Qvila ureditev prizorišč na
Starem gradu in v Knežjem
jvorcu, drugod pa bodo mo-
rali prireditelji sami poskrbeti
'za ureditev. Vrhunec priredi-
jjevob zaključku Poletja v Ce-
IjLi, knežjem mestu bo trajal
tri dni in bo posvečen 550-
letnici mestnih pravic Celja.
' Organizatorji bodo priredi-
'telje do sredine aprila obve-
stili o izboru in razporeditvi
(jeiiarja za izvedbo prireditev,
; i(i ga bo, tako kot v minulih
tletih, na voljo 4 milijone. Se-
'veda pa je potrebno k tej vsoti
prišteti še ureditev infrastruk-
Iture za obe osrednji prizoriš-
k MATEJA PODJED
Lahko so za vzgled
Knjiga ob 110-letnici Turističnega društva Laško
Lahko je Laščanom, ker
imajo Jureta Krašovca, da skr-
bi za domoznanski spomin
izredno zanimivega, zgodo-
vinsko bogatega in v sedanjo-
sti nadvse vitalnega kraja. To-
krat je ob 110-letnici Turistič-
nega društva Laško napisal
knjigo z naslovom Laško v
turističnem zrcalu.
Sam je v publikaciji uvodo-
ma zapisal, da gre za poskus
opisa razvoja in delovanja
društva od ustanovitve leta
1889 do konca jubilejnega leta
1999 z nekaterimi poudarki
glede na razmere in dogodke v
družbenem življenju Laškega
in okolice. Vsebino je razdelil
na štiri poglavja: 29 avstroogr-
skih let, V kraljevini Jugoslaviji,
V 45 letih povojne Jugoslavije
in 10 let v samostojni državi.
Prispevek o zdravilišču je napi-
sala Cvetka Jurak.
Kronistični prerezi skozi sto-
letje in čez povedo predvsem
to, da so Laščani že dokaj zgo-
daj spoznali, da je turizem ne-
kaj, kar prinaša ugled in denar.
In tega posla so vešči še danes.
Vse letnice, vsi dogodki, vsa
prizadevanja v tisočerih urah
na sestankih in akcijah, takih in
drugačnih prireditvah, so na-
vsezadnje vidni v izročilu, ki
nas vodi k spoznanju, da je
turizem način življenja nekega
kraja in njegovih ljudi, vsi tisti
pa, ki pridejo na krajši ali daljši
obisk, vse to samo podoživlja-
jo. Jure Krašovec si je zaradi
širine poznavanja ne le zgodo-
vine svojega kraja, temveč tudi
dejanskega življenjskega utri-
pa, lahko dovolil ob svojem
sicer prijetno tekočem pisanju
marsikatero duhovitost in na ta
način vtisnil v bogato paleto
dogodkov živahne barve in
prijetne podtone.
V pisanju Jureta Krašovca je
lepo vidno, kako pomembna je
organiziranost društva in vital-
no življenje v njem, kajti le to
zmore energijo prepričati vse
dejavnike v kraju, da nenehno
proizvajajo turizem. Turizem
sam je namreč proizvod gos-
podarskih, kulturnih in dru-
žabnih silnic kraja in ljudi, cvet-
je na oknih in smeti v smetnja-
kih so samo končna posledica
učinkov proizvoda, ki se ime-
nuje turizem. Laščani so s svo-
jim 110-letnim delovanjem v
turističnem društvu dokazali,
da delajo prav in so lahko zgled
tudi drugim.
Knjigo je izdalo Turistično
društvo Laško, lepo pa jo je
oblikovala Marina Bezgovšek.
DRAGO MEDVED
Bilo je... je... bo...
Minuli petek je bil v Narod-
nem domu v Celju že tradicio-
nalni Večer sodobnega plesa 1.
Gimnazije v Celju.
Nastopilo je 18 dijakinj te šo-
le, ki se tudi sicer ukvarjajo s to,
v Celju zelo razširjeno dejav-
nostjo. Dogodek nas je prevzel
predvsem zaradi mladostne
zagnanosti, ki jo je bilo zaznati v
slehernem gibu. Uro trajajoč
program se je prelival iz plesa v
ples, iz dueta v trio, pa spet v
skupinsko koreografijo. Plesal-
ke so bile same ustvarjalke ko-
reografij, tako je bilo mogoče
zaznati veliko tako gibalne kot
tudi tematske izvirnosti. Sodob-
na plesna tehnika, prepletena s
številnimi prijemi in prepleti te-
les je vsebovala tudi prvine dru-
gih plesnih tehnik (Afrika, fla-
menco, jazz balet), kar kaže na
širok spekter tehničnega znanja
nekaterih plesalk. Različnost
plesalk v tehničnem ziianju kot
tudi v plesnem izražanju, je bila
nadgrajena z veliko mero us-
tvarjalnosti in ljubezni do plesa.
Razveseljivo je že samo dejstvo,
da ima ena sama šola toliko
plesalk, ki so sposobne same
pripraviti celovečerni plesni do-
godek, ki celo presega pričako-
vano.
»V zvenečem loku, da mi dih
zastaja, telo obstane v letu ka-
kor ptica, trenutek, v ples zača-
rana konica magije giba, ki stoji,
ko traja.« (Bina Štampe Žmavc).
Verzi, ki jih je bilo mogoče pre-
brati na vabilu, najlepše opišejo
tisto, kar smo videli in občutili
ob plesu Boštjana Antončiča,
bivšega dijaka I. gimnazije, da-
nes študenta sodobnega plesa
na akademiji SEAD v Salzburgu.
Na večeru je nastopil kot gost in
postavil pečat na misel: Plesalci
sodobnega plesa na I. gimnaziji
v Celju so bili... so... in bodo...
SAVA MALENŠEK KUČIČ
Velikonočni
koncert v cerkvi
sv. Daniela
Franc in Nina Kompare s
prijatelji bosta ob letošnjih veli-
Vottočnih praznikih v osmih
;/oKenskih cerkvah pripravila
serijo koncertov Velikonočna
skrivnost v glasbi, pesmi in be-
sedi. Celjski koncert bo v to-
:ek, 3. aprila, ob 20. uri v cerkvi
sv. Daniela. V programu sode-
iijejo Franc Kompare (krilni
og in trobenta), Nina Kompa-
re (pevka), Dominik Krt (orgle)
Tomaž Plahutnik (citre),
program bo povezovala Marija
Ahačič-Pollak. T.VRABL
Odslikava ljubezni do narave
" ^Galerije sodobne umetnosti v mestnem gradu v Celju so minuli četrtek odprli pregledno
'Ustavo del umetnika Božidarja Teda Kramolca, rojenega leta 1922 v Ljubljani, ki že od
■^Uge polovice štiridesetih let živi in ustvarja v Kanadi. Razstava je med občinstvom zbudila
'^^cejšnje zanimanje, priložnost za ogled njegovih del pa bo še do 25. maja.
I ; Božidar Ted Kramolc (na fotografiji na sredini) je prvi uk slikarstva doživel v ateljeju Mitje
'^'gija, kasneje Mateje Sternena, Božidarja Jakca in koncem vojne v slikarski šoli Franceta.
'Oršeta. Po vojni ga je usoda najprej vodila na Koroško, leta 1948 pa v Ameriko in Kanado.
(< '^^demija v Torontu, predvsem pa bogata tradicija kanadskega krajinarskega slikarstva, sta
^^niolcu vsadili posebno ljubezen do narave in njenega barvnega interpretiranja. Odkloni v
^"dernistično slikarstvo so bili le kratki prebliski. MP, Foto:GD
Na otroških
gledaliških
odrih
Na Polzeli je danes žalsko
območno srečanje otroških
gledaliških skupin, imeno-
vano Mladi gledališčnik. V
torek, sredo in četrtek, S.
aprila, bo v dvorani I. osnov-
ne šole v Celju podobno re-
gijsko srečanje z naslovom
Oder mladih, V soboto, 31.
marca, pa v Hermanovem
gledališču Muzeja novejše
zgodovine Celje pripravljajo
medobmočno srečanje lut-
kovnih skupin Lutkarije in
vragolije.
Srečanja na Polzeli se ude-
ležuje osem gledaliških sku-
pin osnovnih šol žalskega ob-
močja: dve skupini iz Petrovč,
Galicije, Braslovč, Griž ter Žal-
ca in Polzele. V Hermanovem
gledališču bodo v soboto na-
stopile lutkovne skupine Os-
novne šole Lava ter L, II. in III.
osnovne šole Celje.
Na regijskem srečanju
Oder mladih v nekdanjem
Pionirskem domu pa bodo
sodelovale otroške gledališke
skupine: Facka IV. osnovne
šole Celje, KUD Vladko Mo-
horič iz Zreč, Muhe in 7. c
razred I. osnovne šole Celje,
osnovna šola Dramlje in Po-
nikva pri Grobelnem ter sku-
pine osnovnih šol, ki bodo
izbrane danes na območnem
srečanju na Polzeli.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG - Prava stvar 29. 3. ob
19.30 za abonma Četrtek ve-
černi in za izven, 30. 3. ob
19.30 za abonma Petek večer-
ni in izven, 31. 3. ob 17. uri za
abonma Sobota popoldan in
izven, 2. 4. ob 15.30 za abon-
ma I. Gimnazija Celje, 3. 4. ob
12. uri za abonma Vrtnarska
šola in 4. 4. ob 11.30 za abon-
ma Srednja šola za gostinstvo
in turizem.
Strelski dom Mala Breza v
Šentrupertu nad Laškim 1. 4.
ob 15. uri II. del komedije »V
vaški gostilni« ter prizor »Gre-
mo k babici na obisk«, v iz-
vedbi mlajše dramske skupi-
ne SD Mala Breza.
Dom kulture Velenje 4. 4.
ob 19. uri »Kekec kontra Rož-
letova banda«, za mladinski
abonma, v izvedbi KUD Fran-
ceta Prešerna.
Kulturni dom Rogatec 31.
3. ob 19. uri narkomanska
komedija »Prosimo, oprosti-
te!«, Mladinskega amaterske-
ga gledališča Center pozorno-
sti Šmarje pri Jelšah.
KONCERTI
Narodni dom Celje 29. 3.
ob 19.30 četrti abonmajski
koncert komornega zbora
Ave.
Celjski dom 29. 3. republiš-
ko srečanje otroških in mla-
dinskih malih vokalnih sku-
pin Slovenije.
Kulturni center Laško 30.
3. ob 19.30 koncert Tinkare
Kovač s kitaristom Matejem
Brodarjem.
RAZSTAVE
Savinov likovni salon Ža-
lec razstava Portretov aka-
demske slikarke Irine Ra-
hovsky-Kralj.
Likovni salon Celje pro-
jekt Zmaga Lenardiča in Ja-
sne Hribernik, do 7. 4.
Galerija sodobne umetno-
sti razstave Božidarja-Teda
Kramolca, do 20. 5..
Muzej novejše zgodovine
- otroški muzej občasna raz-
stava »Prometna pot v Her-
manov brlog«.
Velenjski grad razstava
»Zgodbe muzejskih predme-
tov«, do 2. 4.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad Celje razsta-
va nagrajenih likovnih del slo-
venskih otrok na razpisu Pe-
trola »Otroci - odraslim 2000«.
Razstava je na ogled ob sobo-
tah in nedeljah od 11. do 17.
ure, do 31. 3.
Galerija Velenje razstava
slik Tanje Špenko.
Galerija Zavoda za zdravs-
tveno varstvo Celje razstava
akademskega slikarja Domna
Slane.
Razstavišče Kulturni cen-
ter Laško razstava fotografij
Borisa Skalina iz Žalca.
Pokrajinski muzej Celje
razstavi »Prazgodovinska
umetnost Slavonije in Bara-
nje« ter »Potočka Zijalka - no-
va izkopavanja«.
Pokrajinski muzej Celje,
pritličje Stare grofije Praz-
godovinska umetnost Slavo-
nije in Baranje, do 1. 5.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju in Slovenska
zobozdravstvena zbirka, stal-
ni razstavi. Stari pisker stalna
razstava »Zatirani, a nikdar
poteptani«; fotografski atelje
Josipa Pelikana razstava
»Celje, ki ga ni več«. V okviru
razstave Živeti v Celju - 3. 4.
od 10. do 11. in od 16.30 do
17.30 demonstracija frizerke.
Razstavišče Kulturnega
centra Laško razstava Milana
Lamovca.
Galerija Volk Dragan Ilič,
do 31. 3.; galerija Borovo Ve-
sna Filipič, do 28. 3.; Splošna
bolnišnica Celje »Kulinarika
na internetu«, do 4. 4.; Etol
Rajko De Marti, do 31. 3.;
Merx Alica Javšnik, do 31. 3.;
trgovina Sv. križ v Rogaški
Slatini Štefan Vrbanič; hotel
Štorman Silvo Blazinšek.
OSTALO
Mladinski center Celje 29.
3. od 16. do 18. angleška de-
lavnica, ob 20. uri potopisno
predavanje - Lepote Slovenije
v štirih letnih časih Francija
Horvata; 30. 3. od 16. do 19.
likovna delavnica, ob 21. uri
klubski večer - Greesy bu-
stard's champagne night; 31.
3. ob 21. uri metalski festival;
2. 4. od 17. do 18.30 nemška in
od 18.30 do 20. francoska de-
lavnica; 3. 4. od 15.30 do 19.15
glasbena in od 18. do 20. raču-
nalniška delavnica; 4. 4. od 18.
do 20. računalniška delavni-
ca.
Osnovna šola Prevorje 30.
3. ob 19.30 večer poezije Maj-
de Rezec.
Knjižnica Rogaška Slatina
30. 3. ob 19. uri potopisno
predavanje Francija Kamenš-
ka »Z avtoštopom po Norveš-
ki«.
Kulturni dom Šentjur 30.
3. ob 21. uri potopisno preda-
vanje Boštjana Jezovška.
Pokrajinski muzej Celje -
29. 3. od 16. do 17.30 delavnica
za šolarje stare do 10 let z
naslovom »Z lončkom v pre-
teklost«.
Knjižnica Velenje 31. 3. od
9. do 12. ure »Sejem bil je
živ...«
Plesni forum Celje 30. 3.
ob 20.30 večer sodobnega
plesa.
Muzej novejše zgodovine
31. 3. ob 9. uri medobmočno
srečanje lutkovnih skupin
celjske regije »Lutkarije in
vragolije«.
Bronasti zbori
v Mariboru se je konec minulega tedna končalo 17. tekmo-
vanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2001. Na
tekmovanju se je predstavilo 24 pevskih zborov s 600 pevci iz
vse Slovenije, med njimi trije s Celjskega območja: Komorni
moški zbor Celje pod vodstvom Sama Ivačiča, Vokalna
skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah z zborovodkinjo Mihaelo
Pihler in Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj z zborovodki-
njo Anko Jazbec. Vsi trije zbori so se na tekmovanju dobro
odrezali, saj so v dokaj močni konkurenci prejeli bronasto
plaketo Naša pesem. MP
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Vsiljevanje
nakupovalnih navad?
Ankete so pokazale, da ob nedeljah redno kupuje le 13 odstotkov potrošnikov - Bo
sindikatom uspelo prepričati ministrico?
Spremenjen pravilnik o
obratovalnem času proda-
jaln, ki ga je prejšnji teden
sindikatom »za hrbtom« ob-
javila ministrica za gospo-
darstvo Tea Petrin, je v jav-
nosti povzročil pravo revo-
lucijo. Zaradi določila, da so
trgovine lahko odprte tudi
ob nedeljah, so mnogi pre-
pričani, da se bo sprožil val
divjega liberalizma, posledi-
ce pa bodo najbolj občutile
ženske.
Sindikati so prve dni po ob-
javi pravihiika ministrici oči-
tali, da le-ta pomeni grob,
neetičen, necivilizacijski in
nedemokratičen poseg v de-
lovni režim trgovk in trgov-
cev, saj ni upoštevala ne inte-
resov zaposlenih niti stroke,
delodajalcem pa je dala pri-
stojnost, da sami določajo
obratovalni čas. V začetku te-
ga tedna so se strtisti nekoliko
umirile, saj so se predstavniki
Sindikata delavcev trgovine
Slovenije z ministrom za delo
Vladom Dimovskim in mini-
strico Petrinovo dogovorili,
da bodo najkasneje do 2. apri-
la imenovali komisijo, ki bo v
dvajsetih dneh pripravila kri-
terije in merila za določanje
dežurnih prodajaln, ki naj bi
veljali za celotno državo.
Na Celjskem zaradi nedelj-
skega delovnega časa trgovcev
ni bilo kakšnih posebnih raz-
burjanj, saj pojav ni splošen in
gre večinoma za posamezne
dežurne trgovine. Lahko pa se
zgodi, opozarjajo v območni
organizaciji svobodnih sindi-
katov, da bo novi pravilnik
povzročil pravi val odpiranja
trgovin tudi ob nedeljah. Zato
novim pravilom o obratoval-
nem času nasprotujejo in opo-
zarjajo, da imajo glede na se-
danji odpiralni čas trgovin vsi
zaposleni, če odštejemo tistih
štirideset ur, ko so v službah,
vsak teden na voljo kar tride-
set ur za nakupe.
In kaj o »privilegiju« ne-
deljskih nakupov menijo
mimoidoči na celjskih uli-
cah?
Svetlana Mitrovič, proda-
jalka: »Ne zdi se mi v redu, da
bi morali sedaj delati še ob
nedeljah. Že tako prideš vsak
dan utrujen domov, potem pa
bi moral iti še v nedeljo v
službo. Med tednom ali pa
vsaj ob sobotah je dovolj časa
za nakupe.«
Toni Bračič: »Nedeljskega
obratovanja trgovin ne odo-
bravam. Nedelja naj bi bila
dela prost dan. Resda je naš
tempo življenja vedno hitrej-
ši, vendar bi bila nedeljska
dežurna trgovina čisto dovolj.
Trgovci se mi smilijo.«
Boštjan Mravljak: »S tem,
da bodo trgovine obratovale
tudi ob nedeljah, se strinjam.
Tudi sam delam ob nedeljah
in me moti, če si ne morem iti
v trgovino kupit malice. Seve-
da bi morali biti prodajalci
temu primerno plačani in zaš-
čiteni. Glede na to, da bodo
delali ob nedeljah, bi morali
imeti kak drug dan prost. Si-
cer pa danes živimo hitro in
marsikdo med tednom nima
časa za nakupe.«
Silva Počivalšek: »Sama de-
lam v gostinstvu in vem, kaj
pomeni delati ob nedeljah, zato
tega ne odobravam. To ni nika-
kršno življenje. Sploh ženske
oziroma matere potrebujejo
čas za družino, ob koncu tedna
pa jih doma navadno čaka še
kup gospodinjskih opravil«
Ana Jeranko: »Ljudje bi mo-
rali biti obzirnejši do prodajal-
cev in med tednom ali pa v
soboto nakupiti, kar potrebuje-
jo. Tudi prodajalci imajo svoje
družine in želijo konec tedna
preživeti v krogu domačih.«
SABINA KRANJEC
I«. Foto: GAŠPER DOMJAN
DESKANJI
PO SPLETU
Naslov sem pobral iz kopi-
ce izpeljank Murphyevih za-
konov, nanaša pa se na našo
staro razvado, da običajno ne
preberemo navodil za razne
naprave, ki jih vsakodnevno
uporabljamo doma ali v služ-
bi. Tu in tam se nam kasneje
zgodi, da se moramo kljub
vsemu spopasti z nadlogo,
vendar navodil ne najdemo
več. Seveda, založili smo jih,
ali pa smo jih predobro shra-
nili. Kaj pa potem?
Prvi nasvet bi bil obisk na
spletni strani LiveManuals
(www.livemanuals.com), kjer
je zbrano spodobno število na-
vodil za razne aparate, od elek-
tronike do fotoaparatov in ku-
hinjskih pripomočkov. Iščete
lahko po proizvajalcu ali po iz-
delku, baza pa je urejena po
naslednjih kategorijah: kuhinj-
ski aparati, elektronika, audio,
video, mobilna elektronika
(sem sodijo razni avtoradiji, de-
tektorji radarjev in podobno
pisarniška oprema, telefoni j
pripomočki za njih, fotografij,
naprave za predstavitve (proj^j
torji...), tiskalniki in optični j
talci ter brezične naprave. S^j
ne sodijo samo GSM telefon
ampak tudi razne GPS naprav
radijske naprave, strojna opi,
ma za brezžično povezavo rafi
nalnikov in podobno.
Iskanje je enostavno, na vi
Ijo pa je tudi simulacija del-
vanja za nekatere naprave. T;
ko se lahko »v živo« prepričati
ali ste z napravo ravnali prj
Sicer pa vas bodo od tam nap
tili na spletno stran proizvaja
ca, kjer bi skoraj morali dobi
vse potrebne podatke in info
macije. Stvar je uporabo
predvsem zaradi tega, ker im
jo nekateri veliki proizvajal
tako kompleksne strani, dai
Gordana Stefanovič Erjavec
Rojena v Pulju, vendar že od svojega dvanaj-
stega leta živi v Celju. Po poklicu sicer diplo-
mirana ekonomistka, vendar se že četrt stoletja
posveča predvsem koreografiji in plesni peda-
gogiki.
A pot do njenega uspeha je bila trnova.
Mlado in nadebudno ter plesa željno dekle po
preselitvi v Celje ni imelo prave možnosti, da
bi nadaljevalo plesno izobraževanje. Šele leta
1975 so se ji, predvsem po zaslugi Damirja
Zlatarja Freya, ki je v Celju ustanovili Balet
Celeia, odprle možnosti za to dejavnost, ki jih
je v naslednjih letih zelo dobro izkoristila.
Poleg intenzivnega ustvarjanja v Plesnem gle-
dališču Celje je vseskozi nabirala znanje ob
pomoči številnih pedagoginj in koreografinj,
pretežno z nekdanjega jugoslovanskega ob-
močja, obiskovala pa je tudi številne seminarje
tako doma kot tudi v tujini in ob njihovi
pomoči osvajala najrazličnejše tehnike plesa.
Leta 1980 je prevzela vodenje Plesnega Foru-
ma Celje in z leti izpopolnjevanj lastnih metod
in znanj ustvarila sintezo plesnih tehnik, ki
temeljijo na pridobivanju osnovnega sodobno
plesnega znanja. Svoje znanje vseskozi prenaša
na mlad rod celjskih plesalk in plesalcev. Za
svoje uspešno delo je prejela številna priznanja
in nagrade, med drugim leta 1997 tudi Bronasti
grb Mestne občine Celje.
BRANKO GOROPEVŠEK
PLANINSKI KOTIČEK
Na Lubnik
Planinsko društvo Laško,
mladinski odsek Klinček,
pripravlja to soboto izlet na
Lubnik.
Odhod izpred avtobusne po-
staje Laško bo ob 6. uri, po-
vratek pa najkasneje do 19.
ure.
Lubnik je del razširjene Slo-
venske planinske poti in zelo
razgleden vrh v Škofjeloškem
pogorju, ki omogoča razgled
po tako rekoč celi gorski Slo-
veniji. Zelo zanimiv je del
poti, ki vodi skozi staro mest-
no jedro Škofje Loke z značil-
no arhitekturo in starim mest-
nim obzidjem.
Prijave za izlet zbirata in
dajeta informacije Damjan
Kolšek, telefon 041 858-201
in Marjan Čater, telefon 041
340-732.
Po stopinjah
Valentina Staniča
Planinski društvi Celje in
Zabukovica vabita v soboto,
7. aprila, na 8. pohod po
stopinjah Valentina Staniča.
Pohod bo potekal od Solka-
na do Kanala, čez Sabotin in
Korado.
Odhod posebnega avtobusa
iz Celja bo ob 5. uri, iz Žalca
pa ob 5.10. Prijave za izlet
zbirata Planinski društvi Ce-
lje, telefon 492-48-50 in Za-
bukovica (Franci Ježovnik),
telefon 571-70-78.
Plezalna potna
Brinjevogoro
Za tiste, ki vas zanimajo
plezalne poti, bo dobrodošla
naslednja informacija.
Ko se pripeljete iz lokalne
ceste Celje - Slovenske Konjice
in zavijete proti Zrečam, se vam
na desni strani odpro obronki
Zreškega Pohorja in z njimi
Brinjeva gora, ki se bohoti s
tremi cerkvami, stoječimi vsa-
ka na svojem hribu. Omenjena
pot vodi do srednje cerkve s 623
m nadmorske višine. Pot se
prične pri kmetiji Hlastec, ka-
mor se pride po asfaltirani cesti
ali turistični poti iz Zreč, ozna-
čeni kot p. p. 1. Vodi mimo
ostankov gradu Freudenberg,
lukiije in dveh plezalnih sten do
vrha. Na nekaterih mestih je
varovana s klini in jeklenicami.
Še več informacij dobite tudi na
spletni strani http://brinjeva-
gora.krofek.net
MOJCA MAROT
Ko odpove vse, preberi
navodila
le s težavo prebijemo do žel
nih podatkov o našem, recim
kavnem mlinčku ali GSM tel
fonu. Ko smo že pri slednji
moram omeniti, da sem 1
prav razočaran, ker nisem n
šel Siemensovih mobilcev.
Sicer pa ta portal omogo
kreiranje lastnega uporabnišli
ga računa in shranjevanje sei
skih in garancijskih številk.'
je tudi seznam želja, kamor
lahko shranite podatke o napi
vah, ki so vam všeč in jih boi
morda kdaj v prihodnosti ku|
li. Dobrega starčka s sivo ki
mo in belo brado, ki bi nam
naprave tudi brezplačno prir
sel, pa zaenkrat še nimajo vpi
gramiranega na spletni stra
In se tudi bojim, da ga nikoli
bodo imeli.
Obvezna trgovina je malce d
gačna od klasičnih spletnih trj
vin. Gre za primerjalno trgovii
kjer laliko cene sorodnih izc
kov primerjate med sabo. '
različnih trgovcev, seveda.
Seznam je zajeten, a - 1
sem že omenil - nepopo
tako da utegnete ostati pn
nih rok. Vsaj meni se je ta
zgodilo z mojim CD pred'
jalnikom. In kaj potem?
naslednjič bom shranil na^
dila na tako mesto, kjer
bom lahko spet našel.
Vasja Ocv
vasja@slowwwenia.c(
AKCIJA
11
Zmagoviti osmošolci iz osnovne šole v Dobju na Kozjanskem, skupaj z razredničarko Stanko Hrovatič in ravnateljem
Francem Kramplom. Med njimi sta učenca Jure Pušnik in Emest Rajh, ki sta med najboljšimi v državi.
Šolarji, kot si jih vsi želijo
Na Kozjanskem so pridni šolarji, težava je gospodarska šibkost
Tokratni tedenski zmago-
llec akcije pridobivanja
^h naročnikov je 8. raz-
td osnovne šole v Dobju pri
lanini. Denar bo prišel v
rave roke, saj je večina
iSencev iz socialno šibkej-
M družin. Porabili ga bodo
ivaleto in končni izlet.
............. -
Tako se razred trenutno od-
ta med izletom v Gardaland
'Ij Mirabilandijo. Nekaj
iSencev s te kozjanske šole še
i videlo morja, vendar jih
ibaviščni parki kljub temu
Dlj privlačijo. Tako v šolski
lanilnici že dve leti namen-
B varčujejo za težko priča-
Dvani končni izlet. Poleg te-
li sodelujejo še v dveh drugih
popisnih akcijah za nove na-
knike.
j V akciji zbiranja novih na-
knikov Novega tednika je
flo, kot so povedali, v za-
četku težko, saj je v tej obči-
ni že veliko naročnikov, zato
pa so se še posebej potrudili.
Posebej prizadevna je bila
učenka Petra Kolar, ki je
pridobila dva nova naročni-
ka. In v Dobju je to še pose-
bej težko, saj sodeluje v tej
akciji sosednja šola v Slivni-
ci, kjer imajo Dobljani pre-
cej sorodnikov...
V začetku tedna, ko smo
obiskali Dobje, so se osmošol-
ci skupaj z drugimi razredi
pripravljali na sobotni dan od-
prtih vrat šole, ki bo letos na
temo Naše življenje je kratek
dan. Tako so pisali osmošolci
spise o svoji poklicni odloči-
tvi, predvsem o negotovosti,
ali bodo sprejeti na želeno
šolo ter o dvomih o odločitvi
za pravi poklic. V soboto, ko
bodo zbrani številni občani
majhne občine, bo zanje tudi
srečolov z izkupičkom za va-
leto in končni izlet. Šolarji so
Učenci v osrčju Kozjanske-
ga so takšni, kot si jih v
večjih krajih lahko le želijo.
Disciplinskih prekrškov sko-
raj da ne poznajo, je poveda-
la razredničarka in učiteljica
slovenskega jezika Hrovati-
čeva, učenci so prizadevnejši
kot v večjih krajih, radi po-
magajo slabšim učencem...
Stanka Hrovatič jih dobro
pozna, saj je na tej šoli dese-
to šolsko leto, vse od izgrad-
nje nove osemletke (pred
tem je bila učiteljica osred-
nje šole v Šentjurju, kjer so
bili med naročniško akcijo
Novega tednika nagrajeni z
videorekorderjem). Hrovati-
čeva, ki živi v Dobju, je prav
tako na čelu šolske knjižni-
ce, kjer imajo že nad 8 tisoč
knjig. Učenci v Dobju na-
mreč zelo radi berejo, saj je
v teh krajih še vedno manj
interneta.
BRANE JERANKO
Vrstni red v akciji Naročniki 2001
po drugem tednu
(upoštevali smo naročilnice, ki smo jih prejeli do
26. marca 2001)
Šole, ki so zbrale največ novih naročnikov:
L OŠ Štore - 21 naročnikov (sodeluje 14 razredov)
2. OŠ Žalec - 12 naročnikov (sodeluje 5 razredov)
3. OŠ Ljubečna - 11 naročnikov (sodeluje 10 razredov)
4. OŠ Dramlje - 10 naročnikov (sodeluje 1 razred)
5. OŠ Vransko - 9 naročnikov (sodelujeta 2 razreda)
Razredi, ki so zbrali največ naročnikov:
1. 7. razred OŠ Dramlje - 10 naročnikov
2. 8.b. razred OŠ Vransko - 9 naročnikov
(zmagovalec prvega tedna)
3. 6.e. razred OŠ Žalec - 8 naročnikov
4. 8. razred OŠ Dobje - 7 naročnikov
(zmagovalec drugega tedna)
5. 7.b. razred OŠ Gorica pri Slivnici - 6 naročnikov
MODRI TELEFON
Zakaj nas banka
ne obvešča?
Bralka Marjana iz Celja,
ki ima svoj tekoči račun v
Banki Celje, je pred iztekom
s pogodbo odobrenega zne-
ska limita banko zaprosila
za podaljšanje (v enakem
znesku) in bila nemalo pre-
senečena, ko je prejela (no-
vo) pogodbo, s katero pa ji je
bil limit občutno zmanjšan.
To jo je spravilo v precejšnjo
finančno zadrego, na Modri
telefon pa se je obrnila z
vprašanjem, zakaj je banka
o zmanjšanju limita in os-
novi za zmanjšanje ni obve-
stila še pred iztekom veljav-
ne pogodbe, torej preden je
vnovič zaprosila za podalj-
šanje.
V Banki Celje, sektorju po-
slovanja s prebivalstvom, so
naši bralki nemudoma postre-
gh s celovitim odgovorom, is-
točasno pa na podobna vpra-
šanja odgovorili vsem ostalim
občanom oziroma komiten-
tom, ki rešujejo podobne za-
gonetke.
Banka Celje d.d. odobrava
dovoljena negativna stanja
(dodatne limite) na tekočih
računih v skladu s Pravilni-
kom o odobravanju prekora-
čitev sredstev - limit na teko-
čem računu (v nadaljevanju
pravilnik). Višina limita je od-
visna od vrste zaposlitve ko-
mitenta in znaša za: zaposlene
za nedoločen čas v višini do 5-
kratnika povprečnega meseč-
nega priliva v zadnjih treh me-
secih, zaposlene za določen
čas do 3-kratnika povprečne-
ga mesečnega priliva v zadnjih
treh mesecih in komitente s
statusom samostojnega pod-
jetnika do 5-kratnika 20-od-
stotnega povprečnega meseč-
nega priliva na žiro račun de-
javnosti v zadnjih šestih mese-
cih.
Povečan limit odobrijo ko-
mitentu na osnovi vloge, ki jo
odda v svoji matični enoti
banke, pri čemer lahko hkrati
na njegovo željo prejme po-
drobne informacije tudi o
možni višini limita. Vendar
veliko komitentov vpiše na
vlogo namesto zneska želene-
ga limita le »maksimalno«. Če
po pregledu podatkov o prili-
vu izračunan limit ne doseže
višine predhodno odobrenega
limita (morda ima nižje prili-
ve na tekoči račun), matična
enota pokliče komitenta in ga
obvesti o znižanem znesku li-
mita. V kolikor komitent ne
soglaša z znižanim zneskom
limita, mu lahko enota v skla-
du s 7. členom pravilnika odo-
bri enako višino limita kot
preteklo leto, vendar ga hkrati
opozori, da bo ob prvi nasled-
nji odobritvi, glede na višino
prilivov, limit znižan. Tako
ima komitent eno leto časa, da
postopno zniža limit na dovo-
ljeno višino.
V primeru, da matična eno-
ta s komitentom ne uspe vzpo-
staviti kontakta, mu odobri
limit v skladu s pravilnikom,
o čemer ga obvesti z meseč-
nim izpiskom tekočega raču-
na. V kolikor komitentu odo-
brena višina limita ne zadoš-
ča, ima dodatno možnost na-
jetja hitrega kredita za dobo
enega leta, ob minimalnih
stroških odobritve, pri čemer
se odplačilo reaHzira preko,
trajnega naloga na tekočem
računu. Od 1. marca 2001 da-
lje pa komitentom pošiljajo
tudi pisna obvestila o odobre-
ni višini limita.
S tem uspešno rešujejo za-
gate komitentov, ki zaradi zni-
žanih prilivov na tekoči račun
ne dosegajo višine predhodno
odobrenih limitov, če le v zad-
njih treh mesecih na njihovem
tekočem računu ni bilo nedo-
voljenih prekoračitev višjih
od 50.000 tolarjev ali ko bi
prekoračitev trajala dlje kot
20 dni.
Sečnja V Laškem
Naše bralce iz Laškega je
zmotilo sekanje dreves okoli
tamkajšnjega zdravilišča,
zato so nas zadolžili, naj
povprašamo, zakaj so ga
opravili.
Direktor zdravilišča Roman
Matek je povedal, da so se
sečnje lotili po poprejšnjem
hortikulturnem projektu, ki
predvideva modernejši in lep-
ši videz zunanje podobe zdra-
vilišča. »Ob pregledu dreves
smo ugotovili, da je veliko
starih in bolnih, zato so nam
strokovnjaki predlagali, naj
jih zamenjamo z novimi. Ta-
ko bo jeseni opravljeno saje-
nje drevesnih mladik, s kateri-
mi bomo nadomestili poseka-
na drevesa,« je dogajanje v
Laškem obrazložil Matek. Do-
dal je tudi, da posekane rastli-
ne niso bile kakšna redka ali
znamenita vrsta.
MA,SKO
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemal novinar Bran-
ko Jeranko. Na telefonsko
številko 031/569-581 ga lah-
ko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro, svoja vpraša-
nja za Modri telefon pa lah-
ko med ponedeljkom in pet-
kom do 17. ure zastavite tudi
po telefonu 42-25-000.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Kotlarna načela zdravje in živce
Družini Kralj že skoraj dve desetletji življenje med peto zjutraj in deveto zvečer zaznamuje hrup iz komaj 4 metre oddaljene kotlarne
»Najrajši bi se preselil, v bli-
žini, v soseski Dolgo polje,
gradijo stanovanja in naj na-
šega zamenjajo z novim, da
bomo spet lahko ponoči spa-
li, preko poletja odprli okna
in zaživeli življenje, kot ga
živijo drugi,« pravi že nave-
ličano, razočarano, zlasti pa
utrujeno Friderik Kralj iz prit-
ličnega stanovanja v Škapi-
novi 1 v Celju, ki se je v dvoin-
polsobno stanovanje vselil le-
ta 1982, vse odtlej pa s pre-
sledki opozarja na moteč
hrup iz komaj štiri metre od-
daljene kotlarne.
Človek, ki živi v mestu, se na
hrup slej ko prej navadi. Pa naj
gre za hropenje avtomobilov, ki
zlasti ob prometnih konicah
močno presega dovoljene meje
glasnosti, zvonjenje iz bližnje
cerkve ali pa vlak, katerega zvok
se nam je že tako usidral v pod-
zavest, da se zbudimo, če se ob
običajni uri ne zasliši hrup z bliž-
njih tirnic. Celo na neprijetne
zvoke iz bližnjega gostinskega
lokala se je moč privaditi; za-
gotovo lažje kot na nenehen
brum, ki cefra živce družini
Kralj v pritličnem stanovanju v
Škapinovi 1 v Celju vsak dan.
Med peto uro zjutraj in deveto
zvečer. Zato, da so ljudje pozi-
mi na toplem in da imajo od
pomladi do jeseni toplo sani-
tarno vodo.
Meritve pokazale
prekomeren hrup
Friderik Kralj je na moteči
hrup iz bližnje, komaj kakšne
štiri metre oddaljene kotlarne
začel opozarjati takoj ob vse-
litvi v stanovanje leta 1982. Sre-
di osemdesetih let so bile oprav-
ljene prve meritve, ki so poka-
zale, da je dovoljena stopnja
glasnosti v neposredni bližini
kotlarne presežena.
»Kljub temu so se v takratni
poslovni enoti Toplotna oskr-
ba Komunale Celje odločili, da
v kotlarno montirajo še tretji
kotel, večji od obstoječih dveh,«
pravi Kralj in dodaja, da je bil
poslej hrup resnično nevzdr-
žen. Zato so seveda sledile nje-
gove pritožbe; zlasti številne
kar po telefonu. »Začetek de-
vetdesetih je minil v znamenju
osamosvojitve, mislili smo na
druge reči,« se spominja Kralj,
ki je na moteč hrup spet začel
glasneje opozarjati leta 1994.
V sredini devetdesetih je celj-
sko podjetje Kova opravilo nove
meritve in kljub temu, da Kra-
lju v Toplotni oskrbi rezulta-
tov niso posredovali, so očit-
no pokazale kar precejšnje pre-
koračitve, saj so se odločili za
protihrupno sanacijo notranje
stene kotlarne. »Ko sem želel
videti, kakšni so rezultati me-
ritev, so me v Toplotni oskrbi
odpravili, češ, da so jih naro-
čili za svoje potrebe,« pripo-
veduje Kralj, ki se mu zdi zla-
sti spotakljiv tisti del odgovo-
ra, v katerem pravijo, da bi re-
zultate »eventualno lahko upo-
rabil v škodo podjetja«.
A sanacije notranje stene kot-
larne so se v Toplotni oskrbi le
lotili. »Kljub temu, da sem že
vnaprej opozarjal, da to ne bo
rešilo našega problema, so za
opravljena dela plačali 2,5 mi-
lijona tolarjev,« pravi Kralj, ki
se mu zdi naravnost neverjet-
no, da bi s sanacijo takrat zni-
žali glasnost hrupa iz kotlarne
kar za 20 decibelov. »Če bi bi-
lo to res, bi morali glede na ob-
stoječe podatke o glasnostih
prej poslušati hrup, kakršen je
značilen za neposredno soseš-
čino letališč,« še premore kan-
ček sicer res črnega humorja
Kralj, ki ima to smolo, da je
pod neposrednim udarom hru-
pa iz kotlarne le njegovo in mor-
da še stanovanje zgornjega so-
seda. »Če bi hrup motil vso so-
sesko, bi bilo drugače,« je pre-
pričan Kralj.
Ponujene rešitve
Kralj je spomladi leta 1995
Toplotni oskrbi ponudil dve al-
ternativni možnosti za rešitev
težav s hrupom; a nobena za
podjetje ni bila sprejemljiva.
Predlagal je, da njegovi 4-
članski družini izplačajo 1,4 mi-
lijona tolarjev odškodnine za
zdravstvene težave, ki so logična
posledica življenja v prehrup-
nem okolju ter priznajo za če-
trtino znižano vrednost stano-
vanja, s tem denarjem pa bi sam
poskrbel za kar najboljšo pro-
tihrupno sanacijo svojega do-
ma. Z drugo različico pa je ob
izplačilu odškodnine predlagal
zamenjavo (zdaj lastniškega)
stanovanja. »Menili so, da na-
še zdravstvene težave niso po-
sledica, prekoračenega hrupa iz
kotlarne,« pravi Kralj, ki ga je
še posebej prizadela zajedlji-
vost odgovora v tistem delu, ko
so se odgovorni v Toplotni os-
krbi spraševali, zakaj se je sploh
odločil za odkup stanovanja, v
katerem je tako nemogoče ži-
veti.
V leto 1995 sega tudi prvi
skupni sestanek z odgovorni-
mi v Komunalni direkciji Mest-
ne občine Celje, vendar razen
novih meritev, ki so jih tokrat
opravil; v mariborskem Inšti-
tutu za varstvo pri delu, dru-
gih rezultatov ni bilo. A tudi z
rezultati teh meritev Kralja ni-
so seznanili. Sredi devetdese-
tih se je Kralj prvič obrnil na
pravnike, čeprav je še vse do
pred kratkim upal, da v reše-
vanje težav s prekomernim hru-
pom ne bo potrebno vpletati
sodišča.
Novembra lani je Kralja sku-
paj s predstavniki Komunalne
direkcije ter zdaj Javnega pod-
jetja Energetika Celje sprejel
celjski župan Bojan Šrot, ki je
odgovornim naložil, da mora-
jo Kralju posredovati rezulta-
te meritev, opravljenih kakšni
mesec pred tem. Rezultati m^
ritev, ki jih je opravilo veleni
sko podjetje Vegrad, kažejo, ^
so glede na izhodiščno območji
3. stopnje varstva pred hrupom
ki velja za poslovno-stanovanj,
sko območje, mejne vrednost
hrupa občutno presežene n^
dnevni, kritični in mejni ravn
za vir hrupa, nekoliko pod do
voljeno mejo pa so ob konica!]
Zato ne preseneča, da v za
ključku poročila o opravljenil
meritvah piše: »Ker vir hrup
presega mejno vrednost za vi
re hrupa na območju 3. stop
nje varstva pred hrupom v na
ravnem in življenjskem okolji
- tako v dnevnem kot v nočnen
času - mora upravljavec vira iz
delati sanacijski program z
zmanjšanje emisije hrupa i
okolju.«
In natančno tega, priprave si
nacijskega programa, so se pi
besedah direktorja JP Enereg
tika Celje Janeza Petermaiy
ki sicer priznava, da je izvim
greh vseh nesoglasij med pod
jetjem in družino Kraljevih i
neposredni bhžini njihoveg
stanovanja, tudi lotili. Naroči
so še dodatne meritve, za u
vedbo sanacijskih del pa hod
v Energetiki izbrali najugodnq
šega med tremi ponudniki. B
tokratna sanacija zalegla vs;
toliko, da bodo preko poletj
Kraljevi le lahko kdaj pa kdaj
tudi takrat, ko sedijo v domai
dnevni sobi - prezračih stam
vanje?
IVANA STAMEJČI
Foto: GREGOR KATl
»Brum, ki iz kotlarne prihaja med peto zjutraj in deveto zvečer, nam je načel zdravje in
živce,« pravi Friderik Kralj, razpet med kotlarno in svojim stanovanjem.
Obisk se je povečal
Jama Pekel in Rimska ne-
kropola, ki ju upravlja Turi-
stično društvo Šempeter v Sa-
vinjski dolini, sta imela lani,
po nekajletnem upadanju šte-
vila obiskovalcev, teh zopet
več. To je sad dela turistične-
ga društva, ki letos praznuje
40-letnico delovanja.
O delu društva je na občnem
zboru poročala predsednica
Metka Vočko. Lani so imeli v
nekropoli 11.116 obiskovalcev
kar je za 9 odstotkov več kot
leto poprej, v Jami Pekel pa
15.668, kar je za 11 odstotkov
več. Pri vzdrževanju turističnih
objektov so opravili več kot ti-
soč ur prostovoljnega dela, skr-
beli so za lep videz kraja, or-
ganizirali so tudi cvetličarsko
tržnico. Tudi letos bodo skrb
in delo namenili obema turi-
stičnima objektoma, največ po-
zornosti pa bodo posvetili 40
letnici svojega delovanja in 30
letnici Jame Pekel, ki ju bodo
proslavili 4. maja. Poleg tega
bodo aprila pripravili cvetličar-
sko tržnico, maja rimski mo-
zaik mojega kraja, dan odpr-
tih vrat Jame Pekel ter več kul-
turnih prireditev.
T. TAVČAR
Prosti le ob koncu tedna
Slaba polovica od 700 čla-
nov celjskega Društva upo-
kojencev Karel Destovnik Ka-
juh se je zbrala na letnem obi-
nem zboru v veliki dvorani
Narodnega doma. Ob oceni
lanskega dela so se dogovo-
rili tudi o tem, kaj bodo v druš-
tvu počeli letos.
Za prizadevno in aktivno delo
v društvu so Ivan in Anica Ca-
futa ter Jana Rak prejeli priz-
nanje Zveze društev upokojen-
cev Slovenije, Jože Ljubič in
Olga Zabukovec plaketi Zve-
ze društev upokojencev Celje,
Silva Hočevar, Ivanka Cmok
in Katarina Judež pa spomin-
ska darila društva. Za udeležen-
ce občnega zbora so učenci I.
OŠ Žalec pripravili kulturni
program, po zaključku delov-
nega dela pa jih je čakala še po-
gostitev.
Po besedah predsednika druš-
tva Milana Batističa največ po-
zornosti namenjajo humanitar-
ni ter rekreativno družabni de-
javnosti. Lani so članom, ki so
praznovali okrogle jubileje, po-
slali 100 čestitk, za svojih 28
pokojnih članov pa so objavili
radijske osmrtnice ter izrekli
sožalja svojcem. V tednu sta-
rejših občanov so pripravili sre-
čanje za člane, starejše od 80
let, na domovih, v bolnišnici
ali v domovih upokojencev pa
so skupaj s predstavniki bor-
čevske organizacije in RK obi-
skah okoH 150 ljudi.
Lani so pripravili pet izle-
tov po Sloveniji, družabnost
negujejo na rednih letnih sre-
čanjih; kostanjadi, martinova-
nju, silvestrovanju in pustova-
nju, kar 15 njihovih članov pa
prepeva tudi v Pevskem druš-
tvu upokojencev Celje. Dvakrat
letno pripravijo tedensko le-
tovanje v Portorožu, med ted-
nom pa imajo najbolj aktivni
člani proste le petke, sobote
in nedelje. Ob ponedeljkih
imajo namreč upokojenci re-
kreacijo v telovadnici III. OŠ
Celje, ob torkih je na vrsti po-
hodništvo, ob sredah keglja-
nje in balinanje, ob četrtkih
pa zdaj že tradicionalno ko-
panje v Rogaški Slatini.
IS
NAKRATKO
Usposabljanje
bodočih gasilcev
Gasilska zveza Žalec in Ob-
činsko prostovoljno poveljstvo
Žalec sta pripravila tečaj osnov-
nega strokovnega usposabljanja
bodočih gasilcev in gasilk, ki se
bo z izpiti končal konec tega me-
seca. Tečaj je osnovni pogoj za
opravljanje operativnih del v ga-
silski organizaciji, udeležilo pa
se ga je 43 slušateljev, med nji-
mi osem žensk, iz večih pro-
stovoljnih društev Spodnje Sa-
vinjske doline. (T. T.)
Čakajo novo vozilo
člani in gostje so se zbrali
na 120. občnem zboru Prosto-
voljnega gasilskega društva Ža-
lec, ki je eno najstarejših v
Spodnji Savinjski dolini. Iz ob-
širnega poročila predsednika
Franca Naraksa, poveljnika Mi-
ra Lovreka in še drugih je raz-
vidno, da je bilo delo uspešno.
Za 60-letno delo v gasilstvu so
Ivanu Zotlu podelili posebno
priznanje, priznanje so" za dvaj-
set let dela prejeli Darij o Ma-
rinko, Marjan Pinter in Franc
Strnad, za deset let pa Andrej
Čehovin, Jožica Pinter, Marko
Sternad in Uroš Kolar. Največ-
ja letošnja naloga je nabava no-
vega sodobnega gasilskega vo-
zila s cisterno GVC 16/25. Na-
menu naj bi ga predali 30. ju-
nija, ko bodo praznovali 12(
letnico delovanja in Dan gasi
ca občine Žalec. (T. T.)
Gasilci V Socki pre<
jubilejem
Prostovoljno gasilsko dru
tvo Socka, ki šteje 135 člano
praznuje letos 70-letnico ust
novitve. Na občnem zboru i
odlikovanje Gasilske zveze 51
venije podelili predsednil*
društva Egidiju Čretniku. L
tos bodo predvsem skrbeli;
opremo ter organizacijo in i
vedbo tekmovanj. (Bo.J.)
Muzej na intemel
v Kulturnem centru Laško:
se na rednem letnem občne
zboru zbrali člani prostovo
nega gasilskega društva iz F
čice pri Laškem. Z njim so ob
ležili tudi 75-letnico, ki jo pra
nujejo letos. Visoko priznan
Gasilske zveze Slovenije je:
posebne zasluge prejel Vini
Špiler. Po besedah predsedi
ka društva Matjaža Pikla
društvu, ki šteje 183 člane
med katerimi je veliko mladi
ne načrtujejo drugih posebn
aktivnosti ob jubileju. Njih
va želja pa je, da bi zaključil
dokončno podobo rudarske
muzeja, dopolnili zbirko el
ponatov in ga predstavili na i
ternetu. (V. M.)
Zborovanje upokojencev
Društvo upokojencev Celje vabi svoje člane na občni zbor,
ki bo jutri ob 16. uri v celjskem Narodnem domu. Temeljni
cilj dela za prihodnje leto je skrb za svoje člane in sodelova-
nje z organizacijami Rdečega križa v mestnih četrtih in kra-
jevnih skupnostih. SK
REPORTAŽA
13
Za očetom med valove
Aleš Ulaga iz Laškega živi z morjem že od sedmega leta - V treh tednih do Tunizije in nazaj
Kljub majhni državi, ki ji
j^ipada le košček morja, Slo-
^nci premoremo v svojih sre-
^h zavidljivo število morje-
l0vcev, ki se za to pot odloča-
L iz najrazličnejših vzgibov.
^ zabavo, zaslužek ali pa pre-
prosto zato, ker morje A^jubi-
jo. Ker jih izpolnjuje, preobra-
^ in nauči najti set^. Eden
jjltšnih je zagotovo 28-letni
^eš Ulaga iz Laškega, ki ima
Ujub svoji mladosti za sabo že
jjar nekaj izkušenj na morju.
[Nedavno se je vrnil z dvajsetd-
gevnega jadranja do Hinizije
in nazaj, kar bi bil velik preiz-
l(us tudi za kakšnega bolj iz-
ijaišenega morskega mačka,
fja pot se je namreč podal sam.
Z očetovo jadrnico,
h
Začelo se je, ko sta z očetom
Vilijem, sicer znanim morje-
plovcem, z jadrnico prvič klju-
bovala Jadranu. Skupaj sta se
ufila pravil, ki jih postavlja na-
'rava, in vse bolj spoštovala ti-
;sto, kar človek navadno zane-
imarja. Z vsako potjo sta prido-
jbivala več izkušenj in privlač-
nost je prešla v ljubezen in
'predanost - morju. Vili je temu
! posvetil duha in telo, kmalu pa
si je takšno poslanstvo izbral
tudi Aleš, ki si sicer služi kruh
' M samostojni avtoprevoznik.
< »Kdor je že kdaj jadral, bo to
razumel,« pravi Aleš, ki že ne-
■ h] let s svojo družinico živi v
I Celju. »Morje enostavno čutiš,
tako kot hribe. Prepusti vse,
;vse daje. Od posameznika pa
; je odvisno, koliko bo vzel. Da-
je neskončne lepote, ki pa so
vedno tudi omejene. Ti si tisti,
'ki odloča, kako daleč boš šel,
i to pa je seveda odvisno tudi in
predvsem od izkušenj,« pov-
zame in vneto lista med stari-
mi očetovimi fotografijami, za
katerimi se skriva tisoče zani-
jmivih zgodb.
Za Aleševega očeta je bilo
ključnega pomena srečanje z
enim največjih nemških pu-
stolovcev Rudigerjem Neh-
l^bergom, ki je prvi preplul Mo-
'dri Nil od izvira do izliva. Leta
' 1985 je z lahkim plovilom na
'nožni pogon, pravijo mu tudi
inilinček, preplul Atlantik, da
^bi opozoril na zatirana brazil-
'Ska plemena. S to humanitar-
^no akcijo naj bi ljudi z vsega
sveta združil v prizadevanjih
^ zaščito teh plemen.
9 »Peljem velike
,j sanje«
e »Oče je dolgo razmišljal o
da bi si sam naredil jadr-
•lico,« se spominja Aleš. Leta
J972 so se mu sanje izpolnile,
podjetju v bhžini Hamburga
dobil priložnost, da se izuči
^ graditelja jadrnic. Ko so
jtam videli njegovo vnemo^ so
omogočili, da si je sam
ll%edil jadrnico, ki jo je poi-
i^^^enoval Slavica - po Aleševi
J^ami. Naložil jo je na prikoli-
in jo s katrco odpeljal proti
.^oinu. Na tovor je pripel listič
P^apisom »Peljem velike sa-
Žal imam majhen avto.«
**Mama je takrat skrbela za
; s sestro, oče pa je uresni-
čeval svoje sanje,« pripoveduje
Aleš in obuja spomine na prva
potovanja z očetom in novo
jadrnico, ki je postala zanju
središče vesolja. Tudi največja
neurja ju niso odvrnila od mor-
ja. Po Savi, Donavi, v Črno mor-
je, pa do Baltika, pa po Jadran-
skem morju do Tunizije in še
kam ju je vodila pot med valo-
vi, kjer sta preizkušala vzdržlji-
vost in se učila. Tudi tega, da
vedno ni pametno siliti v vodo.
»Zgodilo se je nekje na plov-
bi po Črnem morju,« se široko
zasmeje Aleš. »Pa mi takrat ni
bilo nič smešno. Bilo je toplo
in zaželel sem si kopanja. Oče
mi je rekel, naj počakam vsaj
do bližnjega rta, da mu ne bo
treba ustavljati sredi morja.
Ne vem, če je minilo pet mi-
nut, ko smo v vodi ugledali
morskega psa. Kar srh me je
spreletel, ampak hvala bogu
tam ni mesojedih morskih
psov. Nič kaj prijetno doživet-
je, kaj?« In koliko jih je še bilo!
Od takrat je minilo skoraj
dvajset let, Aleš pa še vedno
goji predanost morju. »Vem, do
kod lahko grem in sedaj je
prišel moj čas,« V začetku fe-
bruarja se je kar sam podal na
pot.
»Zadovoljen sem, da sem
to storil, saj se je moje življe-
nje sedaj v marsičem spreme-
nilo. Vse leto sem pridno de-
lal, da sem si to lahko privoš-
čil,« doda Aleš, ki je prepri-
čan, da je življenje le skupek
kompromisov. Le tako, pravi,
lahko shajata z življenjsko so-
potnico Sašo, s katero imata
dvojčka Žana in Jana.
Slab začetek.
Prišel je tretji februar. Dvig-
nil je sidro in se podal dogo-
divščinam naproti.
Po dveh dneh posta in ne-
nehne slabosti se mu je pokva-
rilo električno stikalo v kabini.
»Tako sem hodil na presledke
za pet minut v kabino in popol-
noma zelen od slabosti po-
pravljal to nesrečno stikalo,«
nekoliko grenko pripoveduje
Aleš. »Kar tri dni sem se prila-
gajal, potem pa se je telo nava-
dilo na nove razmere in se
umirilo.« Po razgibanih dneh
neurij in mirnega morja, sonca
in dežja, spokoja in adrenalin-
skih preizkušenj, je priplul do
Otrantskih vrat. Naslednja toč-
ka je bila konica italijanskega
polotoka, kjer se je prvič čisto
sam znašel v neurju, daleč
stran od doma. Na cedilu sta ga
pustila oba avtomatska pilota,
zato je moral vso noč v lede-
nem pišu stati za krmilom.
Sam s seboj. Daleč stran, pre-
strašen in žalosten. »Rekel sem
si, da se nobena juha ne poje
tako vroča, kot se skuha, in
nadaljeval,« podoživlja prigo-
de, ki so se po devetih dneh
napornega potovanja končale
v Tuniziji. »Prišel sem v Sidi
Bou Said, turistično mesto v
bližini Tunisa. Del poti je bil za
mano, preplul pa sem okoli
1.200 milj,« ponosno pove. »Ko
sem po šestih urah uredil carin-
ske obveznosti, sem poklical
Fani Tlatli, Slovenko z Dobja, ki
tam živi že 23 let in je lastnica
hotela in lokala z imenom Re
staurant Slovenia. Ko je izvede-
la, od kod sem prišel in kako, je
bila šokirana. Povabil sem jo
na jadrnico in ji jo razkazal,
nato pa sva si ogledala Sidi Bou
Said in Kartagino.«
Otrantska
kalvarija
Pot nazaj. Od Messine do
Otrantskih vrat je še nekako
šlo, potem pa... »Potem pa se
je pričela prava kalvarija,« nagr-
banči čelo. »Pilot, ki sem ga
pred tem končno popravil, je
delal le na obroke, v Otrantu pa
popolnoma odpovedal. Ponoči
je začela pihati burja, njena
moč pa je naraščala. Pri najse-
vernejšem grškem otoku je pi-
halo že sto kilometrov na uro.
Popoldne so bili valovi visoki
že kakšnih osem metrov. Bil
sem premrzel in utrujen, pre-
pričan, da sem poražen. Moje
počutje je bilo mešanica obu-
pa, jeze in solz. Še velike ladje
se niso mogle premakniti z me-
sta, kaj šele jaz. Končno mi je
uspelo skriti se za nek grški
otok, kjer sem se posušil in se
okrepčal.«
S tem pa dogodivščin še ni
bilo konec. V bližini Barija je
odpovedal še motor. Prepustil
se je brezbrižnosti in vso noč
plul na jadra. Vmes je izčrpan
zaspal, zjutraj pa se prebudil
ves izgubljen. »Nisem več ve-
del, kje sem. Približno sem
izračunal, kje naj bi bil, vendar
so bili ti izračuni napačni,« od-
kima z glavo. »Razlika je bila
precejšnja, razočaranje, ko
sem ugotovil, kako daleč nazaj
sem, pa še večje. Sto dvajset
milj nižje! Toku pač ne moreš
kljubovati. Pri Dugem otoku
me je povrhu vsega še enkrat
zajelo neurje. Pot se je vlekla v
neskončnost. Ker sem bil pre-
pričan, da bom kmalu doma,
sem se sprostil, kar je bila naj-
večja napaka. Prej sem 24 ur na
dan razmišljal o svoji varnosti
in delal na tem, da bom preži-
vel. Utrujen sem zaspal, nato
pa sem se nenadoma predra-
mil, ko sem bil 50 metrov stran
od obale oziroma skal. Na hi-
tro sem obrnil krmilo in za las
sem ušel trčenju. Še sedaj mi ni
jasno, kaj me je takrat zbudi-
lo.«
»Ko si sam s sabo, se utrdiš,
postaneš močnejši kot kdaj-
koli prej. Človek res ogromno
zdrži in ravno na ta način sem
preizkusil sebe. Na to potova-
nje sem se dolgo pripravljal.
Pet let sem sanjal o tem, kako
se z jadrnico vozim po morju.
In vse to je postalo resničnost.
Jadranje je čudovit šport, ki pa
ni najbolj enostaven. Obala je
tvoj največji sovražnik. Pose-
bej, če si sam,« je dodal Aleš,
ki je brez postanka jadral dvaj-
set dni. »To je bil zame preiz-
kus, ali lahko grem okoli sveta
ali ne. Lahko, samo zrel še
nisem zadosti,« pravi in raz-
krije tudi nekaj svojih načrtov.
»Ukvarjati se bom začel s
turizmom. Rad bi imel šolo
jadranja, da še drugim omo-
gočim spoznati lepote nara-
ve. Morje je tako čudovito. Je
učitelj življenja, ki te nauči
spoštovati meje. Nadvse rad
bi pomagal pri zdravljenju
narkomanov v naših komu-
nah. Z njimi bi skušal narediti
jadrnico, ki bi jo lahko kasne-
je tudi uporabljali. S tem bi si
prav gotovo utrdiU samoza-
vest, ki jo človek še kako po-
trejbuje.«
BOJANA JANČIČ
Morje je čudovita stvar. Je učitelj življenja, ki te nauči
spoštovati meje.
Aleševa naslednika Žan in Jan na jadrnici, s katero je Aleš preplul okoli 2.400 milj - sam.
Družinska strast se očitno prenaša iz roda v rod.
Aleš Ulaga in Fani Tlatli, Slovenka, ki že 23 let živi v Tuniziji, vendar še vedno s srcem
ostaja u domovini.
V dnevnik je zapisal:
Deset let sem v sebi poskušal potlačiti potrebo po potova-
nju. Življenje me je enostavno uokvirilo v svoj vsakdan.
Septembra 2000 pa sem se nekako dokončno finančno
osamosvojil in vleči me je začelo nazaj na morje. Nevedoč,
da bom sploh odšel v TUnis, sem se začel fizično in psihično
pripravljati na pot. Nekje v novembru me je kot strela z
jasnega udarilo - kaj sploh čakam? Z očetom sva dve
popolnoma različni osebnosti, vedno pa naju je na koncu
združilo morje. S svojo trmo je iz nič ustvaril jadrnico
Slavico in me kot sedemletnega fanta za vedno povezal z
morjem. ... Decembra 2000 so stekle priprave in tako sem
danes odplul iz Portoroža ob 12.30. uri, morje 0-1, veter 5
m/s SE. Pogrejem si sarmo, ki mi jo je mama skuhala za na
pot in jo s kruhom pojem. Nato se mi zasveti čokolada.
Odidem v kabino, da si vrišem smer, v želodcu mi nekaj ni
v redu. Ob 15.30 še vedno SE 6 m/s. Valovi ojačajo na 1-2.
Slabo mi je... Uprizorim filmski rigoleto. Na veliko stvari
sem pripravljen, morska bolezen pa me enostavno šokira...
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Knjižničarka s
previsoko plačo?
Vojničani se čudijo visokim stroškom za delovanje knjižnice, ki so jim jih zaračunali v Celju
če so v Štorah dolg do
Osrednje knjižnice Celje
rešili po svoje z zaprtjem
enote, skušajo v Vojniku,
kjer imajo podobne težave,
to urediti dogovorno. Vojniš-
ka knjižnica naj bi občino
letos stala kar 11,3 milijona
tolarjev, s čimer se Vojničani
ne strinjajo. Nekaj denarja
za delo knjižnice dolgujejo
še iz preteklih let in sicer za
leto 1999 nekaj deset tisoča-
kov, za leto 2000 pa 4,1 mili-
jona.
»Za leti 1999 in 2000 smo
prispevah manjši del sredstev
za obratovanje knjižnice zara-
di naložbe v novo stavbo,« je
pojasnila strokovna sodelavka
na oddelku za družbene dejav-
nosti Irena Špegel. Vojničani
so namreč konec lanskega leta
dobiU novo knjižnico v bližini
občine, ki je bila za kraj več
kot potrebna. To kažejo tudi
podatki o številu novih članov
in izposoji gradiva, ki strmo
naraščajo. Hkrati s tem pa se
vrtoglavo dvigujejo tudi stroš-
ki za delovanje knjižnice, ki
pa jih celjska Osrednja knjiž-
nica očitno vrednoti precej
drugače kot pristojni na voj-
niški občini. Prikazan pri-
manjkljaj za lani in predlani
je sedaj pokrila celjska občina
kot ustanoviteljica Osrednje
knjižnice Celje, ki pa bo denar
seveda tako ali drugače izter-
jala.
Višje stroške poslovanja v
tem letu so na vojniški obči-
ni sicer predvideli; vendar v
precej manjšem obsegu, kot
kažejo izračuni. V lanskem
proračunu so za knjižnico
namenili 3,5 milijona, letos
pa osem milijonov tolarjev,
kar pa po mnenju celjske
knjižnice ne bo dovolj. Nji-
hovi interesi naj bi po bese-
dah Špeglove daleč presegali
finančne zmožnosti občin-
skega proračuna. Edina reši-
tev bo tako racionalizacija
na vseh področjih dela knjiž-
nice, slaba stran tega pa je
lahko tudi nižja kakovost
storitev.
Načeloma naj bi po mnenju
sogovornice predstavljal naj-
večji problem strošek dela,
kar ni razumljivo, saj sta v
vojniški knjižnici zaposleni le
dve delavki. Knjižničarka pre-
ko javnih del, bibliotekarka
pa redno. Knjižnica je odprta
18 ur tedensko; bibliotekarka
opravi na teden 30, knjižni-
čarka pa 28 ur dela. Kljub
temu, da je prva vodja knjiž-
nih enot Osrednje knjižnice
Celje, Vojničani ne soglašajo z
višino količnika, po katerem
obračunavajo njen osebni do-
hodek. Če te postavke celjska
knjižnica ne bo znižala, bo
potrebno pogačo odrezati
drugje.
Na letošnji predlog varč-
nejše porabe sredstev se v
Celju niso odzvali, čeprav
zlasti v zadnjem času pou-
darjajo, da so vedno priprav-
ljeni na dialog z drugo stra-
njo. Morda pa so se priprav-
ljeni pogovarjati le s tistimi,
ki s skrajnimi ukrepi
zaostrijo problem?
BOJANA JANČIČ
V zvezi z zaprtjem kra-
jevne knjižnice v Štorah (o
tem smo obširneje poročali
v prejšnji številki Novega
tednika), ko se je občina
Štore, ki sicer ne izpolnjuje
zakonske obveze o financi-
ranju knjižnične dejavno-
sti, odločila samovoljno
zapreti ta oddelek) pa sta
bila v torek popoldne na
ministrstvu za kulturo v
Ljubljani na pogovor o raz-
rešitvi nastalega problema
povabljena štorski župan
Franc Jazbec in ravnatelj
Osrednje knjižnice Celje
Janko Germadnik, ki je v
povzetku tega pogovora
povedal: »Knjižnico v Što-
rah so včeraj, v sredo, po-
novno odprli in občina bo
poravnala del stroškov za
leto 2000, za ostalo in za
leto 2001 pa se bomo še
pogajali pod okriljem Mest-
ne občine Celje.«
Francoscina na
celjskem odru
V celjskem gledališču so
Zavod RS za šolstvo. Mini-
strstvo za šolstvo, znanost
in šport in Veleposlaništvo
Republike Francije pripravi-
li 3. frankofonski dan. Prib-
ližno 150 nastopajočih dija-
kov in študentov iz 14 gim-
nazij in Filozofske fakultete
se je predstavilo z glasbo,
skeči, šansoni, igrami in re-
citali, njihove nastope pa si
je ogledalo okoli 350 gledal-
cev. Prireditev je s francoski-
mi šansoni začel Zoran Pre-
din.
Frankofonski dan je tradi-
cionalna kulturna prireditev,
ki daje francoščini privlačno
in dinamično podobo ter širi
jezikovno in kulturno raznoli-
kost v slovenskem prostoru.
Nastal je po ideji profesorja
Slavka Deržka, ki je višji sve-
tovalec na Zavodu za šolstvo
in predsednik društva za tuje
jezike in književnost Sloveni-
je. Francoščino kot drugi tuji
jezik se uči okrog 2100 dija-
kov, v programu devetletke v
Kranju pa jo že uvajajo kot
izbirni predmet. Med dijaki s
Celjskega so se predstavih di-.
jaki in dijakinje L gimnazije v
Celju in Gimnazije Velenje.
Vsem nastopajočim je TV 5
podelila simbolične nagrade.
Francoski inštitut pa je izbral
tri udeležence, ki se bodo ude-
ležili gledališkega festivala v
Avignonu. To so Tina Hribar z
Gimnazije Poljane, Tina Vese-
linovič z Gimnazije Škofja Lo-
ka in Matevž Biber s Filozof-
ske fakultete.
SIMONA BRGLEZ
Likovna dela najmiajšili
v soboto, 24. marca, so otroci likovne šole društva Otroci otrokom iz Celja v restavraciji
Family veleblagovnice Vele risali zahodni del Celja. Njihov mentor in mecen, slikar Niko
Ignjatič, je istočasno enak motiv slikal na velik pano. Vsa likovna dela so razstavili v prostorih
restavracije. SK, Foto: GD
Odpravljajo poplavno nevarnost
350 miljonov tolarjev bo stala naložba Ministrstva za okolje in prostor ter občin Braslovče
in Polzela v obnovo jezu na Savinji v Parižljah.
Jez je porušila vodna ujma 1. novembra 1990. Nov jez bo imel obliko podkve v kamnito
betonski izvedbi z lesenim prekritjem in bo 75 m niže od ostankov porušenega jezu. Ob tem
sanirajo tudi nabrežje (na sliki) v dolžini 303 m, sanirali pa bodo tudi dno struge Savinje. Dela,'
ki jih opravlja PUV Celje, bodo izvedli v več fazah. T. TAVČAR
Mojstrice la ovratnik
Peto državno prvenstvo
skupnosti usnjarske in tek-
stilnih šol Slovenije je letos
organizirala Srednja stro-
kovna in poklicna šola Ce-
lje.
Dijaki in dijakinje so se v
petek med sabo pomerili' v
obvladovanju spretnosti iz
tekstilne stroke, dokazovali
pa so tudi svoje teoretično
znanje s področja tekstila. Na
prvi zahtevnostni stopnji je
prvo mesto osvojila prav Sred-
nja strokovna in poklicna šola
Celje. Verica Fidler, Tanja Ma-
tič in Polona Smeh so med
vsemi devetimi šolami najbo-
lje izdelale ovratnik, kon-
strukcijo ovratnika in prakso
povezale s teorijo. Celjani na
drugi zahtevnostni stopnji ni-
so tekmovali, je pa prvo mesto
osvojila Srednja tekstilna šola
Maribor. Na tekmovanju so
dijaki predstavih tudi razisko-
valne naloge. Prvo mesto sta
osvojili Srednja strokovna in
pokUcna šola Celje in Srednja
poklicna in strokovna šola Be-
žigrad Ljubljana. Dijaki celj-
ske šole Maja Ahtik, Mirela
Nuhanovič, Katarina Cesar,
Stanka Kovač in Tilen Lavrinc
so bili nagrajeni za raziskoval-
no nalogo Oblačila brez ostan-
ka materiala. Srednja strokov-
na in pokhcna šola Celje je
osvojila prvo mesto tudi v od
bojki. Tekmovalni dan so za-
ključili z modno revijo vsel
tekstilnih šol.
6. aprila bo Srednja stro
kovna in poklicna šola Celji
organizirala četrto državm
tekmovanje frizerskih šol.
SIMONA BRGLE5
Švicarji med Siatincani
V Rogaški Slatini je bil v
začetku marca ustanovljen
Švicarski klub za Slovenijo.
Do ustanovitve je prišlo na
pobudo Ljudmile Schmid-Še-
merl, Slovenke iz Basla, ki
poudarja stare vezi mesta ob
Sotli in Švice.
Tako je bil začetnik zdravi-
lišča Rogaška Slatina švicarski
alkimist Thurneisser, učenec
slovitega Paracelsiusa, v me-
stu ob Soth pa je tudi muzej
stare grafične umetnosti, do-
nacija Švicarja Kurta Mueller-
ja. Zdaj je prišlo še do ustano-
vitve švicarskega kluba, ki bo
povezal v Sloveniji živeče Švi-
carje, slovenske zdomce, ki so
delali v tej deželi ter vse dru-
ge, ki so povezani s Švico p(
kulturni ah gospodarski plati
Zaenkrat je v klub povezanil
50 ljudi. Predsednik je posta
Andrej Ručigaj iz Ljubljane
podpredsednica Doris Polj
šak iz Vipave.
Stiki Slovenije s konfedera
cijo se namreč vse bolj krepijo
V Ljubljani se trenutno pospe
šeno pripravljajo na odprtji
švicarskega veleposlaništva, k
bo nadomestilo obstoječi kon
zulat. V Slovenijo pride pri
hodnji teden 75 švicarskih štu
dentov ekonomije, ki bodj
obiskali pomembne naslove
jeseni pa pričakujejo švicarski
gospodarsko delegacijo. 1
BRANE JERANK(
Telcmovan je di jaicov
strojnih šol
šest strojnih šol celjsko-koroške regije se je pomerilo na
izbirnem regijskem tekmovanju za uvrstitev na državne
prvenstvo. \
Tekmovanja so bila v strojnih šolah Velenje, Ravne in Zreče,
kjer bo 12. aprila tudi državno prvenstvo. Nanj so se uvrstili
strugar Armin Vodopivec, brusilec Milan Roje, rezkalec
Vinko Mavc, strojni mehanik David Lipuš (vsi SIC Zreče);
orodjar Darko Arzenšek (SSŠ Štore), avto mehanik Stanke
Kovše (PTSŠ Velenje), varilec-plamenski Jure Krempel (SiC
Zreče), el. obločni Rok Napotnik (PTSŠ Velenje). MeC
strojnimi tehniki je v matematiki zmagal Peter Apat, ^
tehničnem risanju s strojnimi elementi Suvad Bajrič (ob^
PTSŠ Velenje), v energetiki David Potočnik, regulaciji ir
krmiljenju Ciril Vrbek (oba ŠC Celje), v tehnologiji Boštjar
Jelen ter v CNC tehnologiji Niko Krajnc (oba PTSS Velenje).
V malem nogometu je zmagala ekipa SSPŠ Celje, v košarki ekip'
PTSŠ Velenje in v krosu Tomaž Maček iz ŠC Celje. TŠ
ŠPORT
15
Nabrušeni proti izbrancem
y soboto lokalni derbi med nogometaši Rudarja in CM Celje Publikuma - Celjani v prednosti - »Knapi« bodo »grizli
2adnji krog prvega dela
jržavnega prvenstva bo mi-
predvsem v znamenju
^^,ečnega« derbija med Olim-
jjo in Mariborom Pivovar-
no Laško. Ljubitelji nogome-
bodo konec tedna najbrž
vedno pod vplivom vče-
rajšnjega reprezentančnega
^^jračuna med Jugoslovani-
jp Slovenci, na Celjskem pa
jg vzbudil zanimanje spo-
pad Rudarja in CM Celje
publikuma, katerih letošnja
pota so povsem različna.
' Velenjčani so za razliko od
fUiTieno-modrih zelo dobro
štartali v prvi del prvenstva in
(vrhunsko formo držali kar ne-
|l(aj časa. Pozimi so precej me-
njali, spomladi pa začeli zelo
slabo, saj so osvojili le točko,
vmes pa še izgubili pokalno
srečanje z Olimpijo. Celjani
so pravo formo ujeli šele
spomladi, obrestovalo se jim
je vztrajanje pri »julijski«
igralski zasedbi, ki so ji od-
vzeli le Sankoviča ter ga nado-
mestili s Helblom. Uvod v
spomladanski del je bil narav-
nost sanjski; le en remi in dve
zmagi po odlični igri sta navi-
jače navdali z optimizmom v
tolikšni meri, da že razmišlja-
jo o nekakšnem »boju za Evro-
po.« Česa takega tudi na Skal-
ni kleti pozimi niso pričako-
vali in morda je bilo za ohladi-
tev ozračja celo koristno, da
50 Celjani z Muro le remizira-
li. V nasprotnem primeru bi
bili pritiski na igralce prehu-
Idi, kakšen nepričakovan po-
raz v naslednjih tednih pa pre-
več boleč.
Vsaj točka
, CM Celje Publikum v držav-
I nem prvenstvu že 8 tekem za-
Ipovrstjo ni izgubil, pred go-
, stovanjem v Velenju je cilj
• tako jasen: spet ne izgubiti. To
seveda ne pomeni, da bodo
• rumeno-modri uničili sobotni
, večer z »bunkerjem«, pričako-
vati pa je previdno in discipli-
jnirano igro, v kateri ne bo
iPorumenelih Beršnjaka in
■Helbla. »Najbrž bo vskočil
Uroš Corenak, a se bomo o
tem odločali šele v prihodnjih
dneh. Odprte so še nekatere
inačice, povezane z bočnim
položajem,« diskretno razkri-
va iiačrte trener celjskega
moštva Marijan Pušnik. Mi-
nule dni je bdel le nad peščico
svojih varovancev, saj so se
ostali Taztepli z reprezentanč-
nimi selekcijami: Lungu je
član moldavske, Šumolikoski
makedonske, najboljši mladi
igralci pa slovenske U-21. Ča-
sa za uigravanje bo tako zelo
malo, saj se je ekipa zbrala
šele danes zjutraj.
»Tega smo že vajeni. Na sre-
čo imamo igro, ki prinaša us-
peh in fantje so je vajeni,« je
miren Pušnik, katerega živci
bodo bistveno bolj napeti med
lokalnim derbijem: »Gostova-
nje v Velenju bo eno težjih.
Rudar je namreč slabo štartal,
zato si novega spodrsljaja ne
sme privoščiti. Zavedam se,
da bo nasprotnik izjemno mo-
tiviram, upam na enako mero
zagnanosti tudi v naši vrsti,
vselej poudarjam, da je najpo-
membnejši pristop k igri. Če
bo ta pravi, si lahko obetamo
ugoden razplet.« In kaj naj bi
bil ugoden razplet? »Ne le v
Velenju, na vsakem gostova-
nju smo zadovoljni s točko.
Seveda pa bomo zgrabili pri-
ložnost za zmago, če se bo le-
ta pojavila,« odgovarja Koro-
šec na celjski klopi.
Zmaga!
Rojak na velenjski klopi To-
ni Tomažič ima bistveno več
skrbi. Premor zaradi reprezen-
tančnih akcij mu je prišel kar
prav. »Prejšnji teden smo treni-
ral dvakrat dnevno, si ob vi-
kendu odpočili, zadnje dni pa
treniramo po enkrat,« je poja-
snil Tomažič, ki se še vedno
ubada z neuigranostjo, za na-
meček pa je ostal še brez dveh
nogometašev: »V klubu so se
odločili, da se razidejo s Hrva-
tom Brleničem, še vedno pa je
poškodovan Šumnik. Med
osemnajstimi igralci, ki kandi-
dirajo za prvo enajsterico, se
bom moral odločiti za tiste, ki
bodo v najboljši formi. Fantje
so odločeni, da bodo z bojem
in garanjem prišli do zmage,«
predstavlja vzdušje med svoji-
mi varovanci. Z nasprotnim
taborom se ne obremenjuje,
vsekakor pa spoštovanje ni od-
več: »Celjani so v vrhunski for-
mi, v sijajni seriji. Čaka nas
izjemno težka preizkušnja, to-
da mi smo v nezavidljivem
položaju in moramo razmiš-
ljati izključno o zmagi. Če
ohranimo mrežo nedotaknje-
no, nam lahko uspe.« Toda v
nasprotnem taboru bo na vsa-
ko žogo prežal Damir Pekič,
ki letos neusmiljeno »ubija«
tekmece. »Njegovim soigral-
cem moramo preprečiti poda-
je proti enemu najboljših no-
gometašev v naši ligi, ki Ob
jezeru ne bo deležen posebne
»pozornosti« naših obrambnih
mož. Zaustaviti moramo vse
ostale,« ponuja recept Toma-
žič. Pojutrišnjem bo potrebo-
val predvsem adute v zvezni in
napadalni vrsti, ki sta na dose-
danjih štirih spomladanskih
tekmah najbolj razočarali.
»Nismo še dovolj uigrani, ven-
dar menim, da lahko to nadok-
nadimo z borbenostjo. Moti-
vov nam ne manjka, nabrušeni
smo in pripravljeni dokazati,
da nekaj vendarle veljamo.
Vem da bo težko, a verjamem v
našo zmago,« je samozavesten
Željko Spasojevič, eden naj-
večji velenjskih upov v zad-
njem desetletju, ki pa se zavo-
ljo slabe klubske politike pred
leti nikakor ni mogel uveljavi-
ti. Na lokalnih derbijih je vse-
lej odigral eno ključnih vlog,
njegove vrhunske partije so
večkrat navduševale navijače.
Pojutrišnjem zvečer bo zagoto-
vo eden izmed mož odločitve.
Če bo zatajil, bo Rudarjev us-
peh vprašljiv.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Uroš Gorenak (desno) si je z dobro partijo proti Muri
prislužil nastop v prvi enajsterici na lokalnem derbiju.
PANORAMA
NOGOMET
li.SNL
18. krog: Esotech Šmartno -
Jadran Šepič 1:0 (0:0); Arlič
(67.), Zagorje - Dravinja 0:0.
Vrstni red: Živila Triglav 41,
Esotech Šmartno, Elan 35, Ja-
dran' Šepič, Aluminij 33, Za-
gorje 30, Ivančna Gorica 27,
Nafta 26," Dravinja 24, Via-
tor&Vektor, Železničar 20,
Beltinci 17, Feroterm Pohorje
16, Brda 10, Renkovci 5.
lii.SNL
15. krog: Gerečja vas - Us-
njar 0:0, Fužinar - Zreče 1:1,
Mons Claudius - Vransko 2:0.
Vrstni red: Ptuj 37, Usnjar 34,
Paloma 28, Kozjak 27, Kovi-
nar 21, Zreče, Rogoza 19,
Stojnci, Vransko 18, Krško 17,
Mons Claudius 16, Hajdina,
Gerečia vas 15, Fužinar 10.
S!!«!»S!! m- -^nitmusminimmmmiammim
UGAKOUNSKA
3. krog 11. dela, od 1. do 6.
mesta: Pivovarna Laško -
Union Olimpija 83:108
(62:76, 38:53, 21:27); Nakič
27, Jurak, Lisica, Duščak 12,
Ovčina 9, Dragšič 6, Udrih 4.
Krka Telekom - Rogla 112:82
(80:55, 50:35, 24:17); Dun-
dovič, Starovasnik 22, Petra-
novič 12, Šporar 7, Sivka 6,
Temnik 5, Benič 4, Zarič, Zi-
nrajh 2. Vrstni red: Union
Olimpija, Krka Telekom 49,
Pivovarna Laško 42, Geoplin
Slovan 39, Rogla, Kraški zidar
36. Od 7. do 12. mesta: Kemo-
plast Alpos - Helios 84:91
(55:71, 33:52, 19:28); Misira-
ča 23, Kahvedžič 21, Petrovič
14, Novakovič 12, Kočar 10,
Tomažin, P. Maček 2. Triglav -
Savinjski Hopsi 77:69 (62:51,
44:35, 20:14); Kobale 20, Ci-
zej 17, Kadič, Hughes 10, Iva-
novič 5, Čatovič 3, Ručigaj,
Belina 2. Vrstni red: Helios,
Triglav 37, Kemoplast Alpos
35, Zagorje BZ 32, Savinjski
Hopsi 30, Loka kava 28.
1.BSKL
1. krog 11. dela: Elektra -
Jurij Plava Laguna 89:83
(65:59, 44:40, 29:25); Riz-
man, Vugdalič 21, Tajnik 17,
Milič 11, Karlo 9, Božič 8,
Brinovšek 2. Vrstni red: Ko-
per 40, Elektra 39, ZM Mari-
bor 37, Jurij Plava laguna 35.
I.SKL(Ž)
3. tekma finala končnice:
Lek Ježica - Merkur Celje
59:54 (44:36, 28:21, 15:12);
Deak, Sušin 12, Potočnik 9,
Ramšak 7, Perlič 5, Obrovnik,
Komadina 4, Knez 1.
1.DRLH
16. krog: Pivka Perutninars-
tvo - Celje Pivovarna Laško
20:34 (10:17); Stefanovič 6,
Kulinčenko, Vugrinec, Bede-
kovič 5, Žvižej 4, Šantl 3,
Praznik, Tomšič 2, Kokšarov,
Šerbec 1. Slovan - Gorenje
22:22 (14:10); Rutenko 8, Ka-
vaš, Plaskan 3, M. Oštir, So-
vič, Kukavica 2, Dobelšek 1.
Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško 31, Prule 67 28, Gore-
nje 26, Prevent 25, Rudar 19,
Trimo, Velika Nedelja 16, Ter-
mo 11, Slovan 9, Dobova, In-
les Riko 6, Pivka Perutninars-
tvo 1.
I.DRL(ž)
2. krog končnice: Žalec -
M-Degro Piran 24:22 (12:12);
Zidar 11, Kline 6, V. Dolar,
Uranker 3, Derčar 1. Vrstni
red: Krim Eta NR 40, M-Degro
Piran 30, Žalec 26, Olimpija
24.
MAUNOGOMET
1.SLMN
17. krog: Maxi klub - Puntar
Alpkomerc 3:5 (0:1); Dobo-
vičnik, Ježovnik, Vidmar.
Vrstni red: LI Litija 37, Beton
MTO 33, Sevnica 32, Naja 29,
Puntar Alpkomerc 28, Me-
teorplast 26, TF Beton 19, Mi-
zarstvo Širovnik 13, Tomaž
MP 11, Maxi klub 8.
40 ekip v orientaciji
V Savinjski orientacijski ligi je Planinsko društvo Polze-
la, pod vodstvom Zorana Stoka, izvedlo ligaško tekmova-
nje »Gora 01«.
Start je bil pri Osnovni šoli Polzela, cilj pa na Gori Oljki.
Nastopilo je 40 ekip iz šestih planinskih društev. V posamez-
nih kategorijah so prva mesta osvojili: kategorija A (učenci do
vključno 6. razreda OŠ) Polzela, kategorija B (učenci Z in 8.
razreda) Braslovče, kategorija C (1. letnik srednje šole do
vključno 25. leta starosti) Vransko, kategorija D (mlajši člani
od 26. do vključno 39. leta starosti) Zabukovica, kategorija E
(starejši člani nad 40 let) Polzela, kategorija F (družine)
Braslovče. T. TAVČAR
Mat za osicrbovance
Športno društvo MAT iz Šempetra v Savinjski dolini, ki ga vodi Mitja Turnšek, je na široko
^'jprlo vrata oskrbovancem Doma Nine Pokom z Grmovja. 20 stanovalcev doma se lahko vsakih
^^Tinajst dni udeleži organizirane športno rekreativne dejavnosti. Sodelovanje traja že dalj časa
Pomeni temeljitejšo skrb za zdravo življenje. T. TAVČAR
Celjsice prvalcinje
Na državnem prvenstvu v rokometu za učenke osnovnih šol s prilagojenim programom v Celju
so že drugo leto zapored državne prvakinje postale učenke Osnovne šole Glazija, drugo mesto je
pripadlo VIZ III. OŠ iz Rogaške Slatine, tretje ZU Janeza Levca iz Ljubljane, četrto OŠ v Parku iz
Slovenskih Konjic in peto mesto OŠ Gustav Šilih iz Maribora. SK
16
ŠPORT
Vse je postlano za
nepozabno noc
Celjski rokometaši na pragu največjega uspeha - Sobotna tekma za finale bo jubilejna 80. v elitni evropski druščini
Ta teden prinaša vrhunce
slovenskega ekipnega špor-
ta. V ospredju sta dvoboja
Slovenije in Jugoslavije v
nogometu ter rokometašev
Celja Pivovarne Laško in
Portland San Antonia v pol-
finalu lige prvakov. Izid no-
gometnega spektakla za Be-
žigradom že poznate, po-
vratni obračun v razprodani
dvorani Golovec pa se bo v
soboto začel ob 18. uri.
Dva gola!
Pivovarji bodo lovili skoraj
zanemarljiv zaostanek, ki pa
se v velikem spektaklu lahko
sprevrže tudi v moro, iz kate-
re bi težko našli rešitev. Pred
Univerzitetno dvorano v
Pamploni je po drugem pora-
zu v sezoni Josip Šojat dejal:
»Zmagajmo z 19:17 in veselja
kar ne bo konec!« Po glavi
mu je rojil švicarski delegat
Heinz Sigg, ki je videl vse, pa
obenem nič: »Španci so storili
očitno napako v končnici tek-
me. Švicar je opazil, da je
Jackson Richardson prehitro
stekel na parket. Potem se je
premislil. In se nam po tekmi
opravičil. Kaj bi z opraviči-
lom! Takšne napake so lahko
usodne. Saj gre vendar za uvr-
stitev v finale svetovnega
klubskega prvenstva!« Šojat
ima prav, a podtalnega roko-
metnega delovanja je vajen.
Največ se je naučil v Koprivni-
ci, ko se je s Podravko dva-
krat uvrstil v finale lige prva-
kinj, v drugem poskusu pa
zasedel prestol. Tega ni poza-
bil omeniti ob povratku pred
Golovec.
Pamplona
San Fermin je praznik, ki
pooseblja mesto s 180 tisoč
prebivalci. Med 7. in 14. juli-
jem po ozkih ulicah starega
dela mesta po 850 metrov
dolgi progi razgreti mladci
drvijo skupaj z biki do cilja,
ki za slednje pomeni začetek
konca - sledi le še nastop na
koridi. Slikovite dogodke je
opisal tudi Ernest Heming-
way, ki je zahajal v najstarej-
šo kavarno iz leta 1888 na
osrednjem trgu. Nekdanja
prestolnica kraljevine Navar-
ra je bila sprva baskovska
naselbina, dandanes so Pam-
plonci užaljeni, če jih zame-
njuješ za Baske. Pred tekmo
smo bili užaljeni tudi Sloven-
ci - zaradi grba na slovenski
zastavi, ki je bil zgolj podo-
ben izvirniku.
Tekma
Bila je kakovostna, napeta,
gledljiva, ena tipičnih za naj-
boljša svetovna moštva. Tri
vodstva s po dvema goloma
razlike Celjanom niso omo-
gočila prednosti ob odmoru.
»3-2-1 ni dobra obramba,
prej je slaba,« je bentil tre-
nutno najboljši poznavalec
slovenskih rokometnih raz-
mer, novinar Ekipe Goran
Cvijič. Imel je prav, kar je
potrdilo nadaljevanje. Ven-
dar, omenjeni dvoboj vklju-
čuje zvezdnike, prekaljene
na neštetih frontah, ki vedo,
kako v napadu streti posa-
mezno inačico obrambe.
Španci so delovali preko kril
in krožnega napadalca, na
drugi strani je Aleš Pajovič
preko obrambe 6-0 bombar-
diral z razdalje.
To je peti polfinale lige
prvakov (v prvih treh sezo-
nah ga ni bilo). Če si je do-
mačin priigral naskok na pr-
vi tekmi, sta dva gola v Pam-
ploni doslej najnižja pred-
nost. Datuma finala sta 21. in
28. april, žreb prvega prizo-
rišča pa bo v torek na Duna-
ju^_
Skriti adut
A vedno prihaja do prese-
nečenj. To sta bila celjska
krožna napadalca. Med
zgoščeno domačo obrambo
je Tomaž Tomšič na črto
prejel v prvem polčasu pet
žog, in vseh pet poslal v
mrežo, pretežno Joseju
Hombradosu mimo glave
pod prečko. Šestega je dose-
gel z metom s svoje polovice
igrišča. Domača ofenziva je
stisnila pivovarje in v 46. mi-
nuti je semafor kazal neva-
ren izid - 24:21. »Niti za tre-
nutek nisem pomislil, da bi
prednost lahko še občutneje
narasla,« je kot iz topa iz-
strelil Buco Tomšič. In res,
Renato Vugrinec je dosegel
gol, ko so imeli Pivovarji
igralca manj, še enega je do-
dal Alvaro Načinovič, potem
ko je zamenjal utrujenega
Tomšiča.
Prekinitev
Bolj ko se je Richardson v
59. minuti razburjal že na
drugo veliko napako na do-
mači klopi, ki je na parket
spustila igralca viška, bolj je
švicarski delegat popuščal
pritisku gostiteljev. Tudi Port-
land bi moral nadaljevati s
petimi igralci v polju, a kazni
ni bilo! Francoski temnopolti
zvezdnik se je lahko vrnil v
obrambo. Po celjskem napa-
du je ostalo 29:28, sledil je le
še 30. zadetek gostiteljev. Pi-
vovarji so se vsevprek obje-
mali in poljubljali. Domače
občinstvo je slavilo zmago, na
parkišču pa Florjani ugoden
poraz. In čakali Dejana Peri-
ca.
Povratno tekmo v Celju
bosta sodila Islandca Ar-
naldsson in Vidarsson, de-
legat bo Avstrijec Burzivval.
Za prvo srečanje med Kie-
lom in Barcelono (28:24)
sta bila predvidena sloven-
ska sodnika Leon Kalin in
Enes Korič. Zamenjala sta
ju Čeha. Prste naj bi imeli
vmes Katalonci. Očitno so
presodili, da sta jim Sloven-
ca pomagala v lanskem fi-
nalu in predvidevali, da naj
bi bila s tem dolžna povrači-
lo Nemcem.
Perke
v španščini »zakaj«, v
evropskem rokometnem je-
ziku »zlati vratar« - Dejan P(
rič. v Celje je prišel iz Španj
je, kot najboljši v odstotki
ohranjenih sedemmetrovk
ligi Asobal. V Pamploni jeb
njegov učinek 50 odstoter.
Podlegli so Martin, Ambra
in Barbeito. Spravljal je i
obup nasprotnike, ki so bili'
idealnih priložnostih. Novi
narji so se držali za glavf
Dejanovi soigralci napovedi
jejo, da bo v soboto španskt
golov s kril manj. Ne dvora
mo.
Pred poletom
v dosedanjih štirih celjsk^
polfinalih tako ugodnega L
hodišča pred odločilnii
obračunom še ni bilo. Teg
so se vsi zavedaU, izstopa
pa so spremljevalci kluba,!
ga denarno podpirajo. V leti
liški zgradbi je ob čakanju n
letalo, ki je zamujalo z Brn
ka, donelo: »... oče nebesi
glej...«. Solist je bil Jank
Mirnik iz celjske Zavarova
niče Triglav, kmalu so pritei
nili vsi. Njegov silovit glas j
prisotne vznemiril in gani
Sledila je še Zdravljica. Boja
Šrot si je prižgal cigaro. Sa
Miguel je tekel po suhih g
lih. Vsi smo bili z mislimi
premajhnem Golovcu. »0
govori glede dvorane vs
skozi potekajo. Nekatere ii
formacije v medijih so bi
izkrivljene, za kar so se mi
klubu opravičili. Kujemo n
črte,« je povedal celjski ž
pan.
Ribniški orel Tomaž Tomšič je zadel šestkrat.
»Številka dvanaaajst: Dejaaan Periiiič!«
Po šestih urah čakanja vstopnica za Primoža, ki je bil pred blagajno že pred drugo uro
zjutraj.
Portland San Antonio-Cel je
Pivovarna Laško 30:28 (14:14)
PAMPLONA - Univerzitetna dvorana. Gledalcev 3000. So(
nika Peter Hansson in Peter Olsson (Švedska).
PORTLAND SAN ANTONIO: Hombrados, Buligan, Maint
5, Barbeito 4 (3), Olalla, Garralda 1, Martin 4, Kiseljev
Richardson 4, Ambros 3, Errekondo 5, Jakimovič 3. Trene
Zupo Equisoain.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Torlo, Perič, Kulinčenko 3 [2.
Vugrinec 4, Šerbec, Načinovič 2, Pajovič 7, Stefanovič
Pungartnik 1, Tomšič 6, Bedekovič, Kokšarov 4 (1). Trene
Josip Šojat.
Statistika obramb in meta:
PORTLAND SAN ANTONIO: Hombrados 13, Buligan; Ma
ner 5-7, Barbeito 4-6, Garralda 1-3, Martin 4-6, Kiseljev L-
Richardson 4-6, Ambros 3-6, Errekondo 5-5, Jakimovič 3-6.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Perič 19, Torlo; Kulinčenko i
4, Vugrinec 4-7, Načinovič 2-3, Pajovič 7-13, Stefanovič H
Pungartnik 1-5, Tomšič 6-8, Kokšarov 4-5.
Sedemmetrovke: Portland 3-6; CPL 3-3
Izključitve: 8; 8
ŠPORT
17
Zupo:»Strašni tekmec z Balkana igra najbrž najlepši
rokomet«
Zgodovinska
sobota?
če se prebijemo v finale, bo
spektakel ostal zapisan za
vedno. Vstopnic že davno ni
več. Zadnjih 700 stojišč je poš-
lo v manj kot pol ure v pone-
deljek zjutraj, prvi vneti navi-
jači pa so se začeli zbirati
pred blagajno Celjskega sej-
ma že pred drugo uro ponoči.
Organizatorji imajo najtežjo
nalogo doslej. Florjani bodo
imeli pomoč od vseh, le za
ritem morajo skrbeti. Vseh 60
minut. In pritiskati ob daljših
'spanskih napadih, to ni skriv-
nost.
Španci bodo pripotovali že
danes, Pivovarji pa bodo jutri
prespali v Zrečah. »Prvi vsta-
ne Pungi. Ker zajtrk ni obve-
zen, jih nekaj krepko poleži,
najdlje potegne Perke. Sledi
sestanek, kosilo, še kakšen
ogled videokasete, kavice...«
pravi Rado Petru, ki so ga v
pamplonskem Diario de Noti-
cias proglasili za stratega Ce-
ljanov. Čakanje na vožnjo
proti Celju je najdaljše, prihod
v vreli Golovec najslajši. Po-
tem pa... Celje v finalu? Sanje
ali resničnost? »Zgodovinske
priložnosti ne smemo zapra-
viti. Moramo v finale!« je bil
jedrnat Tone Turnšek.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Na sedežu Rokometne
zveze Slovenije so opravili
žreb parov finala pokala.
Celjani se bodo pomerili s
Trimom iz Trebnjega, Ve-
lenjčani pa s slovenjegraš-
kim Preventom. Tekme za-
ključnega pokalnega tekmo-
vanja bodo 26. in 27. maja v
Slovenj Gradcu.
»Alenka, si videla, kaj je počel Švicar?«
ŽKK Merkur bo v prihodnji sezoni izgledal nekoliko drugače.
Vrnile so poicai
Odločilno tekmo finala končnice DP za košarkarice so dobile igralke Lek Jezice
Celjski Merkur ni uspel
ubraniti lanskega naslova.
Potem ko je letos v rednem
delu prvenstva zapovrstjo iz-
gubljal z Ježičankami, jih je
enkrat presenetil v končnici,
minulo soboto pa je v metro-
poli le moral priznati premoč
nasprotnic.
Celjsko upanje na Savljah ni
umrlo vse do zadnjih sekund.
Čeprav so gostiteljice vodile
skoraj vso tekmo, se je Mer-
kur upiral do same končnice, v
njej pa v odločilnih trenutkih
ni znal izpeljati zamišljene ak-
cije, s katero bi prišel do trojke
in s tem do podaljška. Zmaga
Ježičank je povsem zasluže-
na, v taboru podprvakinj pa
pretiranega razočaranja ni bilo
čutiti, saj so »rešili« sezono z
zmago v drugi finalni tekmi,
nov naslov pa bi bil pravi pod-
vig ali celo športna senzacija.
»Letošnji finale je bil še na višji
ravni kot lanski, Ježičanke pa
so bile realno v tej sezoni pre-
cej boljši nasprotnik. Vseeno
smo jim z izjemno borbenost-
jo malce zagrenili življenje, za
kaj več pa očitno nismo bili
sposobni. V zadnji tekmi sta
sodnika, predvsem Pukl, na
trenutke pravico delila nekoli-
ko čudno. Ne želim se izgovar-
jati, niti krivde za poraz nala-
gati arbitroma, vendar, napa-
ke so bile,« je po tekmi izjavil
trener poraženk Željko Ci-
glar. Hrvaški strokovnjak je
vselej temperamentno reagi-
ral na sodniške odločitve in
tako je bilo tudi v soboto. A ni
zaleglo...
Menjave?
Ciglar je v mestu ob Savinji
drugo sezono zapored poskr-
bel za zanimiv zaključek žen-
ske košarkarske sezone. Lani
je sprva kazalo, da se v Celje
ne bo več vrnil, zamujal je celo
pred zadnjo finalno tekmo, ko
je moral v svoji domovini iz-
polnjevati selektorske obvez-
nosti do tamkajšnje zveze. V
prihodnjih dneh bo spet moral
sesti za pogajalsko mizo sku-
paj z gonilnima silama celjske
ženske košarke Francem
Ramšakom in Matejem Po-
lutnikom. Čeprav sta z delom
trenerja zadovoljna, bodo po-
gajanja trda, a se zdi, da bo
Hrvat tudi v bodoče ostal ha
klopi podprvakinj. Nadaljnje
sodelovanje so obljubili tudi
predstavniki glavnega pokro-
vitelja, ki so navzlic zadnjemu
porazu, zadovoljni s košarka-
ricami in že obljubljajo še dve-
letno sožitje. Največje razoča-
ranje je bila bržčas Hrvatica
Gordana Komadina, s katero
so imeli kar precej težav. Stra-
teg je večkrat tarnal zaradi nje-
nih slabih predstav, tudi ostali
so se razburjali in najbrž je
njene celjske avanture konec.
Kariero je končala tudi Barba-
ra Sušin, ki je vnovič dokazala
kako koristna je za rumeno-
modre. Pogodba se izteka tudi
branilki Metki Obrovnik, ki je
na odločilnem srečanju zelo
zgodaj dobila 5 osebnih napak
in v finišu ni mogla pomagati
soigralkam, a gre verjeti, da se
bo uspela dogovoriti s klubom
za novo pogodbo. Prihajajo
tudi mlajše, ki pa verjetno pri-
hodnje leto še ne bodo mogle
prevzeti večjega bremena. To
bo najbrž še vedno počela
Mirna Deak, hrvaški center, ki
je najzaslužnejša za dveletne
uspehe celjskega kluba in je
zagotovo najboljša košarkari-
ca v naši ligi.
Pri Merkurju se bodo verjet-
no pred začetkom prihodnje
sezone spet ozrli na tuji trg,
kajti le tako bodo lahko držali
korak z Ježičankami. A naj-
prej si bodo odpočili od napor-
ne sezone, ki je bila manj stre-
sna kot prejšnja, a tudi manj
uspešnejša. Naslednja bo spet
polna višjih ciljev,
r TOMAŽ LUKAČ
: Foto: GAŠPER DOMJAN
Izpolnila dve normi
Velenjska plavalka Tina Pandža je na petem mitingu v
nemškem Regensburgu izpolnila kar dve normi za nastop
na mladinskem evropskem prvenstvu. Hitra je bila tako na
200 kot na 400 m prosto.
V konkurenci avstrijskih, čeških, domačih in naših tekmovalk
je bila najhitrejša na obeh razdaljah in obakrat zmagala. S krajšo
je opravila v dveh minutah, 7 sekundah in 29 stotinkah, na enkrat
daljši progi pa je bil njen čas 4,25:24. Slavila je še na 100 m prosto.
Odlično se je odrezala še ena članica velenjskega Mladinskega
servisa - Maja Sovinek, saj je prav tako zmagala trikrat. Najboljša
je bila na 50, 100 in 200 m v hrbtnem slogu. T.L.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 30.3.
MALI NOGOMET
1. SLMN, 18. krog - Litija:
LI Litija-Maxi klub (20).
SOBOTA, 31.3.
NOGOMET
L SNL, 22. krog - Velenje:
Rudar - CM Celje Publikum
(20).
111. SNL - sever, 16. krog -
Šoštanj: Usnjar - Stojnci,
Vransko: Vransko - Fužinar,
Zreče: Zreče - Montavar Ro-
goza, Sladki vrh: Paloma -
Mons Claudius (vse 17).
KOŠARKA
Liga Kolinska, 4. krog II.
dela: od 1. do 6. mesta -
Zreče: Rogla - Slovan (19).
Od 7. do 12. mesta - Šentjur:
Kemoplast Alpos - Triglav,
Polzela: Savinjski Hopsi - Za-
gorje BZ (obe 19.30).
I. B SKL, 2. krog II. dela -
Maribor: ZM Maribor - Elek-
tra (20).
ROKOMET
Liga prvakov, polfinale -
Celje: Celje Pivovarna Laško -
Portland San Antonio (18).
NEDEUA, 1.4.
NOGOMET
II. SNL, 19. krog - Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Bel-
tinci, Kidričevo: Aluminij -
Esotech Šmartno (obe 17).
KOŠARKA
Liga Kolinska, 4. krog II.
dela: od 1. do 6. mesta - Laš-
ko: Pivovarna Laško - Krka
Telekom (18).
SpetRecičani
Strelska družina Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem je
spet zmagala v 1. slovenski ligi, kjer so se za njo uvrstili
Celjani z zaostankom kar 38 točk.
Rečičani so jih zbrali 105, saj so bili v vrhu na vseh sedmih
tekmah v streljanju s standard zračno pištolo. Na zadnji v
Ljubljani so konec tedna odnesli tudi posamično zmago, ki jo je
priboril Peter Tkalec. Tkalec je bil v skupnem seštevku vseh
tekem drugi pred svojim klubskim kolegom Simonom Veterni-
kom, natančnejši od njiju je bil le Predosljan Simon Bučan. Je pa
zato v drugoligaški konkurenci, kjer je rečiška ekipa osvojila
končno drugo mesto, slavil njen član Damjan Sajovic. T.L.
Končina in Ma jer peta
Nekaj najboljših žalskih karateistov se je spet udeležilo
močnega mednarodnega turnirja. Tokrat sta se s petima
mestoma izkazala Matjaž Končina in Andrej Majer.
Med predstavniki 18 reprezentanc z velesilami Italijo, Franci-
jo, Veliko Britanijo in Nemčijo na čelu sta oba prikazala nekaj
odličnih potez. Končina je bil še bolj kot z uvrstitvijo zadovoljen
s trenutno formo, ki se je v zadnjih dneh še nekoliko dvignila in
se očitno stopnjuje. Žal je, tako kot Majer v kadetski konkuren-
ci, izgubil boj za tretje mesto v kategoriji od 75 kg. Končina bo s
klubskima kolegoma Gregorjem Jančičem in Tejo Šavor nasto-
pil še na odprtem prvenstvu Slovaške v Bratislavi, kjer bo še
zadnjič preveril formo pred državnim prvenstvom, ki mu sledi
člansko evropsko prvenstvo v Sofiji. T.L.
18
MALI OGUSI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
20
MALI OGLASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
21
22
KRONIKA
MINIKRIMICI
Poletel je
Pri padcu se je v sredo, 21.
marca, hudo telesno poškodo-
val 23-letni Celjan M.B. Pri
praznovanju rojstnega dne je
iz stanovanja v Ipavčevi ulici
splezal na streho, od koder je
zaradi neprevidnosti padel
okrog 10 metrov globoko na
betonska tla.
Malo opreme,
malo muzike
Minuli teden je nekdo od
nedelje, 18. marca, do srede,
21. marca, vlomil v zakloniš-
če Osnovne šole Frana Roša
na Cesti na Dobrovo v Celju.
S seboj je neznano kam od-
nesel več inštrumentov in os-
talo glasbeno opremo. Last-
niki T.L, A.K. in J.J. so oško-
dovani za okrog 600 tisoč
tolarjev in obilico dobre
glasbe.
Gradbinec
v noči na sredo, 21. marca,
je neznanec na gradbišču v
Jenkovi ulici vlomil v kovin-
ski kontejner. Pobrisal jo je z
večjo količino gradbenega
materiala in za seboj pustil
za okrog milijon tolarjev
škode.
Računalniški
tatic
Računalniško in program-
sko opremo je nekdo v četr-
tek, 22. marca, odnesel v noč
iz prostorov Avtoservisa v Slo-
venskih Konjicah. Tatič ni po-
zabil niti na 15 tisoč tolarjev
gotovine. Vsega skupaj se je
nabralo za milijon tolarjev
škode.
Izsiljevalca
Dva pogumna izsiljevalca
sta minuli vikend na železniš-
ki postaji v Šentjurju od pet-
najstletnika zahtevala denar.
Ker fant denarja ni imel, sta
ga neznanca hitro pretepla in
jo še hitreje popihala.
Zabodel
gaje
v soboto, 24. marca, je 40-
letni Z.M. pred lokalom Bay
Bar v Stantetovi ulici v Vele-
nju med prepirom z nožem
zabodel D.B. v prsi. D.B. je
utrpel hude telesne poškod-
be, osumljenega pa so pridr-
žali. Obeta se mu kazenska
ovadba in preiskovalni sod-
nik.
Ni molil
Tarča za vlomilce je bil
pretekli vikend tudi minorit-
ski samostan v Olimju. Na
škodo tamkajšnjega župnij-
skega urada so odnesli okrog
600 tisoč tolarjev gotovine
in deviz.
Odpeljal
zemljo
Neznani tat je v ponedeljek,
26. marca, z nezavarovanega
dvorišča podjetja Krobat v
Smrekarjevi ulici v Celju od-
peljal štiri palete šamotne
zemlje. S krajo je povzročil za
okrog 100 tisoč tolarjev ško-
de. S.Š.
Zapor za učitelja, ki
je prodajal heroin
Petfa Založnika (35) iz
Zadobrove pri Celju, nekda-
njega učitelja računalništva
na osnovni šli v eni od ljub-
ljanskih občin, je sodišče
spoznalo za krivega. Za več-
krat storjeno kaznivo deja-
nje neupravičene proizvod-
nje in prometa z mamili mu
je izreklo triinpolletno za-
porno kazen.
Obtoženi Peter Založnik je v
priporu od 10. aprila lani, po-
tem ko so mu policisti tajno
sledili in ga opazovali ter nato
opravili hišne preiskave. Na
obtoženčevem domu v Zvod-
nem in na bližnjem posestvu
so našli in mu zasegli mamilo,
pripravljeno za prodajo ter
najrazličnejše predmete s kri-
minalnim ozadjem.
Odmerke heroina je Založ-
nik dlje časa redno prodajal
zasvojencem, večinoma mla-
dim ljudem, ki so mu mamilo
plačevali z denarjem ali vred-
nimi predmeti. S tem svojim
početjem si je Založnik proti-
pravno pridobil precejšnjo
korist, zato je tričlanski senat
Okrožnega sodišča v Celju sle-
dil predlogu okrožne državne
tožilke, naj obtoženega strogo
kaznuje, brez omilitve kazni,
in pri tem upošteva, da je bil
človek, ki mu sodijo, učitelj
in vzgojitelj otrok, hkrati pa
razpečevalec in prodajalec
smrti. Mimogrede: njegov za-
govornik je predlagal celo
oprostilno sodbo in odpravo
pripora. Ker je sodišče Založ-
nika spoznalo za krivega očit-
kov iz obtožnice, bo do prav-
nomočnosti sodbe ostal v pri-
poru.
Raziskani
vlomi na
Celjskem
K preiskovalnemu sodni-
ku so v nedeljo, 25. marca,
privedli tri osumljence (23-
letnega R.P iz Šentjurja,
23-letno D.O. iz Velenja in
njenega brata, 26-letnega
D.O. iz Ločice ob Savinji).
Osumljeni naj bi z vlomi v
marcu povzročili za okrog
dva milijona tolarjev škode
podjetju Univerzum iz Celja,
trgovini Prima Cash&Carry
ter R.K. iz Celja, ki so mu
vlomili v stanovanjsko hišo.
Ukradene predmete naj bi
prodajali v Ljubljani, denar
pa porabili za nakup mamil.
Omenjene so policisti že ka-
zensko obravnavali, R.P. pa
je januarja končal s prestaja-
njem zaporne kazni. Vse tri
so pridržali, zoper D.O. in
njenega brata pa so podali
kazensko ovadbo zaradi su-
ma storitve kaznivega deja-
nja pril^rivanja. S.Š,
Radarske kontrole bodo...
• v petek, 30. marca, dopoldne na območju Mozirja, popoldne
na območju Velenja,
• v soboto, 31. marca, dopoldne na območju Celja, popoldne
na območju Rogaške Slatine,
• v nedeljo, 1. aprila, dopoldne na območju celotne celjske
regije, popoldne na območju Slovenskih Konjic,^
• v ponedeljek, 2. aprila, dopoldne na območju Žalca, popold-
ne na območju Mozirja,
• v torek, 3.aprila, dopoldne na območju Laškega, popoldne na
območju Rogaške Slatine,
• v sredo, 4. aprila, dopoldne na območju celotne celjske
regije, popoldne na območju Slovenskih Konjic,
• v četrtek, 5.aprila, dopoldne na območju Žalca, popoldne pa
na območju Šmarja pri Jelšah.
GORELO JE...
Dvakrat krotki stik
v torek, 20. marca, je zago-
relo v kletnih prostorih hotela
na Colteh. Ogenj, ki je nastal
zaradi kratkega stika, je poš-
kodoval električno napeljavo
v kleti in pritličju hotela.
Gmotno škodo so ocenili na
okrog 200 tisoč tolarjev.
Kratek stik na električni na-
peljavi naj bi bil minuli teden
tudi vzrok požaru na dieselski
lokomotivi tovornega vlaka v
bližini velenjske železniške
postaje. Kolikšna škoda je na-
stala v požaru še ni jasno.
Zagorelo olje
v petek, 23. marca, je zara-
di pregretja olja na štedilniku
zagorelo v stanovanjski hiši v
Malih Braslovčah. Kljub te-
mu, da je ogenj pogasil last-
nik I.V., je nastalo za okrog
300 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Požar v velenjskem
premogovniku
v ponedeljek, 26. marca, je
zagorelo v enem od obratov
Premogovnika Velenje. Po pr-
vih ocenah je nastale škode za
okrog milijon in pol tolarjev.
Tehnični vodja Klasirnice Pes-
je Marjan Lampret domneva,
da je do požara na električni
razdelilni transformatorski
postaji prišlo zaradi preobre-
menitve. Izpada proizvodnje
ne bo čutiti, še dodaja Lam-
pret, čeprav so v ponedeljek
delo v Klasirnici morali usta-
viti za dobro uro.
fPROMETNl
" NESREČE
Padel po vozišču
s hudimi telesnimi pošKo,j
bami se je v petek, 23. mar^
končala prometna nesret
na regionalni cesti v Penoj^
pri Slovenskih Konjicah.
64-letni S.S iz Zbelovs^
Gore je v blagem desnet
ovinku izgubil oblast nad kj
lesom, padel po vozišču in $
hudo poškodoval. Odpeljg
so ga v celjsko bolnišnico.
Trčil v zadek
v prometni nesreči v Žalci
se je v soboto, 24. marca
hudo ranila ena osebj
Gmotno škodo so ocenili n
okrog 750 tisoč tolarjev.
20-letni U.C iz Pernovegaj
z osebnim avtomobilom trčil
zadnji del vozila 31-letne Žai
čanke K.K., ko je le-ta zavijal
iz Celjske ceste v Pokopališl^
ulico. Poškodbe je utrpela voz
niča osebnega avtomobila.
Osma smrtna žrtev
v celjski bolnišnici je
ponedeljek, 26. marca, i
posledicami prometne nesre
če, ki se je zgodila 11. mart
v kraju Male Rodne pi
Šmarju pri Jelšah, umrla 26
letna A.B. iz Kristan VrhaJ
Omenjena je bila sopotnica!
osebnem vozilu. 29-letni Mi
iz Rogaške Slatine je takrat:
avtomobilom zapeljal izvei
vozišča in trčil v drevo. To t
letos že osma smrtna žrtev i
cestah na Celjskem. S.
KRONIKA
23
Strah pred Kugo se
je le delno polegel
Spregovorili so ljudje, ki so doslej raje molčali, a še to v strahu, da se Boris Kragolnik z vzdevkom
Kuga spet ne izmuzne pravici
Vseh prekrškov in kazni-
mi]! dejanj, ki jih je storil
^ris Kragolnik iz Košnice
pri Celju, se ne da prešteti,
|jer jih je preveč, v zadnjih
petnajstih letih so se njego-
va nasilna in druga z zako-
pom sprta dejanja vrstila iz
(edna v teden. Ljudje so se ga
t)ali in se ga zato izogibali.
2a večino dejanj, ki jih je
jtoril, ni nikoli odgovarjal,
jil je sicer zaprt na Dobu, a
liazni, zaradi zdravstvenih
težav, ni odsedel. In je nada-
ljeval s svojim nasilniškim
obnašanjem, vse do prejš-
[njega tedna, ko so mu polici-
sti odvzeli prostost in ko mu
je preiskovalni sodnik celj-
skega okrožnega sodišča
odredil pripor. Sodili mu bo-
do za umor, ki naj bi ga bil
storil 4. maja predlani.
Policisti so imeli z Borisom
Kragolnikom (36) sicer veUko
dela, nenehno so zoper njega
psali prijave za prekrške in
Hzenske ovadbe, a je bila nje-
jova prostost kljub temu pre-
ežno neomajana. Zato so se
judje upravičeno spraševali,
ako je mogoče, da mu nihče
ne more do živega. Zlasti so si
takšna vprašanja postavljali ti-
sti posamezniki, ki jih je Kra-
golnik nenehno maltretiral in
jih ustrahoval, teh pa ni bilo
malo. To so bile tiste Kragol-
nikove žrtve, ki so, v strahu
pred maščevanjem in ponov-
nim nasiljem, izjave v policij-
ski in sodni preiskavi spremi-
njale ter s tem Kragolnika »re-
habilitirale«. Žrtve so bile pra-
viloma psihično in fizično šib-
ke osebe, med njimi pogosto
ženske, do katerih je Boris
Kragolnik gojil izredno so-
vražna čustva.
Seznam njegovih kaznivih
dejanj je zelo dolg in raznolik.
Ze davno bi bil moral odgo-
varjati za tatvine, izsiljevanja,
poškodovanja tujih stvari, za
spolno nasilje, spolne zlorabe
slabotne osebe, zanemarjanje
iiladoletne osebe in surovo
ravnanje z njo, za lahke in
^ude telesne poškodbe, grož-
nje, za protipravne odvzeme
prostosti, razna prisiljenja
itd. Za veliko večino teh de-
janj ni bil nikoli kaznovan,
ker ga žrtve niso upale prijavi-
ti ali pa se je roki pravice
spretno izognil. Če mu bo so-
dišče dokazalo brutalen umor
54-letnega Danijela Konca, si
bodo mnogi oddahnih. A kaj,
ko ti ljudje spet dvomijo v
pravico in se bojijo, da se bo
Kragolnik spet »izmazal« in se
jim maščeval, če bodo sprego-
vorih in se potem spet srečali
z njim in njegovim nasiljem.
Žrtve SO se bale
govoriti
Z nekaterimi od njih smo se
pogovarjali, o njem so nam
pripovedovah tudi ljudje, ki
sami sicer niso bih žrtve, so pa
bili priče mnogim Kragolni-
kovim dejanjem nasilja in us-
trahovanja. Videli so napri-
mer, kako je vstopil v stanova-
nje in iz postelje vrgel slabot-
nega moškega ter ga prisilil,
da je šel z njim domov. Bil je
mraz, revež pa je bil pomanj-
kljivo oblečen, do Košnice je
moral hoditi bos. Sledilo je
nasilje, po nekaj dneh pa se je
le vrnil nazaj domov, ves izčr-
pan, pretolčen in pretresen.
Mnogo je bilo ljudi, ki jih je
Kragolnik prisilil, da so mu na
njegovem domu delali, za pla-
čilo pa jih je psihično in fizič-
no maltretiral. V svoje stano-
vanje je zvabljal tudi ženske,
se nad njimi na razne načine
izživljal in jih poniževal, ko
so mu hotele zbežati, pa jim je
beg preprečeval, tudi tako, da
jih je zvezal.
i^kohol je bil njegov stalni
sopotnik, do pijače in denarja
pa je prišel z izsiljevanji, grož-
njami. Ljudje so nam povedali
tudi zgodbo o sedemdesetletni
ženski iz okolice Žalca, ki jo je
Kragolnik redno obiskoval in
občasno živel pri njej, ji vsak
mesec pobral vso pokojnino,
se pri njej hranil ter jo sčasoma
spravil ob vse imetje in bil do
nje nasilen do skrajnih meja.
Občasno je imel prijateljice, ki
pa jih je pretepd, eno izmed
njih je v navalu nasilja polil s
kropom. Izživljal se je tudi nad
svojci, zlasti nad bratom, s ka-
terim je živel v isti hiši, ga
pretepal, prav tako njegovo de-
kle ter mu občasno razbijal
pohištvo, vrata, okna, mu^a-
del hrano, denar itd. Nasilje,
tudi takšno s hudimi posledi-
cami, se je stopnjevalo do te
mere, da se je moral brat izseli-
ti. Ko je v Košnici pretepel
nekega otroka, so ga ovadih,
bil je obsojen in nato v zaporih
na Dobu, sodišče pa mu je
izreklo sočasni ukrep psihia-
tričnega zdravljenja. Res se je
nekaj časa zdravil, a je bil zara-
di bolezni (tudi sladkorne)
predčasno na prostosti.
Zgodb, ki smo jih v teh dneh
slišah od ljudi, ki so bili v
Kragolnikova dejanja posred-
no ah neposredno vpleteni ah
pa so bih očividci, je še veli-
ko. Izvedeh smo tudi, da se ga
je prijel vzdevek Kuga, ki veli-
ko pove.
Nasilje se rodi iz
nasilja
Kdo in kaj je Boris Kragol-
nik, ki je šel v svojem nasilju
do te skrajnosti, da naj bi bil
maja 1999 umoril človeka,
pred tem pa ga zlorabljal, se
izživljal nad njim in ga na
grozovit način spravil s sveta?
Pravzaprav je bil revež, pa naj
se to sliši še tako nezaslišano.
Bil je otrok, ki je pogrešal
starševsko ljubezen in bil pri-
ča nenehnemu družinskemu
nasilju. Namesto ljubezni,
miru in varnosti, sta ga dom in
družina obdajala z grobostmi,
vpitjem, jokom, strahom in
večno negotovostjo. Njegov
mati je nasilju naredila konec,
tako se je v nekem trenutku
sama odločila, sinova pa sta
ostala. Iz nasilja pa se ne more
roditi nič drugega kot nasilje.
Je nalezljivo kot kuga, se stop-
njuje kot kuga, kužnega zna-
menja pa se ni mogoče nikoU
znebiti. Boris Kragolnik se ga
je poskušal otresti z občasni-
mi psihiatričnimi zdravljenji,
ki pa so bila brez trajnega
učinka. Ljudje, s katerimi
smo se pogovarjah, so vsi po
vrsti trdih, da je neizmerno
hudoben, da pa ni »nor«. Tak-
šne sodbe so površne. O zgod-
bi, ki jo je zapisalo Kragolni-
kovo dosedanje življenje, bo
presojalo tudi sodišče, preden
bo izreklo kazen. Se pa zago-
tovo ne bo moglo izogniti pre-
soji, da je svoje početje pred
umorom in sam domnevni
umor storil v stanju, ko se je
zavedal svojih dejanj in ko je
moral vedeti, da so to najbolj
nizkotna dejanja, ki so v hu-
dem nasprotju z družbenimi
in moralnimi normami, zako-
nom in še marsičem.
MARJELA AGREŽ
V svojem grobem nasilju
je šel celo tako daleč, da se je
spravil nad lastno (zdaj že
pokojno) mater, nad mačeho
in celo nad lastnega (neza-
konskega) sina, ko je bil
star dve leti. Večina teh ljudi
je ves čas molčala, redki so
ga prijavili policiji, a so po-
tem prijave, pod pritiskom
groženj, umaknili.
So vaši?
■•^a Policijski postaji Celje so zasegli več avtoradiev, med njimi tudi štiri, čigar lastnike še vedno
Foto: PU Celje
N(X:NECVErKE
• Cvetov sin je oni dan nale-
tel na dragoceno najdbo. Na
Francetovi zemlji je zagledal
bankovec, ki naj bi izviral iz
ropa v Vojniku. France se
sedaj huduje, češ, da mu
podtikajo rop. Na vso moč
dokazuje, da on v četrtek,
15. marca, ni postal milijo-
nar. To je njegov zadnji od-
govor.
• Ivan ima čudno naravo, saj
se je spravil na mater Terezi-
jo. Kaj ga je gnalo, da je
položil roko nanjo, ni jasno.
Grdo ravnanje z mamico so
si ogledah modri možje, ki
so modro ugotovili, da je
potrebno ustrezno ukrepati.
• Tudi ta teden ni šlo brez
ležečih mušketirjev. Vinku
je vinček stopil menda pre-
več v glavo, pa se je odločil
za pomladanski počitek kar
na Maistrovi ulici.
• Tea je v trgovini minuli
teden nakradla 19 komadov
britvic. Tatico so ujeh in jo
obdarili s kazensko ovadbo,
za dodatek pa bo okrog hodi-
la še neobrita.
• Goran in Boris sta merila
moči pretekli petek. Prvi
vročekrvnež se ni umiril, za-
to so ga pridržali, Boris pa
mu je kljub prisotnosti varu-
hov reda primazal klofuto,
zato ga že čaka vabilo na
obisk sodnika za prekrške.
• Neko žensko je na moč
motilo, da na »svinjskem sej-
mu« prodajajo vojaške oble-
ke. Da to ne spada med kaz-
niva dejanja, ji je razložil
prijazni policist, zoper kate-
rega je kasneje vložila »hal-
lo« pritožbo. Tako.
• Jasmino naj bi minuli te-
den neka nedostojnica zmer-
jala z neustreznimi in nepri-
mernimi izrazi. Kdo ve, mo-
goče bi jo celo prebutala, če
ne bi Jasmina poklicala na
pomoč ta plave.
• Ivan ni hotel v stanovanje
spustiti svoje ženke. Mar to
kaže, da njun zakon poka po
šivih, ali pa je Ivan želel sta-
novanje le prezračiti in se je
bal prepiha? Ne. Kriv je bil
prepir. Za prost vstop v stano-
vanje so poskrbeli policisti.
Pogin rib
Gnojnica, ki je v torek, 20. marca, iztekla v potok
Kanolščica, je povzročila pogin vsega ribjega življa v delu
potoka pri Nazarjah.
Krajan Lenarta pri Gornjem Gradu naj bi gnojil pašnike, a se
je gnojnica razlila najprej po strmem pobočju v dolžini 120
metrov, del pa še v potok. Strugo potoka so si minuli teden
ogledali ribiči in pristojne inšpekcijske službe. Ugotovili so
pogin dobršnega dela ribjega življa tudi v spodnjem delu
Kanolščice. S.Š.
24
ZANIMIVOSTI
ZZ ni poljubljal
Nekaj dni pred tekmo Rusi-
ja:Slovenija so številni upo-
rabniki interneta dobili na
svoje elektronske naslove ne-
kaj sekund trajajoč filmček, v
katerem naj bi v glavni vlogi
nastopal sam ZZ, gospod Zlat-
ko Zahovič.
Ha, smo pomislili, to pa bo
morda kaj iz njegove bogate
nogometne kariere. Kakšni
goli? Pa nič takega. Skupina
prikupnih mladenk in mlad-
cev se kar naenkrat začne sla-
čiti. Blondinka tipu, ki je od
daleč res podoben Zlatku Za-
hoviču, od blizu pa je dosti
lepši, ponudi svoje bogato
oprsje, nakar jo začne ta
strastno gristi, med grizenjem
vrže grivo nazaj in takrat re-
snično spoznaš, da to ni niti
približno nogometni bog Zlat-
ko Zahovič. Vsi, ki poznajo
najboljšega slovenskega no-
gometaša vedo, da je silno lju-
bosumen na svojo ženo Jelko
in da jo tudi njegovi prijatelji
ne smejo pogledati več kot
trikrat na en večer. Ko je gospo
Jelko Zahovič pred časom
eden od njegovih dokaj do-
brih prijateljev kavalirsko spu-
stil skozi vrata, pri tem pa se jo
je nehote dotaknil, ga je tako
grdo pogledal, da bi ga ubil; če
bi pogledi ubijali. Zanimivo pa
je, zakaj je mali spotek prišel
na računalniške ekrane tik
pred pomembnima tekma-
ma? No, kako se je tekma
končala vemo in da je Zlatko v
prvem polčasu tako usekal
čez gol, da tega ne bi naredil
niti začetnik, tudi.
Zlatko pa se je pojavil tudi na
nedeljski podelitvi medijskih
prestižnih nagrad Viktorji, ki jih
z ihto spravi vsako leto skupaj
Stopov urednik Igor Savič ob
asistenci vsako leto bolj suhe-
ga- ima jih še vedno okoli sto -
Jaka Rozmana. Tudi nekaj Ce-
ljanov je bilo letos vidnih, če-
prav ni, tako kot že leta nazaj,
nihče dobil nagrade. Tam je bil
tudi playboy - slikar Jure Ce-
kuta, za katerega zdaj ne vemo
ali je večji lomilec ženskih src
ali je večji slikar. Je pa vedno
tam, kjer se nekaj dogaja, kjer
je veliko lepih žensk. Da pa je
na Viktorjih izredno veliko le-
pih žensk, vedo že vsi. Opazili
smo Mašo Mere, pa Alenko
Vindiš in Mišo Novak, od
uradne lepote seveda, tam je
bila nova slovenska mis Uni-
versiade Minka Alagič s svo-
jim spremljevalcem, »največ-
jim« poznavalcem ženske le-
pote gospodom Igorjem Šaj-
nom. Miši Molk so lepo vidne
spodnje hlačke objemale še
vedno lepi in čvrsti srednji del
telesa. Tam še ne potrebuje
lepotne operacije. Vladimir
Kraljevič, lastnik licence za or-
ganiziranje lepotnega tekmo-
vanja Mis Universiade, ki je
pravice za izbiranje Mis Univer-
siade Slovenije prodal podjetju
Delo-Revije, je prišel v Ljublja-
no z novo hrvaško mis Univer-
siade Majo Cecič-Vidoš. In bil
lepo tiho, kljub temu pa se je
hiti-o razširila vest, da je imel
dan prej, na izboru, velike te-
žave. Strokovna žirija je na-
mreč izbrala za mis Universia-
de Šibenčanko Jeleno Petkovi-
č, nakar so po približno petih
minutah ugotovili, da je nekaj
narobe. Za vse napake so okri-
vili operaterja firme Globalnet,
ki naj bi napačno vpisoval po-
datke. Člani žirije so se namreč
dogovorili, da vsak za tisto, za
katero meni, da je najlepša,
napiše številko ena, za drugo
dve in za tietjo tri. Operater pa
je številke seštel in tako je zma-
gala Jelena Petkovič, ki pa bi
morala, po dogovoru, postati
druga spremljevalka. Gospod
Vladimir Kraljevič je takoj pre-
kinil uradno sporočilo žirije,
lento so »zmagovalki« Jeleni
sneli in jo predali Rečanki Maji
Cecič-Vidoš. Ni čudno, da so
potem v Ljubljani, v Cankarje-
vem domu tisti, ki so dan pred
Viktorji spremljali hrvaški
spektakel ob izboru Mis Uni-
versiade mislili, da niso videli
prav, kajti kot uradna mišica se
je tu pojavila čisto druga oseba.
Ampak tako je to v svetu estra-
de.
ms NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Na maturantskem plesu 17. februarja so plesali dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. \
fotografiji (zgoraj od leve proti desni) so dijaki 4.D razreda: Matej Železnik, Uroš Zavr^
Marko Veranič. Tomaž Bolte, Domen Leskovar, Vesna Konovšek, Lidija Slemenšek, Sua
Golež, Irena Meža, Gabriela Špan, Tjaša Mlinarič, Mirjam Orožim, Martina Rotor, Ded
Theres Založnik, razredničarka Andreja Božnik, Urška Bervar, Janja Sovič, Kristina PanS
Mateja Furman, Brigita Semel, Tanja Leskovar, Naiaša Janžič, Ana Kovač, Nataša Goltd
Tanja Kolar, Anja Trbežnik, Katja Kunstič in Metka Viher.
' Maturanti, na plan!
Maturanti srednjih šol - vabimo vas, da nam pošljete fotografijo svojega razreda in ji prilo:
imena vseh sošolcev na fotografiji. Objavili jo bomo in postala bo lep spomin za današnje
prihodnje dni, ko boste tudi ob časopisnem izrezku obujali spomine na zadnje srednješolske dn
na zrelostni izpit. Fotografirate se lahko v razredu, parku, na maturantskem plesu, izletu...
fotografije nimate, bomo zanjo poskrbeli mi. Izpolnite kupon in dogovorjenega dne vas bo obis
naš fotoreporter. Kupone pričakujemo na naslov. Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
TRAČNICA
NASI KRAJI IN UUDJE
25
s slovesnosti na Levstikovi 15 v Žalcu.
Novi prostori Eurelce in Želve
s pomočjo občine Žalec sta
pitra Eureka za ljudi s te-
ivami v duševnem zdravju
I dnevni center za mladost-
jlie, ki uživajo drogo in nji-
jve svojce Želva dobila no-
t prostorih na Levstikovi 15
Žalcu.
Dnevni center Eureka ponu-
isodobnejšo obliko organizi-
ne skrbi za osebe s težavami
duševnem zdravju, saj jim
jlno in kontinuirano nudi
kvalitetnejšo izrabo prostega ča-
sa. Sočasno jim nudi podporo
pri reševanju psihosocialnih te-
žav, občutij zapostavljenosti in
manjvrednosti.
Dnevno informativni center za
mladostnike, ki uživajo drogo
in njegove svojce Želva ima več
namenov. Med najpomembnej-
šimi je, da imajo mladostniki
prostor, kamor se lahko umak-
nejo z ulice, imajo možnost za
pripravo toplega obroka. Želva
jih seznanja z različnimi mož-
nostmi zdravljenja, mladostni-
ki sodelujejo v najrazličnejših de-
lavnicah, imajo možnosti krea-
tivnega preživljanja časa, nasveta,
pomoč zdravnika...
Preden sta župan žalske ob-
čine Lojze Posedel in član
dnevnega centra Konrad Dolar
odprla nov center, je bil krajši
kulturni program, zbranim pa
je spregovoril Lado Dolar.
TONE TAVČAR
Konec smučarske sezone?
Na Rogli so v nedeljo verjet-
) imeli še zadnji smučarski
m v letošnji sezoni. Tempe-
ture so bile zelo visoke, ta-
) da je sneg večinoma že
iopnel, umetni pa se ne mo-
več obdržati. Glede na oh-
ditve in padavine ta teden pa
i upi za ljubitelje snežnih
nnin še niso izgubljeni.
Vodja žičnic in smučišč na
Dgli Srečko Retuznik je v oce-
i letošnje smučarske sezone
ludaril, da so zaradi visokih
■iperatur na Rogli, ki so po-
lle sneg in onemogočile iz-
[lavo umetnega, v nedeljo
predvidoma res imeli zadnji
obratovalni dan smučišč, toda:
»Če bo še kaj padavin in ugod-
ne temperature, tako kot reci-
mo i v torek, bomo poskusili
smučanje organizirati vsaj še
za kakšen vikend. Kljub letoš-
njemu slabemu vremenu, ko je
bilo skoraj več dežja kot sne-
ga, pa smo imeli sezono dolgo
sto dni. Že začelo se je bolj sla-
bo, saj se je s smučanjem pri-
čelo šele 16. decembra in še po-
tem nam je sneg trikrat skoraj
popolnoma pobralo in smo mo-
rali delati novega. Zaradi tega
so se občutno povečali tudi stroš-
ki vzdrževanja. Obisk je bil gle-
de na zimo sicer zadovoljiv. Na-
redili smo, kar smo mogli, upa-
mo pa, da bo prihodnja sezo-
na ugodnejša. Zdaj bomo Ro-
glo pospravili in počistili, še
vedno pa upamo, da nam bo
vreme naklonjeno in bomo lah-
ko pripravili še kak vikend smu-
čanja.« A.Mr.
Mamicam za praznile
^^roci zreškega vrtca in njegovih podružnic so pripravili prireditev z naslovom Iz otroških src
žilicam za praznik. S pesmijo in plesom so se predstavile vse skupine otrok, ki obiskujejo
Na prireditvi je nastopil tudi kvartet Svit iz Bevč. U.K.
Vložili devet Ion krapov
člani Ribiške družine Ce-
lje so na redni letni in volilni
skupščini sprejeli poročila o
delu v preteklem letu in pro-
gram aktivnosti za letos ter
letni in petletni ribiško-goji-
tveni načrt.
Lani so zaključili dvoletni
vzrejni ciklus potočnih postr-
vi in zato so izlovili gojitvene
potoke, v katere so prej vložili
zarod postrvi. Skupno so izlo-
vili skoraj 4000 potočnih po-
strvi različnih velikosti in jih
vložili v Savinjo in Hudinjo.
Na štirih ribnikih na Blagovni
so naselili plemenke ščuke,
smuče, krape in linje. Jesen-
ski odlovi so dali dobre rezul-
tate. Vzredili so veliko mladic
vseh omenjenih ribjih vrst.
Mladice krapa so obdržali na
Blagovni za nadaljnjo rejo, os-
tale pa so vložili v Šmartinsko
jezero. Poleg teh mladic so vlo-
žili v jezero še 9.000 kilogra-
mov merskih krapov.
Na področju okoljevarstva so
bili zelo aktivni. Imeh so 26
posegov v vodotokih ter pet
praznjenj prodišč v Savinji in
enkrat v Hudinji. Do pogina rib
je prišlo v dveh zastrupitvah in
sicer v Hudinji in Travniškem
potoku. Obravnavali so tudi se-
dem izlivov nevarnih snovi,
vendar na srečo ni prišlo do po-
ginov. Na vseh vodotokih, s ka-
terimi upravlja RD Celje, pa so
celo leto povzročale precejšnjo
škodo ribojede ptice, predvsem
kormorani in čaplje.
V ribolovnih revirjih so la-
ni člani ribarili 8.662-krat, tu-
risti pa 1792-krat. Ulovili so
4.846 različnih vrst rib, ki so
skupaj tehtale 9020 kilogra-
mov.
Na skupščini so izvolili nov
desetčlanski izvršni odbor dru-
žine. Predsednik RD Celje bo
še naprej Janez Kruleč, podpred-
sednik pa Štefan Zidanšek.
Skrbeti morajo tudi za izo-
braževanja članstva. Spomladi
bodo pripravili predavanja za
mlade ribiče, jeseni pa za ribiš-
ke pripravnike. Letos bo več čla-
nov opravilo izpite za ribiške
čuvaje, gospodarje in ribiče za
elektro ribolov, pa tudi za men-
torje mladini. Na osnovnih šo-
lah, kjer jih ribolov veseh, bo-
do pripravili predavanja s sli-
kovnim prikazom s področja
ekologije, vodnega in obvodne-
ga življa ter ribogojstva in ribo-
lova v naši družini, je poudaril
predsednik družine Janez Kru-
leč. FRANJO BOGADI
V naslednjem mandatnem
obdobju bo na čelu celjske
družine Janez Kruleč.
Pomladanska
čistilna akcija
Mestna občina Celje tudi le-
tos organizira že tradicional-
no pomladansko čistilno ak-
cijo, v kateri bodo sodelovali
krajani krajevnih skupnosti
in mestnih četrti, šole ter de-
lovne organizacije.
Osrednja čistilna akcija bo v
soboto, 31. marca, s pričetkom
ob 9. uri. Za čiščenje Savinj-
skega nabrežja bo zbirno me-
sto pri Splavarju, za Šmartin-
sko jezero pa bodo zbirna me-
sta na parkirnem prostoru pri
pregradi, na ribiškem kotu in
pri gostišču Grad v Runtulah.
V primeru dežja bo akcija pre-
stavljena za teden dni. Že v
petek pa bodo vsi celjski
srednješolci čistili mestni park,
osnovnošolci pa okolico šol.
Ponekod so čistilne akcije že
imeli, drugod v krajevnih
skupnostih in mestnih četrtih
pa bodo potekale po naslednjem
umiku: Lava do 30. marca, Slav-
ko Šlander od 30. marca do 2.
aprila in od 6. do 9. aprila, Sa-
vinja od 28. do 30. marca, Te-
harje in Aljažev hrib od 2. do
4. aprila, Ljubečna in Medlog
od 4. do 6. aprila, Ostrožno in
Škofja vas od 9. do 11. aprila.
Pod gradom in Šmartno v Rož-
ni dohni od 11. do 13. aprila.
SK
Zbrali tri tone
nevarnih odpadkov
V občinah Spodn/e Savinjske doline bodo še ta teden
zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Odpadke zbira-
jo v posebnem zbiralniku podjetja Javne naprave Celje,
Že prva tri zbiranja teh odpadkov v KS Leveč, Petrovče in
Liboje so pokazala, da je teh odpadkov veliko. Največ je bilo
akumulatorjev, odpadnih olj in maščob, odpadnih barv, la-
kov, lepil, umetnih smol in drugih nevarnih snovi.
Kot je povedala višja svetovalka za komunalni nadzor Si-
mona Bolarič, so sistem ločevanja odpadkov v občini Žalec
pričeli sistematično graditi že lani, z odprtjem reciklažnega
dvorišča pri Surovini Žalec. Ekološkemu osveščanju odra-
slih in otrok pa bo namenjena tudi informativna pubhkacija
o sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini, ki jo
bodo prejela vse gospodinjstva.
V občini Žalec v teh dneh zbirajo tudi kosovne odpadke v
vseh osmih KS, v tem tednu pa jih bodo pričeli tudi v drugih
občinah Spodnje Savinjske doline.
TONE TAVČAR
26
PISMA BRALCEV
PREJEU
SMO
Zakaj tako,
gospod
župan?
Po skrbnem spremljanju,
kako se upoštevajo naši pred-
logi za imenovanje v razne
svete in nadzorne organe, ki
jih pošiljamo na zahtevo ob-
čine, ugotavljamo, da ti v
glavnem niso upoštevani. Ta-
ko je bil med zadnjimi deseti-
mi predlogi, ki smo jih posla-
li, upoštevan le eden. Čeprav
se trudimo, da je vsak naš
predlog strokovno ustrezen,
smo vsakokrat znova razoča-
rani, ko ugotovimo, da je ka-
drovanje s strani pristojne
komisije, pa tudi vaše, zgolj,
politično. Pri pregledu gradiv
smo ugotovili, da se v glav-
nem pojavljajo vedno ena in
ista imena, največkrat iz va-
šega kroga, LDS in Združene
liste. Seveda gre tu v glavnem
za plačane funkcije. In, če se
nekatera imena pojavljajo v
desetih, petnajstih različnih
svetih, se sprašujemo, koliko
ti ljudje pri tem zaslužijo in
kako vse to fizično zmorejo
poleg svoje dobre redne služ-
be. Zasledili smo tudi prime-
re, da se v določenem nadzor-
nem svetu pojavljajo po trije
člani iste stranke, medtem ko
naš predlog ni upoštevan. Tak
primer je vaš predlog za ime-
novanje Nadzornega sveta
Lokalnega podjetniškega cen-
tra, kjer so v glavnem ljudje
iz vaše stranke 02;iroma iz
vašega svetniškega |cluba. Za-
to vas sprašujemo, ;g. župan:
Zakaj tako? Kolikd .časa še
takšna ignoranca do naših
predlogov?.
Sicer pa se bližajo nove lo-
kalne volitve.
MO SDS Celje
Evangelij po
Luki
Pravzaprav ne mislim napi-
sati nič novega, vse je bilo
nekoč že videno in slišano.
Konec minulega tedna sem
šel v zdravilišče v Laško po
svoj odmerek razgibavanja in
osupnil ob pogledu na podrta
drevesa pred zdraviliščem.
Zakaj so morala ta drevesa
pasti, sem se spraševal. Ali
niso bila dediščina in last nas
vseh, predvsem pa Laščanov,
del njihovih pljuč, senca za
obiskovalce in končno tudi
protihrupna zaščita od cest-
nega prometa in železnic?
Zlasti zadnja izkušnja mi je
blizu, saj stanujem v bližini
vojaškega strelišča in vem,
kaj so nam pomenili trije ko-
šati kostanji, dokler nam jih
niso nekega dopoldneva Ka-
cinovi posekali. Le kje so za-
stali ljudje iz Zavoda za na-
ravno in kulturno dediščino
ter Zeleni, da niso mogli tem
novim, lakomnim (ob)lastni-
kom preprečiti preprečiti po-
seka!
Na začetku šestdesetih let,
mnogi se še tega dogodka spo-
minjajo, je s stoletnim »av-
stroogrskim« parkom obraču-
nal revolucionar Luka. Takrat
je nad stoletni park poslal svo-
je ideološko nabrušene sekire
in sekače. To dejanje je dodo-
bra spremenilo obraz tega
kraja, pa tudi rane še niso
zaceljene.
Slab prvotni načrt dostopa
za avtobuse (preozek in preni-
zek nadstrešek) je kriv za ta
poseg. Pa se še enkrat prepu-
stimo načrtovalcem, morda
nas presenetijo s kakšnim »le-
pim« betonskim protihrup-
nim plotom, navdih zanj pa
lahko najdejo kar pri nas v
Celju, okoli vojašnice.
MARJAN MANČEK,
Celje
Eo Ipso?
Če bi od mrtvih vstal dr.
Janez Bleivveis,'vitez pl. Tr-
steniški, zdravnik, veterinar,
politik, pisec in urednik, ve-
lik narodnjak svojega časa,
nam bi gotovo oponesel: Mo-
ji ljubi Slovenci, že zopet po
starem, saj se prepirate kot na
tržnici. Med vami se počutim
kot v starih časih. Takrat smo
rekli, da je gotovo nekaj na-
robe, če se ne preklamo. V
tem se ni kaj veliko spreme-
nilo. Kot bi bilo pred stolet-
jem in pol.
Tudi takrat so nas pestili
davki. V spominu mi je raz-
prava v zbornici dežele
Kranjske. Ni kaj, davki mo-
rajo biti, to vsak ve, zakaj
davki so dohodki države,
gospodar ne more obstati
brez dohodka, tako tudi dr-
žava ne. Ali davek ne sme
biti pretežka butara za člove-
ka, da je ne more nositi, ker
od take nima ne ljudstvo ne
država nobenega prida. Ako
ljudstvo obuboža, tudi drža-
va nima moči.
Ker mi je dano, da sem zo-
pet z vami, vam želim sprave
in sloge, združimo svoje vrste,
saj nas je tako malo.
P. S.: Ob prebiranju »Slo-
venskega oratarja« so mi misli
nehote ušle na papir.
FRANC ŠTOLFA,
Celje
Vratarji v
bolnišnici se
nemogoče
obnašajo
Zadnjič sem v bolnišnico
v Celju peljala 77 let staro
sosedo, ki živi sama in nima
otrok. V upanju, da ji bom
naredila uslugo, sem jo pe-
ljala k hudo bolni rejenki.
Neprijazni vratar me je
kljub mojemu pojasnilu, za-
kaj hočem zapeljati noter,
zavrnil, da na avtomobilu
nimam znaka za invalidno
osebo. Saj ga niti ne morem
imeti, ker je avto pisan na-
me, jaz pa nisem invalidna
oseba. Tudi ženica, ki ne
more hoditi sama, ga ne mo-
re imeti, saj nima avtomobi-
la. Niti v avto ne more stopi-
ti brez tuje pomoči. Neje-
voljna sem se z vozilom obr-
nila in šla potem peš mimo
vhoda. A glej ga, zlomka!
Ljudi, ki jih je vratar poz-
nal, je lepo spuščal noter.
Niti povedali mu niso, po
kaj in kam gredo, samo poz-
dravil se je z njimi. Potem
pa sem te ljudi srečala na
bolnišničnem oddelku, bih
so na obisku pri bolnikih.
Sprašujem se, zakaj tolik-
šna neprijaznost in zakaj
vratar ni hotel niti poslušati
mojih pojasnil. Je to potreb-
no? Naslednji dan naju je
nek drug vratar vsaj spustil
noter, a sem morala takoj,
ko sem gospo odložila, pe-
ljati avto ven na parkirišče
in kasneje spet noter. Pa naj
bo, ta vratar naju je vsaj
spustil noter. Kasneje sem
med znanci načela pogovor
na to temo in ugotovila, da
se jih zelo veliko enako pri-
tožuje.
Vodilne v Splošni bolnišni-
ci Celje pozivam, da uredijo
vprašanje, kdo in zakaj sme z
vozilom vstopiti na območje
bolnišnice in kdo ne. Če ne
sme nihče, potem tudi ne
smejo biti izjeme, kot so na-
primer vratarjevi znanci.
Se bo kdo oglasil na to
moje pismo? Ima kdo po-
dobne probleme? Rada bi
dobila tudi odgovor vodilnih
v bolnišnici, saj so za zdravje
in čimprejšnje okrevanje
bolnikov potrebni tudi obi-
ski, pa kaj, ko ostareli in
obnemogli očitno nimajo tam
kaj iskati.
S.K., Škofja vas
(naslov je v uredništvu)
(Pra)Faktor na
dlani!
v letu 2000, ko se za dvojko
napišejo še tri nule, in se zara-
di Evrope in funkcionalnosti
že vse razbija na pra-faktorje,
bi trem akterjem (za dvojko)
priporočil, da si preberejo
Uradni list RS št. 45/00, na
strani 6279:
- 10. člen pod (2), kjer piše:
balkoni in loggie (lože) s pro-
storom za sedenje, morajo
praviloma imeti površino po-
da najmanj 3 kv. metre in
uporabno globino (širino)
vsaj 140 cm, v nasprotnem
primeru se ne vštevajo v stano-
vanjsko površino, niti delo-
ma.
V tem pravilniku o mini-
malnih tehničnih pogojih za
gradnjo stanovanjskih stavb in
stanovanj je napisano še mar-
sikaj zanimivega, seveda le
pod pogojem, da to velja tudi
za starejša stanovanja, stara
naprimer do 30 let.
Upam, da ne bo prišlo do
konfliktov in diskriminacije
glede korekcijskih faktorjev
in drugega ter do čudnih pra-
vil iger glede novih in starih
stanovanj ali- bolje rečeno -
njihovih lastnikov.
Faktorji naj bodo jasni in
enotni - »kot na dlani«, s tem
pa bi se, menim, strinjala tudi
večina Slovencev (ki imajo v
domnevni lasti etažna stano-
vanja).
FRANC ŠPES,
Goriška 6, Celje
Burna reakcija
na Izjavo
člani celjskega Mestnega
odbora stranke N.Si Nova
Slovenija- Krščanska ljudska
stranka so bili razočarani, ko
so jih minule dni srečevali
upokojenci, navdušeni ^ nad
besedilom Izjave, sprejete in
podpisane 16. marca v Celju
na javni tribuni z naslovom
Slovenska država in pokojni-
ne. Razočarani zato, ker so
bili ti upokojenci zavedeni,
misleč, da je bila omenjena
javna tribuna plod stranke De-
SUS. Krivec za to zavajanje pa
je bil Novi tednik, ki je v
številki 12 v Pismih bralcev v
celoti objavil vsebino Izjave,
ki so jo na javni tribuni spreje-
U celjski upokojenci. Ni pa
tednik uvodoma navedel, kdo
so bili organizatorji te javne
tribune: Klub svetnikov MO
SDS Celje, Mestni odbor No-
ve Slovenije-Krščanske ljud-
ske stranke Celje in stranka
Zelenih iz Celja. Zdaj nam je
predsednik Mestnega odbora
Celje (N.Si) g. Janez Lampret
poslal protestno pismo in nam
očital kršitev novinarskega
kodeksa, očita nam, da smo
bralce zavedli, ker smo obja-
vili zgolj vsebino Izjave in ne
tudi organizatorja javne tribu-
ne. Torej zanj ni bila dovolj
vsebina, ampak mu je manj-
kalo priznanje za organizator-
ske zasluge.
Mi pa smo bili naivni v pre-
pričanju, da je vsebina Izjave
pomembna za vse celjske upo-
kojence enako in da pač ni
toliko pomembno, kdo je jav-
no tribuno organiziral. Šlo je
namreč za Izjavo za javnost
(objavljeno v rubriki Pisma
bralcev) in ne za novinal
poročanje z javne tribune.]
sti celjski upokojenci, ki 91
javne tribune udeležili in p
pisali izjavo, so vedeli, kdo
organizator, vsi ostali pa
tisti (isti), ki jim držav^
enakem odmerku jemlje
pridobljene pravice do pc
nega in zakonitega uskJaj
nja pokojnin.
Kljub temu, da smo me
da zadostuje »zgolj« vset
Izjave, se prizadetim opravi
jemo. Izjave (v celoti) pa ki
protestu gospoda Lampreta
bomo še enkrat objavili.
MARJELA AGR
za uredništvo Novega tedii
ZAHVALE
POHVALI
Cesta je zda
lepo urejene
Krajani, ki smo vse leto
zani na cesto Ojstro - Ga
no, smo se kar dolgo ^
soočali z velikimi težav
glede vzdrževanja in obm
saj je bila pogosto neprei
na. Na probleme smo pri!
ne večkrat opozarjali, ver
naše prošnje dolgo niso
uslišane. Zdaj smo veseli
so cesto na omenjenem o
ku končno uredili. Zato
iskreno zahvaljujemo Ko
naU Laško, ki je poskrbel
to. Občini Laško za sredst\
tudi krajanom, ki so dopi
li, da se cesta uredi. Ta je &
solidno urejena za prevoz
RADO Rin
Gab(
NASI KRAJI IN UUDJE - FEUTON
27
Vrnili so se z
medaljami
jelena Ocvirk in Aljaž Kovač, učenca Osnovne šole
l^2ija, Zlatko Hojnik, varovanec Centra za varstvo in delo
ulovec Celje, in Vida Flis, varovanka Zavoda za usposablja-
je in varstvo Dobrna, so od 4. do 11. marca sodelovali na
Jjtovnih zimskih igrah Specialne olimpiade na Aljaski.
Vsi štirje so se pred krat-
kim vrnili domov z medalja-
mi za odlične uvrstitve. He-
lena Ocvirk je dosegla tretje
mesto v smuku, drugo me-
sto v veleslalomu in četrto
mesto v slalomu. Aljaž Ko-
vač je osvojil tretje mesto v
slalomu in veleslalomu ter
četrto mesto v smuku. Zlat-
ko Hojnik se je uvrstil na
tretje mesto v štafeti. Vida
Flis pa na drugo mesto v
teku na smučeh. Velika zah-
vala gre tudi njihovim men-
torjem Danici Roje, Leonu
Štembergerju in Robertu
Klopčiču, ki so jih pripravlja-
li na tekmovanje.
SK, Foto: GD
Uspešni mladi
racunainiicarji
Andraž Krajnc iz Osnovne šole
Braslovče (mentorica Andreja Zu-
pan) se je uvrstil na drugo mesto
na državnem tekmovanju v obli-
kovanju z računalniškimi progra-
mi Corel Draw in Microsoft Word.
Šolskega preizkusa se je v Bra-
slovčah udeležilo kar dvajset
učencev od šestega do osmega
razreda, ki so pokazali veliko zna-
nja. Na področno tekmovanje sta
se uvrstila Andraž Krajnc in Matija
Zupančič (na fotografiji). Tekmo-
vanje je bilo v OŠ Livada Velenje,
kjer je Andraž Krajnc zasedel prvo
mesto, Matija Zupančič pa četrto.
Prvouvrščeni se je udeležil držav-
nega tekmovanja na OŠ Olge Me-
glič na Ptuju. Tam se je zbralo
osemdeset najboljših iz vse Slove-
nije. T. TAVČAR
m Zavod za usposabljanje in varstvo Dobrim je počastil
mh svoje varovanke Vide Flis, ob tej priložnosti pa je
indacija Humanitarius zavodu namenila večji denarni zne-
sek za popestritev kakovosti življenja v njem.
Zlatka, Aljaža in Heleno ter njuna mentorja je sprejel in jim čestital tudi župan Mestne
občine Celje Bojan Šrot.
Z izleta ob Braslovškem jezeru. Od leve proti desni stojijo: poznejši odgovorni in glavni
urednik Milan Seničar, blažena med moškimi Ivica Burnik, svoj čas odgovorni urednik Drago
Hribar, direktor Tone Skok, odgovorni urednik Berni Strmčnik in skrajno desno Janez Sever.
Sedi pokojni urednik radia Celje Milan Božič, sklonjeni v sredini je neidentificiran.
Celjska jata vse bolj pisana
če bi hotel biti kronološko
)sleden, bi moral prelistati
le letnike tednika, 55 velikih
I težkih knjig, ki bi mi jih
lorali pripeljati s srednje tež-
0 avtomobilsko prikolico,
f garaško delo, ne sicer od
rani do strani, je opravil
lodovinar Branko Goropev-
, 'k- Za kaj takega pri 73 letih
inesljivo nimam več časa. S
^njem podatkov o zapo-
' ^nosti posameznih časni-
Jrjev in urednikov si tudi
žko pomagam, ker najbrž
■ti v celoti tudi ne držijo.
I'ko mi je upokojeni kolega
^njo Krivec zagotovil, da ni-
; 'li ni bil član tednikove, niti
' dijske redakcije in da ne ve,
J 'ko je prišel na seznam pub-
j racije ob 50-letnici celjskega
.'snika kot tednikov novinar
J^fza tri leta (1967-1970)?
J sem leta 1967 v drugo,
P'krat za celo leto postal od-
porni urednik tednika, smo
pod streho grafičnega
^^tljetja »Celjski tisk« in tudi
sestavni del pod direk-
'^stvom Gojmirja Melika.
^krat se je prvič zgodilo, da
kot del gospodarske or-
^■^izacije morali kadrovske
^trebe redakcije oskrbeti z
razpisom,
ako smo razpisali delovni
za dva novinarja. Razpis
objavljen tudi v osrednjih
Koliko je bilo prijav
ne vem, sprejeta sta bila dva:
Janez Sever in »Špala«. Pisal se
je Stepančič. Slednji je kmalu
zgasnil iz Celja in je zdaj baje
uspešni podjetnik, Janez - Na-
ni pa je bil iz pravega testa. Bil
je eden tistih, katerega sestav-
ke je bilo treba prebrati do
zadnje vrstice, kar je bilo na-
porno spričo njegove navade,
da je svoje prispevke prinašal
zadnji hip, in še za škrice ga je
bilo treba loviti, da ni mrknil,
preden sem tipkopis prebral.
Rad je podtaknil »cake«, spri-
čo katerih bi bili nemudoma v
tiskovni tožbi. Pravili so, da je
po prihodu Nanija k celjske-
mu časniku javni tožilec bolj
pozorno bral časopis. Fantu je
bilo recimo težko dopovedati
(je pa imel nos in uho za sen-
zacije), da ne zaradi političnih,
temveč zaradi etičnih načel, še
tako imenitno sporočilo ne
more v javni tisk. Bil je med
prvimi, ki je »žuriral« z milični-
ki, napenjal ušesa in bil včasih
tudi pred njimi na sledi. Tako
je nekoč prinesel pravo prav-
cato reportažo o očimu, posi-
ljevalcu mladoletne pastorke.
Tuto completo: opis storilca in
žrtve z vsemi podatki, vrh vse-
ga še sliko mladoletne žrtve.
Gledal me je kot Marsovca, ko
sem odklonil objavo polnega
priimka, imena in fotografije.
Češ, stari, si znorel, ravno to
se bere. Gomazelo mi je po
hrbtu, ko sem pomislil, da bi
se po objavi v vso reč vtaknil
kak advokat. Seveda je tudi
politikom rad stopal na žulj.
Seveda so bile sitnosti, toda
teh se časnik ne sme ustrašiti.
Številčno rastoča redakcija je
potrebovala pisan novinarski
kolektiv. Nani je znal biti tudi
požrtvovalen, ko bi marsikdo
odnehal.
Tako je Janez Sever za šte-
vilko, ki je izšla pred dnevom
Jugoslovanske ljudske arma-
de, dobil nalogo za obisk pri
vojakih - graničarjih v Logar-
ski dolini. Udeležil naj bi se
proslave v njihovi koči v so-
seščini sester Logarjevih.
Tam je zvedel, da bodo grani-
čarji na svoji poti vzeli s seboj
otroke iz hribovskih obmej-
nih domačij, ki so bih čez
teden v Solčavi v šolskem do-
mu. Ker je bil visok sneg, naj
bi jim delah gaz, najmlajše pa
nosili. Janez se je hotel na
lastne oči in ušesa prepričati,
kako bodo sprejeti na doma-
čijah, zato je šel z njimi - v
nizkih čevljih in lahki bundi.
Na to sem vselej pomishl,
kadar je spet povzročil kak-
šno sitnost in me kak teden
pustil tudi na cedilu.
Pestrost značajev, slog in
nagnjenost k posameznim
novinarskim zvrstem je omo-
gočila tudi pestrost in barvi-
tost časnikove vsebine, če-
prav smo bili zastran barvne-
ga tiska še za luno.
*
Tudi v vodstvih političnih
organizacij so potrebovali lju-
di z več izobrazbe, predvsem
pismene ljudi. Tako je nekaj
časa bil na celjskem občin-
skem komiteju v službi (ne
na voljeni funkciji) Herbert
Savodnik, tednikov kulturniš-
ki sodelavec še iz gimnazij-
skih let. Zgleda, da je bila
pozabljena ali prezrta njego-
va vloga, ko je nekaj let nazaj
vabil na maturantski ples celj-
skih gimnazijcev Vladimirja
Dedijerja, nekoč visokega
zveznega funkcionarja, to-
krat zaradi afere Djilas v ne-
milosti. Okrajni selaetar par-
tije Franc Simonič je popeniL
K sreči se je Dedijer, ki je bil
na zdravljenju v Laškem,
taktno zahvalil in ni prišel v
celjski Narodni dom. Bertija
je bržčas vzel v zaščito gim-
nazijski direktor Tine Orel, da
je nemoteno maturiral in od-
šel v Ljubljano študirat.
Leta 1965 je Berti prišel k
tedniku za novinarja, praktič-
no že tako in tako domač
človek. Pa bi se razboritemu
Janezu Severju najbrž naredi-
la bula na jeziku, če bi o Sa-
vodniku ne bleknil, češ, da so
ga poslali v uredništvo za po-
litkomisarja.
No, Nani je čez čas doživel
in preživel tudi to, da je za
direktorja tednika prišel tudi
nekdanji tehnični urednik in
fotoreporter Tone Skok, poz-
neje sekretar celjske partije,
svojčas umetniški »frajgajst«,
ki si je s službo na komiteju
zagotovil študij na visoki šoli
za politične vede. Skok je pri-
peljal tudi Bernija Strmčnika,
ki je kot diplomirani politolog
postal glavni urednik in ko
sem se s študija vrnil še jaz,
sem bil tretjič imenovan za
odgovornega urednika. Do tri
gre rado.
No, Berti Savodnik Severju
pikre pripombe ni vzel v zlo.
Odgovoril mu je z akcijo, ki je
še drugim vzela sapo.
(Prihodnjič: Od Miss Slo-
venije do Hmeljarske prin-
cese)
28
NASVETI
KAJ BI DANES KUHAU
Lahke
solate
Morda se boste te dni lotili
kakšne spomladanske či-
stilne diete ali pa se odločili,
da je skrajni čas, da izgubite
kakšen kilogram, pridob-
ljen v zimskih mesecih. Lah-
ke solate so kot nalašč za
takšno prehrano.
Kumarično solato
Sestavine za 4 osebe: ku-
mara za solato, 1/2 šopka ko-
pra, 4 žlice jogurta, žhca vin-
skega kisa, 1/2 žličke soli,
noževa konica črnega popra.
Priprava: kumaro zrežemo
na 1/2 cm debele rezine, te pa
na pahčice. Koper operemo,
osušimo v prtiču in drobno
zrežemo. Jogurt zmešamo s
kisom, drobno zrezanim ko-
prom, soljo in poprom, ki naj
bo, če je le mogoče, sveže
zmlet.
Solato izstebelne
zelene in korenčka
Sestavine za 4 osebe: 400 g
korenčka, 250 g stebelne zele-
ne, žlica limoninega soka, žli-
ca sladkorja, 1/2 žličke zrnc
zelenega popra iz kozarčka,
1/2 žličke soli, 1/2 kozarčka
goste kisle smetane.
Priprava: korenčke oščet-
kamo mod mrzlo tekočo vo-
do, po potrebi jih ostrgamo,
nato pa naribamo na tanke
pahčice. Zeleni osmukamo
zelene lističe, stebla operemo
in zrežemo na tanke ploščice.
Pahčice korenja in ploščice
zelene zmešamo v skledi. Li-
monin sok zmešamo s slad-
korjem in s tem pokapljamo
solato. Poprova zrnca stremo
z vilicami in jih nato zmeša-
mo s soljo in kislo smetano.
Smetano naložimo na solato,
premešamo pa šele, ko ponu-
dimo.
Rodičevo solato s
sadjem
Sestavine za 4 osebe: 4 gla-
vice belgijskega radiča, 2 gre-
nivki, 2 mandarini, 3 žlice
olja, 2 žlici hmetinega soka, 2
žlički sladkorja, noževa koni-
ca ingverja v prahu, 1/2 žličke
debelo zmletega črnega po-
pra, 1/2 žličke ostre gorčice.
Priprava: radič operemo,
osušimo v prtiču, nato pa stož-
často izrežemo kocene. Glavi-
ce razdelimo na lističe, s kate-
rimi obložimo 4 skledice. Gre-
nivki olupimo in izluščimo iz
kožice meso sadeža, da dobi-
mo koščke. Vsak košček zreže-
mo na četrtine in pri tem od-
stranimo pečke. Mandarin olu-
pimo in krhlje razpolovimo,
pri tem odstranimo pečke. Ol-
je zmešamo s sokom limete.
sladkorjem, ingverjem v pra-
hu, poprom in gorčico. Preliv
zlijemo po solati, dobro pre-
mešamo in pustimo nekaj mi-
nut, da se prepoji. Limeto umi-
jemo z vročo vodo in neolup-
Ijeno zrežemo na čisto tanke
ploščice. Sadno solato zdeva-
mo v skledice z radičem, vsako
skledico pa okrasimo z nekaj
lističi limete.
Solato iz školjk in
sojinih poganjkov
Sestavine za 4 osebe: 200 g
svežih sojinih poganjkov, 200 g
pikantnih vloženih školjk, 100
g razredčenega kisa, v katerim
je bila vložena zelenjava, 1/2
vložene rdeče paprike, 2 kisli
kumarici, žhca sojine omake,
žlica limoninega soka, po 1/4
žličke popra in sladkorja.
Priprava: sojine poganjke
oplaknemo pod mrzlo tekočo
vodo in jih odcedimo. Tudi
školjke odcedimo, sok pa pre-
strežemo. Vloženo zelenjavo
odcedimo in večje kose drob-
no zrežemo. Papriko zrežemo
na kocke, kumarice pa na tan-
ke rezine. Vse sestavine v skle-
di rahlo premešamo. Sok
školjk zmešamo s sojino oma-
ko, Umoninim sokom, po-
prom in sladkorjem. S tem
prelivom začinimo solato iz
školjk.
Piše: MAJDA KLANŠEK
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu
pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/zonzani.
Z avtoceste so pri Slovenskih Konjicah 22. marca odvrgli dve šest mesecev stari križanki,
ki na nov dom čakata v zavetišču.
MOJAPOKOJNINA
Odgovori o
upokojevanju
Nov zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki velja od 1. januarja 2000, je
prinesel v slovenski pokoj-
ninski sistem veliko spre-
memb. Čeprav se bodo določi-
la zakona uveljavljala posto-
poma v naslednjih desetih le-
tih, marsikoga že sedaj zani-
ma, kdaj se bo lahko upoko-
jil. Na vaša vprašanja zato
odgovarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
Upokojen sem že več kot
sedem let. Imam stanovanje,
ki ga oddajam in prejemam
najemnino. Slišal sem, da se
bo nam upokojencem, ki ima-
mo poleg pokojnine še dodat-
ni zaslužek, pokojnina
zmanjšala. Velja to zniževa-
nje pokojnine samo za nove
upokojence ali tudi za nas, ki
smo se upokojili še po starih
predpisih?
Novi Zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju pri-
naša novost v ureditvi uživanja
pokojnin upokojencev, ki poleg
pokojnine pridobivajo še druge
dohodke. Pokojnine se bodo
znižale tistim, Id:
- uživajo pokojnino (bodisi
starostno, invalidsko, vdovsko
ali družinsko) in
- poleg pokojnine pridobiva-
jo dodatne dohodke, ki se všte-
vajo v osnovo za obračun do-
hodnine, bodisi v Republiki
Sloveniji bodisi v tujini in
- znesek dodatnih dohodkov
presega 55 % povprečne mini-
malne plače in
- v času, ko pridobivajo do-
datne dohodke še niso dopolni-
U starosti 63 let (moški) oz. 61
let (ženske).
Pokojnine se bodo torej zni-
žale le upokojencem, ki še niso
dopolnili starosti 63 oz. 61 let,
po dopolnitvi te starosti pa lah-
ko pridobivajo dodatne dohod-
ke, ki ne bodo vplivali na višino
njihovih pokojnin.
Med dodatne dohodke, ki
vplivajo na znižanje pokojnine,
se štejejo vsi osebni prejemki za
delo po pogodbah o delu in
druga izplačila za delo razen
dohodkov iz premoženjskih
pravic po davčnih predpisih,
dohodki iz kmetijstva in do-
hodki iz dejavnosti, od katere je
bila obračunana dohodnina za
zadnje koledarsko leto. Ugoto-
viti je mogoče, da se upoštevajo
med dodatne dohodke le tisti
dohodki, ki jih upokojenec pri-
dobi na podlagi dela, ki ga
opravlja po upokojitvi.
Med dodatne dohodke upoko-
jencev se ne štejejo dohodki iz
avtorskih pravic, dohodki od
izumov, znakov razlikovanja in
tehničnih izboljšav, katastrski
dohodek od kmetijskih in gozd-
nih zemljišč, dobiček, dosežen s
prodajo kapitala, letni znesek
obresti na posojilo, od katerih je
bil obračunan davek od dohod-
kov s premoženja, dohodek do-
sežen z udeležbo pri dobičku ter
dohodek, dosežen z oddajanjem
premoženja v najem v višini, od
katere je bil odmerjen oz. obra-
čunan davek od dohodkov iz
premoženja.
Nova določba znižanja p
kojnine se nanaša na vse upoj^,
jence, tako na tiste, ki so,
uveljavili pravico do pokojiJ
do 31.12.1999, kot tudi tiste,
pokojnino uveljavljajo po J)
ločbah novega zakona. Upoi
jencem, ki so pokojnino uvej;
vili že pred 1. 1. 2000 in so
pred tem datumom prido|]
dodatne dohodke, se bo poi(,
nina zmanjšala le zaradi doho
kov, pridobljenih po 1. 1. 20(
dohodki pridobljeni pred na^
denim datumom pa se ne gl^,
na višino pri odmeri ponov
pokojnine ne bodo upošteva
Ali se bo vaša pokojnina
prihodnosti znižala ali ne,
odvisno od več elementov, kot
npr. starost, kajti če ste sami
presegli magično mejo 63
pred 31. 12. 1999, se vam
potrebno bati zniževanja poki
nine. Do znižanja tudi ne
prišlo, če je od vašega dodamf
dohodka (oddajanje stanovai
v najem) že bil odmerjen o
obračiman davek od dohodka
premoženja. Če pa od vaših c
datnih dohodkov še ni bil a
merjen oz. obračunan davek(
dohodka in če še niste dopolj
63 let starosti, se bo tudi va
pokojnina znižala sorazmerno
višino dodatnih dohodkov.
KMETUSKI NASVETI
Pregled škropilnic
pred sezono
Skoraj ne najdemo kmeti-
je, ki se ne bi ukvarjala z
rastlinsko pridelavo in ne bi
imela naprav za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev
(FFS) oziroma škropilnic
takšnih in drugačnih iz-
vedb; odvisno od proizvodne
usmeritve na kmetijskih
gospodarstvih.
Že pretekla leta je lastnike
teh naprav obvezoval zakon o
zdravstvenem varstvu rastlin,
da so škropilnice v zakonsko
predpisanih rokih pripeljali
na redne preglede. Tako so
bile potem v uporabi brezhib-
ne in strokovno pregledane
škropilne naprave, zagotov-
ljena je bila natančnost delo-
vanja naprav, varnost pridelo-
valcev ter seveda tudi prebi-
valcev naše dežele.
Z novim zakonom so vsi
uporabniki škropilnih naprav
znova obvezani uporabljati le
redno pregledane in z znakom
o pregledu opremljene napra-
ve. V prihodnje zakon o fitofar-
macevtskih sredstvih v svojem
47. členu od lastnikov zahteva,
da naprave za nanašanje FFS
peljejo na redni pregled k
pooblaščenemu nadzornemu
organu vsaki dve leti.
Na Celjskem imamo poob-
laščene nadzorne organe za
pregledovanje naprav za nana-
šanje fitofarmacevtskih sred-
stev (IHP Žalec in Srednja
kmetijska in gospodinjska šo-
la Šentjur), ki v sodelovanju s
kmetijskimi svetovalci pri
ZŽV Celje po terenu organizi-
rajo preglede. Brezhibne na-
prave za nanašanje FFS so
predpogoj za natančen, oko-
lju prijazen in sprejemljiv na-
nos fitofarmacevtskih sred-
stev na kmetijske rastline. Ker
je v mesecu aprilu oziroi
pred začetkom setve in dnif
agrotehničnih ukrepov v {
sevkih potrebno pregled
škropilne naprave, bomo v i
delovanju s pooblaščeni)
nadzornimi organi po terei
organizirali testiranja teh r
prav. Vse tiste, ki imajo ne
stirane ali še nepregleda
škropilnice, pozivamo, da
oglasijo na sedežih kmetijs
svetovalne službe (KSS) in
pri svojem terenskem kme
skem svetovalcu pozanima
kdaj in kje bodo organiziri
pregledi škropilnih naprav
poljedelstvo, sadjarstvo, vi
gradništvo, vrtnarstvo
hmeljarstvo za njihovo
močje.
S takšnim pregledom bc
kmetovalci poskrbeli za ^
nost pri delu s svojimi škro
nimi napravami in hkrat
okolju, kjer kmetujete skrl
za bolj zdravo in okolju
jaznejše kmetovanje. Sod
no kmetijstvo ima namreč
logo, da tudi na področju v;
tva rastlin pred bolezni
škodljivci ali pleveli posl
in nadaljuje z okolju in '
veškemu zdravju prijazfl
ukrepi.
IGOR ŠKERB
univ. dipl. inž.'
April je pravi čas, da pi
začetkom del na poljih,
sadovnjakih, vinograd
na vrtovih in v hmeljiši
poskrbite tudi za svoje šk
pilnice oziroma ostale !
prave za nanos fitofam
cevtskih sredstev. Pregl
le-teh bodo organizirani
terenu, kdaj in kje bo v
najbližji, pa lahko izve
pri svojem terenskem kJ
tijskem svetovalcu.
NASVETI
29
ZDRAVNIK SVETUJE
Vegetarijanci živijo dlje
^ vegetarijansko prehra-
^ je lahko glavni vzrok tu-
j ekonomska situacija, saj
, takšna hrana cenejša in
jjgrgetsko bolj racionalna,
poseben problem pri pride-
la mesa je onesnaževanje
Ijolja. Ogromna je poraba
^e, veliko je odpadnih sno-
j §e večja pa je energetska
^jaba za pridelavo mesa. Pri-
plava žit z enako količino
^Ijakovin je vsaj štirikrat ce-
gjja kot pridelava mesa. Tudi
jgetarijanski obrok v resta-
jjciji je ob enaki biološki
jaliteti dvakrat cenejši kot
J obrok z mesom.
(dravje, bolezen in
; vegetarijanstvo
'najpogostejši razlog za od-
j^itev za vegetarijansko obli-
, prehranjevanje je zdravje,
ogosto se postavlja vpraša-
e, ali lahko prehrana ohrani
[izboljša zdravje in ali lah-
) z hrano preprečimo posa-
ezne bolezni.
Najnovejše raziskave so po-
lazale, da je umrljivost vege-
rijancev, ki uživajo zdravo
uravnoteženo hrano (zdra-
I hrana je bio hrana, to je
iravna hrana, nepredelana,
ez aditivov in kontaminan-
V - Pokom) nižja kot pri
esojedcih. Vegetarijanci se
idi težje zredijo in so pov-
KČno nižje telesne teže kot
idje, ki uživajo meso. Red-
je imajo težave z žolčem in
radi bolezni srca. Imajo
anj ledvičnih kamnov, os-
oporoze, redkeje obolevajo
I sladkorno boleznijo in
ajo manj okvar zob (karie-
). Raziskave, ki so dokazale
ivezavo med uživanjem me-
sa in rakastimi boleznimi, so
dodale vegetarijanstvu novo
težo in zanimivo vlogo v pre-
prečevanju civilizacijskih bo-
lezni.
Aterosklerozain
vegetarijanstvo
Od 1960 leta znanstveniki
intenzivno povezujejo mesno
prehrano z boleznimi srca in
ožilja. Že 1961. leta je Ame-
riško zdravniško združenje
(AMA) zapisalo: 90 % bolez-
ni srca in ožilja bi se lahko
preprečilo z vegetarijansko
dieto. Takrat so se pričele
intenzivne raziskave o vlogi
dejavnikov tveganja in doka-
zale, da predstavlja kajenje
tobaka, pitje alkoholnih pi-
jač in uživanje mesa dejavni-
ke, ki so direktno povezani z
umrljivostjo v Zahodni Evro-
pi, severni Ameriki in Avstra-
liji.
Organizem težko predela
velike količine maščob, hole-
sterola in beljakovin, ki jih
dobi z mesom, ki ga uživamo.
Ko človek uživa več holestero-
la, kot ga potrebuje, se ta nabi-
ra na stenah žil, zmanjšuje se
pretok skozi različne organe,
lahko se zviša krvni tlak, pov-
zroči številne bolezni srca in
možgansko kap.
Znanstveniki so opazili, da
ima izbrana skupina prei-
skovancev, ki so na teden
užili le en obrok mesa, nižje
vrednosti holesterola in maš-
čob v krvi kot pa ljudje, ki so
uživah meso večkrat na te-
če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
den. Znanstveniki milanske
univerze pa so dokazali, da
vegetarijanska dieta ohranja
nizke vrednosti holesterola
in izboljša prognozo srčnih
bolnikov (The Lancet D.C.
Sirtori).
Rak in
vegetarijanstvo
Kaj pa rakaste bolezni? Ra-
ziskave, opravljene v zadnjih
20 letih, so ugotovile poveza-
vo med prehrano z mesom in
nekaterimi oblikami raka. Ta-
ko je ugotovljena povezava
med rakom debelega črevesja,
prsi in maternice s količino
zaužitega mesa, a tudi, da je
več rakastih obolenj v področ-
jih, kjer ljudje uživajo veliko
maščob živalskega porekla,
mesa in alkohola.
Zakaj pa so jedci mesa bolj
nagnjeni k tem boleznim? Ena
od teorij, ki jo zagovarjajo
strokovnjaki za prehrano, go-
vori o dejstvu, da človeško
črevo ni ustvarjeno za presno-
vo mesa. Mesojede živali ima-
jo kratek prebavni trakt tako,
da različne snovi, ki nastajajo
pri razgradnji mesa, hitro za-
pustijo organizem. Pri člove-
ku te snovi preobremenjujejo
ledvice in jetra ter lahko pov-
zročijo številne okvare. Tu so
tudi številni dodatki k mesu,
ki služijo kot konzervansi.
Mesu se dodajajo nitrati in
nitriti, ki ohranjajo lepo rde-
čo barvo. Živalim pa se doda-
jajo tudi pomirjevala, hormo-
ni, antibiotiki in preko 2500
drugih snovi, od katerih so
številne kancerogene. Zato je
Ameriška akademija znanosti
priporočila že 1983 leta, da
naj ljudje omejijo uživanje
mesa in uživajo več rastlinske
hrane.
Dileme O
vegetarijanski
prehrani
v povezavi z vegetarijansko
prehrano se postavljajo se raz-
lična vprašanja, ki jih je po-
trebno razjasniti. Meso je po-
trebno za razvoj in obnovo
organizma, saj le z mesom
dobimo aminokisline, po-
trebne za rast in razvoj. Ah je
to res? Kaj bo z vitamini in
minerali, ki so v mesu? Ali
rastlinska hrana vsebuje do-
volj teh snovi? Katera? To so
pogosto dileme, ki se postav-
ljajo v strokovnih krogih. A
odgovori?
Rastline vsebujejo vehko
vitamina C, E, A , antioksi-
dantov, balastnih snovi, sele-
na, cinka, bakra in mangana,
ki delujejo zaščitno in varuje-
jo organizem pred vplivom
prostih radikalov. Rastline
vsebujejo tudi veliko belja-
kovin, predvsem v semenih.
Te beljakovine imajo po-
membno zaščitno vlogo pri
proučevanju mutacij celic.
Nahajajo se v stročnicah in
žitih. Balastne snovi prepre-
čujejo resorbcijo holesterola
in maščob. Pomembno je tu-
di razmerje med posamezni-
mi aminokislinami, ki je v
rastlinah drugačno kot v me-
su. To ugodno razmerje ami-
nokislin v rastlinski prehrani
naj bi imelo tudi vpliv pri
preprečevanju ali celo zdrav-
ljenju raka. Študije so tudi
dokazale, da hrana z veliko
balastnih snovi zniža krvni
tlak.
Prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
BIO
KOLEDAR
presajajte, sadite, zallvojfe,
negujte rastline; rahljajte In
'®^fočujte tla, pobirajte in predelujte
''^'tlelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rostlin In ki je
razviden iz koledorjo.
30
GLASBA
Sladkosneda Marta
brez čokolade
Pred kratkim je izšla tretja zgoščenka Marte Zore z naslovom Nekje,
kjer se je ustavil čas
Marta Zore na novi CD plošči ponuja
enajst odličnih in raznolikih skladb. Ni osta-
la le pri baladah, s katerimi je osvojila srca
ljudi, ampak je dodala tudi malce hitrejše
ritme. S svojim glasom se je poigrala v
skladbi Abrakadabra, presenečenje pa je
tudi skladba s pomenljivim naslovom 090.
Za njeno zadnjo ploščo bi lahko rekli, kakr-
šna je glasba na njej, takšna je Marta. Na eni
strani nepredvidljiva, navihana, malce »odšte-
kana«, na drugi pa romantična, skrivnostna in
umirjena.
»Če sam pišeš glasbo, se lahko popolnoma
poistovetiš z njo, saj je del tebe. Je odraz
razpoloženj in nasploh osebnosti. V šah vča-
sih pravim, da sem shizofrenična. Ampak
dejansko imam večkrat občutek, da je v meni
več osebnosti. Vsak dan se izživi kakšna
druga, vse hočejo priti do izraza. Nihče se ne
počuti dva dni enako, pa tudi s časom se
spreminjamo. Ravno v tem je čar življenja.«
Ali tudi drugače čutite? Je mar na obzorju
kakšna nova ljubezen?
»Nič ne povem, naj to ostane skrivnost. Vse
se spreminja...«
Sonce v vašem življenju je
sin Miha...
»Že zjutraj, ko vstanem,
me Miha nasmeji. Začel je in-
tenzivno govorid. Nikoli ne bi
verjela, da otrok pri dveh letih
že toliko stvari ve, razmišlja
in tako smešno pove.«
Glede na to, da sta mami-
ca in očka glasbenika, ver-
jetno tudi Miha že preizku-
ša svoje glasovne sposobno-
sti?
»Skupaj z mano prepeva na
ves glas in preizkuša, kako
visoko lahko poje. Moram
priznati, da mi konkurira. Ver-
jetno nisva prav prijetna sose-
da.«
Ko smo že ravno pri glasu,
kako ga negujete in ohra-
njate?
»S pivom. (Smeh.) Zadnje
čase zelo slabo pazim na glas.
Razmetavam ga na vse konce
in kraje. Če bom dolgo to
počela, od njega ne bo veliko
ostalo. Do junija imam zelo
natrpan urnik, potem pa si
bom glas malce odpočila. Če
ne, ne bom dolgo pela. Pred-
vsem govorjenje škoduje pet-
ju, jaz pa zelo rada govorim.«
Še en cilj ste si zadali do
poletja...
»Zelo rada jem čokolado,
vendar se ji bom do poletja
odpovedala, ker povzroča
nadležne mozolje, ki pa si jih
trenutno ne morem privošči-
ti. Upam da bom zdržala, po-
leti pa v en kot z goro čokola-
de...«
Pred časom ste presenetili s
skladbo Abrakadabra, kakšni
pa so bili odzivi na skladbo z
naslovom 090?
»Ljudje se sprašujejo, če
bom zdaj postala nespodob-
na. Presenečeni so in prav je
tako. To je bil tudi namen -
prikazati navihano Marto. Za-
kaj pa ne? V katerikoli časopis
pogledamo, vidimo, kaj se
ponuja in prodaja. Zakaj ne bi
o tem zapeli? Sicer pa so odzi-
vi glasbenikov z glasbenega
stališča zelo pozitivni.«
Marta je polna presene-
čenj. Eno bo v kratkem izšlo
na zgoščenki. Že nekaj časa si
je želela narediti izdelek, na
katerem bo lahko izživela
svoje glasovne sposobnosti,
ki pa niso kar tako. Torej -
pusdmo se.presenetiti.
SABINA KRANJEC
Foto: GAŠPER DOMJAN
Marta Zore ob jutranji kavi.
Na koncert!
• v dvorani Kulturnega cen-
tra Laško bo jutri ob 19. 30
nastopila Tinkara Kovač ob
spremljavi kitarista Mateja
Brodarja. Na koncertu bo
zapela tudi nekaj novih
skladb s svojega tretjega al-
buma Na robu kroga.
• V Mladinskem centru Ce-
lje prirejajo jutri zvečer
Greesy Champagne Night,
začinjen s šampanjcem v
posebno funky - erodčnem
ambientu. Še posebej so za-
želeni obiskovalci v funky
oblačilih, ki bodo tudi na-
grajeni.
• Jutri zvečer bo v diskoteki
Tarantela v Slovenskih Ko-
njicah nastopil Jan Pleste-
njak s primorsko skupino
Heavenix.
• Ska-punkerji Elvis Jack-
son so se vrniU s krajše tur-
neje po Švici, v soboto, 31.
marca, pa bodo nastopili v
celjskem klubu Kljub. SK
EKSPRES EKSPRES
• Na vrh angleške lestvice naj-
bolje prodajanih albumov se je
sedem tednov po ponovnem
izidu sicer že leta 1998 objavlje-
nega LP-ja »Songbird« prebila
leta 1996 umrla ameriška pev-
ka Eva Cassidy. V ZDA so še
vedno na vrhu Dave Matthews
band s ploščo »Everyday«, v
Nemčiji pa najvišjo pozicijo že
četrti teden zaseda Dido s ploš-
čo »No Angel«.
• Izšel je dvojni CD »Antho-
logy« s pregledom 32 najvid-
nejših del legendarnega kitar-
skega virtuoza, pevca in skla-
datelja Georgea Bensona.
• Star 65 let je umrl John
Phillips, ustanovni član in av-
tor nekaterih največjih uspe-
šnic legendarnih Mamas and
the Papas.
• Številnim zbirkam uspešnic
Alicea Cooperja, ki so jih v
preteklosti izdajale različne
založbe, za katere je v prete-
klih tridesetih letih delal ta
ameriški šok-rocker, se je
pred dnevi pridružila še ulti-
mativna zgoščenka »The Defi-
nitive Ahce Cooper«, na kateri
so končno zbrane vse njego-
ve največje uspešnice.
• Nemška kralja osladnih
štanc Modern Talking sta
prejšnji teden s singlom »Win
The Race« napovedala sko-
rajšnji izid novega albuma
»America«. Prva velika pro-
mocija omenjene pesmi, ki je
izbrana za nemško himno
Formule 1, bo na prestižni
dirki v Monte Carlu.
• Po nekajletnem premoru
se na sceno spet vrača v de-
vetdesetih najpopularnejši
švedski pop duo Roxette. Per
Gessle in Marie Fridriksson
sta posnela 12 skladb, ki se
bodo 2. aprila znašle na nju-
nem novem albumu »Room
Service«. Prvi single »The
Centre Of The Heart« se že
vzpenja prod vrhu večine
evropskih lestvic.
• V nakupovalnem centru v
indonezijski metropoli Dža-
karta je med promocijo nove
plošče britanskega boy-benda
Al prišlo do prerivanja in pa-
nike, v kateri so umrle štiri
najstnice. Za tragedijo je me-
nagment skupine obdolžil or-
ganizatorja, ki je namesto
2000 vreščečih najstnic predvi-
del prihod le nekaj sto obože-
valk te zasedbe, ki je zaslovela
s priredbo pop klasike »Take
On me« norveških A-Ha, pred
nedavnim pa vrh angleške in
še kakšne lestvic zasedla s pe-
smijo »Old Brand New You«.
• Po bolj ali manj uspešnih
izletih v solistične vode so-
bork iz skupine Spice Girls se
je te dni na samostojno pot
podala tudi Emma Burton in
izid prvega albuma »A Girl
Like Me« najavila s pesmijo
»What Took You So Long«.
• V sobota, 31. marca, bodo v
izolskem klubu Ambasada
Gavioli rolali Petar Dundov,
Blake Baxter, James Ruskin,
Psiho, Sputnik, Amor & Da-
rian, Dave Manali, Miss Jools
in Paolo Barbato.
• Z enomesečno zamudo -
konec aprila - bo končno le
izšla najbolj pričakovana
plošča v Sloveniji. Gre seveda
za drugi album skupine Sidd-
harta, ki bo izid LP-ja pospre-
mila z veliko turnejo, ki bo
obsegala več kot 30 koncer-
tov.
• Edina slovenska reggae za-
sedba Sunny Orchestra je po
precej neuspešnem nastopu
na letošnji EMl, kjer je skupaj
z l-x bandom odigrala pesem
»To ni zame«, s svojega lan-
skega drugega albuma »V hri-
be na Karibe« na domači trg
lansirala drugi single »Da si
ne bi kej naredu«.
• Primorski veteran Tblio
Furlanič bo svoj prvi solo
izdelek »Brez rdeče nid« v
živo promoviral ob spremlja-
vi odličnih Planet Groove. Ti
pa bodo kmalu posneh tudi
video za svoj tretji single
»Okus resničnosti« s plošče
»Zakon groovitacije«.
• Klemen Klemen kljub ne-
kaj neprijetnim situacijam na
Štajerskem brez težav polni
klube po vsej Sloveniji. Nje-
gove »Keš pičke« so v nekaj
mesecih po izidu albuma »Tr-
now Staji«, ki se še vedno
odUčno prodaja, postale pra-
va himna širokohlačnikov, le-
tošnji dobitnik nagrade Bu-
merang za prodor 2001 pa
svojim podanikom kot drugi
single ponuja ljubezenski iz-
liv »Stili Love Her«. Sredi maja
bo posnel tudi nov video, za
katero skladbo, pa boste od-
ločili vi z glasovanjem po
elektronski pošti KlemenKle-
men@email.si.
STANE ŠPEGEL
Danes, v četrtek, 29. marca,
ob 21. uri, bo v Krčmi pri
Zamorcu koncert Američana
iz New Orleansa z imenom
Les Getrex. Sodeloval je že z
mnogimi legendami svetovne
glasbe (Fats Domino...). Več
informacij dobite na strani
www.LESGETREX.com.
Vabljeni. Vstopnine ni.
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
TY VODIČ
31
32
TY VODIC
TY VODIC
33
34
TV VODIC
FILM - TELEVIZIJA
35
Štirje Viktorji Jonasu
Tudi Celjani zaznamovali prireditev - Mikiju Mustru viktor za življenjsko delo
Zmagovalec viktorjev je
jonas. Za televizijsko oseb-
jjost oziroma voditelja za-
[,avne televizijske oddaje so
ga izbrali ljudje, pa tudi aka-
demija Viktor. Nagrajena je
Ijila tudi oddaja Lepo je biti
(jiilijonar v kategoriji televi-
zijska oddaja in zabavna te-
levizijska oddaja. Štirikrat
jino iz njegovih ust lahko
jlišali le »hvala«. Morda je
tudi to veliko, saj so mnogi
ugibali, ali bo Jonas na pri-
reditev sploh prišel.
Viktorja popularnosti sta
dobila še Andrej Karoli v ka-
tegoriji radijska osebnost in
glasbena izvajalka Nuša De-
renda. Andrej se je stisnil k
ženi Suzani, se delal nepriza-
detega, ko pa je slišal ime, mu
je odleglo. »Če ne bi dobil
Viktorja, ne bi bil prizadet, saj
veliko pomeni že to, da si
nominiran.«
Strokovne Viktorje so po-
I delili še Živi Rogelj za obe-
itavno medijsko osebnost. Val
202 je najbolj popularna radij-
:ska postaja, najboljša infor-
mativna oddaja so Odmevi,
! umetniška televizijska oddaja
I pa Gibljive slike.
Za posebne dosežke so na-
Igradili režiserja Miho Hoče-
varja. Viktorja za življenjsko
delo, katerega pokrovitelj je
Ministrstvo za kulturo, je
prejel mojster animacije Mi-
ki Muster. Podeljevalec, Ce-
ljan Mojmir Sepe, je kipec
izročal že drugič in izrazil
upanje, da Viktorja ne bodo
preimenovah v Mojzesa za'
življenjsko delo. Miki Muster
je bil presenečen nad prizna-
njem in ni bil tako jedrnat
kot Jonas. »Imam zelo dolg
staž, saj se z animacijo uk-
varjam že več kot 55 let. So-
deloval sem na najrazličnej-
ših medijskih področjih, ko
še ni bilo revij, malokdo je
imel radio, televizije prav ta-
ko še ni bilo. Bili smo dobe-
sedno v kameni dobi. Kot
študent sem se preživljal s
petjem zabavne glasbe in z
risanjem karikatur za časopi-
se, ilustracije, za Pavliho sem
risal vice. Najbolj popularni
so moji stripi. Te so brali vsi,
od starih do mladih. Zdaj pa
počasi zaključujem, ne prev-
zemam večjih naročil, še
vedno pa bom risal za najm-
lajše.« Ilustriral je učbenike
za otroke za prvi razred de-
vetletke, mamice pa ga več-
krat sprašujejo, kje so njego-
vi Cik-Cak zajčki. »V modi je
računalniška animacija, ven-
dar gre za visoko tehniko, ni
pa življenja.«
Na prireditvi smo poleg
Celjana Mojmirja Šepeta
lahko videli tudi celjsko sku-
pino Nude, ki je ob spremlja-
vi p^lesalk Studia za ples
Igen Celje premierno izved-
la novo skladbo. Njihov sti-
Ust je bil Alan Hranitelj, ki je
»nagce« oblekel v kombine-
zone s predstave Dragana Ži-
vadinova Vesoljska postaja.
Prav tako je poskrbel za iz-
gled plesalk in koreografa
Igorja Jelena, ki je na ban-
ketu blestel v posebnem
moškem svilenem bodyju,
temnomodrem sakoju in čr-
nih sandalih.
—-- SIMONA BRGLEZ
Jonas Žnidaršič
Občina Šentjur pri Celju,
Mestni trg 10, 3230 Šentjur objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV
»AKCIJE MUDIH« V OBČINI ŠENTJUR PRI CEUU V LETU 2001
1. Predmet razpisa sofinanciranja programov »akcije mladih« je:
1.1 sofinanciranje akcij, ki jih bodo v letu 2001 pripravili mladi
oz. bodo namenjene otrokom in mladini in niso sofinancirane
iz drugih proračunskih postavk.
1.2 sofinanciranje specialnih izobraževalnih programov v tujini.
2. Na razpis se lahko prijavijo
pod točko 1.1
društva in organizacije, ki so registrirana v Občini Šentjur pri
Celju, izjemoma pa tudi društva in organizacije, ki niso regi-
strirane v Občini Šentjur pri Celiu, vendar izvajajo svoje pro-
grame tudi za mlade iz Občine Šentjur pri Celju;
pod točko 1.2
fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Šentjur pri Celju.
3. Prijave je potrebno oddati, za vsako akcijo posebej, na pripravlje-
nih obrazcih, ki so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti
Občine Šentjur in jih je možno naročiti tudi preko elektronske
pošte na naslovu martina.ljubej@obc-sentjur.si
4. Rok za prijavo na razpis je
pod točko 1.1
do ponedeljka, 30. aprila 2001,
pod točko 1.2
do porabe sredstev.
5. Naslov za pošiljanje prijav je: Občina Šentjur pri Celju, Oddelek
za družbene dejavnosti. Mestni trg 10, 3230 Šentjur, s pripisom
»javni razpis - akcije mladih«.
6. Sredstva bodo razporejena po sprejemu Občinskega proračuna
za leto 2001. O odobrenih sredstvih bodo predagatelji obveščeni
s sklepom v 30. dneh po sprejetju proračuna.
7. Sofinanciranje občine bo največ
pod točko 1.1 do 50 % vrednosti posamezne akcije
pod točko 1.2 do 25 % vrednosti
Skupna vrednost sredstev namenjenih sofinanciranju razpisa-
nih vsebin bo enaka višini sprejete postavke »akcije mladih« v
občinskem proračunu.
8. Odobrena sredstva za sofinanciranje bodo predlagatelju naka-
zana po izvedbi akcije, ko bo le-ta predložil vsebinsko in finančno
poročilo z dokazili.
9. Prednost bodo imeli programi, ki bodo vključevali večje število
udeležencev (pri prijaviteljih, ki nimajo sedeža v občini Šentjur,
bomo upoštevali udeležence iz občine Šentjur) in bodo financira-
ni z več lastnimi sredstvi.
V primeru neizkoriščenih sredstev bo razpis ponovljen v mesecu
septembru 2001.
Občina Šentjur pri Celju
Prežeči tiger, skriti zma|
Zelena usoda je 400 let star
meč, ki ga želi odložiti bojev
naveličani junak Li Mu Bat
Toda namene mu prekrižajo
kar po vrsti: skrita ljubezen, ki
skrita nikakor noče ostati, sta-
ra sovražnica, nova študent-
ka, pa še njena simpatija, puš-
čavski tat. Naslov filma pome-
ni skrivati svojo moč - se pre-
tvarjati, da si prežeči tiger - da
bi tvoji sovražniki prepozno
ugotovili, da si v resnici skriti
zmaj. Film je po prvi definiciji
bajka; sam režiser Ang Lee
(Razsodnost in rahločutnost)
priznava, da je to film o Kitaj-
ski, kakršna je obstajala le v
njegovih mladostnih sanjah.
Kar ne pomeni, da ne ujame
duha stare Kitajske; njegove
zgodovinske podrobnosti so
rahločutno popolne. Sanjskost
se pozna drugje. V tem, da
junaki filma obvladajo veščine
duha in telesa, zaradi katerih
gravitacije sploh ne upošteva-
jo. Njihova telesa niso le kot
voda ali veter. Njihova telesa
so kot misel In misli gravitaci-
ja ne zanima, kajne? Pa je to
odbijajoče? Do neke mere je;
sploh praktiki bodo posmehlji-
vi do letenja ali spiritualno
lebdečega razmerja med moj-
strom Li Mu Baiem in njegovo
ljubeznijo (oh, ta smrtonosna
romantika), da ne govorim o
nekaterih splošnih newageov-
skih smernicah filma. Ampak
ja, seveda, new age se je prav-
zaprav razvil iz tegale: iz teh
veščin, iz taoizma; to so, vsaj
delno, njegove korenine. Ang
Lee je črpal iz svoje davne kul-
ture; če ima ta tolikšen vpliv
na sedanjost - pa čeprav pos-
plošenega - ni njegov problem.
Težko je verjeti, da je njegova
pikolovska posvečenost po-
drobnostim modna ali zlaga-
na.
Predrujsti filma so glasba,
fotografija, režija, igra (izred-
ni Chow Yun - Fat, Michelle
Yeoh, Chang Chen in Zhang Zi
Yi), predvsem pa zlitje tega v
koreografiji To ni kung fu,
čeprav film v principu izhaja
iz njegove zakladnice. Med
vsem bojevanjem se prelije ko-
majda kapljica krvi To boje-
vanje je ples. Neverjeten, do-
mišljijski, brezmejen ples. Ples
izzivanja. Romance. Erotike.
»Ni rasti brez pomoči. Ni akci-
je brez reakcije. Ni želje brez
zatajevanja.« In ni konflikta
brez harmonije, bi se lahko
dejalo. Film, ki ves sloni v bar-
vitih konfliktih, zapusti gle-
dalce v harmoniji in jim potrdi
pravico do sanj. In ker je obe-
nem ves film boj za študente,
tudi pravice do znanja v bistvu
ne zanemarja. Dobra kombi-
nacija. PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: znani film
Ang Leeja se imenuje Razsodnost in rahločutnost. Nagrajenci
so: Ivana Repič, Gotovlje 203, Žalec; Valter Guček, Pod gradom
Celje in Jože Čede, Razbor 7a, Dramlje. Prejeli bodo
vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v filmu Dokaz življenja igra letošnji
Oskarjev nagrajenec. Kdo je to in za vlogo v katerem filmu je
bil nagrajen?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 2. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike
Vstopnice za ogled filma.
Plesalka v temi
Zadnji trije filmi Larsa von
THerja Lom valov. Idioti in
Plesalka v temi imajo eno
skupno lastnost: iz ljubezni žr-
tvujočo se žensko. Tokrat je to
Bjork, plesalka v temi, ki bo
sčasoma oslepela in ki se po-
čuti najbolje, ko iz šumov, ki
jo obdajajo, skomponira glas-
bo, mjuzikl na katerega po-
tem v svojih sanjarjenjih ple-
še. Tedaj se Larsova dogmatič-
na ena kamera zamenja z
množico digitalk (v najbolj
množičnih prizorih jih je men-
da bilo kar sto), sive barve
vsakdanjika postanejo pestre
in močne, zvok v kinodvorani
pa iz nekako skrčenega in va-
se zaprtega postane odmeva-
joči, iz vseh strani prihajajoči
multi stereo. Njene sanjarije
so ameriški film. Ker se Bjork
ravna po indicih teh sanj, ker
se ravna po nikomur povsem
razumljivi in nikomur razlo-
ženi notranji etiki, pride do
sodne obravnave. Na kateri
prav vsa dejstva kažejo proti
njej. Zato je razsodba, kakr-
šna je. Toda mi in ona vemo,
da je resnica drugačna, dejs-
tvom navkljub, le braniti se
ne moremo. Kritika na ame-
riški sistem - sodni in druga-
čen? Na razpoke v njem, na
njegovo nefunkcionalnost? Se-
veda. Lars von Trier je sicer še
vedno predvsem provokator,
in za malenkost je moteče, da
si Selma toliko poti in toliko
izbir pred sabo zapira sama -
morda zato, da bi režiser zah-
teval našo odločitev za eno
stran? Ker podobne zahteve so
ali protislovne ali pa včasih
zanalašč spregledajo (so slepe
za) rešitve, ki so znntraj siste-
ma že podane. To je verjetno
vsaj en razlog za razdvajanje
polival pri publiki in tudi kri-
tiki
Če si je Bjork zaslužila zlato
palmo v Cannesu; film pa še
ostale nagrade? Vprašanje je
relativno. Igrala res ni, ker je
pač bila ona sama, zamišlja-
joč si, kako bi se obnašala v
podobnih okoliščinah - name-
sto obratno - zato težko, da je
ravno najboljša igralka. Pa
vendar je oboje, igra in film v
celoti, tako originalno in av-
torsko; da si zasluži najmanj
posebno pozornost...če že ne
premislek in hvalo. P. Z.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 29.3. do 4.4. ob
16.30 in 18.30 komedija Scary
movie - film, da te kap, ob
20.30 akcijska romanca Pre-
žeči tiger, skriti zmaj (10 no-
minacij in 4 Oskarji 2001: tuj
film, kamera, scenografija in
glasba).
Mali Union: od 29.3. do 3.-4.
ob 18. in 4.4. ob 20. zgodovin-
ski spektakel Gladiator (12
nominacij in 5 Oskarjev 2001:
film, glavna moška vloga -
Russell Crowe, kostumi, zvok
in vizualni učinki). Od 29.3.
do 3.4. ob 21. drama - mjuzikl
Plesalka v temi.
Kino Metropol: od 29.3. do
4.4. ob 16., 18.30 in 21. 30. in
31.3. ob 22.30 ter 31.3. ob 10.
akcijski triler Dokaz življe-
nja.
Kino Žalec: 30.3. in 1.4. ob
20. srhljivka Prava frekven-
ca, 31.3. ob 20. in 14. ob 18.
romantična komedija Prva
ljubezen.
36
ZA AVTOMOBILISTE
Sejem za stroko
Uspešna razstava gospodarskih vozil, manj zadovoljni motoristi
Sejemski trojček, kot so no-
vinarji poimenovali tri sose-
jemske prireditve -12. Avto in
vzdrževanje, 4. Moto boom
in 2. razstava gospodarskih
vozil - letos ni ravno žarel od
blišča, ki pritegne običajne
obiskovalce takšnih priredi-
tev. Pač premalo zloščene
pločevine in lepih deklet. Tb-
di zato organizatorji hitijo z
napovedmi za prihodnje leto.
Vzrok za piškavo bero med
osebnimi avtomobili je menda
ljubljanski avtosalon, ki seveda
pritegne vse, kar se na sloven-
skem trgu ukvarja z avtomobi-
lizmom in izprazni njihove se-
jemske zaloge, tako da drugi
sejmarji žalostno zobljejo
drobtinice. Tudi v Celju so čast
več ali manj reševali lokalni
prodajalci in s težavo zapolnili
polovico razstavne hale. Tako
so obiskovalce, ki se niso mogli
naslajati nad novimi dosežki
bencinske industrije, tolažili z
muzejskimi primerki, ki jih je
na razstavišču zbralo savinjsko
društvo starodobnikov, in z ob-
novljenimi citroeni, ki so jih
njihovi ljubitelji spremenili v
zloščena svetišča.
Zato je bila toliko bolj uspe-
šna druga razstava gospodar-
skih vozil, na kateri so se zbrali
praktično vsi slovenski uvozni-
ki, doživeli pa smo tudi nekaj
slovenskih premier. Omeniti
velja mariborski M. P. P. raz-
voj, ki so predstavljali svojo
avtobusno nadgradnjo marbus
B4 080, s katerimi želijo resne-
je nastopati tudi na tuji tržiš-
čih. Zanimiva je bila tudi raz-
prava na srečanju nekaterih
predstavnikov uvoznikov pred
otvoritvijo razstave, na kateri
so poudarili, da se »slovenski
trg počasi kristalizira, oziroma
čisti«, kar pomeni, da bo »po-
časi ostalo vse manj malih pre-
voznikov z enim do dvema
tovornjakoma, posel pa se bo
skoncentriral v velikih in sred-
njih podjetjih«. Malo manj za-
dovoljni so bili z makadam-
skim poligonom za preizkuša-
nje vozil, na katerem so se
prašili njihovi zloščeni lepot-
ci, zato pa so ga toliko bolj
oboževali obiskovalci, ki so
podili grmeče stroje po luknja-
stih ovinkih.
Največje razočaranje sejma
pa je bil gotovo četrti moto
boom, prireditev, ki so jo sicer
za svojo vzeli slovenski moto
klubi. Izredno skromna po-
nudba motociklov in opreme
za njih, prevladovali so pred-
vsem skuterji in motocilki z
majhno prostornino motorjev,
je užalostila številne obisko-
valce, ki so se tolažili na letos
prvič organizirani razstavi pre-
delanih motociklov. Videti je
bilo nekaj res lepih izdelkov,
nagrado za najboljšega pa je
pobrala predelana verzija mo-
tocikla harley davidson, men-
da vredna kar 75 tisoč nemških
mark. Vzdušje je popestrila tu-
di sobotna poplava motoristov
(po podatldh organizatorjev
jih je bilo okoli tisoč), ki so s
svojo usnjeno folkloro povzro-
čali drhtavico med bolj posvet-
nim delom publike.
Vse povedano je pač posle-
dica tega, da je Avto in vzdrže-
vanje predvsem strokovni se-
jem, namenjen strokovni jav-
nosti. Ta je bila s sejmom
zadovoljna, trdijo organiza-
torji, čeprav je bilo izza stoj-
nic slišati pripombe, da bi ga
zlahka organizirali vsaki dve
leti. Na to kaže slaba udeležba
strokovnih predavanj in
spremljajočih prireditev, na
primer tekmovanje za naj-
boljšega avtomehanika so mo-
rali letos kar odpovedati. Zato
pa smo dobili nespornega kra-
lja med vulkanizerji, saj je
Igor Sirk že tretjič zapored
pometel s konkurenco, tako
da prirediteljem ni ostalo dru-
gega, kot da so mu prehodni
pokal podelili v trajno last.
Slovensko ekološko gibanje je
z Obrtno zbornico Slovenije
pripravilo tudi razpis, za eko-
loško neoporečno delavnico,
merilom pa je ustrezalo vseh
devet prijavljenih.
Ob vsem povedanem je ra-
zumljiva želja organizatorjev,
da bi sejemsko dogajanje skrči-
li s petih na štirih dni. Tudi letos
je bil prva dva dni obisk skrom-
nejši, konec tedna in lepo vre-
me pa sta na sejmišča privabila
večjo množico. Po uradnih po-
datldh organizatorjev okoli 23
tisoč ljudi. Precej manj od lan-
skega rekorda, ko so gostili 31
tisoč ljudi. A lani ni bilo ljub
Ijanskega avtosalona. V Celju s(
napovedali tudi verjetno širitei
programske ponudbe, saj naj b
»trojčku« pridružili še četrti
strokovno prireditev, sejen
transportne ponudbe Log)
trans, ki je doslej potekal i
Mariboru. Bogatejša bo tudi po
nudba, obljubljajo v Celju, sa
se uvozniki že zanimajo za re
zervacijo razstavnih prostora
SEBASTUAN KOPUŠy\
Foto: GREGOR KATK
Obsejemski program je razveseljeval s poligonoma za karting in preizkušanje skuterjev,
največja atrakcija pa so bili cvileči avtomobili v vami šoli Braneta Kiizmiča.
Citroen klub Slovenije je žarel od entuziazma svojih
članov in njihovih stvariteljskih dosežkov.
Priznanja in nagrade
Celjski sejem je letos vsa priznanja in nagrade za razstavljavce
podelili ljubljanskim podjetjem. Priznanja so prejeh: Anet za
celovito in kvalitetno predstavitev rezervnih delov za vse vrste
vozil, Gama center za predstavitev avtomatskega kombinirane-
ga kompleta za rabljena motorna olja ter Koch servisna oprema
za predstavitev analizatorjev izpušnih plinov BEA 350 in visoko
strokovno predstavitev celotnega programa. Bronast znak je šel
Elektromitu za pregledno in smiselno urejen razstavni prostor
in zelo kvalitetno predstavitev opreme za vozila v servisno
storitveni dejavnosti. V Produktu so se veselili srebrnega znaka
za celovito, visoko strokovno predstavitev opreme za avtoservi-
sne delavnice. Zlati znak pa je Celjski sejem predal Združenju
dobaviteljev prvovgradnih rezervnih delov SZ za celovito,
visoko strokovno in inovativno predstavitev.
Duša moto booma je bila prva razstava predelanih motociklov, ki so jo zaljšale »bajkerske«
hostese.
ZA AVTOMOBILISTE
37
C5 je novi in veliki citroen
[»Ja slovenskem trgu bo 19.
^pfila, se pravi na prvi dan
jovenskega avtomobilskega
l^lona, stekla prodaja novega
^jlikega citroena z oznako
C5.
0 .
To je avto, ki je narejen na
povi osnovi, ta pa bo hkrati
njdi osnova za večji citroen z
ji^nako C6. S tem avtomobi-
Ipni bodo nadomestili XM, v
[Pin času pa C5 zapolnjuje
pfaznino med sedaj še »žive-
jo« xantio in upokojenim XM.
(;re za razmeroma velik avto-
j)obil (461 centimetrov dolži-
ne), ki se navzven ne dokazuje
jl^kšno karoserijsko oziroma
lljlikovno posebnostjo. To je
g klasična triprostorska li-
luzina, ki ima razmeroma
Jfomen prtljažnik v osnovni
lostavitvi (456 litrov) in je po
(foje dokaz tehnološke spo-
jobnosti francoske avtomobil-
ske tovarne. Pri podvozju so za
C5 uporabili tretjo generacijo
znanega hidrativnega vzmete-
nja, ki se samodejno prilagaja
cestni podlagi (zniža pri večjih
^trostih na dobrih in zniža pri
manjših hitrostih na slabih ce-
stah) in tudi skrbi za ustrezno
udobje. Pri tovarni pravijo, da
ta sistem ne potrebuje poseb-
ne nege vse do 200 tisoč kilo-
metrov oziroma prvih pet let
življenja tega avtomobila. Mo-
torjev je za sedaj pet, vendar
med njimi vsaj uradno ni 1,8-
litrskega agregata, ki bi bil za
slovenski avtomobilski trg še
posebej zanimiv. Tako za sedaj
predstavlja osnovo 2,0-litrski
motor s 136 KM pri 6000 vrtlja-
jih v minuti, medtem ko zmore
2,0-litrski HPI agregat 143 KM
pri 6000 vrtljajih. Največ moči
ponuja 3,0-litrski šestvaljnik
(210 KM pri 6000 vrtljajih v
minuti), sledita pa dva turbodi-
zelska motorja iz serije HDl, in
sicer 2,0-litrski s 110 KM, ter
2,2-litrski s 135 KM. Kot že
rečeno, C5 pripelje na sloven-
ski trg 19. aprila, proti poletju,
verjetno junija, pa tudi kombi-
jevska izvedenka z oznako
break.
Seal V skrbeh
španski Seat je v 100-od-
stotni lasti nemškega
• Volksvvagna in je lani pro-
dal 514 tisoč osebnih avto-
mobilov.
Njegov promet je bil vre-
den 1,06 bilijona pezet, kar
je bilo za devet odstotkov
več kot leto prej, vendar se
je čisti dobiček povečal le za
2,3 odstotka. Letošnja pro-
daja je nekaj slabša, še po-
'sebej na domačem, se pravi
španskem trgu. Pri Seatu
pravijo, da utegne biti letoš-
nje leto zanje precej napor-
no, pri čemer naj bi tovarna
zgubljala konkurenčnost na
tujem zaradi razmeroma vi-
soke domače inflacije.
Citroen C5 že prihaja na naš trg.
Novost koncerna Volksvvagen - škoda fabia limuzina.
I Maja škoda fabia limuzina
ženevski avtomobilski salon bo oziroma je prinesel vrsto novosti. Med slednje, še posebej
zanimive za slovenski trg, je treba šteti tudi novo izvedenko škode v limuzinski varianti.
Škoda fabia limuzina bo dolga 422 centimetrov in ji bodo namenili skupaj šest motorjev, od tega
štiri bencinske in dva turbodizelska; vsi agregati prihajajo iz skupine Volksvvagen, ki je pač
lastnica Škode. Škoda fabia limuzina bo imela ob osnovni postavitvi sedežev 438-litrski prtljažnik,
pri nas pa bo avto po sedanjih napovedih na voljo sredi maja. O cenah ni še nič znanega.
Alfa 147 za slovenske kupce
Med avtomobile, ki dokazujejo vso izjemnost in kvalite-
to italijanskega oblikovanja, je treba nedvomno šteti nam
še Drecei neznano alfa romeo 147.
S tem avtomobilom je ape-
ninska avtomobilska hiša za-
menjala dva modela (alfi 145/
146) in lani tudi osvojila naslov
evropski avto leta 2001. Sedaj
vozi alfa romeo 147 na sloven-
ski avtomobilski trg, pri čemer
uradni predstavnik računa na
prodajo nekako 250 avtomobi-
lov.
Alfa romeo 147 je trenutno
najmanjši avtomobil te tovar-
ne, saj meri v dolžino 417 centi-
metrov. Za sedaj bo na voljo le
v varianti s tremi vrati, medtem
ko petvratno različico napove-
dujejo za sredino leta. Oblika
je, tako kot vedno, stvar okusa,
toda drži, da gre za lep, očem
dopadljiv avtomobil. Ob medo-
sni razdalji 254 centimetrov je v
prtljažniku ob osnovni postavi-
tvi na voljo 280 litrov prostora
(ob podrtih zadnjih sedežih pa
1030 litrov). Serijsko je dobro
opremljen: protiblokirni zavor-
ni sistem ABS z elektronskim
delilnikom zavorne moči,
osrednja ključavnica z daljin-
skim upravljanjem, ročna kli-
matska naprava, merilnik zu-
nanje temperature, radijski
sprejemnik ter kar šest zračnih
varnostnih blazin. Ob osnovni
opremi, ki jo imenujejo pro-
gression, bo na voljo še boga-
tejša z oznako distinctive in
connect. Motorna ponudba je
še kar pestra, saj bodo na voljo
trije bencinski in en dizelski
agregat. Osnovna motorja bo-
sta imela gibno prostornino po
1,6-litra, vendar enkrat 105,
drugič pa 120 KM, pri čemer
obema strežeta po dve vžigalni
svečki in po štirje ventili na valj.
Najmočnejši je 2,0-litrski mo-
tor, ki ponuja 150 KM, medtem
ko dizelski zmore pri gibni pro-
stornini 1,9-litra 110 KM. Znane
so seveda tudi cene. Tako je
najosnovnješa izvedenka (1,6)
na voljo za 3,3, najdražja (2,0
selespeed) pa za 4,4 milijona
tolarjev.
Audi A6 - na pregled zaradi napake na vodilih.
Passali in audiji na pregled
čeprav letos še ni bilo veliko tako imenovanih izrednih pregledov, jih očitno ne bo malo.
Začelo se je pri Volksvvagnu, ki pod svojim okriljem kot koncem združuje osem ali celo devet
avtomobilskih imen. Tako bo tovarna na izredni pregled poklicala kakšnih 300 tisoč passatov,
ki so jih naredili leta 1999. Prav tako naj bi pregledali nekako 260 tisoč audijev A4, A6 in A8,
narejenih v času od avgusta 1998 do 1999. Zanimivo je, da naj bi šlo tako pri passatih kot pri
audijih za enako napako na vodilih prednjega vzmetenja.
O jaguarjih le neuradno
Ena izmed redkih evropskih tovarn, ki v Sloveniji še nima
uradnega predstavnika, je tudi britanski Jaguar.
Lastnik te tovarne je ameriški Ford, ki ga na slovenskem trgu
zastopa Summit motors, vendar za sedaj še nič ne kaže, da bi to
podjetje tudi uradno prevzelo prodajo jaguarjev. Na avstrijskem
Koroškem pa za prodajo teh avtomobilov skrbi podjetje Allrad
Grasser iz Celovca, ki bo imelo pri nas svojega predstavnika; ta
naj bi bil kmalu »oborožen« z vsemi potrebnimi informacijami o
jaguarjih. Upamo lahko le, da je to le prehodno obdobje in da
bomo vendarle kmalu dobili tudi uradnega uvoznika.
38
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
MODA
39
Modna pomlad v
blagovnicah Vele
Tradicionalna modna revija v domžalski trgovski družbi Vele
prejšnji petek je trgovska
ijfužba Vele d.d. v dvorani
l(Oinunalnega centra v Dom-
ala h pripravila že 10. tradi-
cionalno mo