strokovne vesti
STO LET STOLOVIH STOLOV
Ob stoletnici kamni{kega STOLA, tovarne, ki je ni ve~ …
avtor France STELE
Ob bistrem potoku je mlin …
Na ju‘nem obrobju srednjeve{kega Kamnika je Duplica. Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje se je tam ob Kamni{ki Bistrici vrtel mlin kmeta in posestnika [ko-fica. Poleg mlina je imel tedanji lastnik doma~ije Franc [kofic tudi ‘ago, preprosto venecijanko z enim listom in seveda na vodni pogon. Duplica je bila tiste ~ase vasica z okrog dvajsetimi hi{ami, mimo je peljala de‘elna cesta Kamnik – Ljubljana, od 1891 pa tudi ‘eleznica, vendar postaje na Duplici vse do 1933 ni bilo.
Leta 1902 na Duplico pride Luka Ha-bat, premo‘ni posestnik z dvema hi{a-ma iz Zagorja, po poklicu sicer pek in gostilni~ar, toda ~util je veliko veselje do elektro-tehnike. Videl je, da bi se dalo vodno energijo ob [kofi~evi doma~iji bolje izkori{~ati, kot je to uspevalo z mlinom in ‘ago. Habat bi na tem mestu zgradil elektrarno za razsvetljavo Kamnika. V ta namen je 4. septembra 1902 od [kofica za 9.800 goldi-narjev ali 19.600 kron, toliko je bilo tedaj vrednih skoraj 6 kg zlata, kupil posestvo na Duplici. Z dru‘abnikom svakom Francem Saksom, ki je bil elektrotehnik, sta takoj za~ela uresni~evati na~rt - podrla sta, kar je stalo na posestvu, in zgradila novo stavbo za pisarno, elektrarno in tovarno lepenke. Oba obrata naj bi namesto vodnih koles poganjali dve moderni turbini. Zamisel je bila najbr‘ dobra, toda fanta nista imela dovolj
lastnih sredstev, da bi zami{ljeno do konca uresni~ila. Firmam, ki so gradile, sta dovolila vknji‘bo hipotek na svoja premo‘enja, poleg tega sta jemala posojila pri raznih denarnih zavodih … in kmalu pri{la v finan~ne te‘ave, iz katerih ni bilo ve~ izhoda. Novembra 1903 sta uradno do‘ivela konkurz, Ha-bat je zbe‘al v Ameriko, ker se je bal, da bo zaradi konkurza denarno kaznovan. Tako je prvi poizkus industrializacije Duplice pri Kamniku ‘alostno propadel – a na obzorju je ‘e ~akala nova, v povsem drugi obliki.
Bahov~evi stoli
Habatova zapu{~ina je pri{la na javno dra‘bo, kjer je najve~, baje 130.000 kron, ponudil Ivan Bahovec, trgovec s {pece-rijo in prekup~evalec z zemlji{~i iz Ljubljane.
Hitro je opustil misel na elektrarno in izdelavo lepenke, in kakor da je Bistrici na tem mestu usojeno, v kaj se bo spreminjala njena energija, spet postavil ‘ago in parketarno. Tovarna je bila vpisana v trgovski register pri Okro‘nem sodi{~u v Ljubljani pod imenom: “I. Bahovec – tovarna lesnih izdelkov in ‘agarska obrt, Duplica”, izdelovala je predvsem parkete, deloma pa tudi ‘e stole, ki jih je izva-‘ala in se vse bolj uveljavljala na tujih trgih. Kairo, Aleksandrijo, Singapur, Buenos Aires itd. so videli prvi Bahov-~evi stoli. Na razstavi v St. Pellegrinu v Italiji je leta 1912 Bahov~eva stolarna dobila kar troje odlikovanj.
ijaLes 56(2004) 10

strokovne vesti
Slika 3. Portret Michaela Thoneta in njegove mojstrovine iz krivljenega lesa
Slika 4. Stol {t. 14 je bil za~etni model Thonetovih stolov in osnova za {tevilne variante na to temo
Kako da je Bahovec pri~el z izdelavo stolov? Po eni varianti naj bi povpra{e-vanje po stolih pri nas prav tedaj mo~no naraslo in je torej nastala tr‘na ni{a, po drugi pa ga je k stolom pripeljalo sodelovanje s slavno firmo upognjenega po-hi{tva Thonet – Mundus, ki je imela prodajalno tudi v Ljubljani. Bahovec jim je dobavljal les iz svojega gozda na Dolenjskem. Tako se je tudi na Duplici za~ela izdelava krivljenih stolov po sistemu Thonet, kakr{ni so se izdelovali skozi celotno stoletno obdobje tovarne ob Kamni{ki Bistrici.
Bahovec si je na Duplici zgradil hi{o, v kateri je stanoval v pritli~ju, prvo nadstropje pa je namenil svojim uslu‘ben-cem. [tevilo zaposlenih je kmalu naraslo na 150. Vse ve~ja tovarna je klicala po
ma
ve~jih finan~nih sredstvih, po kapitalu za razvoj. Zato je podjetje ‘elel spremeniti v delni{ko dru‘bo. Da bi privabil delni~arje, je 11. novembra 1913 zapisal: “Predno se obrnem na {ir{o javnost na subskripcijo delnic bodo~e delni{ke dru‘be, ho~em predvsem na kratko omeniti nagibe, ki so me privedli do spremembe mojega podjetja. Ko sem si v letu 1907 pridobil lepo vodno mo~ v tako lepem doma~em, a ubo‘nem kraju, kjer ni bilo {e nobene ve~je industrije, sem razmi{ljal, kaj in kako bi napravil, da bi revno ljudstvo imelo zaslu‘ka in jaz kaj dobi~ka. Napravil sem torej ‘ago, potem tovarno za parkete in obenem sem si mislil, kaj bi {e napravil, ker je dosti vodne mo~i, in napravil sem tudi tovarno za izdelovanje stolov. Seveda, ker nisem imel takoj {e gotovih odjemalcev, sem delal le v malem, a zato sem skrbel, da bi si pridobil veljavo in priznanje za izdelke prve vrste, kar se mi je tudi posre~ilo ter se nisem ustra{il velikega truda in stro{kov z izdelavo novih res lepih modelov. Ko so bili v letu 1910 in 1911 novi modeli ‘e ve~inoma izdelani, sem pri~el z izdelovanjem lepih stolov, foteljev, gugalnikov, miz, kanapejev itd. Ko sem si tega nekoliko napravil, sem pri~el misliti, kako bi se to v ve~ji mno‘ini izdelovalo in kam razprodajalo. Tudi tukaj se nisem bal truda, velikega rizika in velikih stro{kov, kajti treba je bilo marsikateri vzorec gratis in {e celo frankirano poslati tudi takim naro~nikom, ki niso {e ni~esar pla~ali …” Vendar pa je bilo zanimanje za delnice premajhno, tako da do ustanovitve delni{ke dru‘be ni nikoli pri{lo.
Potem je ~ez evropska tla zavel vihar prve svetovne vojne, v teh letih je tovarna po~ivala. Potem pa Ivan Bahovec ni in ni imel ve~ prave volje, da bi dupli{ko tovarno spet spravil v pogon. Verjetno so temu botrovale tudi finan~ne te‘ave. Kmalu je bilo podjetje naprodaj, pri{el je nov lastnik, sam Bahovec pa je umrl leta 1933.
Remec in razcvet tovarne stolov
S kupno pogodbo z dne 9. novembra 1918 je Ivan Bahovec prodal svoje podjetje skupaj z zemlji{~em (6,5 ha) firmi “I. Bahovec nasledniki” za 700.000 kron, kar je bilo menda prepo-ceni, saj naj bi bila samo zaloga blaga toliko vredna. Za omenjeno firmo so stali: Karel Pollak st., industrijalec iz Ljubljane, ki je prispeval sredstva za nakup, ing. Vladimir Remec in njegov bratranec Franc Remec, medtem ko Bahovec sam ni pristopil kot dru`ab-nik. Podjetje se je potem kmalu preimenovalo, 2. avgusta 1921 je bila registrirana firma “Remec & Co – tovarna upognjenega pohi{tva in lesnih izdelkov”. V novoimenovani firmi pa Karel Pollak ni bil ve~ dru`abnik, na njegovo mesto je stopila njegova h~i Helena Remec. Nato je izstopil {e Franc Remec, tako da sta bila do nem{ke okupacije, oziroma do konca obstoja te firme, edina lastnika ing. Vladimir Remec in njegova `ena Helena Remec.
Osrednja oseba in gonilna sila novega podjetja je bil ing. Vladimir Remec, rojen 15. maja 1880 v Ljubljani, po gimnazijskih letih doma je od 1899 do 1904 {tudiral na Tehni~ni visoki {oli na Dunaju in postal strojni in‘enir. Nato je (1906 do 1911) svoje strokovno znanje utrjeval v Ameriki v raznih strojnih in elektrotehni{kih podjetjih in spoznal veliko novega. Po vrnitvi domov se je zaposlil na Obrtno pospe{evalnem zavodu v Ljubljani in po letu 1918 postal poverjenik za javna dela v Narodni vladi SHS v Ljubljani. S tastovo pomo~jo pa je istega leta postal podjetnik na Duplici.
Poleg omenjenega podjetja pa je Remec leta 1931 na Duplici ustanovil {e eno podjetje: “@aga”. V to dru`bo z omejeno zavezo so vstopili: zakonca Remec ter Stanko Bloudek.
Vso svojo energijo, znanje in izku{nje, ki si jih je pridobil po svetu, je Remec
Les 56(2004) 10
strokovne vesti
zastavil za svoje podjetje, da bi ga moderniziral, predvsem je veliko vlo‘il v mehanizacijo proizvodnje. Budno je spremljal razvoj tehnologije in namesto ro~nega vpeljeval strojno delo, stare stroje zamenjeval z novimi in zmoglji-vej{imi. Vedel je, da bo le na ta na~in podjetje zdr‘alo vse huj{o konkurenco na tujih trgih. Hkrati je dokupoval oko-li{ke parcele, tako da je celotno posestvo kmalu merilo ve~ kot 12 ha.
Pritli~ni stavbi, ki jo je zgradil ‘e Habat, je prizidal eno nadstropje, v pritli~ju je delovala parketarna, v nadstropju pa je bila mizarska delavnica in njegovo stanovanje, dokler se ni preselil v vilo, ki jo je zgradil leta 1932.
Poleg stolov, parketa, furnirja (od leta 1926) je podjetje za~elo izdelovati {e pisarni{ko pohi{tvo in opremo. Katalog artiklov je postajal vse obse‘nej{i! Za doma~i trg je podjetje “Remec & Co” izdelovalo predvsem opremo za kino-dvorane, kavarne, {ole, in{titute, v inozemstvu pa se je vse bolj uveljavljalo s svojimi stoli. @e od Bahovca vzpostavljene trgovske stike je Rem~eva tovarna {e raz{irila in poglobila. Trgovala je z Avstrijo, Italijo, Albanijo, Anglijo, Malto, Ciprom, Al‘irijo, Egiptom, Sudanom, Arabijo, Irakom, Indijo, Casablan-co, Severno Ameriko in drugimi. Tudi razstavljala je na tujem in menda prejela odlikovanja v Parizu in Bruslju …
Da je bil Remec dober gospodar, pove podatek, da so se investicije v podjetju predvsem krile iz dobi~ka, le ~e je bilo nujno, iz ban~nih posojil. Ko je nastopila konjunktura (ugoden gospodarski polo‘aj, 1925 – 1930), to ni bilo te‘ko, saj so pri trgovanju s Srednjim vzhodom pogosto iztr‘ili 100 % izkupi~ek. Vendar pa je bilo v~asih le treba poklicati na pomo~ kak{no banko. Mestna hranilnica v Kamniku in Zadru‘na gospodarska banka sta tako imeli hipoteki na tovarni{ko zemlji{~e. Ko je leta 1935 nastopila splo{na gospodarska kriza,
ijaLes 56(2004) 10
Rem~evo podjetje ni imelo likvidnih rezerv in zato ni bilo zmo‘no teko~e izpolnjevati svojih obveznosti. Dolgovi so zaradi obresti nara{~ali, bilo je {e nekaj drugih nev{e~nosti in Remec se je nenadoma zna{el v te‘kem polo‘aju. Na hitro si je hotel pomagati z zni‘anjem delavskih pla~ za 50 %, s ~imer pa se seveda ni strinjal kolektiv delavcev in 1. maja 1934 izvedel stavko. Tudi poizkus, da bi stavko zlomil z zaposlitvijo novih delavcev, ki jih je pripeljal s [tajerske, se Remcu ni posre~il. Nekako se je le umirilo pri zni‘anju pla~ za 10 %.
Generalni direktor Zadru‘ne gospodarske banke je zaradi te‘ke situacije podjetju “Remec & Co” predlagal ste~aj, vendar se je vodstvo podjetja temu uprlo. Banka je nato dosegla izvr{bo v obliki prisilne uprave. Za prisilnega upravnika je bil imenovan Vladimir Fajdiga, uradnik omenjene banke. Kak{nega ugodnej{ega razmerja med dohodki in dolgovi prisilna uprava sicer ni mogla dose~i, dobra stran nove situacije je bila ta, da se je za~elo delati na racionalizaciji in iskati notranje rezerve podjetja. Izvoz se je zmanj{al in treba se je bilo bolj oprijeti doma~ega trga. Tudi {tevilo proizvodnih artiklov so precej zmanj{ali. Prisilna uprava, ki se je zavlekla {e v ~as nem{ke okupacije (po 1941), ni prinesla ve~jih sadov, zato je leta 1936 podjetje pristalo na 50 % poravnavo terjatev, kar pa tudi ni {lo gladko.
Ko so leta 1941 pri{li Nemci, se je v za~etku podjetju {e kar dobro godilo, saj so z nem{ke strani prihajala {tevilna naro~ila pisarni{ke opreme za nem{ke urade, {ole itd. Remec je v okupaciji videl prilo‘nost za ukinitev prisilne uprave, ki je bila v novi situaciji izvedena iz tuje dr‘ave in ni bila smiselna. Ukinitev je tudi dosegel.
Velik del Rem~evih delavcev se je pri-klju~il partizanom in tovarna je postajala tar~a najbr‘ nepotrebnih sabota‘-nih dejanj. Saj bi Remec lahko odklonil
Slika 5. Tovarna Stol v ~asu Remca
Slika 6. Rem~ev katalog predvsem sede‘nega pohi{tva, verjetno iz tridesetih let
Slika 7. Stoli z mizico iz Rem~evega kataloga
Slika 8. Stol s poslikano sede‘no plo{~o je v Rem~evem katalogu nosil {t. 48 a
m
strokovne vesti
Slika 9. Bukove palice pred krivljenjem
Slika 10. Stolova delavca sta zavihtela “omeh~ane” bukove palice v Thonetovo krivino
Slika 11-13. Thonetove vijuge na stolih in gugalniku
m
naro~ila za Nemce, toda ti bi ga verjetno ‘e prvi dan zamenjali z lojalnim ~love-kom, tako pa je s svojim navideznim sodelovanjem marsikomu omogo~il priti do kruha v te‘kih ~asih. V no~i od 3. na 4. september 1941 so partizani za-‘gali tovarno in pogorelo je veliko objektov, nekaj strojev so re{ili in jih dali v hrambo po okoli{kih krajih. Nato so leta 1943 partizani razbili pisarni{ke prostore z opremo vred in leta 1944 {e vse stroje v tovarni. Okupator je besnel, delavce po{iljal v zapore in internacijo, a ni kaj dosti pomagalo. Za po‘gano tovarno je Remec posku{al od Nemcev dobiti od-{kodnino v obliki nakaznic za nabavo materiala in strojev iz Nem~ije. Toda za izpla~ilo celotne od{kodnine v znesku RM 1.600.000 je bilo potrebno podjetje na nek na~in nacionalizirati z vstopom nem{kega ve~inskega lastnika v podjetje. Po dolgem iskanju je Remcu ob koncu leta 1942 uspelo najti takega ~loveka v osebi dr. Manfreda Scheichenbauerja, sicer v Ptuju rojenega ban~nega uradnika. Ta je na tihem pristal na to, da je bil v tovarni le “slamnati mo‘”, medtem ko je imel dejansko vse vajeti v rokah {e naprej ing. Vladimir Remec, ki se je z vso silo in znanjem zavzel za obnovo tovarne na Duplici. Vse je potekalo po na~rtu, proizvodnja stolov naj bi se trikratno pove~ala, kar naj bi bilo plod vseh, tudi v vojni pridobljenih izku{enj.
V enem letu je na pogori{~u spet stala tovarna z novimi obrati. Ob koncu vojne je bilo zaposlenih le 45 delavcev in uslu‘bencev. Usoda pa je Vladimirja Remca, ki je na Duplici pri Kamniku zasadil korenine moderni lesni tovarni, odpeljala dale~ ~ez veliko lu‘o v ZDA in mu zastrla pogled na sadove njegovega drevesa.
Dr‘avno gospodarsko podjetje
Takoj po vojni, 20. maja 1945, je podjetje “Remec & Co” najprej pre{lo pod
za~asno dr`avno upravo, nato so pohiteli in na Voja{kem sodi{~u ljubljanskega vojnega podro~ja dne 22. avgusta
1945  “zaradi sodelovanja z okupatorjem” vse tri dru`abnike podjetja (oba Remca in Scheichenbauerja) obsodili skupno na 46 let odvzema svobode s prisilnim delom, na 10 let izgube ~astnih pravic in na zaplembo celotnega premo`enja v korist dr`ave. Zdaj je bilo premo`enje z odlo~bo Okrajnega sodi{~a v Kamniku z dne 25. aprila
1946 lahko preneseno v last FLRJ in izro~eno Upravi narodne imovine v Ljubljani. Na osnovi tega je bila 26. septembra 1946 ustanovljena “Tovarna pohi{tva v Duplici pri Kamniku”, ki se je 30. aprila 1947 preimenovala v “Tovarno upognjenega pohi{tva Duplica pri Kamniku” in 22. novembra 1952 v “Stol – tovarna upognjenega pohi{tva Kamnik”, nekoliko kasneje (1961) pa v “Industrija po-hi{tva Stol Kamnik”, ime, ki je veljalo do konca obstoja te tovarne …
Podjetje je postalo splo{no ljudsko pre-mo‘enje, kakor se je takrat v ~asih socializma temu reklo. Vodila ga je ljudska oblast, delavski svet tovarne je sprva sestavljalo 78 ~lanov, prve volitve so bile 21. avgusta 1950. Finan~ne te‘ave, s katerimi se je neko~ spopadal Remec, so bile preteklost, kajti podjetje je od dr‘ave prejemalo finan~na sredstva za investicije. So pa prihajali v ospredje drugi problemi: pomanjkanje materiala, predvsem surovin, strokovno slabo podkovan kader, slabi delovni prostori in pomanjkljiva tehni~na opremljenost … Pogosto je primanjkovalo hlodovine ali pa je bila slabe kvalitete, tako so bili Stolovci v~asih prisiljeni sami oditi v gozdove sekat …
Veliko starih delavcev iz ~asa Remca se je vrnilo v tovarno, a zaradi vse vi{jih planov jih je vedno primanjkovalo tudi do 140. Slaba strokovnost je bila tudi velik problem, nekatera vodilna mesta
Les 56(2004) 10
81482575�3
strokovne vesti
so bila na za~etku zaupana tudi takim, ki so imeli zgolj revolucionarne zasluge, kot je bilo v tistih ~asih nekaj obi~aj-nega, kar pa pri opravljanju zahtevne strokovne dejavnosti ni bilo dovolj. V podjetju so prirejali strokovne te~aje, ljudi so spodbujali s prehodnimi zastavicami, nagradami. Leta 1950 so delavci opravili okrog 30.000 prostovoljnih ur dela. Vse te okoli{~ine v prvih povojnih letih so bile vzrok, da izdelki niso bili dovolj kvalitetni, pogoste so bile reklamacije in finan~na {koda. Posledi~no so se delale preiskave in iskanje krivcev, izrekale kazni itd.
Toda po~asi je le {lo na bolje, kar je prispevalo tudi k vi{ji kvaliteti izdelkov tovarne Stol. V teh letih se je veliko investiralo v nove delovne prostore in teh-nolo{ko opremljenost, v desetih letih je bilo nabavljenih 20 ve~jih lesnoobdelo-valnih strojev, nekaj iz zagreb{kega Bratstva, nekaj pa je bilo uvo‘enih.
Gibanje {tevila delavcev v prvih povojnih letih: 1946: 429 delavcev, 1947: 616, 1949: 819, 1951: 852 … Tovarna je v tistih letih potrebovala letno okrog 10.000 m3 bukove hlodovine, 1.000 m3 hlodovine drugih listavcev in 1.500 m3 hlodovine iglavcev, s tem da mora biti del bukove hlodovine, ki je namenjena krivljenim izdelkom, najvi{je kakovosti. Dnevno so izdelali 1.000 stolov. V mizarskem obratu so izdelovali {olsko in pisarni{ko pohi{tvo ter opremo za kino-dvorane in hotele.
Izvoz Stolovih izdelkov je {el deloma po obnovljenih starih Rem~evih poteh, ve~inoma pa si je podjetje pridobilo nove kupce, predvsem v Angliji in Ameriki. V desetih letih po tistem, ko je stara trdna Rem~eva zapu{~ina pre{la pod tako-imenovano ljudsko oblast, se je kljub vsem te‘avam, ki mu jih je zadal tisti ~as, kamni{ki Stol povzpel na najvi{jo stopnico kvalitete med lesnoindustrijskimi podjetji v tedanji dr‘avi Jugoslaviji. Porodno-razvojne te‘ave so
ijaLes 56(2004) 10
torej ve~inoma mimo, ~as je za nove vsebine in oblike …
Rojstvo slovenske oblike stoletja
@e v za~etku petdesetih let so v Stolu razmi{ljali, kako nadgraditi proizvodnjo, ki se je do tedaj predvsem napajala z idejami od zunaj (upognjeno pohi{tvo Thonet itd.), s sve‘o doma~o pametjo in domi{ljijo. Tako so se obrnili na ljubljansko fakulteto za arhitekturo s pro{njo, naj jim po{ljejo inovativne mlade {tudente. Prof. Edo Mihevc je takratnemu direktorju Stola predlagal, da vzamejo v slu‘bo Nika Kralja (roj. 1921, Zavrh pri Trojanah), ki je bil tedaj (1952) dva meseca pred zagovorom diplomskega dela z naslovom: Razvoj sede‘nega pohi{tva v svetu. Predlog je bil sprejet in Kralj se je tako reko~ ~ez no~ zna{el na Duplici. Pripravil je program oddelka za oblikovanje in ‘e jeseni 1952 organiziral projektantsko delo. Menda je bila to prva organizirana oblikovalsko - razvojna tovarni{ka slu‘ba v Jugoslaviji.
Toda vse ni bilo tako lepo, kot se sli{i. Novoustanovljeni oblikovalski oddelek se je moral ukvarjati s precej {irokim spektrom nalog. Poleg projektiranja izdelkov in teko~ih sprememb je moral skrbeti tudi za arhitekturne na~rte preurejanja tovarne, organizirati tehno-lo{ke raziskave, skrbeti za kataloge in prospekte, postavljati razstave itd.
Vendar pa je bil Kralj, kot ka‘e, poklican za to, da ‘e na samem za~etku svoje oblikovalske kariere ustvari nekaj, kar bo nanovo zaznamovalo in utrdilo Stol na piedestalu zmagovalcev za desetletja naprej. Podjetje, ki je ‘e od ~asov Remca (od 1921) nosilo v svojem logotipu podobo leva, kralja ‘ivali, in je v petdesetih letih svojega obstoja zakraljevalo na kvalitetnem vrhu v neke vrste materialnem smislu, {lo je predvsem za kvalitetno izdelavo, je ob nagibu v drugo
m
strokovne vesti
Slika 17. Stolov Vestnik na 28 straneh, posve~en petdesetletnici, je iz{el 28. avgusta 1954
Slika 18-20. Predhodni modeli znamenitega Rexa so bili po Kraljevih na~rtih izdelani ‘e leta 1952
m\
petdesetletje postalo sinonim za kraljevsko obliko, kar pa je duhovna kategorija.
@e v prvem letu svojega dela v Stolu je arhitekt Niko Kralj skonstruiral na~rte, po katerih je Stolov modelni mizar Ma-tajurc izdelal nekaj variant nezlo‘ljivega klubskega fotelja z imenom Rex. Osnova jim je bila ideja prostorskega krivljenja perforiranih vezanih plo{~, za kar je bil Kralju leta 1953 izdan jugoslovanski patent {t. 18249. Do zlo‘ljive variante, ki je potem na{la pot v proizvodnjo in tako reko~ osvojila svet, je po vmesni nalagalni varianti Kralj pri{el leta 1956, ko mu je uspelo zdru‘iti funkcionalnost in lepoto. Rex, ki je v celoti izdelan iz bukovega (vezanega in masivnega) lesa, v svojih detajlih skriva kar nekaj odli~nih re{itev in zato postane priljubljen predmet intelektualnih kraj, ~eprav ga je Stol zavaroval s patentom v nekaterih dr‘avah Evrope in Amerike. Mati~na tovarna ga je izdelala v ve~ kot milijon primerkih, sredi osemdesetih let, po prenehanju patentnega varstva, naj bi v tedanji Sovjetski zvezi izdelali 12.000 rexov na dan, na Japonskem pa v letih od 1983 do 86 kar 3 milijone. Mogo~e ga je videti v zbirki MoMa v New Yorku, doma pa je bil razgla{en za slovenski dizajn stoletja.
Ob petdesetletnici tovarne (1954) je bila v Mali galeriji v Ljubljani Stolova samostojna razstava, kjer so bili prikazani prvi poizkusi izdelave lameliranega pohi{tva v Jugoslaviji, idejno povsem z ramo ob rami s Skandinavci in Japonci, le v tehnolo{ki opremljenosti precej korakov zadaj.
V letih 1952 do 1960, ko je bil Kralj v Stolu, je bilo v fazi oblikovanja in razvoja ve~ kot sto izdelkov z razli~nim kon~-nim uspehom, ve~ji del poskusov ni do‘ivel serijske proizvodnje. Po oblikovalski karieri v Stolu je bil Kralj izvoljen za docenta (1960), izrednega profesorja (1967) in rednega profesorja (1975) na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
V letu 1965 je bilo v Stolu 1.125, v letu 1974 pa 1.610 zaposlenih. Do leta 1974 je bilo podeljenih 238 {tipendij in {ol-nin. Decembra 1973 je bilo 3 % delavcev z visoko ali vi{jo {olo, 6,5 % z delo-vodsko in popolno srednjo {olo, 28 % kvalificiranih, visoko kvalificiranih in z ni‘jo srednjo izobrazbo ter 62,5 % nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in delavk.
Trdno v sedlu
V  uvodniku kataloga ob 75 – letnici Stola (1979) je Marjan Paternoster zapisal: “Starost tovarne merimo v dru-ga~nih letih. Namesto zgubanega obraza in utrujenih rok naletimo na robu kamni{kega polja na mladenko: tovarna pohi{tva Stol se je v petinsedemdesetih letih ni~kolikokrat pomladila. Skromne in starove{ke zgradbe, zrasle ob prelomu stoletja, so dobivale nove sosede. Preprosti postopki so odstopali svoje mesto modernim prijemom, zmo-gljivej{i stroji so izpodrivali pre`ivele naprave. ^as je prinesel globoke spremembe. Danes upravlja s tovarno 3300 delovnih rok. – Kri tovarne so delavci. Na{i gozdovi so njihovi zavezniki. Skrivnost uspeha je skrita v enostavnem obrazcu: prizadevnost, odgovornost, znanje in skupno odlo~anje.”
Za 75-letnico so si Stolovci podarili prostorno in razko{no opremljeno {tiri-nadstropno upravno stavbo na Duplici, ki se jo je kmalu oprijelo ime Hilton.
Ko se je sredi sedemdesetih let nanovo poimenovalo in porazdelilo politi~no-ekonomsko podro~je, je Stol postal delovna organizacija (DO), ki je bila razdeljena na manj{e enote, na 7 temeljnih organizacij zdru‘enega dela (TOZD) in skupne slu‘be. Skupaj s {e 9 slovenskimi DO pa je (od 1976) Stol sestavljal SOZD (Sestavljeno organizacijo zdru‘enega dela) Uniles, ki je v letu 1980 {tela dobrih 16.000 zaposlenih in imela ve~ kot tretjinski dele‘ vse
Les 56(2004) 10
strokovne vesti
lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. Osnovni namen te zdru‘itve naj bi bil: “skupni prodor s kompleksno ponudbo na doma~i in svetovni trg ob visoki kakovosti in oblikovanju izdelkov, usklajen razvoj SOZD-a, gospodarna uporaba dru‘benih sredstev, zagotavljanje ekonomske trdnosti organizacij ob skupnem prevzemanju rizikov, ve~ja povezanost trgovine in proizvodnje”.
Kljub tej povezanosti pa posamezna podjetja k sre~i niso izgubila svoje identitete in tradicije. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bil Stol pojem kvalitetne pohi{tvene izdelave v tedanjem jugoslovanskem prostoru, precej dru-ga~e pa je bilo na podro~ju izvoza v tuje de‘ele. Tu se je tudi njega dr‘al “sloves” socializma in je kot druga slovenska podjetja spadal v ni‘ji cenovni razred. Predvsem v ZDA se je kot po teko~em traku izva‘alo cele kontejnerje tako imenovanih kolonialnih stolov po cenah, ki ve~inoma niso pokrivale stro{kov proizvodnje. Korist je bila posredna: vedno dovolj dela v masovni proizvodnji stolarne in pa pri izvoznih poslih pridobljene devize, ki jih je vse bolj zadol‘ena nekdanja dr‘ava krvavo potrebovala in temu primerno vi{je ovrednotila. Izvozne minuse je bilo treba finan~no pokrivati na doma~em trgu, to pa se ni dalo s proizvodnjo stolov – stara resnica je, da je z izdelavo stola veliko stro{kov, prodajna cena pa praviloma ni sorazmerno dovolj visoka, bolje je pri mizah in omarah. V ta namen sta bili v sedemdesetih letih na sosednji lokaciji zgrajeni dve veliki proizvodni hali, ena za ploskovno, predvsem pisarni{ko pohi{tvo, v drugi pa je bil obrat kovinsko-tapetni{kega po-hi{tva. Izdelava pisarni{kega pohi{tva je bila v tem ~asu najbolj donosna dejavnost. Po letu 1980, ko so stari in sprotni grehi jugoslovanske dr‘ave vse bolj prihajali na dan, je pri{lo do serije bolj ali manj neumnih ukrepov in zategovanja pasu s strani dr‘ave, eden od teh je
ijaLes 56(2004) 10
bil tudi prepoved dvigovanja prodajnih cen izdelkov, kar pa je bilo zaradi na-predujo~e inflacije nujno po~etje - nih~e pa ni kontroliral prodajnih cen novih izdelkov. To dejstvo je napeljevalo podjetja, tudi Stol iz Kamnika, da so “nategnila” dr‘avo na dokaj preprost in u~in-kovit na~in in s tem dokazala, da so tudi v tem po~etju korak pred njo.
Delalo se je takole: takoj ko prodajna cena nekega izdelka, ni ve~ pokrivala stro{kov, je bilo treba v konstrukcijskem oddelku tovarne izdelek v nekem detajlu spremeniti, na primer, stolu odvzeti neko pre~no palico ali jo na drugem mestu dodati itd., da je formalno nastal nov izdelek, mu pripisati novo ime ali {tevilko ter ga z novo prodajno ceno prijaviti na zveznem uradu. V nekaj letih so bili osnovni na~rti na pavs papirjih preluknjani od radiranja, v registru izdelkov pa je vladala zme{njava imen in {tevilk. A volk je bil sit in koza {e kar cela …
Lahko si mislite, kak{na skrpucala so pogosto nastala iz tak{nega “antiob-likovanja”. In kolikor so na eni strani okoli{~ine silile v tak{no dejavnost, kajti pre`iveti je bilo treba, pa je podjetje vseeno ohranilo {e nekaj ponosa in tradicionalne zavesti, da se je vzporedno ne le ohranjala `elja po kvalitetno oblikovanih izdelkih, pa~ pa se je oddelek za industrijsko oblikovanje v Stolu celo krepil. Morda je {lo celo za neko naravno kljubovanje, ki je bilo opazno v teh zidovih in ljudeh, da se zlomi in premaga ves nesmisel in preusmeri pot v pogubo, ki se je razra{~ala v glavah dr`avnih administratorjev.
Sistem L
Okrog leta 1980 je skandinavski veter lameliranega pohi{tva mo~no zavel ~ez evropske trge. Lamelirano pohi{tvo je tedaj postajalo neke vrste tehnolo{ka modna muha, saj je razvoj tehnologije, predvsem stiskalnic z visokofrekven~-
Slika 21-24. Leta 1956 je Kralju uspelo zdru‘iti funkcionalnost in lepoto v enega najuspe{nej{ih stolov kar jih je izdelovala pohi{tvena industrija. Razli~ne faze v procesu izdelave Rexa
m
strokovne vesti
Slika 25. Stolovo Glasilo ob 70-letnici je iz{lo 28. novembra 1974
Slika 26. Nova upravna stavba Stola (1979) na naslovnici prospekta za pisarni{ko pohi{tvo Modul
Slika 2 7. Naslovnica kataloga SOZD Uniles (1981)
Slika 28. Stolova predstavitvena stran z dvoransko opremo v Unilesovem katalogu (1981)
EEE
nim su{enjem, omogo~al izdelavo skoraj neverjetnih prostorsko oblikovanih elementov. [iroki listi furnirja se lepijo in stisnejo ob kalupu v debelej{o plast, ki potem ohrani ‘eleno obliko. V vodstvenih in strokovnih krogih znotraj Stola je tedaj pri{lo do neke vrste zdrave konfliktne situacije, {e posebej, ker so se prvi “lamelirani” rezultati ‘e pojavljali na slovenskem trgu.
Nasproti so sta si stala predvsem tehno-lo{ki in razvojno-oblikovalski oddelek in drug drugemu o~itala, kaj je kdo zamudil. Ob tem so na dan prihajale stare zgodbe iz Kraljevih ~asov, ko je bilo na tem podro~ju narejenega veliko pionirskega dela, ki pa ni moglo biti realizirano zaradi pomanjkljive tehnologije. Od tedaj pa ni bilo na tem ni~ narejenega, medtem pa drugi niso spali itd. Skratka na vrat in nos je bilo treba nekaj storiti, da ne bo okrnjen ponos …
Arhitekt Branko Ur{i~ iz Kamnika, ki je bil tedaj ‘e renomiran oblikovalec pohi{tva in Kraljev naslednik v Sto-lovem razvojno-oblikovalskem oddelku, je “moral” ~ez no~ pljuniti v roke in narisati lameliran stol, strojni in‘enir Du{an [tefula, prav tako Kam-ni~an, ki je ‘e dolga leta skrbel za strojno-tehni~no podro~je, pa je “moral” takoj poskrbeti za nabavo visoko-frekven~ne stiskalnice. Vinko Gobec, ki je bil tedaj {e generalni direktor Stola in {e prej kamni{ki ‘upan, je “moral” dati “‘egen” za verjetno eno najbolj brezkompromisnih akcij v zgodovini Stola.
Potem se je za~elo – z vsemi problemi! Predvsem pa je potekalo precej druga-~e, kot je bilo zami{ljeno. Celoten dogodek je bil kasneje uporabljen kot {ol-ski primer “znanstvenega na~ina oblikovanja izdelkov”, saj se je skozi proces nastajanja izdelka z upo{tevanjem specifi~nih okoli{~in pri{lo do optimalne re{itve. Najprej se je zalomilo
pri uvozu nujne strojne opreme. Pravo-~asno ni bilo mo`no nabaviti stiskalnice s stranskimi pritiski in visoko-frekven~nim generatorjem, zato je bil prvi pogoj na mizi oblikovalca: krivina mora biti enostavna, da jo bo mo`no stisniti v stiskalnici s samo vertikalnim pritiskom, poleg tega je tovarna razpolagala s strojem za lu{~enje furnirja naj-ve~je dol`ine 130 cm, kar pomeni, da je ta enostavna krivina lahko le toliko dolga!
Druga zahteva je bila sprejemljiva prodajna cena, ker je na trgu huda konkurenca, in morajo biti materialno-izde-lavni stro{ki dovolj nizki. Kar nekaj la-meliranih stolov se je ‘e pojavilo na trgu, ki so si med seboj precej podobni, zato ni smiselno, da se {e Stol pojavi z enakim modelom … To so bili torej vhodni podatki oblikovalskega procesa.
Re{itev je bila osnovna lamelirana krivina v obliki ~rke L. Dva taka elementa sta dala zaklju~en pravokotnik ali ~rko U ali T, ve~ sestavljenih elementov je dalo stranico stola ali podno‘je mize itd. Najbolj preprost element je obetal najbolj popoln sistem.
Do salona pohi{tva v Beogradu, novembra 1981, so modelni mizarji izdelali nekaj variant stolov in miz, iz ~esar se je dalo {e marsikaj slutiti. Rodil se je Sistem L, za katerega je Ur{i~ oziroma Stol na omenjenem sejmu prejel Zlati klju~, prvo nagrado za design in priznanje Jugoslovansko pohi{tvo leta 1981, nato pa {e zlato medaljo na BIO (1984) v Ljubljani.
Sistem L je vzbujal veliko pozornost predvsem zaradi svoje temeljne preprostosti, ki je navdajala ~love{ko fantazijo do skoraj neomejenih mo‘nosti. @e v kratkem je pri{la ponudba italijanske trgovske firme Magis Contract za prevzem ekskluzivne prodaje po-hi{tva L na tujih trgih. Do tega sodelovanja je tudi pri{lo, takoj ko je bilo v
Les 56(2004) 10
strokovne vesti
Slika 29 in 30. Kitajci so bili le eni od mnogih, ki so se v sto letih pri{li u~it v Stol
Slika 31. B. Ur{i~ si ogleduje vzor~ni L-11 (1982)
Slika 33. Mizar J. Zorman izdeluje vzor~ni L-11
Slika 34. Proizvodnja Sistema L je stekla
Slika 35. L-11 in L-31 (1982)
Slika 3 7. Z. [krinjari~, B. Zakraj{ek (gl. direktor Stola) ter N. Kralj in B. Ur{i~ na BIO 10 (1984) v Ljubljani
Slika 38. Posebna razstava Sistema L v okviru BIO 10 (1984) v Ljubljani
Slika 32. Ur{i~eva skica za Sistem L (1981)
Slika 36. Jedilna miza iz Sistema L (1982)
Slika 39 in 40. Razstava ob 80-letnici Stola, B. Ur{i~ in N. Kralj na sprehodu med sodobnimi stoli
ijaLes 56(2004) 10

strokovne vesti
Stolu vse nared za redno proizvodnjo. ^eprav so se potem pokazale nekatere te‘ave pri masovni proizvodnji lame-liranega elementa L, predvsem zaradi “nekontroliranega obna{anja” krivine, ki mora pa~ tudi na dalj{i rok ostati natan~no pravokotna, pa je treba re~i, da je pohi{tvo Sistema L eden najlep{ih dose‘kov v zgodovini kamni{ke tovarne, glavni model tega sistema stol L-11 pa se s svojo izvirnostjo in lepoto lahko uvr{~a v plejado naj-stolov.
Poslednji spev velikana
Osemdesetletnica (1984) tovarne se je praznovala “na visoki nogi” v razko{ju hrane in pija~e, a tudi s kulturnimi dogodki, razstavami in sponzorstvi. V pritli~ju upravne stavbe na Duplici je bila postavljena razstava Thonetovo pohi{tvo v Sloveniji in oblikovanje v Stolu (1952 – 1984).
Ko sta sredi osemdesetih let Evropa in Slovenija ponovno odkrivali opus arhitekta Jo‘eta Ple~nika, sredi Pariza je bila 11. marca 1986 njemu v ~ast odprta velika razstava, se je nekako spodobilo, da tudi kamni{ki Stol pristavi svoj lon~ek in po Ple~nikovih izvirnikih iz ~asa med vojnama izdela 4 razli~ne tipe stolov, ki so se potem iz-
delovali po naro~ilu v manj{ih serijah.
Stolovo ime je prosperiralo in veliko tega, kar je bilo izdelano v njegovih obratih, je imelo pri poznavalcih vrednost buti~ne proizvodnje. To se je najbolj pokazalo pri posebnih naro~ilih: opremljanju bank, kinodvoran, raznih kulturnih in kongresnih centrov, hotelov itd. v jugoslovanskem prostoru, pa tudi pri izvoznih in‘eniring poslih (Irak, Sovjetska zveza …). V drugi polovici osemdesetih let se je bolj ali manj ‘ivelo od te slave in njenega vnov~enja, denarja je bilo dovolj, pla~e dobre.
Novi direktor Boris Zakraj{ek je u‘ival sloves dobrega gospodarja kamni{kega podjetja. Kaj se je zgodilo, da je v uvodniku Stolovega Glasila, decembra 1990, zapisal: “Pri~ela se je bitka za kruh … Leto nazaj sem zapisal svojo prognozo za leto 1990. Da bo slabo! Toda, da bo tako slabo, kot je bilo, si nisem mogel predstavljati niti sam. Slabo tudi za nas, v Stolu. Za~etek leta je pomenil pravo katastrofo. Soo~ili smo se z visoko rastjo vhodnih stro{kov in z zamrznjenim te~ajem dinarja. Ker ve~ino na{ih izdelkov prodajamo po fiksni ceni ob prvem pogoju pla~ila avansa, so nam ukrepi gospodarske
politike povzro~ili izredne te‘ave. Na doma~em trgu prodajo izdelkov po nerealnih cenah, na tujem po nerealnem te~aju dinarja. Evropa, kot na{ skupni cilj, je izredno simpati~na stvar. [e posebej tedaj, ko se v njenem zahodnem delu pojavljamo kot obiskovalci ali celo kupci. Te‘ko dojamemo, da ni‘ja cena njihovih izdelkov pomeni njihovo ve~jo racionalizacijo, bolj{o organiziranost. Te‘ko razumemo, da podobne izdelke mi proizvajamo z ve~-jimi stro{ki. Da smo torej njim nekon-kuren~ni. Vsi smo za Evropo. Vendar le ob na{i ve~ji dru‘beni produktivnosti. Doseg le-te pa kratkoro~no pomeni padec na{ega standarda, manj-{o zaposlenost. Posledice bodo hude. Kak{ne so perspektive Stola? Leto 1991 bo {e slab{e. ^e nam bo uspelo ob koncu leto{njega leta napraviti ve~je programske spremembe, zmanj{ati zaposlenost in pove~ati produktivnost, potem bomo leto 1991 pre‘iveli”.
Tudi to leto je kamni{ka tovarna pre‘i-vela, ni pa pre‘ivela Jugoslavija. Toda, za Stol se je za~elo umiranje na obroke. Tovarna, ki je niso uni~ili lakota, vojne in po‘ari, je zdaj, na pragu rojevanja nove dr‘ave Slovenije, vsa stara, bete‘-na in brez idej, ki so jo zmeraj re{evale v te‘kih situacijah. Sredi druge vojne je imela mo~ dvigniti se iz pepela, znala je prelisi~iti administrativne oblastnike socializma, zdaj nima mo~i, ~e-prav se zunanje okoli{~ine urejajo, ne manjka materiala, delovne sile je celo preve~.
Letos (2004) bi moral kamni{ki Stol slovesno praznovati ~astitljivih sto let, odkar se je tam na [kofi~evi doma~iji ob Kamni{ki Bistrici vse skupaj za~elo. Toda Stola, ki je bil simbol in ponos Kamni~anov, ni ve~ - v delu nekdanje tovarne zdaj gospodari njegov pravni naslednik Biring Ambienti.

Les 56(2004) 10