go dar tnišk J aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 12. aprila 1865. Gospodarske stvari. Kako naj se obdeluje bombaz ali pavola. Bombaž ali pavola je rastlina, ktera dozori v loma z lopato ali matiko prekopati. Najpripravniše je da se zgornja polovica zemlje s plugom preorje, spodnja pa z matiko prekopa. Na novinah se prst prekoplje čez en čevelj , najboljše je, če se s plugom preorje ali z lopato prekoplje. prav toplih krajih; raste sicer tudi v druzih krajih, Kjer je poprej trst rastel, je dobro, če se trsteno strne dozori ne. C. k. ministerstvo je za poskušnjo po- nišče poprej popali. Med živinskim gnojem se priporoča za pavolnato kterega ie napravilo za ras^ posebno v našem podnebji precej vležan, ob enem i O V m. i ; 1 • V • 1 1 • t vi VI» • . • o t • slalo kranjski kmetijski družbi dva funta tega semena S p O dli KOI!! j j\c*,r%>\j li čaj otž oaui j xvt^i^ga j v> li cx i ex y nu uck ----i--------- ' -------r------J ~ L-----J --------7 w ~ ~--- Dalmacijo.*) Na Slovenskem utegne jo samo taki pa tudi vroč gnoj , kakor je konjski, človeški in tičji, kraji bombažu ugodni biti, kjer pod milim nebom do- sam goveji je veliko slaběji. Mešanca ovčjega gnoja s kako naj se sadi Na Slovenskem utegnejo samo taki pa tudi vroc gnoj kakor Je konjski, Človeški in ticji zori smokva (figa), kakor je na priliko Vipava in ne- ste lj o y drobom in gnojem raznih druzih žival, je za kteri kraji Primorskega. Z omenjenega poduka, ki ga dalmatinske kraje dobra zato tudi, ker je v Dalmacii je c. kr. ministerstvo za dežele našega cesarstva sesta-viti dalo, posnamemo to-le že davnej v navadi. Tudi apno in blato iz grabnov je dober gnoj , ako ni svet sam na sebi že od poprej Po dosedanjih skušnjah se bombaž dobro ponaša apnen jeseni je boljše gnojiti kakor spomladi. v toplejših krajih srednje Italije do reke Pada, v Dal- Razun tega se spomladi s semenom tudi nekoliko gnoja maeii in v južni vojaški krajini (granici). Nizke, ravne doline, kjer zrak ni presuh , so najbolje za njo; kraji podkoplje, kakor bomo pozneje povedali. blizo morja ali poleg jezer in močvirja so tedaj ugod- megel in vetrov, posebno pa ne oštre burje bati Sadi se bombaž ob takem času , ko se ni mrzlih ta- y bombažu kakor visoke planine. Vendar bi se nej si utegnil tudi na južnih brežinah, posebno na tacih kjer krat namreč, ko steže murbaintrtaozeleneli to je , konec meseca malega travna (aprila) ali v za- se nahajajo studenci, kteri se dajo po brazdah napeljati, četku vélicega travna (maja). Ako biutegnile sadike po- zebsti ali da bi jih slana osmodila, je treba, da se pod- prav dobro obnašati. Svet mora biti globok , pa ne močviren ; ilovnata, 0rjejp opari, ali pa druge sadijo, kajti rastline, ako jih slana s peskom zrabljana zemlja , v kteri je nekoliko apné- če se ravno nekoliko okrevajo, vedno le revne nika in laporja ; in kjer je črne rodovitne zemlje y Je in slabe ostanejo in malo pridelka donašajo. za to najboljša. Vendar je poskusiti tudi še drugo zemljišče. ■ ■ III HHH^H I I Mo čir na zemlja, ki pa je bila na suho djana in Bombaževo seme, ki je za posetev namenjeno > se mora y že kake ali leta z druzimi sadeži obdelovana tudi za bombaž prav pripravna ; Je posebno ondi, kjer ni svet vlažen, kakih 24 do potem pa zrn se 48 ur v čisti mlačni vodi namakati s suho prstjo ali pepélom drgniti; po 5 do potem, z gori imenovanim vročim gnojem, kteremu se vati prsti y Bombaž kaže vec let zaporedoma na isti zemlji pridelo- nekoliko sáj ali ogelnega prahů, ali žveplenega prahů i t/ JL • i % • i • i yf § 1 * 1 t * y in V ce na novinah , kjer je obilo redivne (črne) pridene, ki sadike usi varuje, v napravljene luknje pose jako gnojé.' Navadno se bombaž z dru- takne, toda plitvo in precej saksebi, ne globokeje kakor da se gimi sadeži preminja ali kolobari tako, tretje ali četrto leto zopet na staro mesto seje. tako vrsti: Prvo leto po pšenici se sadi bombaž v se palca ; ktere se po 1 do IH palca na debelo s To se je- seni se dobro pognoji); drugo leto se seje pšenica; P° - prstjo zasuj ej o. Ce je zemlja globoko suha, se morajo enmalo z vodo zaliti. Da niso sadike preblizo ali preveč saksebi, naj se tretje leto detelja ali'kaka druga krma; četrto leto potegnejo vrste po pšenica, ali pa prvo leto pšenica po pavoli; drugo naj vsaka sadika čevlje narazen ? îeto turšica; tretje leto pavola (na pognojéni svet), svet posebno dober, morejo dalje saksebi biti. in na teh vrstah čevelj saksebi. Kjer je To je pravi kolobár. stoj ni tacih krajih, ki so za laŠko pseno (rajž) pri- vižo y se y dobro vrstita. kakor na Napolitanskem y raj z in bombaž jeseni, predno se bombaževo seme sadí, se mora zemlja nekoliko zatlači. Luknje, kamor se seme sadí, se dajo na razno napraviti, ali da se z golo roko ali pa s pralico, lopato ali matiko zemlja malo vzdigne in v to luknjo se seme vrže, potem pa pralica ali lopata ven potegne njiva saj poldrugi čevelj globoko preorati ali po okraj- nih okoliščinah ravno tako globoko iz cela ali de- Nad posajenim semenom se zemlja zopet poravná. Prav za prav se sadi bombaž skoraj tako, kakor se fižol in dinje sadé. (Kon. prih.) ♦ Seme je podobno koaeicam češnjevim , toda tako trđo ni; v lupini je jedrce. Dobiva se brez plačila za poskušnje v pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani. 116 Natoroznaii$ke stvari. Potovanje po nebu. v Po mnogih astronomičnih spisih poslovenil Dragotin S a uperi. (Dalje.) b) V enera (Ç), najlepša in najsvetlejša zvezda; odtod tudi njeno ime „Venera", ktera je bila pri starih Rimljanih boginja lepote in ljubezni. Od solnca stoji skoraj da 15 milijonov miij ; vrti se pa okoli njega v 225 dneh. Tedaj je tudi njeno leto krajše kakor naše. Zasuče se enkrat okoli svoje osi v 23 urah (tedaj blizo tako kakor naša zemlja). Njeno presredje ima 1694 milj (nekaj manj kot zemljino), tedaj okrožje 5186 milj; površje 8,712.480 kvadratnih, in kubično držanje 2.439,494.000 kub milj. Iz vsega s evidi, da Venera je le malo manjša kakor naša zemlja. Suce se v svojem potu 5 milj v sekundi. Tega planeta vsak dobro pozná: zakaj vidi se na večer v zahodu in se imenuje vecer-nica, ali pa zjutraj pred solnčnim izhodom v izhodu in se imenuje danica. Prav prijazna in Ijubeznjiva zvezda je in naši zemlji najbližja (5—35 milijonov milj). Venera dobiva od solnca še enkrat toliko luči in to-plote kakor zemlja; pa vendar so fizične njene kakoš-nosti take, da se solnčna luč in vročina lahko prebije. Nahajajo se na Veneri kakor na Merkuriju veliki bre-govi, med kterimi so nekteri vrhi 6 milj visoki, tako, da bi se moralo 7 naših Cimborasov nakupičiti, da bi to visokost dosegli. Snova, iz ktere je , sicer ni tako gosta kakor Merkurijeva, toda vendar nekaj gostejša kakor zemljina (100:91). Ce se Venera po dalj no vidu opazuje, kaže pri svojem teku okoli solnca tudi take spremembe ali faze, kakor luna, in kakor tudi Merkuri. — Venera se včasih tudi podnevi vidi. Njeni prehodi memo solnca so osemkrat redkejŠi kakor pri merkuriju , in se bota v tem stoletji le še dva (8. decembra 1874 in 6. decembra 1882) prikazala. c) Zemlja (5). Od solnca je naša zemlja blizo 21 milijonov milj ; vrti se okoli solnca v 365 dneh (in to naredi leto). Zasuce se enkrat okoli svoje 03Í v 24 urah (in to je dan — noč). Presredje njeno ima 1719 milj; tedaj okrožje 5400 milj; površje 9.260.500 kvadratnih, in kubično držanje 2.651^589.833 kubičnih milj. Suce se v svojem potu poprek 4 milje v sekundi. Njena snova je skoraj 5krat gostejša kakor voda; al, da se ložeje razumé, ako bi se moglo 5 krogel (prav za prav 4i>/10) tako velikih kakor zemljina krogla iz vođe narediti, bi te petere skupaj še le tako težke bile, kakor je zemlja. Ako kdo na Veneri prebiva (misli o tem, ali so, kakor na nasi zemlji, tudi na drugih planetih umna bitja ali ne, so proste), in na zemljo gleda, vidil jo bo večo, in tudi še svetlejšo kakor mi Venero, — Zemlja ima tudi zvezdo spremnico, to ji je mesec ali luna. On je od zemlje 50.000 milj dalječ. Ker tedaj ni tako dalječ od nas, kakor druge zvezde , se nam tudi tako velik zdi kakor solnce, akoravno je še 50krat manjši kakor zemlja, ktera sama je 1 % milijonkrat manjša kakor solnce. Mesec ima trojnopre-mikanje: 1) on přiteče okoli naše zemlje v 29 dneh in 12 urah: kteri čas mi tudi mesec imenujemo; 2) on spremlja zemljo na njenem potu okoli solnca; pride tedaj tudi v enem letu okoli solnca; 3) on se zavrti vsaki mesec enkrat okoli svoje lastne osi, ob enem, ko okoli zemlje teče. — Presredje lunino je 469 1/q milj, okrožje tedaj 1475 milj. Površje obseže 692.512 kvadratnih (toliko, kolikor vse rusovske in kitajske države), in kubčno držanje 54,015.936 kubičnih milj. Snova lunina je samo y85 tako gosta kakor zemljina. Mesec ima prav lahko opazljive maroge na sebi, in ker so te zmiraj enake, obrača naši zemlji zmiraj enako stran; zatoraj se v 29 dneh in 12 urah le enkrat okoli svoje osi zasuce. In tako trpí dan na luni zmiraj 14% dni, in noč 14% dni. Pa kakor mesec naše noči raz-svetljuje, tako osvetljuje naša zemlja nocí lunine: morebiti vidijo prebivavci lunini (ce so kteri) našo zemljo 50krat večo svetiti, kakor mi mesec, in ta pogled mora krásen biti! Luna je krogla, in njena luč drugega nič, kakor odsvit (odbita svetloba) ljubega solnca. Ako solnce na luno sije, in ta svojo svetio stran proti zemlji obrne, ali vso ali le deloma, razsvetljuje luna našo zemljo. Ker je pa luna le krogla, zamore solnce na enkrat le pol lune obsijati, druga polovica je temna. Ako tedaj mesec med zemljo in solncem stoji, obrača svojo temno stran proti zemlji, in mi ga ne vidimo, dasiravno podnevi s solncem vred na nebu stoji. Ta njegov stan (fazo) imenujemo: m laj. — Cez 7 dni in nekaj ur se je luna proti izhodu od solnca že precej odmaknila, in vidimo polovico njene svetle strani ob večernih urah pred polnočjo: luna je rogata, in ima svoja roga proti izhodu obrnjena. Ta njen stan imenujemo: prvi kráječ, ker v tem mesecu prvikrat lunin krajec razsvet-Ijen vidimo. — Po spet sedmerih dneh stoji luna unstran zemlje; zemlja se znajde med solncem in mesecem, in luna obrača vso svojo razsvetljeno stran zemlji, in sedaj imamo: ščip ali pol než. — In potem zopet 7 dni pozneje stoji mesec na zahodnji strani naše zemlje, še le po polnoči v prvih jutranjih urah sije, in ima spet regato podobo; obrača pa zdaj roga proti zahodu, ker mu solnce na izhodu stoji, in ta stan se imenuje: zadnji krajec. — Potem prihaja mesec zopet zmiraj bližeje pred solnce, dokler ni zopet mlaj, — Toda o tem in mnogem drugem so nam ljube „Novice" že leta 1863 obširneje govorile. — O zemlji pa, če dovolite, bom drugokrat posebej govoril. (Dalje prihodnjič.) 0 vprašanji, kako da bi se ustanovila sirotnica za Kranjsko* II. V starodavnih časih sirotnic niso poznali; zakaj da ne, ni težko uganiti. Deloma so ljudsko omiko malo cenili, deloma pa tudi niso bile tako potrebne, ker po-samne države in kraji niso bili tako gosto obljudeni ali naseljeni. Vendar se več dobrotnih siroških ustanov nahaja že o času rimskih cesarjev, Trojana, obeh Antoninov in Aleksandra Severa. Sirotnice v pravém pomenu so še le sad kršan-stva, iz kterega so se zapušcenim sirotám razevele do-brotne te naprave. Zgodovina nam pripoveduje, da je cesar Aleksi okoli leta 1000 v Carigradu sezidal prvo sirotnico, in v srednjem veku pridobila so si zlasti mesta, v kterih ste trgovina in obrtnijstvo cveteli, velike zasluge o napravi sirotnih his. V 18. stoletji je skoraj že bilo malo držav in malo većih mest brez kake sirotnice. Tako imajo svoje sirotnice v našem cesarstvu mesta: Solnograd, Praga, Brno, Celovec, Trident, Bolgan, Roveredo, Mantova, Dunaj, Benetke, Si-binj in več druzih. Zakaj da bi je pogrešala Ljubljana, kjer je že bila? ; -r * Že edino to, da so se sirotnice v tolikih mestih avstrijskega cesarstva ustanovile, očitno kaže, da so v resriici dobre naprave. Njihov namen je, zapuščene sirote živiti in tako izrejati, da bodo v stanu, v poznejših letih samostojno kruh služiti si; njihov namen je, zapuščene sirote, ki se ne vedó kam djati, varovati stoternih nevarnosti, ki prêté mladini in v kterih se jih tolikanj pogubi, kakor nam priča vsakdanja žalostna skušnja. Ako se sirotám , morda od 4. leta dalje na roko ktero prigodbo, in skrivnost, ktera jo ogrinja, te straši. delí pomoc, le reàko se zgodi, da bi se dosegel blagi Da vstrežem tvoji želji, hočem. vse svoje moci napeti namen. Vsakdanja skušnja uči da var h i vsako leto natanko popisati žalostno svoje življenje. 41ČAIU c II. V Si*IVU<*llJč* ojtvuoijjd. uwj v*.c* > »I ui t íjcwvv ji^uw ili Ml nctiauau j^v/^iowux xjhiuoiuu o v v j c £ji y jj prav natanko potegujejo pomoč, sirotám izrečeno, toda bodeš včasi pri branji ostrmela, spomni se da Ako vise sebi na korist, ne pa svojim rejencem, likaj skrbé, da jih pri življenji ohranijo. za ktere to- rn oči obdajajo naše Sila redko se pa kedaj po tej poti ktera sirota lepo da bi si pozneje mogla in da ubogim umrjočim rojstvo, nase dano o u 2 ua v io v življenje in našo smrt ni aano, uganiti njihove na- mene • t • ♦ • izuči kršansko odredi in tolikanj kruh služiti, večidel pride potem ko neha Ne bom govorila od prvih let ktera so mi putem, jw jl^xic* podpora, so- »»i« y ali pozneje zrela je le za kaz- prijateljica. Saj seski na glavo, m poprej njivnico, boljšavnico ali bolnico. UVUJ ^V'wiiiw ^/lviu ion J aicic» ou tekla v Marboni pri dražem očetu in pri tebi ves, da preljuba prvo leto trpljenja bilo je šest- najsto mojega življenja ; poročena sem bila takrat s ko očmi Tako žalostnih nasledkov pa gotovo ni imel pred Poncijem, sinom imenitne stare rodbine rimske, ko je nikdo onih dobrotnikov, ki so svoje premoženje bil postavljen za oblastnika v Iberi. Stopivši od oltarja podarili ubozim sirotám v živež in izrejo ; toraj so go- pripravljala sem se za odhod in šla s Poncijem; sprem- SpÓke , Atwuu ..—-----—-----------; ———- -j-----------y"7 r-----—-----vv za to skrbeti, da bode mogoče, blagi namen doseči rega bi bila lahko imenovala svojega očeta; toda žalo-po naj gotov ej ši poti, ktera je: da se napravi vala sem po očetovi hiši, po milem nebu domovine kterim gré čuti nad tacimi ustanovami, dolžne Ijala sem brez veselja, pa tudi brez nevolje zemna, kte- s ir o tnica. svoje ; po lepem cvetji, ktero sem ondi zapustila, m se Sirotnicam se sicer ugovarja, da so sklenjen e z ve- zdaj se spominjam vsega tega s solznimi očmi. Mirno so tekla prva leta po moji možitvi, in mati sem bila licimi stroški, da so velikokrat otroškemu zdravju škod- lj ive « Učti 5C V laVjUi CV Y au j_fax m^uum oix vu JUIMI miuu , «vutj. "J* j v ij«wu« imuv^h UUV/»», OVUj njihove osebne lastnostine more tolikanj ozirati, kakor, čas sem delila med spolnitev maternih dolžnost in med da se v tacih napravah pri izreji mladih sirot na y sinu, kteri mi je ljubši bil ko luč ranega dneva svoj če se izrejajo v posamnih družinah. Toda ti ugovori sirotnicam ne poderajo stala (prin- veselje ? Moj ktero je bilo dovolieno ženam mojega stanů. sin je dosegel 5. leto, ko je njegov oče bil po- cipa), pikajo le napačno izpeljavo njihovega stala, klican za deželnega oblastnika na Judovsko. Odšli smo delu Kar zlasti tiče stroškov, omenili smo že v prvem s svojimi služabniki in prišli v Jope; občudovala sem gj ICiO U JL DiVVJ u UX. \J U IW 1 y W Iti A-r JLJ. k/jjlxv/ m^» w J ± J ^^ ^ " • — — — — • v v v jv w v/ n/ v ^ v^ v F WW 11A da imamo že zbrano toliko zalogo, kolikoršno bogato in plodovitno to deželo , ktere se je polastoval so imeli malokje, ko so se delà poprijeli. moj soprug v imenu rimskega cesarstva. Jeruzalemu Tudi se ne sme zabiti, da dobro oskrbovano seme so me obdajale velike častí, al vendar sem ondi živela sčasoma rodi bogat sad in da so se najblaže naprave kakor v šamoti, kajti Hebrejci, od nekdaj ponosni in začele. HHj J.AJL VACV) J.JLCAM MAtlUV lltlj'I Ml ^ \J « « ** v * T w w iaj v v*, / J ) J MUU VWUâ 1U Gluhom u tnica v Gorici sumljivi, so ptujce črtili, imenovaje jih malikovavce, pričela se je z 7000 gold. Slepnica na Dunaji kteri skrunijo s pričnostjo svojo sveto zemljo, posve- Bogú njihovih sprednikov. Prebivala sem veči del čeno ustanovila se je leta 1804 le z en im devet let starim slepim dečkom, ki ga je Janez Vilelm Klein začel pod- s sinčkom v tišini lepega vrta, kjer se je mira družila učevati. Gluhomutnica na Dunaji pričela se je cveteči terebinti, kjer se je palma še lepše vzdigovala leta 1779 sprejemši 5 ubozih dečkov, dandanes pa ima kakor v Delu, in kjer se je naranča za lepoto borila z 70 rejencev pod streho in narastlo se je iz milih darov granatovim jabelkom ; tukaj sredi lepo dišeče vonjave Si- ustanovljena leta 1745, ima dan- in daril do 111.000 gold, lastnega premoženja rotnica na Dunaji več CKl JLS U. J.A Ol J i , UOUMUUÏ1JW1M) ATJUMI J. , lUj AJLJ-ICA» UMU' "J ~ T ~ J J 7 & kot 400 sirot obojega spola pod svojo streho slajše še občutljivemu srcu. v senci sem vezla zagrinjala ali pa sem prebirala Virgi-ljeve poezije, ktere se glasijo presladko ušesu, ali danes in jih veliko tudi zunaj hiše Imenovana si- poapera. rotnica ima svoio vrlo glavno šolo, ktero obiskujejo Malokađaj sem vidila svojega sopruga, in zdelo se mi je, da je bil skrbljiv; mogočna njegova roka je tudi unanji otroci; iz mladeži, v njej izrejene , učence vendar bila preslaba, da bi bila ustrahovala judovski narod, si zbirajo delavnice umetnikov in obrtnikov, kupčijske kteri je bii od vekov samostojen in razdeljen v tisoč pisarnice in gospodarji na Dunaji in okoli Dunaja. In ločeb , ki so se le v enem edinile, in to je bilo pla tako je v tej sirotnici živo gibanje; ene oddaja, druge sprejema , eni odhajajo , drugi prihajajo v izpraznjene prostore. Kar je bilo drugej mogoče iz sila malih začetkov meneče sovraštvo do rimskega imena. En a sama rod- bina mi Je bila jxar ]« uiiu unikej uiugwc iz« mctiiii zictutjw^u y, ^^ , « jt, ^ kar drugej blagoslov razširja , kako da ne bi bilo mo- njuno hčer Senido prijazna, rodbina nečega sprednika ondašnje sinagoge ; rada sem obiskovala njegovo ženo Salome ktera je bila izgled vseh ženskih sprednost in v se goče tudi na volja , ZjUI U/^Cilil ULIUVJ/ jJ l C JJJL <% £ <*X1 UVDIU jCa čanstvo harpinih akordih svete himne, ktere je zložil izraeljski k r a 1 j ) in ktere sem tudi jaz poskušala pri glasu svoje , Fulvija! sem potem v šamoti svoji padla lire; mnogokrat na kolena in sebi vkljub sem molila k temu Bogu za svojega sina^ in za vse , kar mi je bilo ljubo in drago na svetu. Častila sem tega Boga, kteremu se upogiba železná osoda, kakor revni sužnik svojemu gospodarju; krscena umrla. Grki jo celó postavljajo med svetnike. To pismo se v marsikterih rečéh vjerna s svetim evangelijem, zlasti v in vselej sem od molitve vesela in okrepčana vstala. if Ji 1 J O • ii T\ • T i m __U 1 tistih, kterih se je vdeležil Ponci, da ne v vseh, samo po sebi se lahko razumé, kajti pisala ga je Klavdija , ki je bila še < Senida je od nekaj časa bolehna bila, obiskovala sem nevernica. Nadjam se, da bodo prijazni čitatelji „Novic4 radi brali priprosto to pismo , da si je tudi pisano iz never- J° vsaki dan, al eno jeMHttfj^H jutro sem zvedela žalostno novico, da ie umrla brez smrtnega boja in trpljenja v naročji skega stojala. Pisateljica. svoje matere. Neizmerna je bila moja žalost, in polju IIS bivši dražega svojega sina ; sem se apotila, da bi kala z nesrecno materjo. Na ulici, v kteri so stano DJ za so žalostna za Jezusa, njegova glava je postavlj dar liuoiuuuv; uiaiuiju« jli c* uiiui y v rvtv^ii oiř otauLř" uck uai y uiui ua ^a uuu sem v nosilnici komaj naprej mogla, kajti flav- duhovnov." Groza me morda ga bodo izročili še nicoj rokam velikih tisto v, pevcev in ljudstva veliko Stopivši v vežo, sem vidila, da bilo okoli hiše preletela pri teh besedah in množica pred dvema človekoma 7 gledovaj z pogledi. Prvega sem kmali spoznala 7 Senide bil je razplatila maknjenimi ponav 77 77 jala sem svoje vprašanje: Kaj ne, da se boš poganja! za njega? u oče boge Mi bo li mogoče? a mi bridko odgovoril 7 namesti otožnosti, ktero sem mislila najti moj soprug na častivrednem njegovem obrazu bilo Ponočna tihota je nastopila 7 komaj sem se menj bivicuucm nj c £ \j v ^ ixi uuiaůu j uiiu jo uicvti zjiick- opauju vicgi <* , íaví globocega zaupanja in presladke neznane nade. Vidila sem Jezusa Za njim 7 zavit v svoj plaše 7 šel brati zna- spanju vlegla, že so me obhajale skrivnostne sanje bil je takošen, kakoršnega je Sa vzdignila sem oči do njega, al pobešil lep mlad človek ; lome popisovala svojega Boga. Obličje je bilo svitlo ko sem jih kakor se pobešajo pogledi pred solnčno svitlobo 7 7 se mi gloriji dali 7 da se mu čelo lesketalo 7 obdajala njegove lase 7 kteri 7 in da hip zdelo zlata solnce , nosile so ga kerubinske perutnice, žareči plameni so ga ob daj ali, in stal je vrh oblakov. Zdelo se mi je, da je sodil rod človeški, ki mu je bil pri zuožji; vzdig so mu na rame pa- z rokó je ločii pravične od hudobnih ; prvi so se 7 prav po jski šegi. Mogoče mi ni popisati, nili do njega, bliščeči v večni lepoti in drugi so padli v kar sem Čutila pri pogledu tega moža, vleklo me je njemu s presilno močj 7 kajt počivala nad prelepim obrazom 7 svete groze pred čudapolno svetlobo nebeških njegovih goreče brezno, v brezno, ktero je bilo grozovitnejše ko zrekljiva krotkost je Plegeton in Tenar. Ko jim je večni sodnik ranjeno ostrmela sem od svoje telo pokazal in rekel: Dajte odgovor o krvi, ktero sem za vas oči U V UllUUU JJ. ti IL» CŽ OIV ILI UJC^UViU „ o Za njim sem šla in vedela nisem, kam da grem; prelili" vrata so se odprla pred mano in viděla sem Senido na takrat so pogubljenci goré prosili, da bi jih pokrile, in mrtvaški postelji in okrog nje tisoč luč in škrinj z dišečimi kadili; še zmiraj je bila lep zemljo, da bi jih pogoltnila 7 zastonj je bilo vse, ne- bilo bledejše ko limbar, ki se gibal njeno čelo je neumrjoči so bili 7 na 7 in pogubljenje. mrzla roka tretje ,,parce" je vtisnila svoje sledi bledim za prav, kakošno strašno razodetje ! neumrjoči za obupanje in za večno kakošne sanje so bile to, ali prav ustom in upadlima licema Salome je slonela pri i 7 nema, otrpnjena, in zdelo postelje Ko je zora zlatila vrh tempeljna, vstala sem s 7 se mi je, da nas še viděla ni. Neznanec je obstál pred usedla sem se srce bilo je še polno grozovitnih podob > oknu 7 postelj in Jair 7 rekoč: „Gospod, moje hčere ni vec oče mrtve deklice, pade na kolena 7 7 ako hočeš 7 bo jutra, čan je AI da bi vživala čisti zrak ranega 7 kar se iz osredja mesta hrup zažene 7 kri 7 oživěla !" In Gospod je prijel Senido za roko in obrnil Oceana — mi žadoní na vpitje in tuljenje — strašnejše ko glas šumečega usesa, poslušam na njo mogoene svoj oci > rekoč ,, Vstáni, in Fulvija, Fulvija! vstala moj hči u od straha in na čelo mi stopi mrzel pot. srce mi triplje Zmiraj bliže 7 vele zatisnj 7 in zdihn rudečica je preoblila njena usta, stegnila oči so oži- prihaja hrup, in kmali se zacnejo tresti marmorne stop 77 Mati moj !" Mati in hči ste se roki bjeli 7 in nice pod stopinjami neizmerne množice, ktera zavije naravnost v sodno hišo. Ustrašena do smrti v naročje Jair zmiraj na kolenih, je poljuboval rob plašča njemu, vzamem drago dete, ki se je mirno pri meni igralo kterega je imenoval „Učenik in pii 77 Kaj mi 7 m soprugu hitim. Pridši do sodne hiše zaslišim velik je storiti, da ti ustrežem in da zadobim večno živ- hrum glasov, tako da si ne upam va-njo stopiti 7 ljenje? odgr- u Spoznati in dopolniti zapovedi svete vere ^upuaiiati i u uv^uiuii Boga in svojega bližnjega a Ljubiti nem tedaj Izg te besede zgine ko svitla senca. Ne škarlatno zagrinjalo, ktero je viselo pred vratmí. O Fulvija, kaj sem v dvorani zagledala ! Ponci je sedel na slonokošcenem stolu , obdan z vsem kinčem, s kterim Rim lepotiči svoje poslance, v negib dé sem pokleknila, in prišla sem potem domu kakor nosti njegovega obraza brala sem globoko ginjenje 7 m v ijah sem vidila Pri večerji sem Ponciju povedala vse 7 on majal z gi in kel 7 kar 7 • » vrazij Viděla si Jezusa nazarejskega, njega, ktereg farizeji, pred njim z zvezanima rokama , z razvlečeno oblekoř s krvavim čelom je stal: Jezus, Nazarejski. Popolnoma so- miren je bil 7 ni kazal ne ponosa, ne strahú, pokojen je ki dan se vekša njihova saduceji, herodijani in veliki duhovni; bil ko nedolžnost in vdan ko ponižnost 7 al pri vsem lja, in njihovo mašče tem me je prevzela groza, ogledovaje tolikanjo krot- vanje žuga mu celó s smrtjo; in pri vsem tem govori kost, kajti zdelo se mi je, da slišim besede svojih sanj : N hi 77 71 ko modrijan in delà Čudeže kakor Bog sam Al zakaj ga sovražijo?" Zato ker je odkril njihovo pregrešnost in njihovo krvi. ktero sem za vas 77 Kačj rod 7 slisal m ko neki dan rekel vi se sami se s „Dajte odgovor o preíil!" Okrog njega je rjula divja truma, ktera ga je bila »i ocm, *w jim je neki dan rekel: přivlekla do sodnje hiše, in med njo je bilo videti nekaj btežujete svoje brate z břemeni, kterih duhovnov, pismoznancev in farizejev, ki so nosili na vojimi prsti dotakniti nočete. Vi skrbite, čelu širje pergamenoste trakove ali listke , v kterih je vi ne marate za postavo, bilo zapisanih nekaj vrstic iž njihove vere (postave). Vsi so dihali sovraštvo ; želja po maščevanji bila jim je da se vam plačuje davek, za vero , za pravico in za usmiljenj Ta resnicen in morem 7 zató HH^! horizont je temen za Nazarenčana 1 LXJ « A J LIJ \J • " JL CA ^ OVOr J 8 WV MAUM4A WV f A V T V J fcl l J Wf ^ v M w w » ^ * J » * J ošabne te ljudi; tajiti ne brati v plamenečih očéh in bilo je, kakor da bi pe Pa ti klenski duhovi družili svoje glase njihovemu grozovit se boš vendar za njega poganjal > y oblast? divjo nji ho Oblast moj kaj bode buv>auai „ JL a IL »iuuotti uauw « i ui wum « . v j ^ ^ «j'wvv »-»■•» ^ ne, saj imaš vso ' nemu tuljenju. Nazadnje Pilat z roko migne, in tihota zgi ko pri ka y jezo žal bi mi pred nastane. ri tega pravicnega (C To \ V • • ksi j odšel 7 7 treseča se. po navadi, in ostala sem sama, zamišlj ako bi tekla bolj skrb- V se 77 77 U m Kaj hoćete od mene?" jih vpraša moj soprug. Mi hočemo smrt tega moža, Jezusa nazarejskega neki duhoven, razodevaje misli vseh. p v Velika noč se je pribl lemu množice romarjev is tempeljnu darovali svoj 7 in sešle so se v Jeru vseh judovskih dežel, da bi bogočastne daro r J * VAdVVCAll OTWJU WUSVW3UÍO uaiuvo, Nekaj pred praznikom mi je žalostno rekel Pilat: „Znam- peljnu pogin! Judovskega kralja se imenuje! Pravi odgovoril je „Kaifež ga je obsodil, in zdaj smo prišli, da ti potrdiš njegovo sodbo." „Kaj je kri vega storil?" Na to vprašanje so zavpili: „Prerokoval je tem ! t d & 119 Je Kristus } Božj sin ! sinove! Na križ ž njim Aaro Se zmiraj slišim to vpitj sko podobo Jezusovo Zasramoval je velike duhovne, zdelo se mi je, da je njegova duša bila vzdignjena v ? (( 7 in še zmiraj vidim raj neznane planjave, kakor čisti plamen svetega darů. K sodnji hiši vrela je množica ljudi takó Naposled ga Ponci krotko vpraša Je bilo vse polno nv^i« j \j liiuu^iua ijuui ^ taau j d& J ill od svete Sionske gore, kjer je tem- j » Ali si judovski kralj ? „Kakor si rekel, tako Ali si4 Kristus, Božj a i p" ali ' pogi Q?" Jezus molČi bil je njegov odgov i prerokoval tempelj pelj stal, do sodišČa, in vedno je še rastla in vedno so se edinili novi glasi šumečemu hrumu. Soprug utrujen in prestrašen odjenja — — O strašna in nesrečna ura ti i J " " J ^ UVIHUUM Uvul Uia. ki si zapisana v knjigi věčnosti, kdo more popisati oih tigrov Vpitj tvojo grozo?! Ponci vstane, dvomba in pa se ponavlja ko vriski lač- strah se vležeta na njegovo čelo, pomenljivo pomoci Izroči nam Jezusa, na križ ž njim SVOJI „J.CIV70I. , u«. « Ujltu. Mogoče mi ni bilo dalje poslušati, poklicala sem » d roki v umivalnico, rekoč: Jaz sem nedolžen krvi tega pravičnega!" Naj pride nad nas in nad naše otroke" sužnjo in jo poslala do sopruga s prošnj > da odgo- mi vorili so nespametni Judje, in pritiskali so do Jezusa in dovolil kratek posluh. Koj zapustil je sodišče in přišel ga vlekli od tod — spremljala sem z ocmí njega k meni. Padla sem na kolena pred njim rekoč: „V imenu je šel v smrt 7 ki kmali so mi očí otemueie, ko- vsega, kar ti je ljubo na svetu, vimenu najinega otroka, leni ste mi odrekli svojo službo, srce se mije ustavilo varuj se, da ne boš kaj pripomogel v smrt modrij ) kteri in mislila sem ; da f umrjem podoben neumrjočim bogovom; viděla sem ga nocoj v jab 7 obdanega z najvećim veličastvom tresel pred njim Ko se zopet zavém 7 stale 7 ko sodil so sužnje okoli mene in rod človeški, kteri se med ne- pocivala sem blizo okna , ki je dajalo izgled na sodno hišo. Pogledovaje tje dol viděla sem na marmorastem srecnimi sencami v gorečem březnu spoznala sem obraze stebru sledi prelite krví. „Tukaj so z bičem tepli Na-vseh, ki zdaj zahtevajo njegovo smrt. se ne dotakneš njega z gr ko njegove krvi naklonila bi ti pogubljenj 7 var u ] sama se da zarenca" rekla u kaplj I4UIVUVU A vat c* J6 uv>u» u VA L j j CA 9 l UOa pilVAÇ/H^« JJ L IX tam so mu glavo 3 t-njem ovenčali, in vojščaki so ga imenovali „judovskega kralja" ter so ga tepli v obraz." „Zdaj umira" — mi pové tretja. Vsaka teh besed mi je padla na srce ko kapljica stopljenega svinca. Vse te krvave prigodbe so poviše-vale mojo žalost in čutiia sem v smrtnih težavah, ki so mi grudile srce, nekaj čeznaravnega. Nebo je bilo enoglasno mojemu srcu, temni oblaki so ga pokrivali, viseli so blizo zemlje, in belkasti bliski so jih sèmtertjè dělili: neka sužnja. Druga pridene: In 77 dar mi ne bo mogoce rešiti ga vori Ponci 7 mskih prijatelj dgo malo tukaj > in kaj premore slabi ta podpor proti narodu , kterega , draga bod pri peklenski duhovi navdihujej Klavdija, pojdi na vrt, moti se z otrokom miru niso ustvarj 7 7 tV0J da bi gledale take krvave podobe oči << Zapustil me je, in bila sem v smrtnih težavah. Jezus je se zmiraj stal pred sodisčem, in zanicevali in zasramovali so ga vojščaki in vse ljudstvo; nič ni bilo enako njihovemu sovraštvu, ko nebeška potrpežljivost trpečega Nazarenca. Ponci vsedei se je vès zamišljen na svoje seda mesto , hrumece še pred kratkem , molčalo je kakor da bi smrt po njem hodila. Nepopisljiv strah priklenil me je na sedalo , stiskovala sem svojega sina na srce in čakala, al vedila nisem česa. Proti deveti in vpitje 77 k* v • rizaj ga" ponavljalo se je še strašnejše ko popřed. — Navada bila je v Jeruzalemu, da je oblastoik o veliki noči oprostil kterega jetnika, skazaje milost in dobrohotenje cesarjevo, in ravnal je v tem djanji po uri se je nebo še bolj steranilo in grozoviten potres je zemljo majal, zraki so tožili in zdelo se mi je, kakor da se svet pogreza v svoj prejšnji nič. Zgrudila sem se na pol mrtva, ko ena mojih suženj dekle judovsko občini volji ljudstva. Zapazivši morda v te navadi re 77 stopi v izbo in vsa prestrašena zavpije Poslednji dan je na3topil, tempeljnovo zagrinjalo silo za Jezusa, Ponci reče: se je pretrgalo , osup kraljuje v svetiscu 7 grobi so se t „Kterega hoćete, da osvobodím: Baraba ali Jezusa ki se imenuje Kristu?" „Hoćemo Baraba" zavpiia je množica. Baraba bil je tat in morivec, in krivice njegove bile so znane vsej Judeji. Ponci odprli in pravični, ktere je Jeruzalem umoril, so se a rece na novo 77 In kaj hočem storiti z Jezusom? t • imenuje Kristus? njim ki se prikazali; Božja jeza se razprostira povsod, ko neu- gasljiv ogenj Vrtělo se mi je v glavi pri teh besedah, vstala sem in opotekaje se, sem iz sobe šla; al zunaj sem srečala stotnika, kteri je dovršil krvavo moritev ; bil je vojak , ki se je postaral v vojskah zoper Parte in v 77 71 Na križ ž njim t" z Ed njim In kaj vam je vendar storil? nikoli ni drznejše srce tolklo v mocnejsih prsih tem hipu bil je bled in trese se od živega kesanja in straha. I« ijihov odgo bil Je 77 na križ 7 na križ Mislila sem ga kaj poprašati 7 hitro je mimo Ponci bil je vès pobit kov je skoraj vpitj m tuli V ze ugalo njegovo oblast 7 nje krvoločn blast rimskeg mene šel ves zmešan vedno govoré: „Tisti, kterega smo umorili 7 bil J0 v resnici Božji sin |<ř Stopila sem imena, kterega je zastonj zalemu druge brambe, ko videz varoval, ker ni imelo v J svoj slave 7 ajti jščakov vvrstova/o se je našim prapororn malo v< Hrup je zmiraj rastel in nikoli nisem še kaj tacega cula ne v gromovitih jezdiščih, ne v iskrenih prepirih nepopravljivo nesrečo , ktera je bila storjena zdaj v nizko dvorano, kjer je Ponci sedel; z glavo je slonel na roki, břitko zdihovaje: „O Klavdija, zakaj te nisem ubogal! zakaj se nisem pognnjal za tega Pravič-nega; malodušno srce ne bo nikdar več mirú vživalo!" Upala si nisem odgovoriti, ker tolažbe ni bilo za Nič ni na rimskem sodišči 5 kakor veličastno čelo njega, kteri se kdo ni bil miren in pok i motilo občine tihote 7 ko grom 7 kteri Je odmeval imen pod obokom velicega poslopja. Nevihti vkljub přišel je 7 ne ljenje, ne sramotenje, ne mučila, ne pri- star mož v naše stanovanje in zahteval je govoriti s dvorano stopivsi je pokleknil pred Pon- stusa" bliževanje najbritkejše smrti ni raogl jasnosti njegovega pogleda; njegove očí kaliti ki beške so dih soprugom čijem reknČ: „Imenujem se Jožefa Arimatejca in prosím, mrtvi hčerki Jairovi, počivale so na njegovih dovolite, da smem Jezusovo truplo s križa sneti in da 'j... . .. . I l . - - . beljnih, polne neizrekljive ljubezni in rajskega pokoja, ga pokopljem v svojo rako." Ponci ni vzdignil očí, al Gotovo je bilo, da je trpěl r trpěl je z Ijem ř in dovolil je, rekoč: „Le storite!" Stari mož je šel in M viděla sem , da ga je čakalo nekaj žen zavitih v za- Kakor popřeje je tudi pozneje najraji v Topolah živel grinjala. Od tod je on vso lepo kneževino vladal. Topol je bila Tako je minul nesrečni dan. Jezus bil je poko- njegova prestolna varoš (mesto). Lego ima res kaj lepo,, v pan straže rako , vsekano v skalo; pred njo so postavili jo vum, aaaui ov voo oruo^o y*»»i m mesu*, precej pro-tretji dan je vendar vstal iz groba, slovec storno mesto, akoravno je malo mestice. Štirivoglat Je tudi y kakor so vse srbské vaší ín mesta. precej pro kozmagavec; vstal je, kakor je prerekoval, m pokazal trden se je mnogoterim osebam. Priča tega so bili njegovi grada je zopet štirivoglato, veliko in trdno zidovj grad ima, na vsakem voglu grada je stolp. Okoli Vse učenci, ki so potrdili s svojo krvjo vse, kar so govorili, izgleda ko neka mala trdnj Od tega časa se nič ni izšlo mojemu soprugu po cerkvico pri gradu Mesto ima tudi malo sreči; grajal ga je Senat in celó Tiberi zavolj njegovega obnašanja ; zanicevali so ga judje, čeravno je bil vstre- turške vojske in bitke med Srbi in Turki gel njihovi strasti, daljno življenje njegovo bilo je Od Topol, ki so mi v spomin izbudile vse strašne pred T *** UJVV. KJM.KTM. XU. XUlttl, in mi pel oči postavile vse srbské divne junake, jo krenem po ko britkost in žalost. Kar tiče mene, živela sem v veči lovozni poti na levo proti mestu Aranželovcu. Vso šamoti ko popřed, Salome in Senida ste me le težko pot od Kragujevaca do Aranželovca nisem druzega videl ««ÍUV/H w ~ ----- ~ ----—^-------r -----O J ---------------------~ A V» ~ v. £ ^ videli, mene, ženo njega, kteri je bil rabelj njunega kakor hoste, po hostah svinje in cigane , povsod lepo, Boga. Njuni krotkosti vkljub viděla sem kako Je pa rodovitno , malo obděláno groza spreletavala pri mojem pogledu, in kmali sem si ske ograje. Aranžel odrekla veselje " ~ ......... mlj in povsod velikan l UJVJVUl ^V^lVVl«, -- - ^ O J --. v. .. « w . „ ' obiskovati. Sama sem ostala in Leži globoko v žlebu vode Jesenice dobre dve uri od Topol y ima ktere lep mi Je cerkev nekoliko lepih hiš, mnogo štacun z blagom "za kmete vedno premišljevala nauke Nazarenčeve, Salome razlagala in ktere sem si v hipu zapisala. Draga kaj lep nov grad ima in imenitno lekovito kislo vodo y r Fulvija! kaj je filozofija in modrost vseh modrijanov proti naukom, ktere je Bog sam učil, in kteri dihajo zato Srbii poleti tukaj bolnikov vse polno iz raznih kraj y tolikanj ljubezni, globosti in večnega mirú in prebirati je bilo odslej edino moje veselje Aranželovcu me je kapitan srbski kaj dobro jih brati sprejel; pri njem sem se truden dobro okrepčal in in roki poČil Pri večerji mi pripoveduje kapitan o strašni hu ill pre UH »U JC UHU UUOIOJ CUiUU IIIUJO VCOCIJO , XXI xx > vvviji tul j^ii^vr^uujv cv p1 Lcll_l 01 in oči vzdigovati proti nebesom iskaje njega, kterega dobii peterih razbojnikov, ki so člověka ubili On mi so nedolžnega umorili,, to je bila edina moja tolažba ! Nekaj mescev pozneje je Ponci svojo službo zgubil ter poklican bil nazaj v Evropo pripoveduje to-le. „Dve uri od tukaj je velika vas nekemu seljaku pride opolnoči pet našemljenih razboj r y hodé od mesta do nikov, ki zahtevajo od njega (pare) denarja; siromak mesta seboj nosil je neizmerno breme britkega kesanja. je imel samo tri_cekine; on jim jih podá; oni pa tem Povsod sem ga spremljala (tudi žena nesrečnega Kajna niso bili zadovoljni, ter je hodila s soprugom); kaj je moje življenje pri ogeni y mečejo žrjavico ga pocno mučiti, vržejo ga na nJ njem? Nagnjenje in zaupanje je izginilo, on meni druzega ko pričo in živi spomin svoje ÍHHIhííéhíbmh ■■■ ne vidi v krivice, in in mesó po nogah in rokah; pa denarj daj hajd ! s sekiro po gla mu štržejo z nožmí kožo ne in povsod, m ga jnu — si ne upam obraćati Utl XV lilCLIIU, pUVAVWC» ÍV l V Cl ^ JW j-Liv/XMi qIVUHU A-IJ ^ '-j v oiu , iiau vega križa, na kterem je bil pripet Nedolžni in Pra- kterim je eden razbojnikov z napeto puško stal; gledati oči k njemu, podoba krva- To strašno muko je moral gledati njegov sin dobije ubij ej o t ki vični, se vzdiga med nama; pretresem se, ko čujem jo je mogla njegova žena in dva mala otroka njegov glas, kteri je izrekel sodbo, in ko pri kosilu sta v neki kot glave skup stàknila in z ročicami oči pa sužnja prinese umivalnico bi roki umakal v vročo kri. y zdi se mi vselej y kakor da stiskala, da ne bi tudi Moj sin, Ijubljenee moje duše, je umri, xa.u- Saj je bil dedič nesrečnega imena bojniki grozili: ne samo očeta, nego mater, otroke in plakala gla skrij jih našli; kajti otrok misli si oči zatisne, da ga potem nihče y ako vidi y pa tresla so se nek nedolžna otročiča ko šibe, ko so raz- nisem po njem ! m nama , ivaj il pu v suu eso i a^pi uouiaju jviioijaiijo , \j\ji\j j. mi uim« ^v/^i*. tukaj sem ter tje slišim z grozo izrekati ime mojega so- nesrečnega očeta mučili v svojo srečo je ubežal povračilu , ktero hodi za kajti povsod se razprostirajo že kristjanje, celó vse bomo še to noč na ognji spekli, ako denarj daste. Pa hvala Bogu! do tega ni prišlo; predolg ne so ? dan je pruga Zvedela sem tudi, da so učenci Jezusovi, predno počil in razbojniki morali so naprej. Al Bog sam jih je dal pravici v so se ločili in šli narodom oznanjevat sveti evangeli, postavili v svojo vero maščevavne besede: Trpel pod Poncijem Pilatom." roke be lil niki Padel je med tem sneg in nekoliko mlj . „ - ■ po Zena nesrečnega moža, ko so pobegnili razboj hiti ■ ,, îrpei pou jroncijem niaiuui," 1 , uin županu (kmetu). On brž brž pokW Prestrašno to prokletstvo se bode ponavljalo od selo na orožje, kajti vsak seljak je vojnik, pa hajd veka do veka! Bog te obvarji, draga Fulvija y jokaj z mano nad sledu eden izmed za njimi. Vso pot po sledu se je vidělo y da menoj, in Bog razsipaj nad tebe vso srečo, ktero sve si voščili nekdaj, druga drugi. Bogom vekomaj!" pale bojnikov eno opanko raztrgano vse ! po ima k aj ti líiLuuu ± zj KJ kjj uii\v v v^ iav^ îa^iii^auv y xvajux se je dobro v snegu poznal. Kake pol ure daleč vseh pet v eni hiši dobijo, in res je eden imel opanko raztrgano zdaj Ozir po svetu. Pisata iz Srbije o Srbii (Dalje.) Kmali po mojem dohodu v Kraguj pravijo, da ga ubili niso umri. se tajiti ni dalo hudodelstvo i da je y to od starosti nagloma Jaz sem jih vse težko okoval in jih imam tukaj v gradu zaprte; vi bote pa jutri mrliča videli in nam povedali, kako m kaj končá kapitan kola Drugo jutro rano bila je nedelj decembra Konj praznik sv. Ni zasedem in jašim s pandur me je jem na mesto uboja. Pandur se je na konji pogostoma načelništvo okrožno poslalo 12 ur naprej v neko selo, prekriževal in svete besede izgovarjal. Molil je jutranjo so nekega razbojniki ubili. Jašeči konja se podam molitev. Po ozki stezi koračiva v hribe in kmali pri-s pandurjem (bričem) na to pot. Sel sem po cesti kroz deva v strašno temno hosto, kakoršne še rikoli videl mesto Topol ija^oi/v Avpvic, ki stoji pa preuoj visuivu ua. uuigeui, uisciju in ivi ae inciiua uaiiaja sauiu pu oruii. vjrusu, ii.u rodovitnem hribu proti solncu. ^Znano je, da so tukaj sveča ravni hrasti in bukve, kterih vrhov sem komaj pa precej visoko na dolgem, nisem in ki se menda ahaj samo po Srbii. Gosti, ko živeli stariši slavnega junaka Črnega Jurj je izgoj„u il, vvi IUROJ JO piiuoi x ui ivo uapauau , u«* ocuju iviuz» icuiiiu oictuiuc iu uieiatiiiii pi jim je v nekoliko letih vso lepo kneževino srečno vzel pridemo vrh hriba na visoko svitlo polj bil od tukaj je pričel Turke napadat tukaj da dogledal, so senj mi nebo zakrivali. Po dve uri dolgem ja kroz temno slanine in mastnih pleč polno hosto in v m jit vseh mest in trdnj dali svojim junaštvom spodil. in širjavo vidimo po vsem ograjenem polji raztresene 121 hiše. Odjašiva kar pri prvi hiši in stopiva v vežo. In zadela sva jo. Na sredi veže pri velikem ognji je bilo vse polno ljudi praznično oblečenih. Pražna obleka srbska je taka, kakor delavna; iz domaćega platna in sukna je ta in una; razloček je samo ta, da se o praz-nikih ljudje v oprano obleko preoblečejo, in da ženske denarja obesijo na vrat in na glavo. — Ljudje tukaj iz daljnih vasi ne morejo v cerkev, ker cerkve so večkrat po 3, 5, 6 da, do 7 ur dalječ ali pa še več. Zato se ljudjé o praznikih in nedeljah v veži okoli ognja o božjih rečéh pogovarjajo, in priprosti oče in stara majka svoje otroke v kršćanstvu podučujeta. Pod turško vlado v Srbii celó nič cerkvá ni bilo; narod ni nikoli božje besede slišal; učili so se krščanstva drug od druzega, kakor se v daljnih selih še tudi dan danes učé. In vendar! kak junak je Srbin vselej bii za brambo svoje vere, ktere ga je le priprosta stara majka nekoliko učila. Nekoliko pravim, ker sama nič ni znala; alto nekoliko je Srbin vselej svojo hrabro mišico z mečem v roci bránil, in zato nekoliko je na boj nem polji krv prelival in slavno smrt storil! (Dal, prih.) Dopisi« Iz Dunaja. —o— Čitateljem „Novic" dobro znani in s srebernim križem za zasluge umnega gospodarstva ovenčani g. Mih a Vizjak iz Teharjev na Stajarskem si je na potovanji svojem v Pešt izprosil čast priti pred Njih Veličanstvo cesarja, da se zahvali za milostljivo podelenje sreb. križa. Vrli Vizjak ni mogel dosti popisati, kako prijazno so ga v sredo sprejeli cesar. To je tedaj v kratkem že tretji Slovenec kmetiškega stanu, ki je bil pri Njih Veličanstvu. V Celji 6. aprila. = V 1. listu letošnjih „Novic" sem pisal, da ste celjska in brežka srenji po ukazu c. kr. namestnije v sejah 6. in 9. decembra svoje misli izrekli, kako naj bi se celjska glavna š o la zastran učnega jezika imela uravnati. — V seji mestnega odbora 20. marca t. 1. se je naznanil ukaz državnega ministerstva od 28. februarja 1865 št. 1192, ki odlocuje uravnavo zastran jezikov na naši glavni šoli. V začetku razlaga ta ukaz znana pravila, po kterih se c. k. vlada ravná pri šolah, v ktere hodijo otroci različnih narodov, potem pa za našo glavno šolo sledeče odločuje: „1. Na celjski glavni šoli se mora, kakor tudi mestna srenja želi, pred vsem drugim nemški jezik kot po-glavni cilj in konec učiti; 2. se mora za slovenske otroke slovenski jezik od začetka kot učni jezik rabiti, v gornjih razredih pa, posebno z berilom na dalje iz-obraževati; 3. mora toraj učni jezik za nemške otroke v vseh razredih nemški, za slovenske otroke v prvem in drugem razredu slovenski, v tretjem že bolj — v četrtem pa že brez izjeme nemški biti." —• Ta mini-sterski ukaz slovenskemu jeziku vec pravic daje, kakor mu jih je bil mestni naš odbor privoščil; nasvèt mestnega odbora je bil, da ima slovenski jezik v drugem razredu za slovenske otroke le deloma učni jezik biti, po ministerskem ukazu pa mora v drugem razredu ravno tako, kakor v prvem skoz in skoz za slovenske otroke učni jezik slovenski biti; nasvet mestnega odbora je samo privoščil, da se slovenski otroci v gornjih razredih v slovenskem jeziku le v zmernem obsegu vadijo, ministerski ukaz pa naravnost odlocuje, da se ima slovenski jezik tudi v gornjih razredih na dalje izobraževati, in da ima v tretjem razredu deloma tudi še učni jezik biti. Iz tega ukaza se pa na dalje tudi to vidi, da slovenski jezik za nemške otroke ni več obligaten predmet. Ďrugi nasveti mestnega odbora, namreč, da bi se slovnice vpeljale , da bi se vse nove knjige odpravile, da bi se vselej najboljši učitelj za ravnatelja stavil itd., mu niso bili celó nic uslišani. Ravnopravnosti in djanskim potřebám bolj pravični nasveti brežke srenje so storili, da celjskemu odboru saj vse ni obveljalo. Národna stvar sicer čisto nič ne zgubi s tem, da nemški otroci niso prisiljeni se slovenskega učiti, kajti sila tako nič ne izdá; v se danjih okolišcinah je že s tem nekoliko dobljenega, da slovenski jezik za slovenske otroke obligaten predmet ostane, in da imajo nemški otroci priložnost se slovenskega učiti, ako hočejo. Zastran slovnic pa je do-ločeno, da po pravilih pedagogike in didaktike nemški otroci za uk maternega jezika ravno tako malo ka-košne slovnice potrebujejo, kakor slovenski otroci za uk slovenskega jezika slovenske slovnice, in zatoraj tudi ni ne za nemške otroke nemške slovnice, ne za slovenske otroke slovenske treba; pravilo skoz 12 let že je: v začetku se nima najpopred slovnica, ampak se ima kar naravnost jezik sam učiti (to je z berilom in pisanjem). Le samo za tište otroke je potrebna slovnica, ki se ptujega jezika učijo, toraj za nemške, če se slovenski, in za slovenske, če se nemški učijo. — S tem bi bila naša glasovita šolska pravda za nekaj časa pri kraji, ako bi že zopet ne bilo toliko govorjenja v različnih denunciacijah. Naši nasprotniki naj bi si za-pomnili, in „mutatis mutandis" prisvojili lepe besede, ki jih je naš gosp. Karl Zima na svoji novi hiši v kam-nito plošo z zlatimi črkami dal zapisati: „Jaz sem slovenski rojak, pa vendar iz srca podaj am po- štenemu Nemcu roko v imenu Gro spo do vem." — V naši čitavnici smo imeli 19. marca in 2. aprila besedo s tombolo; pri prvi besedi se je igrala vesela igra „Strup", pri drugi pa „Filozof". V prvi igri ste zopet dve zali gospodicini vnovič na oder stopili, Barbka in Micika, in čeravno ste njuni nalogi lo bolj majhni bili, ste jih pa s toliko većim veseljem, prav živo in iskreno igrali in si prvi hip srca poslušavcev pridobili; v drugi igri je bil pa dr. Ferko novinec. Le kmali zopet! Drugi igravci in igravke so bili znani, in so svoj napredek prav očitno pokazali. Da so se . pa pri nas slovenske igre sploh mogle začeti, in da so se tako zelo prikupile, se imamo gosp. Edvardu Jeretinu zahvaliti; hvala mu! Za prihodnjo besedo se pa že veča druga igra „Dobro jutro" pripravlja, kar se imamo zopet Ie gosp. Jeretinu zahvaliti. — Da pa ne hvalimo vsega enostranski, moramo dostaviti, da smo tako imenovanega koncertalnega delà letošnjo zimo pri besedah naše čitavnice večidel milo pogrešali. — Ker sedaj vès svet zoper presilne davke toži in da od vsake stvarce že mora davek ali štibro plačevati, tukaj častitim bravcem tri vrste iz nekega ženitnega pisma, ktero je bilo 19. januarja 1863 vŽavcu narejeno, naznanjam zato, da vidite, da vendar le ni treba celó od vsake stvari davka ali pa štempeljna plačevati. Glasi se §. 8: „Geben sich die Brautleute gegenseitig das sowohl vor, als nach de m 1. Jànner 1863*) gebiïhrenfreie Versprechen der ehelichen Liebe und Treue bis in den Tod." Iz zgoniske županije blizo Trsta 7, apr. Nas Primorce močno to veseli, da so naši c. kr. kantonski uradniki iz Sežane že mnogo dopisov in povabil v slovenskem jeziku v našo županijo poslali. Od vrlega gosp. A. Del ko ta je pred malo dnevi županija dobila tudi mnogo natisov v slovenskem jeziku , ki so ji poprej dohajali pod imenom „Rapporto di Sigillazione". Nikoli poprej ni še přejela kaj takega. Posebna hvala in čast gré pa našemu c. kr. okrajnemu glavarju gosp. Golja tu, ker je sam osebno priporočal, naj župani, kakor jim je drago, dopise podajajo ali po slovenski *) 1. januarja 1863 je namreč »nana nova čtempaljska postava svojo moć zadobila. ali italijanski, ali nemški; vsako mu je drago, in vsako bo rešeno tako, kakor se mu bo podalo. Tedaj dragi naši župani, kdo je tega kriv, da Slovenci dobivamo nemške in laške dopise iz uradnij? Mislim, da sami župani. Zatega del ljubi možje: nikar se ne sramujte lepega maternega jezika in kar je v prid in dobro narodu in domovini. Ne zabité, da je Slovenec in jezik njegov toliko vreden in toliko spoštovan kot vsak drug! Učenik. Prosek 7. mal. travna. Neki velikodušen gospod si v „Slovencu" mnogo prizadeva , da bi si kmetje tr-žaške okolice napravili sami svojo čitavnico, in se buduje nad dopisnikom iz tržaške okolice v 10. listu „Novic", češ, da ne pozná ondašnjih razmer. Al ravno jaz moram pritegniti „Novicam", da ravno tržaški gosp. dopisnik v „Slovencu" ne pozná celó nič ne tržaške okolice, ne njenih prebivavcev, če prav trdi, da jih pozná in da mu je ondi domovina. Vprašam le dopisnika: koliko se neki že nahaja po Slovenskem takošnih či-tavnic, da bi jih bili sami kmetje osnovali? Mislim, da nobene še. Kako to, da se zahteva od nas kaj tacega, kjer so kraji najbolj revni? Komú ni znano, da skoraj tretji del tukajšnjih prebivavcev se živi le od dnine, ali, kakor pri nas pravijo, od žernade; kar je pa gospode po okolici, je večidel vsa potalijancena; nekteri so celó pravi italianissimi ; od takih pa se je malo na-djati. Pa tudi duhovni gospodje ne marajo dosti si glave beliti, ako so precej oddaljeni od mesta; bližnji pa so tako vsi vpisani v tržaško čitavnico. O mali pe-sici ostalih pa je vprašanje, ali so vsi tako vneti za narodne naprave, kakor dopisnik želi. Kmete, ki bi mogli kaj žrtovati za osnovo lastne čitavnice , žalibože lahko na prste seštejem, pa tudi ti so deleč saksebi. Nikakor ne tajim , da se ne nahaja več domoljubov, kteri goreče ljubijo svoj materni jezik in se zavedajo svojih narodnih pravic; al materialne podpore nam prirnanjkuje! Tudi mi sami smo se že davnej pred pomen-kovali o napravi Čitavnice; al preslabi časi so! Da dopisnik ne pozná tržaške okolice, kaže tudi to, da pravi v 21. listu „Slovenca", da možki nosijo še narodno obleko, kakor mestni vojaki, in da jo večidel dobivajo na stroške mestne gospode. Ne znam, ali bi se smejal ali miloval dopisnika. Kakošni mestni vojaki so neki to? Jaz jih ne poznam, pa mislim, da tudi drugi jih ne poznajo. Ti možki, ki jih šteje dopisnik za mestne . vojake, so narodna straža tržaške okolice (milicia territoriale) ali pa kmečki batalijon, pa nikakor mestni vojaki, kteri ne dobivajo narodne obleke, ki jo še dopisnik vidi samo pri teh možkih, od mestne gosposke, ampak si jo morajo sami kupiti. To mu lahko spričam, ker sem tudi jaz še kakor naddesetnik pri omenjeni straži, pa nisem še doživel, da bi bil kdo kaj dobil zastonj ; le glasba in trobentači dobivajo obleko, drug nobeden. Kar trdi dopisnik zarad plesa, da je slišal od nekega odbornika, da se sme le v fraku in surki plesati, je tudi s trte zvito; saj sem jaz z lastnimi očmi videl plesati take, ki niso imeli ne iraka ne surke; imeli so svojo pošteno obleko , in nobeden jim zabavljal ni ; celó jaz sem se nekterekrat zasukal v svoji narodni obleki, pa vendar mi ni branil noben odbornik, da ne smem. Pa bi tudi grdo bilo, ako bi se zabranjevala narodna obleka slovenska — čemu potem narodna čitavnica? J. Naber g oj, župan in naddesetnik. Iz Senožeć 5. aprila. ?. — Danes zjutraj je bil Nj. eksc. general grof Grune, prvi prijatel Njih Veličanstva presvitlega cesarja, pri našem okrajnem predstojniku zarad pozvedeb tukajšnjega siromaštva eno celo uro v pogovoru. Prepričani smo popoinoma, da je naš dobri predstojnik naše čedalje grenkejše težave, ktere so mu natančno znane ; imenovanemu gospodu prav obširno razjasnil. Velika nada nas tedaj v resnici navdrja, da dohod visocega gospoda ne bode ostal brez zdatnega vspeha. Vsaki dan oblegajo črne belo mešane čete siromakov tukajšnji grad, kjer okrajna gosposka milo-ščino deli. Groza je viditi plahe in zagorele, suhe obraze revežev v obleki, ktera jim še njih života za-kriti ne more. — Temveč nas je tedaj v razjasnili! dr. Tomana v 14. listu „Novic" osupnilo to , da nam nobena državna pomoč ne doide zarad pozvedeb iz Notranjskega, ktere spričujejo , „da lakotě se ni bati, k većemu pomanjkanja semena." Da naš visokoča-stiti gospod predstojnik gotovo tako sporočil ni, mi je porok njegovo natančno osebno pregledovanje po vsem okraji , kjer ni našel po hišah, bodi si pri zemljaku ali gostaču, nič druzega v bajti pod jasno streho kot obilo * raztrganih, médlih in usmiljenja vrednih otročičev. Uni pa, ki po svetu blodijo, „da je veči krik kakor stiska", naj pridejo sèm, da potaknejo svoje prste v bridke rane! Saj že samo po sebi se razumeva, če kmet potřebuje semena, da nima tudi živeža, zakaj seme je prvo, kar se pri kmetovavcu po spravljeni letini odstrani, lansko leto pa ni bilo ne tega ne unega. Se dobri kmetje, kteri so v preteklih letih po svoji navadi spravljeno letino komaj drugo leto, posebno žito, za živež nastavili, so letos v stiskah zarad semena, kajti nehoté ga morajo povžiti, ako nočejo se dolžiti in z drugimi stradati. Tudi piče (krme) za to malo živine ni; kar je je bilo, sojo ovce povžiti pomagale , ktere celo zimo in še zdaj v hlevih tičijo, pa vendar so pri vsem tem tako slabotne, da se ne morejo jagnjiti; večkrat gré obojno pod zlo, ovca in jagnje. Ce pa gredó na pašo (po kakih plešah, koder je burja sneg izbrisala), pocepajo in domů jih morejo nositi. — Ravno taka , se bojim , bo tudi z izstradanimi goveđi,, kadar pride na mladico ! In vendar se po vsem tem pre-drzne še kak božji volek ustiti: „bodo se ljudje zdaj saj do zaslužka obrnili!" Kam? — Kmet je na obdelo-vanje svojega bornega zemljišča vezan , tedaj ne more po zaslužku, ako bi tudi bil, in posebno letos se je delo nakopičilo. Kaj pa gostač ? Se bo morebiti pri kmetu ohranil, ko obá nimata nič; — ali gré h bogatinu na kako delo, da si saj živež zasluži; tudi ne! — Zakaj tišti, ki imajo bogatijo , so se djali v večni mir in se pečajo le z obligacijami, da z njih kupone strižejo^ nekteri pa še pazijo, kako da bi živemu revežu kožo priložno slekli. Iz Gorenskega 29. sušca. — Tudi pri nas je dav- karska stiska; marsikteremu preti boben ; ni tedaj čuda, da se vec družin odmenja spomladi svoje domovje popustiti in se v daljni amerikanski svet podati. Namesti živih muh nas še vedno bele južne muhe napa-dajo, — skoraj vsaki dan se nam nov sneg ponuja. Po nekterih selih so strni že pod zlo šle. Po bolj go-ratih krajih je zimska odeja še čez 6 pedi debela. Kdaj neki se bo še preglodala, ako bo vedno tako mraz! Klaje in sploh stelje bo letos marsikteremu primanjkovalo. Spomlad se nam prav slaba, pozna in pusta obeta. Sploh rečeno, nadlogi sledi nadloga! Drage „Novice", ako mi dovolite, vam večkrat pišem. *) M. Vencelj nov. Iz Kranja 7. aprila. — Preteklo nedeljo bilo je v čitavnici naši kaj živo in veselo. Nismo še vidili društva tako dobre volje, kot ta večer. Al se je pa temu tudi čuditi? Nikakor ne! Beseda 2. aprila, zadnja to zimo, bila je po programu ena najmikavniših, zavoljo preblazega namena ena najbolj vabljivih letošnjih veselic. Namenjen je bil namrec dohodek te veselice revežem Notranjcem. Igrali ste se gledi-■. - i - — —i - - ■ ■ ■ — *) Drago! Vred. ščini igri „Svitoslav Zajček" Luize Pesjakove in Su-bertova spevoigra „Advokata." Med igrama smo slišali prvikrat izurjeno pevkinjo gospodičino Murgel-novo, ktera se nam je z milim svojim glasom tako priljubila, da je želimo večkrat slišati v čitavnici naši. Gospá Pec-eva in gospodičina M. pa ste nam prav prijetno igrale na glasoviru iz opere „Rigoletto". Na gledišči-nem odru smo vidili danes nove moči. Dasiravno ste nalogi „Zajčka" in „Stankoviča" že bolj težki , so se vendar vsi igravci tako mojstersko vedli, da jim je do-néla občna in živa hvala, ko je padlo zagrinjalo. Tudi gospodičina M. P., ktera je v tej igri prvikrat stopila na očitni oder, nam obeta še marsiktero veselo uro. Prav iz srca hvaležni smo vrlim igravcem in ljubeznjivi igravki, kakor tudi domoljubni pisateljki za mično igrico. Da bi nam le kmali iz njenega izvrstnega pe-resa došla zopet ktera igra! Spevoigro „Advokata" bi pa clovek res večkrat gledal zaporedoma. Dopadla pa je tudi tako, da ni bilo poprej mirú, dokler se ni ponovila. Petje, igranje, spremljevanje na glasoviru: vse se je v tej igri tako dobro vršilo , da ne moremo si kaj , da ne bi izrekli tukaj v imenu vsega društva vrlim gosp. C. S. P. in D. prisrčno hvalo za njih trud. Tudi čitavnica naša nam djansko dokazuje, kaj skupno st premore. Nikjer ni bilo v našem sicer imenit-nem , pa o terjatvah sedanjosti zeló zaostalém mestu poprej najti enacih zabav in veselic, ki olikujejo duha, razveseljujejo srce brez vsega pohujšanja in ne priza-devajo onim, kteri se jih udeležujejo, nobenih posebnih stroškov. Ni tedaj čuda, da se čitavnici vedno več pri-jatlov pridružuje , in da tudi taki, ki se ji še vedno odtegujejo, lepo prizadevanje čitavničino priznavajo. Tudi preblagi namen je dosegla čitavnica naša s to veselico. Ker je namreč gosp. Jožef Blaznik tiskal vabila brez plačila in je čitavnici tudi od druge domoljubne strani došlo velikodušno darilo za te siromake, je mogel čitavničini odbor si. deželnemu predsedništvu izročiti 85 goldinarjev a. v. v podporo siromakom Notranjcem. Da so se le čitavničini udje vdeližili veselice, mislimo, da ni nam treba Še dostavljati. — Vrli naš ro-jak gosp. Leopold Jugovec, trgovec v Aleksandrii v Egiptu, je naši čitavnici v podporo daroval 30 goldinarjev. Kaj ne, da je to pravi domorodec, ki daleč od svoje domovine se vedno spominja svojega naroda in djansko podpira vse naprave, ki bodo pripeljale slovenski národ do boljše prihodnosti. Slava mu! — Izredni občni zbor je izvolil gosp. Franceta Dolenc-aza čitavniškega denarničarja. — Naši Sokolovci si že tudi napravljajo na prav prijaznem kraji telovadnico. Upamo, da vam bomo mogli kmali tudi o napredku tega društva koj sporočiti vesele novice. Na zdravje ! Iz Ljubljane. V seji mestnega odbora 8. dne t. m. naznanja župan pred vsem drugim, da c. k. drž. ministerstvo je řešilo v pritožbo mestnega odbora tako, kakor je želei odbor: St. Jakobska mestna šola prejme tedaj pravico, tudi privatne učence veljavno izpraševati, ker tudi tej šoli — pravi ministersko pismo — po pravici gré vse zaupanje. Ne vemo, ali je c. k. normalka si hotla prilastiti kakosen monopol ali kaj ? — Odbornik žl. dr. Kaltenegger je razložil račun realke za leto 1863; potrjen je bil z vsemi predlogi, ki jih je nasvetoval poročevalec. — Odbornik dr. Schoppel je poročeval o zadevah mestne cestnine (to je, ti-stega krajcarja, ki ga dobiva mesto za tlak) in nasvetoval , naj se namesti za 3 leta naprej, zahteva dovolj enje te cestnine do konca 1871. leta. Po mnozih po- menkih, kterih so se udeležili odborniki dr. Orel, Horák, Schwentner, Rost, Debevec, Holzer in žl. Kaltenegger je obveljal predlog poročevalcev. — Ponudba gosp. Schwarza, da za 60 oralov Golovca plača 2000 gold., se danes ni še mogla rešiti. — Tudi predlog finančnega odseka, naj se oskrbovanje mestne dre-v es nice predrugači, je izbudil živahne pomenke, kterih so se udeležili odborniki Blaznik, Debevec, dr. Bleiweis, dr. Orel, Malič, Rost, žl. Kaltenegger, Schwentner in Horak. Sklenilo se je, naj ostane drevesnicakakor je bila, ker je potrebna in dober kup. — Zadeva revne, vdově Markelnove o najemšcini neke mestne kolibe je bila za vselej pokopana. Requiescat in pace ! — V seji odbora za uboge No tra nj ce, ki je bila v pondeljek, je Njih ekscelencija c. k. deželni poglavar baron Schloissnigg odboru najprej naznanil, da se je snidel z nalašč iz Dunaja od Njih Veličanstva cesarja poslanim gospodom grofom Gùn-om v saboto v Postoj ni, kamor so bili sklicani tudi kantonski predstojniki postojnski, senožeŠki in loški. Tù je grof Grune deželnemu poglavarju naznanil veselo novico, da Njih Veličanstvo cesar je blagovolil darovati ubozim Notranjcem 4000 gold, iz svoje lastne kase, 2000 gold, svetli nadvojvoda Franc Karl, oče cesarjev, 2000 gold, presvetla cesarica Karolina Avgusta, 200 gold, pa svetli nadvojvoda Albrecht. Da je to naznanilo bilo z na-vdušenim veseljem sprejeto , samo po sebi se razume, ker je zdatna pripomoć siromakom , pa tudi potrjenje, da je res nica, kar je o nadlogah notranjih si. pred-sedništvo kranjske vlade že trikrat sporočilo c. k. ministerstvu na Dunaj. Milostljivo obdarovani okraji so se pri tej priči po pismu zahvalili cesarju in rodovini njegovi. Zdaj je tedaj zopet čez 1300 gold, nabranega denarja , iz kterega se bo stradajočim okrajem zraven živeža brž tudi kupilo potrebno seme in sicer: ječní ena 720 vagánov , ovsa 956, fižola 265, krom-pirja 3400, ajde 652 vaganov, za Podkraj 15 merni- kov ječmena, 40 ovsa, 30 koruze. Gospod deželni poglavar je odboru naposled sporočil, cesar se je na mestu revščine sam preprical, da je siromaštvo res veliko; lakotě oslabljeni ljudjé ležijo do 10. ali 11. ure dopoldne; potem se klavrni spravijo na noge in po-vžijejo kakošno korenje ali repo; kmali potem se pa zopet vležejo. Ako take nadloge niso usmiljenja vredne, ktere neki so? — Matičini opravilni odbor je v poslednji seji 9. t. m, vse v red djal, kar pride pred občni zbor 11. maja. Vabila v zbor z dotičnimi dokladami so za tisek že pripravljena. Pri pregledovanji denarstvenih zadev se je videlo, da je do 3. aprila přejela Matica od usta- novnikov 12.826 gold. 10 kr. ; ako se došteje 11.023 gold. 50 kr. zagotovljenih doneskov, ki se plačajo v 5 letih, znaša to skupaj 23.849 gold. 60 kr. Od letnih družbenikov z dařili vred pa je dozdaj dobila 827 gld. 92 kr. Sedanje premoženje znaša 13.654 gold. 2 kr. Udov šteje: ustanovnikov 326, letnikov J355, tedaj skupaj 681, in sicer Kranjce v 415, Stajarcev 180, Korošcev 10, iz Goriškega 11, Primor-skega 8, Tržaškega 16, Hrvaškega in Slavonije 23, iz druzih avstrijskih dežel 17, iz Aleksan-drije v Egiptu 1. — 29. dne t. m. je pri deželnem odboru sreč-kanje obligacij zemljiščine odveze. — Dopisnik iz Ljubljane v „Slovencu," ocitaje po-stopanje učitelja pevskega, ki je po smrti nepozablji-vega Mašek a in Riharja dobil skor ves pevski nauk pri mladini v svoje roke, pripoveduje, ,,da je skušal Riharjeve čveteroglasne napeve na himne in anti-fone odpraviti in vpeljati „unisono" petje psalmov pri slovesnih večernicah in druzih molitvah, .češ, da to ja pravo! Vendar to mu je spodletélo." — Čeravno ne od-rekamo izvedenosti muzikalne g. Nedvedu, vendar moramo reči, ker tudi nam ni cerkvena muzika „terra incognita", da je to res kolosalna predrznost Sicer prede ■ nemo profeta in patria" res ni brez resnice mm 1 . • « . I 9 r* govor „ Ř i h a r ki ga r zavrača „ dienste um den Kirchengesang hatt y al in ostane, zlasti v cerkvenem petji „profeti oà slovenski v srcu svojem nosi in nevolj bavljive besede: „moglich, dass Riehar a ? potem dvojil na Dunaj in v Pešt: kaj čaka Slovan nkraj in takraj Litve, ker frankobrodsk velikonemški parlament bi ne bil deleč ? Zato ni se ve seliti opozicije velikonemških liberalcev zboru hrvaškem in 77 Novice" so že povedale, da čitavnica združena ne ve. užnim Sokolom na ki pondeljek napravi ve- vik-Holštaj v besedo" v tukajšnjem deželnem gledišču v liko „ pomoč ubozim Notranjcem. Pomogle boj tej slovesni besedi najbolje d o m a č e národně močí deželnem gerskem se še nič gotovega Pruska vlada ne bo z lepo spustila Šlez- Govorí se. da sv. Oče iz jih rok papež je v poslednjem zboru kardinalom rekel bo čakal več že y da y pa tudi iz Gradca in Zagreb přidej Notranjcem ljubeznjive gospodičine in pomagala bo tudi na pomoč drugam muzicna d e v i k gospod kapela Po c. polk o ver turi T i t e 1 d v o j v o d L u Ema Tom pncne v besedo skeg Cesar Napol ne da vsa francozka armada zapusti Rim, mar-pred prime za romarsko palico in se preseli Kardinal Antonelli ni vzel reda mehikan- la, ki mu ga je poklonil cesar mehikanski oclpotuj neki v ze z govorom ki ga Ruski časniki trdijo za gotovo 28. t da m. v gi Algie y le zložil Jan. Bile. Muzikalni del se začne z samo drugim „Ostani pri vwouini H u ÍJ U /iUi ^UlíUY V J UC4 J.CtZ.^1 birska kuga je navadni, pa celó hudobni leg si (tifus) pevom B. Ipavčevim „Lahko ki ga poje gospod m eni Angel St J yy tem Po samospevu pride zbor g Utonula", ki ga poje z t Křižko vskega ličini. Za pojete gospod Angela in Gabriel a Stergerj eva opere „Noce di Fig z samospevoma in z orhestrom a Gradca) dvospev iz Mozartové Za dvospevom pride veliki zbor Kdo B u č a r j m mar 9 od Kašp Vid Mašeka Konča se pa muzikalni del z veliko Strakoševo arijo v D' amore giubilo y ki j Stergerj igra vodj đ« v • l.icír (ktej Bob iz Kranj u Drugi poje gospodi del je gledi Gabriel vesela s petjem y ki čitavničini g. Josip Fabj ga je Igrali zložil N ol lij in D r a g o t pevo gospo . Noll g i m n a s t il a BHH^hhhhhmhv pride iz Zagreba) in pa gospodj an o va m D r a h s 1 Tretj bojo: t Mil Grassell i razdelek so g ktere spremlja orhester in Začetek je obHfcHjfc^H južnega Sokola" v treh vrstah y vetljuje bengalični ogenj uri zvečer. Pri kasi se bote tudi Notranjcem na y Kdo 30 kr. Ie mar dobro po 5 kr pro daj ale pesmi „Utonula in igra dvakrat premajh Podoba je, da bi utegnilo „Bob iz Kranjau pa po gledišče ta večer biti iz domaćih in ptujih dežel. Tihi teden je nastopil in ž njim so potihnile tudi debate v zbornici dunajski po veliki noči do 24. dne t. m. Ceravno je málokdo zadovoljen s prepočas- nim postopanjem državnega zbora, je vendar celó mala pešica tacih, ki bi pritegnili temu, kar veliki politikař Denarni zapisnik Matičini. Y drugem letu so k Matici pristopili in plaČali kotustanovniki: Gospod Franc vitez Gariboldi, c. kr. uradnik v Ljubljani........... 10 gold. — kr, ,, Holcer Karl, trgovec in hiani posestnik v Ljubljani.......... 30 „ — n Po gosp. Ivanu Zužatu so poslali kot ustanov.: Gospod Strobl Juli, rudninski ravnatelj v Grižah za svojega sina Strobl-na Fr. v Smartnem pri Litii...... 10 „ — „ ,, Toplak Jože, učitelj v Grižah ... 10 ,, — „ „ Janežič Jak., rudn. uradnik v Grižah 10 „ — „ „ Žuža Ivan, posestnik v Grižah ... 20 „ — n zalétni donesek: „ Jug France, rudn. služabnik v Grižah 2 „ — r „ Križan Henrik, kaplan v Grižah . . 2 ,, — n Gospod Župan Matija iz ilirske Bistrice ... 2 „ — n kofc nstanovniki : ,, dr. Melcer Rajmund, vodja bolniánice na Dunaji................10 ,, — „ ,, Bezenaek Juri, kaplan v Zolcpachu . . 10 ,, — if ,, J. J., ljubljansk duhoven daruje Matici 10 „ — „ Po gosp. dr. Srneću je poslal kot ustanovnik: Gospod Kovačič Martin , učitelj bogoslovja v Mariboru.......... 10 „ — ,, „ Bezjak Janez, zapocetnik staveb v Mariboru za letni donesek .... 2 „ — „ Skupaj 138 gold. — kr. Ce se temu priáteje , kar so kazale poslednje „Novice", namrec ....... 480 „ 50 „ se vidi, da je Matica přejela od novih udov . 618 gold. 50 kr. y Ljubljani 3. aprila 1865. Dr. Jer. Županec. v 82. listu „Laibacherce" trdi ; je „Wanderer" o „ naj bi bil pogleda! kar I ^H Lange Sessionen" pisal v 98. listu, ri debati o sinjskem samostanu, v kteri sta Greuter in Toman tako krepko branila Jugoslo-vane litik", tako nepotreben , kakor misli Milodari za siromake Notranjce. . raz glas. Gospod Zuža Ivan, posestnik v Grižah na aJ 2 gold kr. y ni bil „Excurs auf das Gebiet der áusseren Po- politikar „Laibacherčni" >> >> ioiioxx, kteremu je za J u g o s 1 o v a n e tako malo mar, Farmani v Sostrem.......... kakor za lanski sneg. Toman O V govor, ki med dru- Iz Podfare na sv. Planini poleg Zagorja . . toliko obrekovanih Gospod Anton Pagon, c. k. oficijal državnega ra- Oblak Franc , dosluz. magistr, svetovavec Kenda Stef. , fajmoster v Kaplji na Kor. Podobnik Nace, fajmoater v Preserji . . 2 3 22 23 2 j y 71 77 77 30 10 » » yy yy yy gim možato brani tudi poštenje S1 o e/vflllHIHHHHHii Je bil tak, da bi ga bila morala ;,Lai- eunstva v Zagrebu 2 77 77 bacherca" vsega priobČiti, ne pa ga oklicati za nepo- trebni „Excurs". Novice" ga prinesó prvi pot. Z dostetimi prejanjimi 56 gold. 40 kr 494 77 77 sejah preteklega tedna je zbornica končala proračun za šolstvo in bogočastje in deloma tudi financů e g a ministerstva. Vse Slovane naše Avstrije je osupnil govor veljavnega Štajarskega poslanca dr. Kai-sersfelda, ki je 31. sušca dosti odkrito razodel program nemških in magjarskih liberalcev; uni imajo na zastavi svoji zapisano „veliko nemčijo", ti pa „magja-rizem", — to je tisti dua lizem, kteri bi bil najveća nesreća Slovanom avstrijskim. Ako bi se parlament 550 gold. 40 kr, in 2 zlata po 5 frank Listuica vredništva. Gosp. J. G. v P: Kar je zlomljenega, odrežite; krvavenje pa z mrzlo vodo ustavite. —-. Kursi na Dunaji 11. aprila. 5 % metaliki 71 fl. 55 kr Narodno posojilo 76 fl. 40 kr Ažijo srebra 106 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 17 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.