23 Naši dopisi. Iz Vipave 18. jati. (Kratek odgovor.) „Slov. Naroda" 10. štev. ^Sokolovega poglavja" zopet prinaša neki skovan dopis, v katerem tukajšnjega, „lucu3 a non lucendo" imenovanega ,,telovadnega" društva ^Sokola" glavni „korespondent" svoj ponosni ,,mi smo mi!" naši čitalnici v obraz meče. Na to brez daljne polemike odgovorimo to, da so za časa »Sokolovega" vzbu-jenja tukajšnji prijatelji društvenega življenja z denarnimi doneski radi prihiteli na pomoč , da se oder napravi itd.; ne misle takrat na to, da bode v poznejih -časov nemili dobi kedaj ta občna družbina naprava izključivna ,,Sokolova imovina" postala. Rodoljubov radodarna podpora za ustanovitev odra bila je res pokolu" v rabo njegovih predstav, ne pa njegovi izklju-<$ivni lastnini namenjena. Ce bi to tako bilo, bi se bili morali ,,Sokolovi" penezi bolj zabliskati, kakor pa drugih. Pa naj bo! Čitalnica si želi svoj ljubi mir ohraniti; ona ne išče razpora, ampak hoče po svoji moči razvijati lepo družbino življenje, katerega si sicer ne na „ visoko dvigajočih se perutih" , ampak ponižno pri tleh staro-veljavne značajnosti iskati želi. Sklep vseh razgovorov bodi naj tedaj ta: ,;Sokol" na svoje — ,,čitalnica" na svoje! Iz Belokranjskega. (Koprivniški J}purgelmojsteru — Janez Krstnih.) Pri nas Dolencih se še zmiraj tu pa tam o živinski kugi kaj malega čuje, iz Novega mesta tudi o kozah, zavoljo katerih imajo naši učenci do 27. t. m. počitnice, vendar pa ljudje bojda za njimi ne mrjo. Naši Kočevski sosedje unkraj Maverla pa nimajo niti te niti une nadloge; a zato se jim drugih škandaloznih dogodeb ne manjka, vzlasti Koprivniška županija vže dle časa glede novošegnega liberalizma slovi. Pravili so mi te dni zanesljivi možje tovorniki v naši gorici sopet neko dobro, ki je vredna, da se v „Novicah" pozabljivosti otme. Tudi „Narodovcem" bo prav po godu prišla, ker je voda na njihova kolesa. Gotovo bo slavni njih „triumvirat" Koprivniškega župana, slišavši o junaškem njegovem činu, za častnega uda sprejel. Rodil se mu je namreč 11. dne t. m. sinek, ki ga pošlje k fari krstit. Botra naprosi si nekega viteza, ki mu domačini navadno ,,Bizmark" pravijo, sam pa se v svoji učenosti ,(mateista" (risum teneatis!) zove, in si je vže leta in leta s cerkvijo zarad spovedi itn. navskriž. Gospod župnik, kakor sicsr dober in potrpežljiv mož, ga vendar noče sprejeti za botra, ker mu to prepovedujejo cerkvene postave, kajti kdor sam ne izpolnuje krščanskih dolžnosti, tem manj bode on druge k njim napeljeval. Prišedši nazaj v krčmo, kjer ga oče župan radovedno čaka, potoži, česar se mu je pripetilo in česar sta se oba ,,mateista" vže naprej nadejala. Pa kaj ta zadrega liberalnemu županu! Pubaha se: „Nismo bili pri spovedi ne, pa tudi zanaprej ne pojdemo." Na to otroka vzemši reče: ,,Korl soli er heissen" — krsti ga sam; kako — to mi ni na dalje znano. — Čudno je vendar pri teh kričačih, da sami nočejo biti udje katoliške cerkve, pa se kljubu tega k njej zatekajo; menda hočejo, naj bi jim bila komedijantovka! Se ve, da za prestopke cerkvenih postav novoliberalnim županom ni mar, zakaj „mi smo mi, kaj nas cerkev briga?!" Ce pojde še naprej tako, vsaj v Koprivniku kmalu ne bo treba ne g. župnika ne g. kaplana, ker lansko leto se je culo, da si je občinski predstojnik prilastil cerkvene račune, letos vže zakramente sam deli. — Ti pa „Na-rod"! zapiši si Koprivniškega župana pa ondotnega „Bizmarka" poleg Spazzapanovih vojnikov med viteze svoje vrste; bota ti na veliko čast, kakor sta svoji cerkvi na veliko sramoto. Iz Idrije. (Poslano g. dopisniku B. L. iz spod. Idrije.} Na pritožbo v 1. listu letošnjih „Novic" zadevajoča za-ležana pisma na tukajšnji c. kr. pošti, javno izrečem, da je vsacemu prosto se pritožiti pri c. k. postni direkciji v Tr3tu, in da sem vsaki čas pripravljen odgovoren biti za sleherni dogodek na moji pošti. Sicer pa morem že zdaj opomniti, da ni pošta zadolžila onih „sitnost, skrbi, žalostin in škode", kakor se mi očita, ampak da vrzok onih dogodjajev leži zunaj mene, drugod. Janez LeskoviČ, c. k. poštar. Iz Ljubljane. — Kmalu bodo naši kmetovalci slišali tarife zemljiškega davka po novi vredbi. Deželna komisija za uravnavo zemljiškega davka je pretresla tarife, ki jih je dobila od okrajnih komisij. Potrjene ali popravljene tarife bode kmalu poslala okrajnim komisijam nazaj, naj jih na primerni poti po okrajih razglase v razsodbo, ali so pravične ali ne, in če niso, v pritožbo občinam (županijam) in velikim posestnikom. Za pritožbe pri okrajnih komisijah je potem, le 6 tednov časa; potem grč vse do deželne komisije nazaj v zadnjo in konečno obravnavo. Gospodarji! Zdaj tek6 zadnje ure o prenaredbi zemljiškega davka; kmalu boste izvedeli, kako so delale (ceniine) okrajne komisije, v katerih ste imeli svoje ljudi kot zastopnike. Dremali ste veliko; „No-vice" s političnim društvom ,.Slovenija" vred so že leta 1869 začele vam klicati: »pozor!" da ne bode prepozno, in ponavljale so poduk za podukom. Bojimo se? da ste bili nemarni o pravem času. Kar ste morebiti zanemarili dozdaj, težko bode popraviti, a še je mogoče, kedar župani jam pridejo tarife za pregled v roke; zadnja beseda bode to. — (Šole tukajšnje) se še niso začele danes, kakor je bilo napovedano, in po razglasu c. k. predsedstva od 18. dne t. m. jih tako dolgo ne bode, dokler ne odjenjajo kužne koze. Kedaj se tedaj zopet začno? bode oklicano ob svojem času. Po uradnem naznanilu je od začetka koz do 18. dne t. m. magistratu naznanjenih bilo 196 bolnikov, od katerih jih je umrlo 23 (le?); v bolnišnici deželni na spodnjih Poljanah je bilo 18. dne t. m. kozavih L51 (za majhni prostor preveč!), v bolnišnici mestni v Trnovem pa le 19. Čeravno slišimo, da bolniki raji gred6 na Poljane zavolj bolje po strežbe, so nekateri siromaki res čudni ,,svetniki" , da jim v bolnišnici nič ni prav, čeravno jim lOOkrat bolje gre kakor doma v kaki luknji brez vse postrežbe. Začudili smo se pa slišati, da, ker so se koze tudi v jet-nišnici na gradu prikazale, kozave preselujejo iz jetniš-nice v mestno bolnišnico! Vsaj mora jetnišnica tudi svojo bolnišnico imeti, ker ima svojega zdravnika, in ni prav, da zadrege dela zdaj mestni bolnišnici. — Sploh v več krajih naše dežele razsajajo koze prav hudo ; at tudi po mnozih druzih deželah jih je toliko, da zdravniki že veliko let ne pomnijo toliko te kuge na enkrat po svetu. — Lakota in dragina, kuge človeške in živinske, in pa brezverski liberalizem: vse te 3 nadloge tepo človeštvo zdaj na enkrat; še vojska naj pritisne, potem pa bode ,,napredka" na kupe! — (Za babice) se v tukajšnji porodničarski šoli začne marca meseca polletni nauk z nemškim učnim jezikom (zimsko polletje s slovenskim učnim jezikom se konča prihodnji mesec); razpisanih je 6 štipendij po 52 gold. 50 kr., za katere naj se prošnje pri dotičnem c. k. okrajnem glavarstvu vložč do 15. februarija. — (O stanji novega političnega časnika „Slovencau) beremo v 7. listu sledečo veselo poročilo: Bralce „Slo-venca" bo mikalo vedeti, kako stoji z našim listom. Kakor smo že omenili v vabilu na naročbo, je list vtrjen in ima toliko duševne in materielne podpore, da se mu ni bati propada. Začetek je pri vsakem dela 24 težek, zlasti pa pri vstanovljenji političnega lista, kateremu se od mnogih strani zapreke delajo. Zlasti na poštah ima „Slovenec" nekaj hudih nasprotnikov, sicer bi ne bilo mogoče, da ga nekateri gospodje, za katere se redoma odpošilja, dobivajo neredno, ali da listi cel6 zaostajajo. To pričajo tudi opazke, s katerimi so nekateri listi nazaj prišli, ker nikakor ni verjetno, da bi bili take opazke pisali tisti gospodje, katerim se je bil poslal na ogled, ali kateri bo ga bili za prvo četrtletje noročili. Po moči si bodemo prizadevali, da odpravimo to neugodnost. — Naša daljna skrb mora biti, da ga spremenimo v dnevnik. Poglaviten vzrok, da se to še ni zgodilo, je denarno stanje. Pri sedanjem številu naročnikov bi dnevnik veljal 16 gold. na leto, ker odpade 6 gold. samo za kolek in poštnino. Mnogo bi jih pa tako visoke naročnine ne moglo plačevati. Ako nam pa vsak naročnik pridobi še enega, da jih bode dvakrat toliko, kakor jih je sedaj, spremenili bodemo „Slovenca" precej v dnevnik in lahko dajali ga za 12 gld. na leto. — (Katoliško - politiČ?io društvo) je imelo 11. dne t. m. občni zbor, katerega se je vdeležilo nekaj čez 30 udov. Gosp. Flis je govoril od slabih nasledkov liberalizma, g. Močnik pa je dal kratek pregled stanja in delavnosti društva, katero zdaj šteje 'iO ljubljanskih in 110 vnanjih udov. V novi odbor so bili konečno izvoljeni: Kegali, Dogan, Jeran, Močnik, Pirnat, Drašler, Flis, Klein, Potočnik. — (Dr. Suppan in mladoslovenci.) V občnem zboru konstitucijonalnega društva je prvomestnik dr. Suppan direktne volitve pozdravljal kot veliko zmago liberalnega principa in trdno podslombo ustavi. „Pri volitvah v državni zbor — je rekel — se je pokazal neza-celjiv razpor med narodno stranko; en del je slov6 dal verskim načelom narodno klerikalne stranke in že se v mnozih točkah sklada z nami. To frakcijo, ki že boljo pot hodi, loči od nas le še državnopravno in narodno vprašanje. Al popolno upanje imamo (es ist alle Aussicbt vorhanden), da ta frakcija pride do spoznanja , da v politiki ne veljajo sanjarije in da se bode z nami popolnoma zavezala (als Bundesge-nossen anschliessen). Mi (liberalci) pa potrebujemo zaveznikov za hudi in dolgi boj, ki nas še čaka s klerikalci, predno cerkev spravimo pod državno oblast, kajti poleg nje ne more ostati, nad njo pa že celo ne. In to ima biti glavna naloga konstitucijonalnemu društvu letošnje leto." — Res, prav jasen program in odkritosrčno izrečen: boj proti cerkvi, če noče se „podlagati državni peti" — in mladoslovenci njihovi zavezniki! Mi smo gosp. dr. Suppanu hvaležni za to objavo, vsaj mora dovolj dokazov imeti za to, da dr. Razlag, dr. Vošnjak in dr. Zamik so že napol zavezniki ž njim in da bodo kmalu popolnoma. Organu njihovemu „S1. zarodu" je že unidau , zagovarjaje „malenkostniu odstop 130 ? sežnjev deželnega vrta, beseda všla, da, ,,kaj se hoče, če se hranilnica slovenske realke boji? Se vč da: „kaj hoče „Nar.", če realka je nemška!------- Ce se pa dr. Suppan raduje nad takimi zavezniki, prosit! al pomisli naj, da, kakor so se izneverili programu slovenskemu, tako se utegnejo „eines Morgens" izneveriti tudi liberalizmu, in gosp. dr. Suppan naj med drugim le pomisli, kako so se zadnje volitve izvršile na Ceskem in Nemškem, in naj nam odkritosrčno povč: ali res misli, „dass die Verfassung nunmehr steht auf festem Boden"? — (Letošnja zima) deželi Kranjski s snegom se dozdaj prizanaša. Slišimo pa, da od „Zidanega mosta" gori do Dunaja in čez Dunaj imajo že davno veliko snega. — (Goveja kuga na Kranjskem) je za zdaj zopet zatrta. Zatrosila se je lani decembra meseca iz Hrvaškega v 6 krajev: v Cesnice okraja Krškega in v Žužemberk, Srebernice, Jndisčino, Lokve in Staritrg okraja Novomeškega; poginila so v vsem skupaj 4 goveda, pobitih je bilo 21. — (Sedemnajsta slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v nedeljo 25. t. m. Predstavljala se bode domača igra s petjem v 3 dejanjih „Pogumne Gorenj ke", iz časov francoskih vojsk na Kranjskem. Gotovo bode vnanjim domoljubom, ki pridejo na sejm, posebno ljubo, da je dramatično društvo za ta dan odločilo to igro, katera je lani, ko je bila prvikrat igrana, prav dobro dopadla občinstvu.