Pri Tereziji Sagadin v stran 11 Sestržah Priloga: strani 9—11 LETO XLV, ŠT. 15 Ruj, 16. aprila 1992 CENA 40 TOLARJEV Haloška domačija Foto: L Cianl Bomo padli pri grbu? l\a četrtkovi seji ptujske občinske vlade so razpravljali o vrsti dokumentov za aprilsko zasedanje zborov občinske skup- ščine. 21. aprila naj bi delegati predvidoma razpravljali o odlo- ka o zaključnem računu proračuna občine za 1991. leto, skupaj s poročili o delu upravnih organov v tem obdobju. Za to sejo je pripravljen tudi odlok o osnovah in merilih za financiranje kra- jevnih skupnosti občine Ptuj, ki so ga pripravili zato, da bi se izognili pogostim polemikam o tem, da so proračunska sredstva za to nepravilno razdeljena. Kot je znano, občinska blagajna za- gotavlja sredstva /a delo tajnikov krajevnih skupnosti, osebne dohodke delavcev skupnih služb krajevnih skupnosti in za mate- rialne stroške delovanja organov krajevnih skupnosti. Izvršni svet predlaga, da se omenjeni odlok sprejme v dvofaznem po- stopku. Največ so člani vlade na prejš- njem zasedanju razpravljal o po- budi, da se začne postopek za spremembo statuta občine Ptuj, ki se nanaša na uporabo grba mesta Ptuja in stilizirane podobe grba, ki ga je izdelal studio Mar- keting. Iz dosedanje razprave na zborih ptujske občinske skupšči- ne izhaja, da naj bi grb mesta uporabljali za lokalno samou- pravo in upravo, stiliziranega pa takrat, ko se bo predstavljalo me- sto. Doslej se je v samoupravne in upravne namene uporabljal grb občine, skladno s sprejetim statutom leta 1978. Izvršni svet meni, da bi bilo potrebno glede na razprave in sprejete sklepe občinske skupščine spremeniti določbe statuta, ki zadevajo grb občine, saj bo sicer v praksi pri- hajalo do nejasnosti glede upo- rab grba občine in grba mesta. Za to naj se za grb občine določi grb mesta Ptuja, uporabo pa naj skupščina določi s posebnim odlokom. Razprava o uporabi grba je razdelila izvršni svet. Najbolj se je zataknilo pri vprašanju, kak- šen grb naj bi uporabljali pri označevanju kulturnih spomeni- kov. Predsednik izvršnega sveta Branko Brumen je prepričan, da dileme ne bi smelo biti. saj je program promocije sprejet, stili- zirani grb pa je nastal v sodelo- vanju s stroko, konkretno z Za- vodom za varstvo naravne in kul- turne dediščine Slovenije. Raz- prava je tudi pokazala, da ne gre toliko za vprašanje identifikacij- skega znaka, kot za to, ali strate- gijo razvoja turizma v Ptuju tudi v resnici srpejemamo. Zelo poe- nostavljeno razmišljajo tisti, ki menijo, da bomo, če bomo v Ptu- ju zgradili takšen ali drugačen hotel, s tem pričeli razvijati turi- zem. S strategijo razvoja turizma je Ptuju ponujeno veliko, uvrstil naj bi se med pet identifikacij- skih simbolov Slovenije. Kaže pa, da nam bo kot že tolikokrat doslej spodletelo, ker se ne bo- mo mogli sporazumeti glede glo- balnih zadev, saj nam bodo majhne požrle vso energijo in za- gnanost. Ne nazadnje bomo uresničevanje strategije razvoja turizma spolitizirali do takšne mere. da ne bomo več vedeli, kaj je naša osrednja razvojna usme- ritev. Naj spomnimo, da smo se odločili za turizem. Zborom občinske skupščine je sedaj naloženo, da sprejmejo predlog o tem, da se prične po- stopek za spremembo statuta. Skupščina občine Ptuj naj bi tudi pooblastila svojo statutarno-pra- vno komisijo, da pripravi osnu- tek in predlog spremembe Statu- ta občine Ptuj. Morala pa bo tu- di sprejeti natančne sklepe o gr- bu. V izvršnem svetu razprave o uporabi grba nadaljujejo, saj je soglasje potrebno doseči. Svoje so povedali tudi kulturniki. MG. PRVA SKUPŠČINA NEODVISNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Večja skrb zaščiti delavcev Seodvisni siiniiknli Slovenije niso zadovoljni s svojo dosedanjo aktivnostjo, čeprav so v sodelovanju / dru- ^mi sindikati dosefili podpis kolektivne pogodbe in napredek pri pogajanju / vlado ter gospodarsko zbornico. Na prvi letni skupščini so v četrtek, 9. aprila, v dvorani Sarodnega doma v Ptuju ugoto\ili, da niso zadovoljili članstva, predvsem kar se tiče zaščite delavcev in sindikalnih aktivistov. Zato so po sprejetju statuta in stav- kovnih pravil sklenili, da bodo temu posvetili v letošnjem letu več pozornosti. Rastko Plohi, predsednik NSS, je izrazil upanje, da bodo v bodoče vsi sindikati na Slovenskem tes- neje sodelovali, saj imajo vsi skupni cilj — zaščito delavstva. Z nekaterimi sindikati je sicer že sedaj sodelovanje zelo dobro, zato želijo najti stike tudi 2 drugimi. Dragan Černelič, predsednik stranke Sivih panterjev Slovenije, je kot gost razmišljal o sindikalni organiziranosti na Zahodu, kjer so sin- i'^j5ffSi predstavpiki ali zaupniki bolje zaščiteni Prco'Plačevanjem nadrejenih oziroma vodilnih v podjetju. Pri nas pa je žal zaenkrat na tem področ- ju še pravi kaos, čeprav so v vseh aktih zapisane tudi določbe o neke vrste imuniteti sindikalistov. Dolžnost slehernega sindikata je zaščititi delavče- ve interese, in če pride do zapostavljanja le-teh. je treba takoj sklicati stavkovni odbor in ugotoviti, ali je zadeva zrela za dosego želenega cilja s stav- ko ali so dovolj uspešna lahko tudi pogajanja. -OM Dr. Dušan Plut in minister Miha Jazbinšek med ogledom ekološko ozdravljenega velikana v Kidričevem ... ZELENO SREČANJE V TOVARNI ALUMINIJA Moderna tovarna s starimi grehi Zeleno srečanje v Tovarni aluminija v Kidričevem, kije bilo r sobo- to, II. aprila, je v slovenski javnosti vzbudilo precejšnje zanimanje. Do- kaz za to je bilo izredno veliko novinarjev, ki so z zanimanjem spremlja- li pogovor predstavnikov kidričevske tovarne in Vniala s predstavniki Zelenih Slovenije, ki jih je zastopal predsednik dr. Dušan Plut. Pogovo- ra se je udeležil tudi minister za varstvo okolja in urejanje prostora Mi- ha Jazbinšek. Glavni namen srečanja je bil zago- tovo dosežen. Zelenim in širši sloven- ski javnosti so zelo prepričljivo pred- stavili vse, kar je bilo od leta 1985 na- rejenega na področju ekologije. In ve- liko je tega, so ugotovili sogovorniki. Današnja tovarna ni več niti senca nekdanjega velikega onesnaževalca. Tako so po obsežnem projektu mo- dernizacije proizvodnje zgradili mo- derno in ekološko neoporečno elek- trolizo C, lani pa so ukinili proizvod- njo v ekološko in energetsko najbolj problematični elektrolizi A ter proiz-. vodnjo metalurške glinice, s čimer so prenehali uporabljati deponijo zlo- glasnega rdečega blata — halde. Mo- dernizacije proizvodnje aluminija so se lotili tudi v elektrolizi B, kjer po- skusno obratujejo že tri peči. Povsod, kjer je bilo potrebno, so namestili ustrezne filtre, s čimer so za več kot 90 odstotkov zmanjšali emisijo zdrav- ju škodljivih plinov. V svojem ekolo- škem laboratoriju sredi tovarne dne- vno kontrolirajo vse potrebne para- metre in morebitne onesnaževalce okolja. Za kontrolo fluora služi že skoraj leto dni čebelnjak. V okviru ekološke sanacije so pripravili vrsto drugih izboljšav. V prostorih, kjer so do nedavnega izdelovali glinico. so pričeli uvajati proizvodnjo zeolita (ta v proizvodnji pralnih praškov zame- njuje fosfate), vodnega stekla in kalci- jevega silikata. Pričeli pa so že tudi poizkusno sanacijo odlagališč rdeče- ga blata s pogozdovanjem in zatra- vljanjem. Drugi del zelenega srečanja v Ki- dričevem je potekal na terenu, na tri kilometre oddaljenih odlagališčih rdečega blata, ki zdaj že leto dni poči- vajo, vendar še ni povsem ugotovlje- na njihova škodljivost med prodira- njem v podtalnico. Dr. Dušan Plut je po ogledu poskusne ozelenitve haid za Tednik povedal; »Tukaj sem bil le- ta 71 kot študent in pošteno je treba povedati, da se je v Kidričevem iz- boljšala vrsta pomembnih stvari. Ven- dar sta dve osnovni najpomembnejši: zaprta je hala A in začela se je celovi- ta ekološka sanacija tovarne. Vrsta zadev pa je še odprtih, kot recimo sa- nacija odlagališča rdečega blata. Raz- veseljivi so prvi poizkusi pogozditve in zatravljanja. Skrbijo me talne vode, potrebna je stalna kontrola, kajti iz- redno pomembno je to, kar se dogaja pod rdečim blatom. Zavedamo se, da vse ni le problem Kidričevega in ptuj- ske občine, ampak je to celovit, repu- bliški problem.« Tudi dipl. ing. Miha Jazbinšek ni skrival svojega navdušenja nad tem, kar je v Kidričevem slišal in videl: »Moj vtis je sedaj zelo pozitiven, saj je ekološko Kidričevo nekaj povsem drugega. No, v energetsko požeruštvo se ne bom spuščal, obstaja pa velik, celo ogromen potencial za prestruktu- riranje. Tudi deponijo rdečega blata bo treba malo bolje prekriti, saj bi teh 40 hektarov kmalu spremenili v pro- dukcijsko parcelo. O TGA nisem ni- koli imel nekih posebnih dogem, zato lahko mirno zatrdim, da je sedaj to moderna tovarna, ki pa vendarle mo- ra do konca sanirati svoje stare gre- he.« M. Ozmec 2 - DOMA IN PO SVETU Slovesna zaprisega slovenskih vojakov »Svet, v katerem živimo, je še vedno svet nasilja, agresij in \ojaških spopadov. V Evropi smo pričakovali, da bodo devetdeseta leta mirna. Dogodki na ozemlju bitše Jugoslavije, potrjujejo, da oboroženi spopadi še žal niso preteklost. I mira jo ljudje, stari in mladi, tudi taši vrstniki. Mislimo, da je naša skupna naloga pokazati svetu svojo pripravljenost, da si želimo svet miru,« je na slovesni zaprisegi v 710. učnem centru v Slovenski Bistrici tristo vojakom, ki so prišli iz d\anajstih občin Po- dravja, Poniurja in Koroške, potedal član Predsedstva Republike Slove- nije dr. Dušan Plut. Med gosti so bili še predsed- nik slovenske vlade Lojze Peter- le, poveljnik republiškega štaba TO general Janez Slapar, Vladi- mir Miloševič iz pokrajinskega štaba TO Maribor, župani občin, od koder so prišli mladi vojaki, ter njihovi starši, sorodniki in prijatelji. »Od vojnih dogodkov še ni Postrojeni fantje čakajo na podpisovanje zaprisege preteklo leto dni. V tem razmero- ma kratkem času nam je uspelo Cripraviti vse za začetek usposa- Ijanja vojakov. Preuredili smo vojašnice, da bi zagotovili pri- merne razmere za delo in biva- nje. Želeli smo, da služite vojaški rok čim bliže svojemu domače- mu kraju,« je povedal general Janez Slapar. Prvi redni generaciji sloven- skih vojakov na usposabljanju v Slovenski Bistrici je v imenu obrambnega ministrstva čestitke poslal tudi Janez Janša in še po- sebej poudaril, da potrebuje mla- da slovenska država stabilnost, ki naj temelji na učinkovitem de- lovanju parlamentarnega siste- ma, trdni gospodarski politiki, trdni valuti, zaščiti človekovih pravic in vključevanju v civiliza- cijske ter gospodarske tokove so- dobnega sveta. Še posebej je poudaril, da bodo služili enega najkrajših vojaških rokov v Evro- Ei. Predsednik slovenske vlade ojze Peterle je povedal, da sta še pred dobrim letom z Janezom Janšem hodila v Beograd na mu- čna pogajanja, da bi slovenski vojaki vojaški rok lahko služili v Sloveniji. Prvi redni generaciji Dr. Dušan Plut, član Predsedstva Republike Slovenije, slavnostni go- vornik na sobotni svečanosti slovenskih vojakov na usposa- bljanju je zaželel, da jim ne bi bi- lo nikoli potrebno uporabiti orožja ne za obrambno in ne za napad. Sobotno slovesnost so pope- strili s kulturnim programom učenci osnovne šole Pohorskega odreda iz Slovenske Bistrice ter pihalni orkester KUlJ Pošta iz Maribora. Vojaki so bili po podpisu pri- seg nadvse veseli, ko jim je po- veljnik učnega centra major Jože Majcenovič sporočil, da so pro- sti do nedelje zvečer. Tekst in foto: Vida Topolovec TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Ob vsesplošnem veselju, ki je minulo soboto vladalo po sveča- ni zaprisegi prve redne generaci- je slovenskih vojakov na dvoriš- ču 71. učnega centra v Slovenski Bistrici, smo uspeli nekatere vprašati, kako se počutijo v no- vem okolju. General Janez Slapar Rajko Mežan: »V Slovenski Bistrici se dobro počutim. Danes sem še posebej vesel, ker imamo do nedelje zvečer prosto. S svoji- mi novimi tovariši se že dobro poznamo in razumemo.« Stane Jurenec iz Ptuja: »V Bi- strici se dobro počutim, nič mi ne manjka, starši so zadovoljni, še posebej ker lahko grem danes domov.« Tomi Marot iz Poljčan: »Tu- kaj se počutim dobro. Ko bom imel prosto, bom šel večkrat do- mov. Mama mi je obljubila, da bo, če bo imela čas, prihajala po mene. Tukaj smo deset dni in imamo že svoj trdni kolektiv.« Gorazd Meško iz Ormoža: »Trenutno je tukaj še veliko no- vih reči, vendar se počutim do- bro. Ne vem še, kdo je moj šef, bom pa že izvedel pravi čas.« Gorazd Glokovčan z Mestnega Vrha pri Ptuju: »V Slovenski Bi- strici se dobro počutim, še pose- bej danes, ko so me prišli obiskat starši in lahko grem domov.« Rajko Mežan, Stane Jurenec, Tomi Marot, Gorazd Meško, Gorazd Glokovčan Voio: VT in NP Miro Munda iz Spodnjih Klju- čarovcev pri Ormožu: »Vse je v redu, hrana je dobra, s svojimi novimi tovariši sem se že tudi spoznal.« Niko Otorepec iz Poljčan: »Sem blizu svojega rojstnega kraja, vse je »super«, nisem pri- čakoval, da bo tako dobro orga- nizirano. V naši sobi se dobro ra- zumemo, postali smo že prijate- lji, kljub temu da smo prišli iz ta- ko različnih krajev.« Dušan Hauptman iz Kungote pri Mariboru: »Dobro se poču- tim, hrana je dobra, disciplina pa ravno pravšnja. Danes še ne grem domov, ker sem vodja an- sambla Kogras in se peljemo na sejem v Kranj, kjer bomo igrali, potem pa še domov.« Sašo Murko iz Slovenske Bi- strice: »Kljub temu da živim skoraj za ograjo vojašnice, je na tej strani tudi v redu. Dobro se počutim, seveda pa bom šel do- mov vedno, ko bom prost.« Ivan Pogorevc z Vrhloge pri Slovenski Bistrici: »Postali smo že dober kolektiv, lepo se razu- memo. V vojašnici mi nič ne manjka, ko pa bom prost, bom seveda šel z veseljem domov.« Nekateri starši so se z mladimi vojaki hoteli fotografirati z gene- ralom Janezom Slaparjem. Tudi z njim smo se zapletli v krajši po- govor. »Danes se tudi jaz poču- tim prijetno, veliko bolj kot pred štirimi ali petimi meseci, ko smo tukaj pričeli pripravljati pogoje za začetek rednega služenja slo- venskih vojakov. Objekt v Slo- venski Bistrici sicer ni bil tako uničen, kot so bili mnogi drugi, vendar smo ga morali prilagoditi standardom bivanja za naše vo- jake. Ta še ni takšen, kot bi mi želeli, vendar je bistveno boljše. kot je bilo v preteklosti. Trenut- no funkcionira sedem vojaških učnih centrov, pripravljamo še naslednjih sedem, tako da bom osebno nekoliko težje spremljal delo v vseh centrih.« Tudi Lojze Peterle je v sklepni besedi čestital vojakom in vod- stvu centra v Slovenski Bistrici, v katerega — to je posebej pouda- ril, — ima vlada popolno zaupa- nje. Miro Munda, Niko Otorepec, Dušan Hauptman, Sašo Murko, Fvan Pogorevc Obnovljena samopostrežnica Blagovnice v Ptuju Kar težko je verjeti, da je ptujska Blagovnica Mercatorja Izbire Panonije letos stara že dvajset let. Tudi zato so se odločili, da obnovijo tudi pritlični del, to je prodajalno z živili: drugi dve etaži sta že obnovljeni. Preureditev samopostrežnice je stala dva milijona tolarjev, blagajne za računalniško vode- nje nabave in prodaje pa še do- datnih pet in pol milijona. Zame- njali so hladilno tehniko, obno- vili tla in nasploh je prodajni prostor bolj svetel in tudi razpo- reditev polic zdaj omogoča kup- cem boljšo preglednost in več prostora za njiho\o gibanje po prodajnem prostoru, ki meri 500 kvadratnih metrov, skupaj s skla- diščnim prostorom pa SOO. Obnovitvena dela so trajala le en teden, za kar gre zahvala vsem zaposlenim \ Blagovnici, ki so delali tudi v soboto in nedeljo brez nadomestila, in izvajalcem del Kooperaciji Mercator in Mercatorjevi vzdrževalni službi. Obnova samopostrežnice je le ena od nalog, ki jih načrtujejo ob dvajseti obletnici Blagovnice. Veliko bo predstavitev različnih blagovnih znamk, promocijskih prodaj, nagrad za kupce, krona pa bo avgustovski Mercatorjev ples pred Blagovnico. Upajo, da bodo še v letošnjem letu obnovili tudi Pepsibar, kjer načrtujejo ureditev zimsko-poletnega vrta, saj bi radi povečali število sede- žev in spet odprli kuhinjo, ki je zdaj zaprta, saj obstoječi sedeži ne ustrezajo streženju hrane. V Blagovnici je danes zaposle- nih 105 delavcev, mesečno ustva- rijo II do 12 milijonov tolarjev prometa, kupcev pa je tudi do 3.000 na dan. NaV Obnovljena samopostrežnica Blagovnice * Ptuju. (Foto: OM.) BOSNA IN . HERCEGOVI- NA: Razmere, ki so v tej že pri- znani državi do skrajnosti zaple- tene, so priložnost, da evropska skupnost in Organizacija združe- nih narodov pokažeta svojo učinkovitost. Če bo sporazum o prekinitvi ognja, ki so ga konec minulega tedna podpisali vodite- lji nacionalnih strank, obveljal, bosta obe organizaciji gotovo lahko zadovoljni. Pot do uredi- tve razmer v Bosni in Hercegovi- ni pa je seveda še daleč. Glavni sekretar OZN Butros Gali je na- javil tudi obisk Cyrusa Vancea in poskus oblikovanja formule za sožitje treh narodov v isti državi. Končno je znano tudi, kako si nameravajo velike sile rezdeliti vplivna področja v bivši Jugosla- viji. Slovenijo, Hrvaško in Bosno ter Hercegovino naj bi obvlado- vala Nemčija, ostale dele pa Združene države Amerike. Seve- da že dolgo več ne gre za vplivna območja, ki bi temeljila na zgolj vojaški prisotnosti, temveč pred- vsem za gospodarski vpliv. Ven- dar razmere na Balkanu kličejo najprej po mirovni rešitvi in šele potem po gospodarski obnovi. SREDOZEMSKE DRŽAVE: V Atenah je bila minuli teden konferenca o Sredozemlju in Ev- ropi. Udeležilo se je je nekaj sto predstavnikov sredozemskih, čr- nomorskih in evropskih držav, ki so ustanovile sredozemsko ob- močje svobodne trgovine. To ob- močje bo veljalo za trgovino med Sredozemljem in Evropsko skup- nostjo, med Sredozemljem in čr- nomorskimi državami ter med državami ob Črnem morju. Na konferenci je govoril tudi sloven- ski zunanji minister in poskušal pripraviti udeležence konference na sklepanje bilateralnih spora- zumov. RUSIJA: Boris Jelcin vse težje obvladuje predvsem gospodar- ske težave v Rusiji. Težave, ki so, kot pravi Jelcin, predvsem dedi- ščina preteklosti, so odlična pod- laga za delovanje konzervativne opozicije, ki je resno nastopila z zahtevo po Jelcinovem odstopu. Zasedanje ruskega parlamenta je bilo zato zelo burno, saj nestran- karsko sestavljen parlament, ka- terega okostje so aparatčiki, zavi- ra predvsem gospodarske refor- me. Poskusili so z odvzemom Jelcinovih pooblastil pri obliko- vanju vlade in gospodarske poli- tike, vendar v tem zaenkrat niso uspeli. Dosegli so kompromisni sklep, po katerem bo Jelcin imel pooblastila le tri namesto dva- najst mesecev. SKUPNOST NEODVISNIH DRŽAV: Po dolgem prerekanju in neusklajenosti sta Rusija in Ukrajina le dosegli sporazum o nadzoru črnomorske flote. Po- glavitno vprašanje, ki buri ves svet, pa je ravnanje z jedrsko de- diščino bivše SŽ. Predstavniki štirih naslednic SZ, ki imajo je- drsko oborožitev — Rusije, Ukrajine, Belorusije in Kazah- stana — so se konec^tedna sestali in se pogajali o ratifikaciji spora- zuma o tridesetodstotnem zmanj- šanju strateške jedrske oboroži- tve, ki jo je SZ obljubila v spora- zumu z ZDA, Tako so štirje predstavniki novih držav le pri- čeli delo, ki bi ga morali opraviti že lani. Takrat ga, zaradi neure- jenih zadev in ruske nadvlade, niso opravili, saj so se pošteno skregali. FRANC IJA: Medtem ko imi Balkan težave z realnimi pošast mi, si v zahodni Evropi krajšajc čas s pravljičnimi, V nedeljo sc namreč v bližini Pariza odprli pr vi Disnevland na evropskih tleh Disneveva korporacija je van vložila 22 milijard francoski! frankov. Zabaviščni park, še mc gočnejši od tistih v ZDA, b' odprt vse dni v letu. Veliko zani manje zanj so Evropejci pokazal že v nedeljo, ko so kljub slabem vremenu, stavki lokalnih železn carjev in diverziji na daljnovoc nem omrežju obiskali otvoritev velikem številu. Ocenjujejo, daj samo uradnih gostov prišlo 15 t soč in med njimi so bile tudi vs vidnejše evropske politične osel nosti. Za zaba\o so poskrbeli T na Turner, C her in nekateri zn< ni filmski igralci. Le Michael Jacksona ni bilo, ker se mu. k( nravi, zaradi samo ene skladb^ ki bi jo lahko odpel, ni splačal priti, Evropa je željna zabaV' kar je spričo grozot, ki se dogaj; jo na njenem obrobju, seveda n zumljivo. Pripravila: d TEDNIK ~ ^p"' ^992 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 ■pismo »od daleč«- Pismo od daleč bi pravzaprav lahko mirne duše preimenoval v pisma iz »močvirja«, kot so v starih dobrih časih poimenovali Ljubljano. Zdi se namreč, da se v prestolnici vse bolj po- grezamo v politično močvirje in blato. Sicer pa ni čisto jasno, kdo bo potonil in kdo bo bolj umazan rešil celo glavo. Za jutri napovedujejo totalno sesutje Pe- terletovega kabineta, saj ho odstopilo praktično polovico ministrov, medtem ko so štirje že ponudili odstop. Brezvla- dje in predvsem institucionalno državljansko vojno, kot je razmere komentiral predsednik parlamenta, bi morali presekati, vendar se- danja ustava ne predvideva podobne situacije. V Italiji, Franciji ali Veliki Britaniji imajo korektiv strankarske demokracije v osebi predsednika države, ki v podobnih primerih praktično razpusti par- lament in razpiše predčasne volitve. Ustava pri nas dopušča mož- nost razpustitve državnega zbora samo v primeru odstopa premie- ra, tega pa vsaj od Peterleta ni pričakovali. Predsednik vlade na- mreč resno razmišlja o rekonstrukciji vlade z novimi ministri, ven- dar ni Jasno, kateri parlamentarni sestav jih ho potrdil. Politične elite — politika Je namreč vedno stvar ozkega kroga namreč ni- so več sposobne nobenega dogovora, ne zanima jih narodov blagor, temveč predvsem pozicije pred morebitnimi volitvami, kjer je klju- čno vprašanje, kakšno volilno zakonodajo sprejeti. Morda zveni heretično, toda po pokušini strankarske demo- kracije imamo vse možnosti, da pokušamo še bolj ali manj prosvet- IJeno diktaturo. Nekdo bo namreč moral udariti po mizi. Bodo mor- da to široke ljudske množice oziroma proletariat, čeprav se Je že po- kazalo, da ljudstvo nima vedno prav, temveč Je vse skupaj odvisno, ali ima na vrhu bolj ali manj prosvelljeno elito. V Sloveniji očitno nimamo prevelike sreče, čeprav je tudi v sedanji garnituri politikov veliko pragmalikov, ki bi bili sposobni potegniti voz naprej. Sicer se utegne zgodili, da bomo namesto prav državljanske vojne d la Bal- kan nadaljevali z institucionalno vojno in do razkola klasike slo- venske predvojne in povojne politike ni več daleč. Kdaj se bo začela politika razlikovati po interesih in ne po ideologiji ali — bog ne daj — po nacionalnosti? Vladimir Vodu.šek Govori se... . . . DA se igra fair play ne izplača več. Menda so neko skupino ferplejašev nekoč nekje vrgli iz gostilne, ker ni- so mogli plačati zapitka. . . . DA delavci neke ptuj- ske jirme vztrajno obveščajo svojega direktorja, da se od LUFTA ne da živeti. . . . DA se vodilni- stran- karski politiki medsebojno nič ne morejo sporazumeli in predlagajo, naj se o tem in onem odločijo ljudje na refe- rendumu, pa se tudi o tem predlogu ne tnorejo sporazu- meti. Predlagamo referen- dutn za ali proti rejerendu- . . . DA imajo na radiu Ptuj nov gozano-pomladno- čivkajoči avizo, na željo šte- vilnih poslušalcev ali pa po pomoti (?) pa tuintam kak- šne oddaje ponavljajo. . . DA bi lahko posumili, da se v Ptuju nekdo ohorožu- je. Njegov arzenal naj bi bil: 220 nožev in 180 vilic. Voj- ska potrebuje tudi jedilni pri- bor: 230 desertnih krožnikov, 380 velikih žlic, skodelice, šolnike itd. Prava »GA- STRO« vojska ali pa navad- na kraja. .. . DA marsikateri dela- vec želi rešiti svojo propada- jočo j]rmo. V eni se že dogo- varjajo, da bodo začeli nositi nazaj tisto, kar so prejšnja leta odnašali. Tegobe krepijo zavest! . . . DA se Zeleni s pred- sednikom na čelu tudi v ple- meniti borbeni veščini borijo samo z zelenim pasom. . . . DA se mnogi Ptujčani nadvse veselijo časov, ko bo Ptuj v znamenju turquerij. To jugovzhodnjaštvo namreč prinaša tudi mnogoženstvo. Dober dan, Mercator vsal^dan!^ Dober dan! Letos praznuje Blagovnica 20-letnico. S ponedeljkovo otvo- ritvijo prenovljene samopostrežbe, popestrene z degustacijo Fructalovih izdelkov, smo začeli številne celoletne aktivnosti ob jubileju Blagovnice. Vrh vseh aktivnosti bo poleti, kajti takrat je bila v Ptuju odprta prva prava blagovna hiša. V vseh Mercatorjevih živilskih trgovinah boste našli bogato ponudbo izdelkov, namenjenih velikonočnim praznikom. Za praznične in svečane dogodke vam nudita v te namene posebej specializirani poslovalnici Višnja v Miklošičevi ulici in spodnji etaži Blagovnice (nov oddelek, imenovan Sladki greh) veliko izbiro sladkih velikonočnih dobrot. Že pripravljena ali po vaši želji narejena darila, ki jih zmeraj dobite na omenjenih me- stih, bodo razveselila vaše najbližje. Mercator vam želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IZVEDELI SMO IZVEDELI SMO HM KRUH BO DRAŽJI Vlada je že v prejšnjem tednu napovedala nove cene moke in kruha. Višje bi bile za 25 oziroma 29 odstotkov. Veljati bodo pričele po objavi v Uradnem listu. Zanimivo je, da se je že drugič v kratkem Zgodilo, da je uresničevanje odredbe o določitvi cen pšenice in moke iz blagovnih rezerv ter cen kruha čakalo. Je zgolj naključje, da so bili vmes pomembni politični dogodki? O novih cenah moke in kruha je namreč vlada razpravljala 6. aprila, osmega pa je bila v skupščini raz- prava o konstruktivni nezaupnici vladi. DIABETIKI NA IZLET Ptujsko društvo diabetikov ima novo predsednico: Alojza Ceha je zamenjala Marija Velikonja. Društvo bo tudi pod novim vodstvom skrbelo za pridobivanje članov, zdravstveno izobraževanje in izletni- ško dejavnost. 9. maja bodo organizirali letošnji prvi izlet. Ogledali si bodo Volčji potok in zbirko masnih oblačil v Radomljah. Cena izleta brez kosila je 360 tolarjev. Prijave sprejemajo v društveni pisarni 22. 'n 29. aprila od 9. do II. ure. pa tudi v diabetološki ambuiantu. MLADINSKI ZOBOZDRAVNIKI V PTUJU Aprila bo v Ptuju vrsta pomembnih srečanj, 24. se bodo srečali člani slovenske pedontološke sekcije, specialisti za otroško in mladin- sko zobozdravstvo. Govorili bodo o poškodbi zob in obraznega dela pri otrocih in mladini, njihovi zdravi prehrani ter sodelovanju živilske industrije z medicinsko stroko. Ptujski izvršni svet je za organizacijo srečanja namenil deset tisoč tolarjev. mmm SAVA ZA MEDICINSKO OPREMO Slovensko društvo Sava iz Frankfurta je obvestilo ptujsko bolniš- nico, da je za nakup opreme za potrebe otroškega oddelka zbralo tri- deset tisoč nemških mark. Doslej so že kupili aparat za fototerapijo in nekaj zdravil, predvsem vitamina D. ■H SOPS TUDI V PTUJU Konec marca jc bil v Ptuju ustanovljen občinski odbor Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Za predsednika so izvolili Viktorja Prelo- ga. Cilj stranke je izboljšati razmere za razvoj obrti in podjetništva. Prijavnice za vpis v stranko imajo tudi na sedežu Obrtne zbornice v Ptuju. Vošnjakova ulica 13. wmmm V AGROTRANSPORTU ZMERAJ HUJŠE Razmere v ptujskem gospodarstvu se čedalje bolj zaostrujejo, še najbolj kritično je v Agrotransportu. Dela imajo iz dneva v dan manj, na dvorišču je vedno več kamionov brez registrskih tablic, ker nimajo denarja za registracijo. Poleg tega jim grozi odvzem avtomobilov IVECO, ki so jih kupili na leasing. Rešitev podjetja naj bi prinesla prodaja nekaterih osnovnih sredstev. Vprašanje pa je, kaj pa potem, ko ne bo več kaj prodajati. Sanacijski program je predvideval rešitev za sedem ljudi, ne pa za podjetje. Poskusa prisilne poravnave z upniki ni bilo. Največji upnik je zavarovalnica, velik upnik je tudi Luka Ko- per. Nekaj čez sto zaposlenih živi in dela v nenormalnih razmerah. Sami ugotavljajo, da so na koncu in praktično prepuščeni sami sebi. Stečaj postaja vprašanje časa, odprto pa je vprašanje, kdo ga bo pred- lagal. MG Popravek v Tedniku številka 14, ki je izšel 9. aprila, je prišlo na strani 3 v sestavku RAZSTAVA Z DOBICKOM? do neljube napake. Stavek se pravilno glasi: Ravnatelj pokrajinskega muzeja Boris Miočinovič poudarja, da gre pri razstavi »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gra- du« za posel, ki bo predvidoma prinesel 41 milijonov tolarjev iztržka in ne dobička, kot je bilo zapisano. Za napako se opravičujemo! IZVEDELI SMO IZVEDELI SMO 4 - PO NAŠIH KRAJIH 16. april 1992 - TEDNIK OD A PAČ... GORIŠMCA: Prebivalci ob magistralni cesti Ptuj Ormož že vr- sto let opozarjajo na neurejenost cestišča. Pred leti so ga za silo uredi- li in razširili, vendar pa je ostalo brez pločnikov. Ciibanje po cesti in \ ob njej je zelo nevarno, posebej ogroženi so starejši in otroci. Prebi- valci Moškanjcev in Gorišnice so v jeseni že zagrozili s cestno zaporo in v letošnjem proračunu so sredstva za gradnjo pločnikov končno le predvidena. Vendar je delež krajevne skupnosti kar 30-odstoten, to pa se prebivalcem zdi odločno preveč. Njihovi poslanci so v občinski skupščini zaradi tega že protestirali, vendar so jim iz direkcije za go- spodarsko infrastrukturo odgovorili, da več denarja iz republike in občine pač ni mogoče zagotoviti. Občinski proračun, ki je bil sprejet konec marca, tako predvideva, da bodo iz Republiške cestne uprave' zagotovili polovico denarja in iz omenjene občinske direkcije 20 od- stotkov. Tako bi po cenah iz decembra v Gorišnici in Moškanjcih mo- rali za 2580 metrov pločnika plačati nekaj več kot 2,2 milijona tolar-, jev. j TEDNIK PODLEHNIK: V največji krajevni skupnosti v ptujski občini imajo največ težav z urejanjem cest. Medtem ko v sosednjih krajevnih skupnostih urejajo krajevne ceste, pri njih nimajo asfaltiranih kar 12 lokalnih. Teh je 140 kilometrov, zato so se v pogovoru s predstavniki občinske vlade pred kratkim posebej zavzeli za urejanje krajevnih cest, s katerimi lani niso prišli v program financiranja iz sklada za de- mografsko ogrožena območja ali pa so prišli namesto z 1,5 kilometra le z enim. Najbolj nujno bi morali urediti cesti ZakI -Strajna in ZakI —Sedlašek, vendar jim to lani ni uspelo. Poudarili so tudi, da ta- ko obravnavanje krajevnih skupnosti ni pravično, saj bi morali dati prednost tistim, ki lahko zagotovijo večji delež lastnih sredstev. Med drugim so v nedavni poslanski pobudi celo predlagali, naj bi sredstva iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij nakazovali kar neposredno na račune krajevnih skupnosti, saj niso zadovoljni z nači- nom njihovega razdeljevanja po posameznih krajevnih skupnostih. V Podlehniku že nekaj časa razmišljajo o ustanovitvi turističnega društva. Pogojev za razvoj turizma je kar nekaj, seveda pa bo treba pričeti povsem od začetka. Gorca s svojo lego nad magistralko je lah- ko pravi magnet.. . (Foto: OM.) Pravijo, da sosednjim krajevnim skupnostim sicer ne zavidajo novih cestnih prevlek, vendar bi bil že čas, da v občinski direkciji za gospo- darsko infrastrukturo upoštevajo njihovo pripravljenost, da vložijo la- stna sredstva. Ta zaenkrat še imajo, ker še letos velja krajevni samo- prispevek. Težje bo prihodnja leta, saj bodo prebivalci zaradi slabih izkušenj in neizpolnjenih obljub (predvsem v cestnem programu) te- meljito razmišljali o novem. Še en problem imajo, ki ga poskušajo rešiti že vrsto let. To je, ka- ko pripeljati vodovod v najbolj odročne haloške zaselke. Menijo, da je vodohram pri Gorci preslabo izkoriščen in bi morali čimprej uredi- ti vodovod proti Rodnemu Vrhu. Brez vodovoda so tudi vsi kraji po, haloških gričih proti Maclju. TEDNIK ŽETALE: Tam je bil v nedeljo zbor krajanov. Razpravljali so se- veda o trenutno najaktualnejši temi — lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Da imajo tudi v Žetalah odločno od- klonilno stališče, je znano, v nedeljo pa so sprejeli nekaj sklepov: Na območju Haloz je potrebno maja izvesti referendum, na katerem naj se ljudje odločijo za odlagališče ali v Halozah ali proti njemu. Prebi- valci KS Žetale se zavezujejo, da bodo pozorni na neobičajno gibanje ljudi in vozil in bodo vsako spremembo s čim bolj konkretnimi podat- ki javili na sedež krajevne skupnosti. Kakršnakoli dela na terenu se lahko izvajajo le v primeru, da je o njih predhodno obveščena kraje- vna skupnost. Stališča krajanov do skladišča radioaktivnih odpadkov naj se v največji možni meri objavljajo v javnih glasilih. (JB) Krajani Žetal in njihovi poslanci tudi niso zadovoljni z odgovo- rom na vprašanje, kdaj bo pričela ponovno delati zobozdravstvena ambulanta v njihovem kraju. Sekretariat za družbene dejavnosti jim je takrat odgovoril, da čaka na odločitev o nakupu skupne potujoče ambulante, saj ima več krajev v Slovenskih goricah in Halozah po- dobne težave. Večino ambulant so v takih krajih zaprli na osnovi odločb sanitarnega inšpektorja in v večini jih vse od takrat nsio več dobili nazaj, čeprav so uredili vse, kar so jim predpisali. Ker s prejš- njim odgovorom na svoje vprašanje Žetalčani niso bili zadovoljni, so zastavili novo, v katerem ugotavljajo, da je vsa oprema še vedno pri njih, stroški za začetek delovanja ambulante pa ne bi bili tako visoki, kot trdijo v občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti. Ta jim je na zadnje vprašanje znova odgovoril, da je tako pač odločil izvajalec — javni zavod Zdravstveni dom. Stroški za ponoven začetek del v že- talski ambulanti so po njihovem mnenju prevleiki, da bi jih v ptujski občini zmogli v vseh večjih krajih, hkrati pa so normative o pogojih, da ambulanto na nekem območju sploh imajo, izdelali v republiki oziroma so zapisani v ustreznih zakonih. V Žetalah znova niso zado- voljni, saj menijo da bi za demografsko ogrožena območja morali ve- ljati ugodnejši pogoji za delovanje zdravstvenih in zobozdravstvenih pripravila: D. LUK MAN ... DO ZuPEČJE VASI Skoraj 11 tisoč davčnih napovedi ORMOŽ 31. marec, ko smo državljani Slovenije morali oddati prijave o zaslužku v letu 1991, je mimo. Oddahnili smo si vsi, uslužbenci na upravah za družbene prihod- ke, ki so podatke in prijave zbi- rali ter se ob tem trudili, kjer ob- čani niso znali vsega opraviti sa- mi, pa tudi občani. Stanko Medik, direktor Upra- Stanko Medik ve za družbene prihodke občine Ormož, je povedal, da so priča- kovali med 9 in 10 tisoč prijav, vloženih pa jih je bilo 10.939. Omenil je, da so po vsej verjet- nosti nekateri na to pozabili. Nji- hovo število bodo izvedeli, ko bodo iz republike prejeli seznam zaposlenih in upokojencev. Veli- ko manj je bilo problemov, kot so pričakovali. »Veliko proble- mov smo uspeli rešiti, ko smo davčne napovedi pobirali na te- renu, v krajevnih skupnostih. Marija Gorjup kjer so nam pomagali tudi mati- čarji po krajevnih uradih, bili smo tudi v posameznih podjetjih in ljudem pojasnjevali ter tako dosegli, da le niso trumoma trka- li na naša vrata, čeprav smo po- magali izpolniti napoved vsem, ki so k nam prišli s praznim li- stom.« Redki so se zaradi napovedi razburjali, 99 odstotkov jih je na- poved dohodnine sprejelo kot povsem normalno zakonsko dr- žavljansko obvezo.« Ljudje niso vajeni izpolnjevati obrazcev, posebej če so Lastniki samo koščka zemlje in od majh- ne plače živi tudi do šest ljudi. Tako je tudi pri Gorjupovih na Mirko Senčar Bresnici pri Podgorcih. Marija Gorjup je povedala, da je morala potrebne papirje nekaj časa iska- ti, vendar so ji kasneje na občini pomagali. »Ker nas od koščka zemlje in male moževe plače živi šest, bomo mogoče še kaj dobili od države,« je dodala naša sogo- vornica. Mirko Senčar iz Pušincev pra- vi, da ga je pri napovedi pošteno bolela glava. »Podatke, ki sem jih potreboval, sem dobil pravo- časno. Ker pa se na papirje ne spoznam najboljše, so mi obraz- ce pomagali izpolniti na občini. Imam pokojnino in zemljo, zato pričakujem, da bom nekaj male- ga moral plačati državi, vendar se ne hudujem. Kaj hočemo, da- vek je davek,« dodaja hudomu- šno. Tekst in foto Vida Topolovec FRANKFURT V društvu Sava delavno Društveno delo ne sme pozna- ti počitka in tako smo se člani Slovenskega kulturno-prosvetne- ga društva Sava v Frankfurtu šti- rinajst dni po praznovanju dvaj- setletnice že našli na rednem let- nem občnem zboru. Prišli so tijti, ki so želeli kaj slišati, predvsem pa povedati. Razpravo lahko str- nemo v nekaj sklepov: ime dru- štva ostane nespremenjeno, pro- gram dela pa naj kaže današnje spremembe, potrebe in seveda tudi možnosti dela. Prva naloga društva bo še naprej ohranjanje slovenstva daleč od doma, utrdi- tev našega mesta v novem okolju ter povezovanje z domovino. Predvsem pa bo vzpodbudno, če bodo tisti rojaki, ki imajo dobre predloge in zamisli, poprijeli za delo in oživili posamezne oblike dela, prinesli novega duha in za- nosa, saj še vedno velja, da dobri zgledi vlečejo! Izvolili smo petnajstčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Na prvem delovnem se- stanku smo prav vsi prevzeli na- loge za posamezna področja de- lovanja. Predsednik društva je Janko Žemljic. Govorili smo že o novih nalogah. Prvega maja bo tradicionalni slovenski piknik v parku Heinrich Kraft. Po dol- gem zimskem času se bomo tako spet srečali v naravi seveda z na- šimi dobrotami in ob domači harmoniki. Vabljeni! Ljubitelji planin pa pripravljajo srečanje na Resevni nad Šentjurjem. S člani tamkajšnjega planinskega društva se bomo sestali v nede- ljo, 19. julija — tokrat med do- tnačimi gozdovi in grički! M. R. ORMOŽ Pohvalili delo policijske postaje Poslanci ormoške skupščine so na zadnji seji prisluhnili poročilu o delu poli- cijske postaje Ormož t letu 1991. Igotovili so, da so policisti svoje delo kljub ne- normalnim razmeram opravili dobro. »Leto 1991 je bilo specifično, med drugim zaradi vojne, jeseni meje in novih dolžnosti. Kljub vsemu smo bili uspešni, ker smo y najtežjih trenutkih imeli tesno povezavo z ljudmi,« je povedal Jure Freme, ko- mandir policijske postaje. Va seji občinske skupščine je njihovo delo pohvalil tudi župan dr. Jože Bešvir in se komandirju Juretu Premetu in njegovim sodelavcem za- hvalil za vzorno delo. Število kaznivih dejanj je bilo lan- sko leto manjše: več je bilo prome- tnih nezgod, vendar z manjšimi posle- dicami. Več težav je bilo pri vzdrževa- nju javnega reda in miru ter splošne varnosti. Razlogi so bili agresija na Slovenijo, ki je bila posebej brutalna v ormoški občini, in vojna na Hrva- š) in Angela Haložan iz Podlož 76 za pletenico. Terezija Sagadin iz Sestrž 24 že dolgo peče kakovosten pšeni- čni kruh brez dodatkov. Že na prvi razstavi je zanj dobila najvi- šje priznanje. Drugo najvišje pri- znanje je prejela lani, ko je dobi- la znak kakovosti. Za sodelova- nje na prvi razstavi jo je navduši- la pospeševaika Terezija Meško, za udeležbo na drugi pa gre za- sluga sinu, ki jo je spodbudil z besedami: . . . »Daj, kaj pa če bo le kaj.« Kaj ji pomeni znak kakovosti? »Ne vem, kaj bi rekla. Zadovolj- na sem. Lani je bila huda konku- renca, zato sem še toliko bolj za- dovoljna. Moram reči, da sem bi- Terezija zamesi naenkrat štiri do pet kolačev. (Foto: IM. Ozmec.) la zelo presenečena, da mi je uspelo dve leti zapored dobiti najvišje priznanje. Sodelovala bom tudi na letošnji razstavi. Po- skušala bom doseči več tudi s sadnim kruhom. Lani sem zanj prejela le srebrno priznanje.« Sagadinova kmetija je usmer- jena v živinorejo. Imajo 10 ha obdelovalne zemlje in 2,5 ha goz- da. Na obdelovalnih površinah pridelujejo v glavnem krmo za živino, pa tudi nekaj pšenice in drugih poljščin. Letno spitajo več pitancev, v kooperacijski reii pa imajo tudi več telet. Oddajo tudi okrog 40 tisoč litrov mleka. Terezija je kmetijo z možem Jožetom prevzela pred dobrimi petnajstimi leti. Kruh je pričela peči zelo zgo- daj. Po osnovni šoli je ostala na kmetiji, četudi si je želela, da bi se izučila za šiviljo. To njeno ne- izpolnjeno željo sedaj uresničuje hčerka Darja. Domači so že zelo zgodaj spoznali, da Terezija peče zelo dober kruh. »Ko se ob praz- nikih in drugih dogodkih zbere- mo doma, se vsi radi spominja- mo peke kruha, ko smo gradili kolarnico. Sin Matjaž, ki danes obiskuje višjo šolo, je bil takrat še zelo majhen. Tistega dne je bil še posebno siten. Jokal je, nisem vedela, kako bi ga utišala. Zato sem šla z njim spat, čeprav sem vedela, da mi kruh vzhaja in da moram pripraviti kosilo ... Ko sem se prebudila, je kvas naredil svoje, zato sem testo še enkrat premesila. Tega dne je bil kruh še posebej dober, zato od takrat dalje testo za kruh vedno dva- krat premesim«. Torek je bil, ko sva z Marti- nom obiskala Sagadinovo, po domače Toličičevo domačijo. Gospodinja Terezija naju je že čakala. Otroka sta bila v šoli v Mariboru, mama Magdalena Korošec je počivala, mož Jože pa je vozil gnojnico. Pri Sagadinovih pečejo kruh dvakrat tedensko, odvisno od potrebe. Terezija peče kruh samo iz moke tip 850. Naenkrat speče štiri do pet hlebcev, pri tem pa uporabi okrog sedem kilogra- mov moke; kvas, sladkor in dru- go dodaja po občutku. Poleti v testo vmeša malo kisa, da kruh dlje časa obstoji. Testo gladko zamesi, ko je dovolj vzhajano, ga še enkrat narahlo premesi. V tem je vsa umetnost, pravi. Zelo po- membno pa je, da je vsaka stvar, ki jo pri peki uporablja, topla. Od priprave testa do pečenih hlebcev običajno minejo štiri ure, odvisno od tega, kako testo vzhaja. Terezija kruha pred peko ne pogladi z vodo ali premaže z jajcem, temveč ga pomoka. Peka kruha ni tako trdo delo, kot ga nekateri želijo prikazati. Ce opazujete Terezijo, boste vi- deli in se prepričali, da vse po- trebno delo opravi z lahkoto. Pr- vo mešanje traja le okrog pet- najst minut. Na koncu oblikuje štiri ali pet hlebcev, ki jih pomo- kane speče v krušni peči: to je segrela s kurjenjem večjega ve- jevja. Za zdaj Terezija s svojim dobrim kruhom razveseljuje le domače. Ce bi želela peči za dru- ge, bi potrebovala večjo peč. Tu- di za peko sadnega kruha upora- bi enako maso kot za pšenični kruh brez dodatkov, narezano sadje pa enakomerno porazdeli. Njen sadni kruh si odrežeš kot navadni kruh. Slive in hruške po- Z ljubeznijo pripravljen, z ljubeznijo ponujen ... suši doma. Pšenični kruh Terezi- je Sagadin ima »visoko barvo«; če je nima, jo domači radi draži- jo rekoč: danes pa je tvoj kruh kuhan, ne pečen. Življenje in delo na kmetiji sta vse prej kot lahka. Terezija kriti- čno ugotavlja, da se je v zadnjih letih močno spremenilo na slab- še. Včasih so lahko več naredili, zgradili, sedaj pa že nekaj časa ne morejo ničesar. Trudijo se, da bi čimveč postorili doma. Mož Jože izdeluje grablje, vile, koše. Pri siliranju krme pa si v okviru strojne skupnosti kmetje medse- bojno pomagajo. Najdražja so v tem trenutku umetna gnojila in škropiva. Poleg tega jih močno bremenijo plačila za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje. Ji je žal, da je ostala na kmeti- ji? »Malo že, saj nisem skoraj ni- koli prosta. Delati moram od ju- tra do večera. Zjutraj ne morem potegniti, saj me pokličejo kra- ve.« Kaj pa dopust? »Zadnji dve leti smo imeli po teden dni dopu- sta. In kaj delate, ko ste prosti? »Vse me veseli: gojim rože, ple- tem, naučila pa sem se tudi pre- sti.« Sagadinova kmetija bo ohrani- la tradicijo peke dobrega kruha. Hči Darja, čeprav obiskuje šele prvi letnik šiviljske šole, pridno pomaga pri peki. Mama Terezija ponosno pove, da ga je že tudi zamesila in spekla sama. Mati Lenika Korošec pa pri 75 še ved- no rada »pokontrolira«, kako se kruh peče — tako pri hčeri kot pn vnukinji. Cez izkušnje ga pač ni. Majda Goznik 12 - STRAN ZA MLADE 16. april 1992 - TEDNIK SPOŠTOVANI Oglašam se vam prvič iz kar oddaljene Sevnice. Naši otroci so le- tos le doživeli kurentovanje in verjetno jim bo ostalo v trajnem spomi- nu - prav je tako in lepo. Ptujski koranti, ki so nas letos obiskali, so ustvrili neizrekljivo vzdušje in navdušenje. Ugotovili smo, da smo o tem običaju vedeli malo, pa so nas prosvetlili fantje s Ptuja. Prosim vas, da priložena zapisa objavite v vašem časopisu. Mor- da bo to priznanje ptujskim fantom, saj so ustvarili enkratno razpolo- ženje. Želimo se jim zahvaliti, čeravno zahvale pisno ne znamo izrazi- ti. Izpod lepe Sevnice pod Lisco vam pošiljamo lepe pozdrave, KO- RANTOM pa podarjamo tisoč robčkov! Jana Uvodič, mentorica novinarskega krožka na 0§ SAVA KLADNIKA, SEVNICA y uredništvo vsaii teden prejemamo dopise mladih ii osnovnih šol. Žal v Tedniku nimamo stalne rubrike Mladih dopisnikov, zato z objavljanjem nenehno zamujamo. Ampak sedaj je v našem ured- niškem predalu že tolikšna gneča, da moramo objaviti, kar ste nam napisali — za vzpodbudo prihodnjim piscem in za nagrado za vaše delo. Pa ne zamerite, učenci iz Zetal, Sevnice, Ptuja, Juršincev in drugod, ker ste čakali nekoliko dalj časa. Uredništvo TO JE »TA PRAVO« Tudi na naši šoli smo po mno- gih pustih letih spet doživeli pu- stni dan. Sodelovali so vsi učen- ci, pa tudi učitelji (!). Izdelki razredov so predsta- vljali enotne maske. Zelo so se potrudili, saj so vse izdelali iz- ključno v šoli. Zanimivejši so bili naši mali, ker jim je to bolj »po meri«. Komisija za ocenjevanje je imela veliko dela. Zmagoviti paj- ki iz 4. a so za nagrado dobili pu- stne dobrote, ki so jih v dopol- danskem času izdelali sladko- snedni učenci na naši šoli. Krona pustovanja so bili pravi ptujski koranti (mimogrede, dva naša učitelja sta s Ptuja!). Branko Kline, edini Slovenec, ki izdeluje originalne kurentije, jih letno izdela do 70. Ocenjuje- jo, da je danes na Ptuju' že okoli 1000 kurentij, v celoti delo ptuj- skih pridnih rok. Ovce dobijo iz Bosne, nos, značilnost ptujskega kurenta, je izdelan iz trdega usnja, zvonci, težki tudi 15 kg, so doma kovani, nogavice pletejo pridne ženice doma - takšnih ne vidiš drugje, koža na palici je bodičasta od pravega ježa. Cena kurentije znaša od 30.000-35.000 SLT. Fantje s I*tuja, ki so predstavili kurente, so res kondicijsko in fizično utr- jeni. Ni preprosto- premagovati je treba težo in veliko vročino pod kostumom, gibi in ples pa so povsem posebni, sicer ostaneta kostum in pesem zvoncev neizra- žena. Pa jim ni težko. Živijo s ku- rentom in za njega, prenaša se iz roda v rod. Kurent se odlikuje po številu robčkov na palici. De- kle ali žena, ki kurenta ne obdari z robčkom, jih pač dobi z ježev- ko po nogah. Fantje s Ptuja so bili navdušeni in presenečeni nad sprejemom učencev, saj Ptujčani s tem običajem živijo, mi pa smo tako daleč. Nam je bi- lo to prvo srečanje s pravim ku- rentom — in bilo je res dožive- tje! Na ulicah Sevnice sicer ni bi- lo pravega vzdušja, le preprost delovni dan, čeravno so obstali tudi mimoidoči in se upravičeno začudili — saj so se tudi imeli če- mu! Torej, Ivan, Flok, Aleš in Jože s F*tuja, hvala vam za nepozabno doživetje. Naše navdušenje in veselje naj vam obrišejo potne srage utrujenosti ob koncu pred- stave! Ne pozabite, da vam ob koncu vzklikamo: Nadaljujte in samo - NA SVIDENJE! Organizatorjem prireditve na naši šoli pa: podarjamo vam ku- renta z največ robčki na palici — pa fantom s Ptuja tudi! Tina Gros, Alenka Span in Maja Štojs, 8. r., novinarski krožek na OS SAVA KLADNIKA, SEVNICA PUST KRIVIH UST v torek, 3. marca, smo prazno- vali pust. Zjutraj sem se zbudila ob 7. uri. Vzela sem obleko za škrata. Imela sem dolg klobuk. Z vrha mi, je viselo nekaj barvnih trakcev. Na obrazu sem imela dva rdeča srčka. Klobuk je bil modre barve z rdečimi srčki, pa- jac pa modre z zelenimi srčki. Obuta sem bila v vijoličaste teni- ške. Ob osmih smo se zbrali v šoli vsi namaskirani. Najprej smo igrali nogomet, potem smo plesa- li. Iz vsakega razreda smo izbrali najboljšo masko. Začeli smo pri četrtem razredu. Najboljša je bi- la Klementina, predstavljala je klovna, v tretjem razredu nam je bila najbolj všeč Tatjana, palček, v drugem Barbara in Tamara, ki sta bili oblečeni v zelo podobni čarovnici, v prvem pa Dejan, ki je bil tiger. V mali šoli je dobil nagrado Bojan, ker je bil indijan- ka. Ko so bile nagrade podelje- ne, smo odšli na malico. Letošnji pust mi je bil zelo všeč. Se kdaj bi želela posnemati škrata. Slavica Taciga, 4. r., OŠ Stoperce PUJSKI v soboto sem mamici pomagal peči pujske, to so keksi v obliki pujskove glave. Razvaljala sva testo in izrezala velike in majhne kroge in trikotnike. Veliki krog je glava, majhni z dvema luknjica- ma je rilček, trikotniki so ušesa, za oči sva dala rozine. To sva po- tem spekla v pečici. Aleš Šimenko, I. a, OŠ Markovci EKO DAN v četrtek smo čistili okolico v našem kraju. Ob cesti smo pobi- rali papirčke in druge odpadke. Kar čudili smo se, koliko odpad- kov je v našem kraju. Smeti smo pobrali in jih odnesli v zabojnik. Ko smo končali, je bila okolica spet čista in prijaznejša. Res ni lepo, ko vidiš ob cesti odpadke. Zalo sem se zaprisegel, da bom odslej bolj skrbel za okolico. Andrej Marin, 3. r., OŠ Podgorci EKO DAN Petega marca smo imeli EKO dan. Vsi učenci smo delali. Ne- kaj nas je grabljalo listje, nekate- ri so nosili koše, drugi učenci so pri spomeniku in potoku pobira- li papir. Grabljači smo grabljali listje okrog šole in vrtca. Učenci, ki so pobirali odpadke pri spo- meniku, niso videli nič lepega, ti- sti, ki smo pobirali papir pri po- toku, pa smo videli potočnega raka. Raku smo dali v klešče pa- pirček, pa ga kasneje ni hotel spustiti. Z delom smo bili zado- voljni. Za nami je ostalo čisto okolje. Upam, da ne za kratek čas. Katja Korpar, 3. r., OŠ Podgorci SO HALOZE RES ŽRTEV? v deželo stopa pomlad. Vsak dan v naravi opazim kaj novega. Pred kratkim sem videla rumene- ga metulja in takrat sem pravza- prav začutila, da se zima zares poslavlja. Lepo je, ko me zjutraj zbudi ptičje petje iz bližnjega gozda. Zdi se mi, da ljudje v Ha- lozah živimo in čutimo z naravo, da je to čutenje zakoreninjeno v nas. Ko tako opazujem gozd in ča- kam, kdaj bom opazila prvo zele- no drevo, mislim na ljudi, ki predlagajo lepe, sončne, prijazne Haloze za odlagališče nečesa groznega. Jedrski odpadki. Prav- zaprav ne vem veliko o njih. Do- volj je, da poslušam starše, sose- de, preberem kaj na to temo v ča- sopisu in tako slutim, da gre za zelo resne stvari. Grdo je, da lju- dje na vrhu kar določijo odlaga- lišče jedrskih odpadkov, ne da bi vprašali ljudi, ki živimo v »izbra- nih« krajih. Sama mislim, da nas imajo za neumne, nepismene in mislijo, da bo šlo v Halozah z odpadki »po liniji najmanjšega odpora«, kot pravijo. Narobe se mi zdi, da nam nihče ne razloži, kakšne so posledice, če se v skla- diščih, kjer naj bi bili shranjeni odpadki, kaj poškoduje. Nikjer ne piše, da odpadki ne škodujejo podtalnici, gozdovom, njivam, živalim in ljudem samim. Je tem »gospodom« res vseeno za red- ko naseljene, vendar čiste in zdrave Haloze? Vemo. da raste \ Halozah najboljše vino. da nas prav po njem poznajo. Bi potem, ko bi tukaj ležali jedrski odpad- ki, šib kdo kupil kakšno buteljko, na kateri bi pisalo Haloze? Hu- do je, ko pomislim na to, da se nas spomnijo samo takrat, ko ne vejo, kam z nevarnimi, škodljivi- mi snovmi. Srčno upam. da bodo našli za jedrske odpadke primernejše me- sto, kot so Haloze. Ne vem, koga naj prosim, da nam pustijo gori- ce, gozdove, griče in doline tak- šne, kot so. Upam, da bom na- slednje leto opazovala prebuja- nje pomladi brez teh črnih misli. Valerija Zebec. OŠ Cirkulane JEDRSKI ODPADKI V HALOZAH? že nekaj časa burijo duhove v naši mladi državi Sloveniji jedr- ski odpadki. Kam z njimi? Loka- cije so določene. Od 36 jih je 24 v Halozah. Kar zmrazi me. Ni mi povsem jasno, kakšni so in kaj prinašajo, vem le, da so to uniču- joče strupene snovi. Kdo izmed vodilnih ljudi moje Slovenije se je spomnil na ta ob rob postavljeni del republike? Vedno so bile le nerazvite Halo- ze. Sedaj, ko so jih naši očetje in matere s svojimi močmi delno modernizirali, pa so se spomnili na nas! Zakaj niso prišli takrat, ko so z vozom obtičali v blatu na cesti, ko so po hišah brlele še pe- trolejke in so nosili vodo iz grap? Zdaj čisti zrak in vodo bi radi onesnažili! Le kdo si bo za- želel še piti kakovostna vina iz Haloz, ki so zaslovela že daleč naokrog? Nataša Podhostnik, OŠ Cirkulane Vinsko trto gojijo Haložani s posebno ljubeznijo. Marsikomu nudi edini vir prihodka in edino perspektivo. In če zaradi odlaga- lišča radioaktivnih odpadkov iz- gubijo še to, potem bo življenje počasi umiralo. Ljudje se bodo še bolj izseljevali iz teh krajev, saj od tu ne bodo mogli prodati ničesar. Ljudje, ki jim sedaj kro- jijo usodo, bodo tedaj rekli, da so njihovi pridelki radioaktivni in zato neužitni. Ali se ti ljudje, ki so se odločili odlagati jedrske odpadke prav tu v Halozah, za- vedajo, kakšno bolečino in krivi- co so prizadejali že prizadetim Haložanom? Bi hoteli potem za- menjati življenje z njimi? Iz pogovora mojih staršev sem spoznala, da haloški ljudje ne bodo dovolili odložiti tu jedrskih odpadkov. Čeprav je življenje na tej zemlji težko, jo imajo radi, na njej so srečni in je ne bi zamenja- li za noben kraj na svetu. Liljana Weber, OŠ Cirkulane STOJI UČILNA ZIDANA Naša šola stoji v središču nase- lja Videm. Stara je več kot sto let. Prostori so pretesni, zato si želimo modernejšo in prijaznejšo šolo. O tej šoli mi je pripovedovala že moja prababica. Vedno je go- vorila, kako so pisali s kamenčki na tablice in kako so jih učitelji našeškali. Vse to se je danes spremenilo. Pišemo v zvezke in učitelji nas ne tepejo. Lepo nam je, vendar pa delamo v razmerah, ki ne sodijo v naš čas. Več predmetov imamo v eni učilnici. Najtežje je pri pouku kemije in telovadbe. Učil- nica za telovadbo služi tudi za druge predmete in ni nič večja od drugih učilnic. Ko imamo po- zimi gimnastične vaje, se v njej niti prav premikati ne moremo. Po tleh je položen parket, ki se kar naprej ziblje. Ko zazvoni šolski zvonec, se vsi učenci zrinemo na zelo ozek hodnik. Sledijo mu stopnice, ki so tako zrabljene, da iz njih gle- dajo kamenčki. O sanitarijah boljše da ne govorimo — zaudar- jajo po vsej šoli. V vsakem razredu so se pred mesecem pojavile skice nove šo- le. Vanjo je vrisana tudi nova, velika telovadnica. Ko si skicoo- gledujem, sanjam o lepi in mo- derni šoli. Najbrž se v njej ne bom učila, upam pa, da bo moj brat, ki je mlajši, dočakal nove in sodobne šolske prostore. Mislim, da daleč naokoli ni ta- lko stare in nesodobno opremlje- ne šole, kot je naša. Vsi šolarji težko pričakujemo pomlad. Mor- da bo le prinesla temelje nove šole in z njimi lepše čase za vse učence in učitelje. Tamara Črnila, 7 b. OŠ Videm pri Ptuju SVOJEGA DOMA NE DAM! Nekega dne nas je presenetila novica v časopisu z naslovom »Je- '. drski odpadki v Halozah«. Med možnimi lokacijami sem zasledil kraj i Korenjak. Po natančnem pregledu zemljevida sem ugotovil, da je lo- ■ kacija določena na istem mestu, kot stoji moj novi dom. Dom, ki sta ; ga oče in mati gradila dolga leta. V njem stanujemo šele dve leti. ; Sedaj je v naši družini vse drugače. Nemo sedimo za mizo, zamr- j la sta radost in veselje. Upam, da mi doma ne bodo vzeli. Zelo rad ga i imam! \ Damjan Vesenjak, OŠ Cirkulane ; I SMO HALOŽANI MANJ VREDNI ' KOT SMETI Na mizi pred mano leži časopis. Prva stran. Misli bežijo tja ven, \ samo par kilometrov od doma. Tja, v nedoločeno grapo jih je usmeril j članek o odlagališču jedrskih odpadkov. ; Pravijo, da ni še nič dokončno odločenega, mene pa moti velika ; črna pika na skici, daleč največja med vsemi, ki označujejo možne lo- kacije za radioaktivne odpadke v Sloveniji. Tako blizu mojega doma : je, da se kar zgrozim. Kdo lahko jamči, da bodo odpadki uskladiščeni i tako. da ne bo niti najmanjše možnosti sevanja? Kaj pa. če pride do j potresa? Lani so se tla tako tresla, da nas je strah pregnal iz stano-; vanj. Ali lahko strokovnjaki stoodstotno obljubijo, da bi odlagališče i ostalo nepoškodovano? Imam občutek, da moramo biti Haložani ti- ; sti, ki bomo na svojih plečih nosili posledice vseh neumnih in nebu-j manih odločitev, ki jih je nekaj ljudi tam daleč sprejemalo brez naše j vednosti. Nihče namreč ljudi iz naših krajev ni vprašal, ali bi gradili j jedrsko elektrarno v Krškem, nihče nas tedaj ni seznanil z nastaja- ; njem nevarnih odpadkov, nihče nam ni pojasnil namena raziskovanja : tal pred leti. Sedaj bi pa odpadke »porinili« v Haloze! Gospodje, ki '■ odločate o tem kje bodo odlagališča te odpadne nevarnosti, se zave- date, da bi z lokacijo v Halozah ta lepi del naše Slovenije ubili? Kdo ' bo prišel kot turist v bližino takih skladišč, kdo bo kupil naše grozdje ■ in sadje, kam bomo prodali našo živino? Ljudje, se zavedate, da je to ; vse, kar imamo? Mladi gotovo ne bomo ostali doma. če bo samo ne- kaj kilometrov stran odlagališče, za katerega nam nihče ne more dati jamstva, da res ni nevarno. Ostali bodo le starejši ljudje. In ko bodo i le-ti umrli, bodo z njimi umrle naše Haloze. Morda nekdo dela skrite ! račune, toda mi smo odločeni, da Haloz ne damo za nič na svetu, naj- i manj pa za denar. Saj smo tudi Haložani LJUDJE! j Ali pa nismo? Smo res samo številke, vredne manj kot kup radio-i aktivnih smeti? i Iztok Roškar, 8. r.- OŠ Leskovec pri Ptuju, Valentinovo v Ljudskem vrtu yVa šoli Ljudski vrt so petošolci na Valentinovo, dan, ko se ženijo ptički, namenili pisemca tistim, ki jih imajo radi. MOJA UUBA MAMICA Mamica, ti si najboljša na svetu! Srečna sem, da te imam, in po- nosna sem nate. Med nama je nevidna vez že od rojstva. Vem, da v službi misliš name, jaz pa v šoli nate. Obema je lepo. Ne vem, kako bi ti vse poplačala. Vedno se bom trudila, da te bom ubogala in ti poma- gala. Tvoja Pika TEBI, DRAGI OCKA Danes, ko je Valentinovo, ti pišem pismo, ker te imam rad. Hvala ti oče, da si imel potrpljenje pri mojih slabih ocenah. Hva- la ti, da si sedel poleg mene in mi pomagal učiti se. Hvala, da si mi stal ob strani, ko sem te potreboval. Tvoj sin DRAGA BABICA Vedno mislim nate, kako si osamljena. Dobro, da je zraven tebe ptiček Piki. Tudi on je osamljen, ker nima svoje družice s katero bi skupaj letala in se veselila. Rad te imam in vem da me imaš tudi ti ra- da. Tvoj vnuk TI MOJA ŠTIRINOŽNA ŽIVALCA! Smešno je, da ti pišem, saj ne veš brati, a vseeno. Moram ti pove- dati, da si lepa, mehka kot žamet. Tvoja podoba me spominja na ne- ko prisrčno in očarljivo damo. Brez tebe bi bilo moje življenje tako pusto. Nikoli te ne bom pozabil. Tvoj gospodar DRAGI! Zdravo! Ko sem te prvič videla, si mi padel v oči in srce. Želim, da bi večkrat prišel na stadion. Čeprav si že prevelik za mene, si mi všeč. Rada bi te spet videla. Vedno razmišljam, ali sem tudi jaz tebi všeč. Tudi moji sosedi si všeč. Čao! PRI URI ANGLEŠKEGA JEZIKA K angleškemu jeziku sem začela hoditi na začetku leta. Imamo ga skupaj s šestim razredom. Uči nas tovarišica Lidija Ljubeč. Pri angleškem jeziku se učimo tuje besede, naučili smo se pove- dati, od kod smo doma in kako nam je ime. Zelo mi je prijetno, saj se rada učim tuje jezike. Naučili smo se že tudi peti pesmico. Tudi sošol- ka meje učila pesmico, vendar je ne znam zapeti. Pisali smo preizkus znanja, a nisem pisala preveč dobro. Včasih ne naredim domače nalo- ge, pa nisem preveč kregana, saj se tovarišica Lidija ne jezi. Pri uri angleškega jezika je super, zato bom vedno hodila. Vesna, 5. razred, OŠ Juršinci NAŠ KULTURNI DAN Na kulturni dan, ki smo ga iz- vedli 12. februarja, smo se pri- pravljali mesec dni. Učenci smo izrazili željo, da bi radi sodelova- li pri različnih interesnih dejav- nostih, zato so se sestali naši uči- telji in oblikovali program. K iz- vajanju kulturnega dne so pova- bili zunanje sodelavce. Polde Zeleznik je takoj privo- lil, da bo pokazal učencem, kako sam plete slamnjače. To dela v zimskem času, ko polje počiva, on pa lahko sedi ob topli peči in ustvarja. S seboj je prinesel po- sebno travo, trak za vezanje in iglo. Ob njem se je zbrala skupi- na učencev. Poldek je kazal, ka- ko nastaja slamnjača, zraven pa seje šalil in razlagal, kako je bilo nekoč. Ob smehu je nastajal lep izdelek. Svojo ustvarjalnost je pokazal dvem skupinam, saj smo se učenci lahko vključili v dve dejavnosti. Prva dejavnost je po- tekala do desetih, nato smo mali- cali, ob 10.15 smo se vključili v drugo dejavnost in ustvarjali do 12. ure. Drugo domačo obrt sta izvaja- li Anica in Zdenka. Spretni prsti ?,ospe Anice so hitro oblikovali GRANATAMI< počel gospod GROS v SKUP- ŠČINI?« ORFEJČEK odgovarja: Zagotovo bi poslancem razdelil pommes frittes! (FOTO: »TINA«) Sraka. Kaseto so poimenovali »pol- ka je polka«. Razen dveh viž, ki jih je napisal Harmonikar Rajko Vav- petič, je avtor Primož Kosec. Tekste je v večini prispeval Marjan Stare, za vižo Kamniški hlapon pa Janez Hvale. Primož daje prednost polki Iz Bleda v Bohinj in Polka je polka. Zraven teh dveh se bo zagotovo na- šla še kakšna viža, ki vam bo všeč. Slovenski kvintet ima polno načr- tov. V kratkem bodo nastopili na Videomehu, Osini podoknici. Alp- skem večeru, prav v tem času pa se jim vrti viža na Marjanci. Zraven vseh teh obveznosti so polno zase- deni z igranjem po sosednji Avstri- ji, kjer za njihove nastope skrbita kar dva managerja. V Hollywoodu bi dejali: »Zvezda je rojena«. Slovenski kvintet pa obljublja predvsem odlično glasbo, tisto zares slovensko. Na dobrodelnem koncertu za po- rodnišnico je za odrom pevka Moj- ca Zorko v svojem stilu koketirala s Koradom Buzetijem: »Madona, Radek. Ti, ti si pravi dedec« Korado ne bi bil Korado, če ji ne bi zabrusil: »Veš kaj. Še lepše sem videl v krematoriju, pa nam za njih ni bilo čisto nič žal!« Pevec, ki prepeva tisto znano »Gospa, moj poklon«, je letoval v znanem nudističnem kampu Kover- sada. Na plaži je srečal prikupno mamico s sinčkom. Po kratkem po- govoru se je pričel bahati: »Poglej, poln sem energije kot atomska bomba«! Pa je sinček dejal; »Mami, greva hitro dornov. Ta bomba lahko ek- splodira, če pa ima tako kratko za- žigalno vrvico«! Ljubezen nekoliko varuje pred starostjo v ptujskem domu upokojencev so na svetovni dan zdravja, 7. aprila, pripravili razstavo z naslovom Sprostitev in rekreacija. Delo- vna terapevtka, fizoterapevtka, glavna sestra in drugi so zbrali za svo- je oskrbovance in vse druge z več križi na ramenih pester izbor aktiv- nosti. Tistim, ki zdržijo še nekoliko več telesnega napora, predlagajo sprehode, planinarjenje, nabiranje gob, ribolov, kolesarjenje, zmerno telovadbo, vrtnarjenje in fotografiranje, med telesno bolj umirjene dejavnosti pa sodijo ročna dela. branje, petje, reševanje križank, šah ... Ta dan so izvedli tudi šahovsko tekmovanje za oskrbovance. Nad celotno razstavo so se svetile besede J. Moreauja: »Starost ne va- ruje pred ljubeznijo, ljubezen pa nekoliko varuje pred starostjo.« MZ 14 - NEKOČ IN DANES 16. april 1992 - TEDNIK PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO Slovencem in Slovenkam v razmišljanje Ali smo se že kdaj vprašali, koliko smo zasvojeni s cigaretami? In koliko naših sodelavcev trpi zaradi brezbriž- nih kadilk in kadilcev v zaprtih pisar- nah ali na drugih delovnih mestih, da ne govorim o otrocih in drugih članih družine v stanovanjih? In zdravje, ki ga uničujemo s kajenjem sebi, svojim otrokom in vsem pasivnim kadilcem? Ali smo že izračunali, koliko delovne- ga časa je izgubljenega na dan, na mesec, ki ga morajo nadomestiti ne- kadilci za enak zaslužek? Nad vsem tem bi se morali globoko zamisliti, če priznavamo, da je človek razumno bi- tje! Iz te ugotovitve pa sledi, da je naš razum tisti, ki naj bi uravnaval naša dejanja, in ne volja, ki podlega ču- stvom in socialnim pritiskom. Drugo, česar bi se morali bolj zave- dati, je naša mladina, ki je po naravi navdušena za vse dobro, toda če ji odrasli in tolike reklame na vsakem koraku prikazujejo, da je cigareta ne- kaj dobrega, si jo brez kritičnega raz- mišljanja prisvajajo kot znak samoza- vesti. Da jih bo v kratkem času do- končno zasvojila, o tem niso poučeni. Zasvojeni od cigarete pa so že na prvi stopnici k mamilom. Strahote, ki se dogajajo zasvojenim od mamil in nji- hovim svojcem, so znane. Ali se tega zavedajo vzorniki naše mladine: pro- fesorji, zdravniki, duhovniki, učitelji in vzgojitelji, ki se poklicno ukvarjajo z mladino kot kadilci, predvsem pa njihovi starši? Slovenija je na poti v Evropsko skupnost. Zato bi morali biti sezna- njeni tudi s projekti za zdravje: »Ev- ropa brez kajenja«. Prvi petletni ak- cijski program »Vzgoja za nekadilsko družbo« gre h koncu. Program za na- slednje obdobje je pripravila WHO — Svetovna zdravstvena organizacija v Švici s komisijo ES in mednarodno unijo proti raku, ki ima sedež v Ma- dridu. Prmekt »COLUMBUS« so os- novali v Češki, v zahodni Evropi je na pohodu projekt »Manager brez ci- garete«. V Sloveniji imamo sedem društev nekadilcev. Veliko šolske mladine je že vključenih vanje. Znani so profesorji in učitelji, ki imajo ce- lotne razrede navdušenih nekadilcev. Vidni uspehi so v zdravstvu, v ban- čnih ustanovah, v železniškem prome- tu in drugod, kar je vredno veliko po- hvale. Vendar javna občila, RTV, kul- turniki vseh vrst in vsa druga drušči- na še vedno vztraja pri nikotinu. Vem, da je potrebno razumevanje in da je potrebno vložiti veliko duhov- nega napora, če se kadilec odloči: »Od danes naprej ne bom več kadil.« Obsojanja vredni pa so vsi tisti kadil- ci, ki takšno odločitev sočloveku ho- čejo preprečiti. Ena sama vsiljena ci- gareta izniči vse napore odvajanja. Ema Murko Oh, moje Haloze živim kar daleč od Haloz, če- prav sem sad le-teh. Rodila sem se v hribovitem predelu Haloz, Jelovicah. S starši, bratom in se- strami smo živeli na majhni kme- tiji, ki nas je preživljala, čeprav zelo skromno, saj je bilo iz teh globač in strmin res težko pote- gniti toliko, da bi ti bilo življenje lepo. Dela je bilo veliko, a sad zemlje skop. Preživotarili pa ven- dar smo in še marsikdo životari. Nekoliko lažje je življenje zdaj, ker so Haloze malo bolj poveza- ne s cestami kot v časih, ko sem še jaz hodila po teh strmih, ven- dar zame čarobnih poteh. Ob mislih na moje Haloze mi je toplo pri srcu, čeprav mi niso nudi e niti dela tega kar imam sedaj. Nič mi ni podarjeno, saj se z možem in hčerko znamo odreči marsičemu, zato smo sprejeli v naš dom tri tuje otroke, ki so odraščali prepuščeni sami sebi. Toda do Haloz, teh preču- dovitih hribčkov, čutim ljubezen in kar groza me je, ko slišim, da bi ravno tukaj našli prostor za odlagališče jedrskih odpadkov. Vprašam vsakogar, ali so to za- misel strokovnjaki že imeli ob iz- gradnji nuklearke. Zakaj so vse investirali v to, če je bilo nič koli- ko vprašanj nerešenih? Zakaj bi jih sedaj reševali tako? Ne znarn si predstavljati, da bi z odpadki posegli ravno v ta prostor, ki ga narava že od nekdaj pustoši. Upam, da smo Haložani vztrajni in da tega ne bomo dovolili. Iz Haloz sem šla v želji po boljšem življenju, ki si ga tam ne bi mogla ustvariti. Toda če mi je tu lepo, še zdaleč nisem pozabila Haloz — stezic, klancev, gozdov in še česa, kar mi je bilo dano v rani mladosti. Srečna sem ob mi- slih na gozd, ki je v jeseni poln kostanja, čez leto pa najdeš kak- šno gobico, ki ti prav tekne, ka- dar nimaš skuhati česa drugega. Nič koliko takih juh smo pojedli in še kot otrok sem iz gozda za- služila svoj prvi dinar, ki me je zelo osrečil. Bila sem in sem še skromna, toda to ni povod, da ne bi imela vsaj kanček čutenja do Haloz. Rada se vračam tja, če- prav v mislih, saj so tu vendarle pognale moje korenine. Vem, da je že veliko pisanja o Halozah, pa vendar ne morem molčati, kajti moje življenje je že vseskozi močan boj za biti in ne biti, čeprav sem odraščala v le- tih, ko je marsikomu bilo lepo. Haložani smo se sposobni marsi- čemu odreči, čeprav v svoje sla- bo, pa se tudi sedaj odrecimo je- drskim odpadkom. Haložani, ostanite to, kar ste, saj mi, ki smo odromali od do- ma, čutimo enako z vami. Tilka Konečnik Ne uničite nam haloške pokrajine V soboto smo se učenci in učitelji OŠ Cirkulane udeležili protestnega shoda proti jedrskim odpadkom, ki je bil v Cirkulanah pred novim večna- menskim prostorom. Tudi mi smo odločno proti jedrskim odlagališčem v Halozah. Želimo, da ostanejo Halo- ze zelene, neokrnjene in prijazne, kot so bile do sedaj. Na protestu smo za- peli haloške pesmi in povedali nekaj misli o lepotah haloške pokrajine: Vsakogar, ki obišče Haloze, prevza- mejo lepota haloških gričev, pesem klopotcev v jeseni ter sladka kapljica v kleteh. Haloški človek vztraja na tej težki, ilovnati zemlji, s košem na ramah prenaša bremena po »globačah« in »bregačah«. Le kdo si dovoljuje se- daj v začetku pomladi vznemirjati, motiti njegov vsakdanjik in mu vzeti ljubezen do te grude? Si je res to za- služil, ko je vztrajal dolga stoletja na njej, jo prepotil s svojim znojem in se z žuljavimi rokami boril za svoj ob- stoj, marsikje še brez elektrike, vodo- voda, telefona in asfaltiranih cest? Z vso ljubeznijo prideluje rujno kaplji- co — le kdo jo bo še pil, če bo zvedel, da so v Halozah shranjeni jedrski od- padki? Kako se bo še v tem neokrnje- nem svetu razvijal kmečki turizem? Kdo bo še hodil po haloški planinski poti, užival ob lepotah narave, vin- skih goricah, spregovoril besedico prav zdaj, ko smo se komaj zavedli zaostalosti teh krajev in jih pehamo še v večjo revščino? Saj so vendar ti kraji še najbolj ohranili svojo prvo in neokrnjeno podobo! Pustimo jim, da zaživijo v lepši prihodnosti, v svoji pomladi in za haloškega človeka še lepši jeseni ob pesmi klopotcev in be- račev grozdja! Naj življenje v Halozah ne zamre, naj mladi rod še naprej poje pesem Jožeta Šmita: Zgnetena v ilova tla si me pozdravila ob rojstvu v domači hiši. Drobno dete sem bil, pa že si se sprijemala mojih nog, suha, prašna, mokra, lepljiva, težka ilova prst. Učenci in učitelji OŠ Cirkulane Pojasnilo k članku Kmečko zciravstveno zavarovanje (lednik, 9. aprila 1992, v rubriki Prejeli smo ...) Kot je pravilno navedeno, ste, spoštovani g. Stanislav Mohorič iz Svetincev 16, pošta Destrnik, v ponedeljek, 30. marca 92, iskali zdravniško pomoč v moji ordinaciji. Potožili ste o bolečinah po levi strani prsnega koša kot posledici poškodbe, ki ste jo utrpeli po vaši izjavi pred dobrim tednom. Menili ste, da se bodo bolečine v nekaj dneh pomirile, pa vas je skrbelo, ker so postajale vedno hujše. Takoj moram oporekati vaši opredelitvi nudenja nujne zdravniške pomoči, ki naj bi bi a ustrezna, in pojasniti njeno definicijo. Citirana je v zakonu o zdravstvenem var- stvu ter se glasi: »Nujna medicinska pomoč obsega neo- dložljivo zdravstveno storitev oživljanja, ohranitve življe- nja, preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja obole- lega ali poškodovanega na kraju, kjer je prišlo do poškod- be, kakor tudi neodložljive zdravstvene storitve v zdrav- stveni organizaciji.« Ne morem se tudi strinjati s komentarjem, ki ste ga po- dali javnosti v nadaljevanju članka. Poslanstvo zdravnika je jasno, tako me pri mojem delu vodi edino strokovno načelo: Pomagaj, a pri tem ne škoduj! Po ustreznem pre- gledu sem vam pojasnila vaše težave in dala navodila, ki bi vam le-te olajšale. Zaprošeno rentgensko slikanje sem odločno odsvetovala, ker zanj ni bilo medicinske indika- cije. Nasprotno, iam in bodočemu mlademu kolegu sem razložila le strokovne vidike zdravljenja poškodbe prsne- ga koša, kakršno sem ugotovila ob pregledu, ter posebej opozorila na nepotrebno in škodljivo rentgensko žarče- nje, ki bi mu bili ob slikanju izpostavljeni. Tega in podob- nih škodljivih vplivov pa je v našem okolju žal vse preveč- in to zaradi človeške nepremišljenosti, malomarnosti in nestrokovnosti. Pripisala bi še, da se v urejanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ne spuščam. Žal pa ugotavljam, da nam bo v bodoče vsem bolj skopo odmerjeno, seveda brez dodatne- ga prostovoljnega zavarovanja. Niti v starem, prav tako ne v novem zakonu o zdravstvenem zavarovanju, ki'je stopil v veljavo I. marca 1992, pa ni zakonskih določb, ki bi kmečkemu zavarovancu kratile pravice do zdravljenja v primerjavi z drugimi zavarovanci. V pogovoru s kole- gom sem obravnavala izključno medicinski pristop k vaši poškodbi, zato izjavljam, da je bil vaš komentar v članku neresničen. Kaj je razlog za vašo kritično in izmišljeno pritožbo, ne morem razumeti in prav bi bilo, da bi jo prav tako, kot ste jo javno objavili tudi javno preklicali. Dr. Anemarija Malešič O ptujskih bankah V zadnjem času je na ptujskem območju že začela po- slovati podružnica Štajerske hranilnice. Govori pa se, da bosta v kratkem na ptujskem področju odprli poslovalni- co še dve banki. Upamo, da bo konkurenca na tem področju povzročila, da se bo dosedanja edina monopolistična bančna hiša za- čela obnašati normalno, t. j.da bo poslovala za stranke in ne proti njim. Vsem so poznane vrste, zlasti pri tekočih računih in de- viznem poslovanju, arogantno obnašanje mnogih bančnih uslužbencev, vključno z najvišjim vodstvom, malomarno poslovanje z nakazili na žiro računu, vendar to vse skupaj ni nič proti temu, kaj se vam lahko zgodi, če poslujete s to banko. V primeru, če položite na svoj lastni tekoči račun neki znesek in dobite za to običajno potrdilo, se vam lahko Sanje so se uresničile Kulturno-prosvetno društvo v Cirkulanah je bilo usta- novljeno leta 1889. leta, in ko so 1989. leta slavili 90-letni- co obstoja, dvorana ni bila usposobljena za igre zaradi nedokončanega odra. Toda dramska sekcija je končno lahko rekla, da so se 93 let dolge sanje vendarle uresniči- le. Predsednik društva Jože Petrovič je 4. aprila lahko po- zdravil zbrane gledalce in goste pred igro v novem domu, ki še ni uradno odprt. Dramska sekcija je uprizorila na novem odru komedijo v treh dejanjih avtorja Branislava Nušiča Dr. Igro je režiral Alojz Matjašič, njegova pomo- čnica je bila Marta Bratušek. V dvorani ni bilo opaziti praznih sedežev, gledalci pa so zadovoljstvo pokazali z burnimi aplavzi. J. V. zgodi, da se znajdete v kazenskem postopku zaradi po- skusa goljufije, če boste kaj preveč spraševali, zakaj vam znesek ni bil tudi knjižen na konto. Bog ne daj pa, če vam ukradejo čekovne blankete. Zgo- di se vam lahko, da vam bodo policaji opravili hišno prei- skavo. Iskali bodo namreč stvari, ki jih je tisti, ki vam je čeke ukradel, kupil na vaš račun. Povsem jasno pa jim je, da bodo z vašega računa izplačali kakršenkoli znesek, kljub temu da jih boste obvestili, da so vam čeke ukradli in da naj izplačila zadržijo. Take stvari se v normalnem poslovanju, kjer velja kon- kurenca, ne smejo in ne morejo dogajati. Privoščijo si jih lahko le monopolisti. Zaradi tega je dobro za nas vse, da se odpirajo nove bančne podružnice v Ptuju. V Ptuju, dne 9. 4. 1992 Branko Resnik, dipl. iur. Mleko se skisa Pravzaprav smo še daleč od pasjih dnevov — vročine, ko se živila rada pokvarijo, vendar ugotavljam (in žal ni- sem edini), da se mleko ptujske mlekarne skisa, preden mu poteče nekakšno zagotovilo, da se ne bo pokvarilo, če ga imamo v hladilniku. Tako se mi je že dvakrat zapored zgodilo, da se mi je mleko skisalo že tistega dne, ko bi še moralo biti uporabno. Da se to dogaja tudi drugim go- spodinjam, mi je to potrdila gospodinja iz Lackove ulice. Upam, da bodo v mlekarni postali na to pozorni in da se to v bodoče ne bo dogajalo, seveda pa ni nujno, da je kriva mlekarna. Naj omenim, da sem imel že mleko neo- porečno tudi dva dni pozneje, kot je na embalaži zapisan datum uporabnosti. Franjo Hovnik Juršinski upokojenci zborovali V prostorih doma gasilskega dru- štva v Gabrniku so se zbrali tamkajš- nji upokojenci, pregledali svoje delo in si zastavili bodoče naloge. Njiho- vega zbora so se udeležili Mirko Bernhard. predsednik Zveze društev upokojencev Ptuj. ter predsednika DU iz Dornave in s Polenšaka. V odstotnosti Franca Belca, pred- sednika, ki je odstopil, so se na zboru med drugim dogovorili, da bodo po- svetili večjo skrb članom, ki so jim za- radi let in načetega zdravja moči že opešale — zanje so že doslej skrbeli. Povezali se bodo z vodstvom krajevne skupnosti Juršinci, da bodo skupaj našli najboljšo rešitev. V minulem ob- dobju so si uredili društvene prostore ter jih že opremili. Društvo v Juršin- cih šteje trenutno 215 članov. Na zboru so soglasno izvolili za no- vega predsednika Avgusta Gorjanca, za tajnika Franca Simoniča, za bla- gajnika pa Jožeta Matjašiča. V odbor Zveze društev upokojencev predlaga- jo tudi kakšnega člana iz Juršincev; izvolili so Jožeta Matjašiča, potrditi pa ga bo morala še kandidacijska ko- misija. Ce bi namreč želelo imeti v občinskem odboru svojega člana vsa- ko društvo, bi morali odbor razširiti na 25 članov. To pa je povezano s stroški, denarja pa društva nimajo. Franjo Hovnik FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 33. nadalievanje RAZOROŽEVANJE PROSTOVOUCEV 31. avgust Zgodaj zjutraj smo morali za- pustiti tisti lepi sadovnjak. Odpe- ljali smo se v mestece Valki. S ce- ste se je lepo videlo nekoliko ni- žje ležeče vežbališče ali za po- dobne namene namenjen pro- stor. Na njem so stale množice postrojenih vojakov, nedaleč vstran pa je bilo nekaj večjih zgradb, podobnih vojašnicam ali šolam. Kolona vozil naše čete se je tam ustavila, ker so se povelju- joči posebej zanimali za dogaja- nja na tistem prostoru. Čez kake pol ure smo se odpe- ljali naprej. Takrat še nisem ve- del, kaj se je pravzaprav tam do- gajalo. Šele pozneje in po drob- cih sem od ISlemcev zvedel nekaj podrobnosti. Naj jih opišem ta- ko, kot sem jih slišal. Potrditve za to nisem našel v nobeni povoj- ni literaturi. Nemcem se je baje predal eden od sovjetskih generalov, ki se je hotel bojevati na nemški strani proti boljševizmu. (Res je sicer, da je nacistom uspelo pri- dobiti več ujetih generalov RA za sodelovanje. Najbolj znan je primer generala Vlasova.) Toda tisti general je prešel na nemško stran s posebnim namenom. Var- nostna služba s firerjem vred mu je nasedla in omogočili so mu, da je med ujetimi rdečearmejci zbiral prostovoljce. Ti so potem dobili nemške uniforme s poseb- no rdečo oznako na ovratniku in urili so se z nemškim pehotnim orožjem. Uporabljali so jih za ra- zne naloge za bojno črto. Te eno- te sem že od Harkova sem več- krat videl. Sedaj pa so jih naen- krat razorožili in pod stražo po- slali na zahod. Pozneje vojakov s tistimj rdečimi oznakami nisem več videl. Zadevo so nemški častniki, ki so edini imeli nekaj več informa- cij, tolmačili tako, da je nemška SD (varnostna služba) odkrila, da tisti general organizira prosto- voljce po nalogu iz Moskve in od tam tudi dobiva navodila. V ne- kem trenutku naj bi z enotami — od Nemcev oboroženimi in opremljenimi udaril nemški armadi v hrbet. Z dobro pripra- vljeno in bliskovito izpeljano ak- cijo so vse te enote uspeli brez večjih prask razorožiti. Tistim ra- zoroženim vojakom so dali na iz- biro: ali še naprej služiti v tuji uniformi pod komando zaneslji- vejših generalov ali pa zopet po- stati vojni ujetnik. Baje se je ve- čina odločila za prvo in vstopila v vojsko generala Vlasova. Tisti general, agent sovjetske obvešče- valne službe, je zadevo še pravi čas zavohal in jo popihal k svo- jim. Po vojni sem brskal po raznih knjigah, spominih vojskovodij in drugih opisovalcev bitk druge svetovne vojne, vendar o opisa- nem primeru nisem zasledil niče- sar. Opisal sem samo to, kar sem dejansko takrat videl in slišal. Po opisanem postanku smo se še nekaj časa vozili v skromnem naselju. Tam blizu so že bili iz- kopani strelski jarki. Naša dese- tina je morala na nekem odseku počistiti pred temi jarki. Eni so sekali grmovje in odstranjevali druge zapreke, ki bi bodočim branilcem zastirale pregled nad dogajanji pred jarki. Tam je bil tudi del opuščenega travnika z visokim robidjem in njivica s pritlikavo, zapleveljeno koruzo. Tudi to je bilo treba odstraniti. Vodnik je nekje staknil in pri- peljal navadno koso. Nobeden od Nemcev ni znal ravnati z njo. Še sam sem z nezaupanjem gle- dal to primitivno orodje, ki je bi- lo po obliki vsaj nekaj sto let za našo lepo sklepano in naravnano koso, s katero smo »brili« halo- ške bregove. Vseeno sem posku- sil in kmalu sem se privadil. Prvi držaj na kosišču je bil kratek, ta- ko kot pri nas zadnji, pritrjen pa je bil pri sredini kosišča, zadnje- ga pa sploh niso poznali, temveč je bilo treba držati neposredno za kosišče. Navzoči so kar obču- dovali mojo spretnost. Kosil sem ves popoldan in v tem delu našel neko osebno zadovoljstvo. Prav- zaprav je bila tista košnja bolj igračkanje, saj je bilo treba pore- zati praktično samo gornje dele rastja, ne pa tik ob zemlji, kot je bilo treba kositi na domačih trav- nikih. Tudi na zunanji videz, ra- vno in lepo brazdo, ni bilo treba paziti. Zvečer me je komandir voda posebej pohvalil, češ da sem pokosil tako površino, kot bi je bil populil cel vod. Ce ne bi bilo kose, bi tisto rastje bilo tre- ba populiti ali z lopatami in seki- ricami posekati. Med košnjo sem naletel tudi na precej velik zarod čmrljev. To se mi je zdelo tako pomembno, da sem to zabeležil v svoj dnev- nik. Pustil sem njihovo satovje, z mahom skrbno obdano in zava- rovano, v upanju, da jim bo tudi vojna prizanesla in bodo dočaka- li naravni konec. NICEVO - VOJNA! I. september Zjutraj smo se odpeljali v pre- cej urejeno vas na lov za civilisti za kopanje strelskih jarkov. Ra- zen onemoglih starcev in otrok so bile doma samo ženske in te, zlasti mlajše so morale iti na de- lo. Bil sem prvič v taki akciji, ne- izkušen, zato sem se pač ravnal po navodilih starejših vojakov. Moral sem tudi nastopati v vlogi tolmača in prevajati izgovore po- sameznih žen^k, zakaj ne morejo na delo. Najpogostejši izgovori so bili: bolezen, nosečnost, skrb za male otroke, bolnika in po- dobno. Marsikatera je s takim opravičilom uspela. Nekatere so se poskušale tudi izogniti tako, da so pri zadnjih vratih ali skozi okno pobegnile iz stanovanja in se kje zunaj skrile. Zaradi tega je navadno en vojak ostal zunaj in opazoval, ali je kdo pobegnil in kam se je skril. Pri tem sem doživel naslednji primer: Vstopil sem v eno od hiš, do- ma je bila samo starejša ženica. Dejala je, da pri hiši ni nikogar za delo sposobnega. Mislil sem odpreti vrata v sosednjo sobo, pa mi je rekla, da tam spi visoki gost. Domneval sem, da nekaj pred mano skriva, zato sem vrata vseeno odprl. Zagledal sem na stolu uniformo SS častnika, na njihove čine se nisem spoznal, domneval pa sem, da je nekaj podobnega kot v armadi stotnik. Dvigne se v postelji in začne vpi- ti name . . . Nekako sem se zbral in po švejkovsko preprosto povedal, da samo opravljam svojo dolž- nost, ki je v prid »obrambe pred sovražnikom«. Potem seje neka- ko pomiril, hotel je še vedeti, h kateri enoti pripadam, in odlo- čno je zatrdil, da v tisti hiši ni ni- kogar za delo sposobnega. »Ti je pobegnila?« me je po- smehljivo vprašal vojak, ki je oprezal zunaj. Šele od njega sem zvedel, da je skozi okno iz tiste sobe, v kateri je prenočeval ese- sovec skočila mlada ženska, ste- kla skozi vrt in se skrila pod ku- pom slame. Povedal sem mu, kaj sem v hi- ši doživel, in njemu se je takoj posvetilo, saj je bil že starejši vo- jak. »To kurbo morava ujeti,« je dejal in me potegnil za sabo pro- ti tisti kopici. Res je bila tam skrita. Skraja je ošabno trdila, da je ona oproščena dela od mnogo »višjega oficirja«, kot sva midva, da se o tem lahko prepričava in podobno. Toda vojak, ki je bil z mano, jo je kar odpeljal na zbira- lišče »rabotnikov« in stražarju naročil, da naj nanjo še posebej pazi. Akcija zbiranja je bila kmalu končana in odšli smo na delo h kopanju strelskih jarkov. Opazil sem, da so dekleta in ženske kar uživale v tem, da je morala z nji- mi kopati tudi tista ... Še same sojo priganjale k delu. Ko je pri- šel okoli po običajnem obhodu namestnik komandirja čete, je ena od domačink stopila predenj in mu z nekaj nemškimi beseda- mi, drugo pa s kretnjami, začela dopovedovati, da naj tisto »pa- njinko« odpusti domov, ker je že čez noč »opravila svoj težaški šiht«. Vse naokrog je prasnilo v smeh ... Dalje prihodnjič TEDNIK - «p"' '992 NASVETI - 15 V vrtu v SADNEM VRTU smo sadi- li, podsajali ali presajevali sadno drevje že v jeseni. Ce nam to iz kakršnih koli razlogov ni uspelo, sajenje opravimo spomladi. Pri spomladanskem sajenju pa mo- ramo biti pozornejši pri oskrbi posajenega drevesca, da bo sadi- ka oskrbljena z dovolj vlage. Ce so sadike bile izpostavljene daljšemu transportu ali nepri- merno vskladiščene, so običajno izsušene. Takšne sadike, ki imajo še zdrave in nepoškodovane ko- renine, pred sajenjem nekaj ur namakamo, ob sajenju pa jih na- močimo še v gosto zmes ilovice, kravjaka in vode. Kravjak, ki naj ga bo v zmesi za eno tretjino, ima vlogo hrnila za rast in razvoj lasastih koreninic, voda jih oskr- buje z vlago, ilovica pa zmes zle- pi ob koreninsko skorjo. Sadilno mesto obilno zalijemo, če pa po sajenju ni obilenjših padavin, vsak teden, dokler sadika ne oze- leni, zalivamo s postano in ne premrzlo vodo. Voda neposred- no iz vodovoda je prehladna, vo- da iz potokov pa čestokrat ones- nažena z jedkimi pralnimi sred- stvi. Ce bomo sadiki gnojili s šoto, moramo to nekaj dni pred upo- rabo namočiti, da v sadilnem mestu ne bi odvzela vlage, kar bi lahko imelo za posledico, da se kljub strokovno dobro izvedene- mu sajenju sadika posuši. Sadilnim mestom vzdržujemo drevesni kolobar: moramo ga plitvo obdelati, preprečevati rast plevela in ga oblikovati v obliki krožnika, da bo zajemal čimveč padavinske vode. Sadike, posajene ob kol kot drevesno oporo, naj bodo prive- zane v obliki poševne osmice, da se drevesce ne obesi. Zemlja se na sadilnem mestu s sadiko vred poseda. Ce je sadika pretesno in napačno zvezana za oporo, se obesi na oporo, pri čemer kore- nine izgubijo stik z zemljo in se posušijo. V OKRASNEM VRTU sadi- mo in sejemo okrasno rastlinje z namenom, da bi si na urejen in negovan način s cvetjem pope- strili bivalno okolje in da bi v njem našli kar največ zadovolj- stva. Podobno kot pri pridelova- nju vratnin moramo tudi pri okrasnem rastlinju upoštevati pravila narave. Ce imamo cvetli- čne gredice razdeljene v nasad s trajnicami in enoletnice ločene od cvetlic dvoletnic, so to nasadi z monokulturami. Takšni nasadi niso prirodni niti nimajo želene- ga harmoničnega in estetskega videza. Rastline cvetlice dobro uspevajo in pridejo do popolne- ga izraza in estetskega videza, če so posajene in sejane v mešanih nasadih z usklajeno časovno bar- vo, velikostno in botanično strukturo. Katere vrste cvetlic so v mešanih nasadih najskladnej- še, pa v naslednjem sestavku z nasveti. V ZELENJAVNEM VRTU v drugi polovici aprila lahko seje- mo na prosto že vse vrtnine. Ka- Ijivost semena večine vrst zele- njave je tolikšna, da še ne bodo vzkalile do možnih pomladan- skih slan konec aprila. Ce bi pri- šlo do kasnih slan, se s primerni- mi prekrivali pripravimo na za- varovanje mladih rastlin pred pozebo. Priporočilo za setev vrtnin na prosto pa ne velja za presajanje sadik, vzgojenih v toplih gredah. Sadike paradižnika, paprike, fe- feronov, jajčevcev in podobne so sedaj že toliko dorastle, da so primerne za pikiranje. Enkrat ali dvakrat pikirane sadike bodo čvrstejše in dobro raščene pri- merne za sajenje na prosto šele v drugi polovici maja, ko bodo to- plejše noči. Zgodnje posevke ko- renčka, peteršilja, graha, redkvic in drugih vrtnin, ki so že vzkali- le, plitvo rahljamo, da prepreči- mo rast plevelom in izlapevanje ■ vlage iz tal, ko pa je posevek toli- ko goden, pregoste rastline ra- zredčimo na primerne razdalje. Med vrstami pred rahljanjem po- tresemo na kvadratni meter pri- bližno za pest dušičnega gnojila Kan, da pospešimo rast. Gnoji- jo trosimo le, ko so rastline suhe, in ne sme padati po rastlinah, ker na mladih listih povzroči oži- ge. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi ploda, od 12. do 14. in od 21. do 25. aprila, za- radi korenine, gomolja in čebul- nice od 13. do 16. ter 25. in 26. Aprila, zaradi listja od 19. do 21. Aprila ter cveta in zdravilna zeliš- če šele od 26. do 28. aprila. Miran Glušič, ing. agr. Matični mleček — vzpodbujevalec Prvi, ki je matični mleček omenil in mu dal da- našnje mednarodno ime gelee royale, je bil Fran- (jois Huber že leta 1778, vendar se zanj ni nihče zmenil, nenavadne lastnosti mlečka so poznali le redki. Leta 1952 je Belvefer objavil članek Čebela odkriva skrivnosti mladosti. Dokazal je, da ta snov ne vpliva nenavadno le na razvoj ličinke v navad- nih matičnih in trotovskih celicah, marveč da vzpodbudno deluje na razvoj in funkcije številnih celic v človeškem telesu. Odmev na Belveferjevo sporočilo je bil zelo močan in mleček je čez noč postal čudodelen. Od tedaj je preteklo skoraj štiri- deset let in zdaj vemo, da je mleček nekakšen kon- centrat biološko aktivnih snovi, ki močno koristijo organizmu in ga pogosto spravijo v normalen tek, vendar le tedaj, ko še ni prišlo do organskih okvar. Mlaček vsebuje nenavadno veliko pantotenske kisline, to je snovi, za katero menijo, da pripomo- re k dolgemu življenju. Najdemo jo povsod, kjer so mlade celice oziroma organizmu ki rastejo, tudi v kolostrumu in ženskemu mleku. Številni zdravni- ki so si danes edini v tem, da deluje mleček na člo- veško telo kompleksno. Spodbuja izločanje endo- krinih žlez, t. j. žlez, ki proizvajajo in izločajo hor- mone, kot so npr. trebušna slinavka, ščitnica, nad- ledvična žleza, hipofiza idr. Poleg tega naj bi mle- ček izboljšal delo centralnega živčnega sistema, ugodno deloval na podhranjene otroke in starejše prebolevnike vseh vrst ter pri zvišanem krvnem tlaku. Povzroča tudi zvečanje telesne teže, izboljša apetit, odstranjuje občutek utrujenosti in povrne spanec. Ugodno deluje pri nekaterih depresivnih stanjih, na primer po porodu, če seveda niso pre- huda. Normalizira duševno izčrpanost ter zveča oziroma povrne sposobnost za delo. Pri pravi me- lanholiji ne učinkuje, zboljšuje pa včasih stanja pri arteriosklerozi. Iz naštetih učinkov vidimo, da mleček lahko odlično dopolnjuje pa tudi izboljšuje delovanje medu, saj vsebuje precej vitaminov in oligoele- mentov. Žlička medu, pomešanega z gramom mle- čka in morda še z I O— 15 grami cvetnega prahu, je za omenjena stanja kar primerno zdravilo. Veliki raziskovalec matičnega mlečka Belvefer je zapisal, da bi človek, če bi ga bilo možno po- dobno kot matico hraniti le z mlečkom, nedvomno učakal tristo let zdrav in močan. Žal je seveda ta čudoviti naravni napitek za stalno prehrano pri- meren le za matice, človek ga lahko dobiva le v omejenih količinah. Zveza čebelarskih društev Ptuj — Srečko Rupnik Trnovski presmec — najdaljši Kaj takega pa še ne I Da bi kdaj na Ptujskem postavili tako visok presmec, se doslej najbrž še ni zgodilo. Toda vedno je enkrat prvič in tako so si ga tokrat omislili v Trnovski vasi. Za cvetnonedeljsko slavje so ga ob cerkvi sv. Bolfenka postavili domači gasilci. Celih 25 m je vi- sok, le meter ga je v zemlji. Njegovo jedro je vitka smreka, ki so jo ozaljšali s prvim zelenjem in s prvim pomladanskim cvetjem. Podrli ga bodo šele na velikonočni ponedeljek, njegove blagoslovljene vejice pa razdelili med kmetovalce, da jih bodo, po starem ljudskem običa- ju, zataknili v njive, raznosili na travnike, v gozd ali v vinograd. Bla- goslovljeni les naj bi jih varoval hudega. Foto: I. C. Nagradno turistično vprašanje Turistični avtobus, ki bo popeljal nagrajence akcije »I\a- gradno turistično vprašanje« na prijeten izlet, se počasi polni. Do sedaj je sedeže dobilo nekaj čez dvajset zvestih reševalcev in poznavalcev turističnih lepot Ptuja. Nagradno turistično vprašanje pred štirinajstimi dnevi je bilo eno najlažjih doslej. Spraševali smo, kdaj je bilo prvo kurentova- nje v Ptuju. To se je zgodilo 1960. leta. Žreb je nagrado tokrat namenil Angeli Žuran iz Kraig- herjeve 3 > Ptuju. Čestitamo! 15. aprila je bila v Ptuju odpr- ta razstava »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu.« Danes vprašujemo, kako dolgo bo raz- stava odprta: od 15. aprila do 15. septembra, od 15. aprila do 15. oktobra ali od 15. aprila do 15. decembra. ZA PSE IN MUCE Kako živali spijo — Levu se ni treba bati so- vražnikov, zato si lahko privošči po dvajset ur spanja dnevno. Preostanek časa porabi za nujna vsakodneva opravila, med katera sodita predvsem lov in lenarje- nje. Ko zagleda lev čredo zeber ali antilop, traja kakih 15 minut, da upleni žrtev. Nato porabi še pol ure, da si napolni želodec. In že je na vrsti spet spanje! — Kadar je morje nevarno — viharno in valovito —, mora del- fin presneto paziti, da ne utone; vsakih deset minut mora na po- vršje, da zajame zrak. Zato spi delfin skrajno rahlo, samo s po- lovico možgan. Medtem ko polo- vico možgan spi, je druga polovi- ca budna in pazi na dogajanje v okolici. — Konj spi leže na boku, ven- dar največ 45 do 60 minut na dan. Le redkim ljudem se posre- či videti spečega konja. Konj je namreč silno plaha žival. Tudi če se človek prikrade v hlev ponoči in na mehkih podplatih, konja ne bi videl ležati. Prastrah pred sovražniki in temo mu brani leči k brezskrbnemu počitku. — Mravlje ne spijo. Podnevi se ravnajo po soncu, ponoči po mesecu in zvezdah. Nimajo ne nedelje in ne praznikov, sploh pa ne 42-urnega delavnika. Kadar se mravlji dremlje in za trenutek obstane na svoji poti, jo druga mravlja, tista za njo, butne in sili, da gre spet naprej. Vendar mra- vlje kljub vsemu počivajo. Zale- zejo se v globoke rove pod zem- ljo, kjer jim mraz ne more do ži- vega. Nato spijo in lenarijo do prvih pomladnih sončnih žarkov. — In kako spijo čebele? V če- belnjaku vladata trušč in šum — le kako naj si utrujena čebelica delavka tu odpočije in se naspi? Znanstveniki so dolgo raziskova- li spalne navade čebel. Odkrili so, da se utrujene čebele umak- nejo bolj na rob satovja, kjer ni takšnega vrveža. Ali pa se zaleze- jo v celice, ki so prazne in počiš- čene. Tam spijo od sončnega za- hoda do vzhoda. — Nihče ne more zaspati tako hitro kako mačka! Obstajajo trije tipi mačjega spanja: kratki dre- mež, nekaj daljše plitko spanje in globoko spanje. Ko se mačka udobno namesti za nekaj »več« od dremeža, takrat lebdi v fazi plitkega sna. ki traja do pol ure. Potem zapade v globok spanec in takrat šest do sedem minut do- življa globoke sanje, nato sledi 30 minut plitkega spanja. Ti dve obliki se izmenjujeta, dokler se mačka ne prebudi. V času, ko mačka globoko spi, se običajno zgodi, da se prevrne na bok. Zdi se, da mačka v tej fazi sanja, saj pogosto trza in miga zu ušesi, ša- pami in repom. Z usti uprizarja zvoke sesanja, »mlackanja«, vča- sih celo prede. V začetku življe- nja, v prvih mesecih, mačice spi- jo samo globok spanec, in to šestnajst ur na dan. Po prvih me- secih življenja pa mačice počasi prehajajo na način spanja odra- slih mačk. Branka Kosenburger, dipl. veter. Dober den in naj van hitro nekaj poven: po vseh peripetijah, oslari- jah, zajehancijah in podjehancijah v republiški skupščini sen zaj tudi jaz grofa čisla resni kandidat za mandatarja republiške vlade. Zakaj pa ne, saj nesen čista nič hoj nor in čista nič manj pameten kak moji konkurenti z zdajšnjin predsednikom vred. Predloga/a me je moja stranka OLS (Obupani — lačni Slovenci). Moren vam na glos povedati, da se vsokokrot, gdo gledan po televi- ziji prenos zasedajo skupščine iz bele Lubtane. po krščansko in partijsko — po rdečo in črno križan in si poleg mislin: »O moj bog. odpusti jin, saj ne vejo, kaj gučijo. in še manj, kaj delajo . . .<< Od vseh poslancov se mi je še najbolj dopadna Partličov Tuna, saj vele, tisti, kije napisa Ala. socia- lističnega kulaka. ki je reka. da je v deželi Butalski nekaj narobe. In to hujdo narobe . . . Pa pustimo politiko pri miru in si kaj bolj pametnega pogučimo. Za- nirnle me, če ste nahavli Jorho za vejkonočna jajca. Ste nosili v nedelo presmec k žegni.' Ste pripravil vejkonočno korpačo z mesom, hrenom, jaj- cami, poticami in drugimi dobrotami/Sle pripravil vse potrebno za veli- konočni kres . . .? To je zaj aktualno, ne pa mandatari in gospodarstvo, ki je že tak na smrtni posteli. Jaz bi loto besedo mandatar spremena v besedo manidaj. To bi se po domočen prevedlo — denar daj. . . Ja. tak van je to. Pisa mi je prijotel Hanza iz Haloz. Tak provi: »Drogi Lujzek! Reši nas radioaktivnih odpadkov, državnih škodlivcov in vsega hujdega, amen!« Drogi Hanzek! Ce bon jaz grota predsednik državne vlode. te bomo naredil odlagališče totih radijoaktivnih smeti direktno pod poslopjon skupščine v Lublani, lan v listen bifeji, kak je običajno več poslancov kak v sami skupščini. .__Posrečilo. VaLLUJZKli, Krvodajalci POSAMEZNIKI - MAREC: Jože Grula, Skorba 41/c; Fran- ček Trčko, Šikole 3; Vladimir Gajšt, Sestrže 99, Majšperk; Sta- nislav Valand, Sp. Gorica 45, Pragersko; Zvonko Rodeš, Fali- nič BB, Cestica; Vesna Kalina- rič, Kacova 1. Maribor; Vilim Mlinaric, Kacova 4, Maribor; Mladen Rakuš, Ul. Lackove čete 12, Ptuj; Josip Mihin, Srpnja 75, Strmec; Ivan Topolovec, Ul. 27 Srpnja 35, Strmec; Jože Frangež, Medvedce 7, Majšperk; Aleksan- der Zidanšek, Moše Pijada 45, Maribor; Peter Španinger, Mej- na 6, Skoke; Jože Rubin, C. prol. brigad 60, Maribor; Franc Sko- fič, Sp. Korena 38; Stanko Lib- man, Šerčerjeve brigade 5, Mari- bor; Darko Klajderič, Mežanova 20, Ptuj; Albin Belšak, Koračice 22; Karel Frangeš, Brunšvig 51; Adam Sprem, Podgorje 20, Iva- nec; Rudi Vidovic, Medribnik II, Cirkulane; Bojan Krajnc, Poljska C. 8, Sp. Duplek; Dragan Posavec, Ul. svobode 7, Mi- klavž; Boris Polegeg, Svetozarev- ska 10, Zg. Polskava; Mojca Fras, Koroška c. 77, Maribor; Ja- sna I)obnik, Regentova 4, Mari- bor; Dušan Kmetec, C. v Rogo- zo 27, Miklavž; Drago Marčič, Marjeta na Dr. polju 100, Starše; Vlado Tomčič^ Slovenja vas 45, Ptuj; Milan Ciglar, Zinerlova pl. 15. Ptuj; Žarko Mišic, Štantetova 4, Maribor; Jelka Maroh, Osoj- nikova 5, Ptuj: Vlado Majceno- vič, Markovci 64; Mirko Vido- vic, Zlatoličje 77, Starše; Silvo Munda. Brstje 6, Ptuj; Franc Ov- čar, Zg. Gruškovje 5, Podlehnik; Dragica Lampret, Hajdoše 11; Ivica Horžič, Panonska 5, Mari- bor; Vjekoslav Žugec, Panonska 5, IVIaribor; Ivan Cebe, Ptujska 65, Pragersko; Jože Vrtič, Zabov- ci 74; Ivan Brumen, Moškanjci 113; Ivan Grešnik, Kajuhova I, F*tuj; Gorazd Dominko, Plečni- kova 15, Maribor; Boris Kurbus, Prepolje 42; Milan Kacjan, Sp. Korena 20; Vlado Veselic, Borš- nikova 13, Maribor; Miran Bez- jak, Zg. Korena 10; Robert Or- nik, Pirnatova 25, Radvanje; Bo- jan Tršavec, Ul. Sere. brigade 14, Maribor; Roman Lešnik, Gereč- ja vas 103; Darinka Pušnik, Kun- gota 27; Zdenka Tranpuš, Borisa Kraigherja 18, Kidričevo; Nada Simonič, Bezjakova 8, Ptuj; Dra- go Dobnik. Kungota 38, Kidriče- vo; Jože Majerhofer, Hajdoše 40; Zlatko Kralj, Desnjak 33, Ljutomer; Dragan Lukič, Mali Brebrovnik 6, Ivanjkovci; Janko Marin, Podgorci 75; Marjan Bra- tec, Sobetinci 8; Ivan Ceh, Ločič 13; Kari Golnar, Slavšina 54, Vi- tomarci. Cirkulane, 31. marca: Stanko Lah, Pongrce 15; Anton Frangeš, Zg. Jablane 13; Zlatko Metličar, Pongrce 5; Zvonko Osar, Zg. Jablane 36, Cirkovce; Jure No- vak, Cirkovce 22; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Igor Lah, Pongrce 32; Franc Fras, Kraigherjeva 27, Ptuj; Franc Golob. Sp. Jablane 38/a; Alojz Mlaker, Dragonja vas 18; Stane Šenica, Župančiče- va 24, Gaj; Stanko Žajc, Mihov- ce 54; Danilo Beranič. Pleterje 31/a; Franc Paj, Pongrce 4; Vin- ko Baklan, Pongrce 3; Vilibald Krajnc, Cirkovce 48; Branko Frangež, Cirkovce 69; Gabrijel Novoselnik, Pleterje 72; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Andrej Korez, Sp. Jablane 51; Jože Te- skač, Hajdoše 46; Mladen Sobo- tič, Sp. Jablane 32; Milan Te- skač, Prepolje 16- Aleksander Novak, Cirkovce 22; Franc No- vak, Cirkovce 22; Franc Šori, Mihovce 58; Milan Fideršek, Zg. Jablane 16; Miran Fras, Cirkov- ce 68; Jože Kramberger, Cirkov- ce 60/c; Franc Pišek, Cirkovce 68/b; Ivan Lah, Mihovce 30; Marija Sober, Šikole 68; Milan Munda, Pongrce 28/a; Anton Lamberger, C. ob ribniku 23, Ro- joza; Darinka Skrbinšek, Mi- lovce 69; Marta Mesaric, Staro- šince 41/a; Emil Veler, Cirkovce 76; Marjan Hergan, Zg. Jablane 21; Franc Gorjup, Pleterje 15/a, Cirkovce; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Leopold Zabuko- všek, Dragonja vas 2. Posamezniki — 31. marca: Ru- dolf Šamprl, Cmrlja 15; Vili Ju- rančič, C. zmage 25, Maribor; Janez Venta, Cvetkovci 67; Jan- ko Prelog, Cirkulane 24/b. Polenšak, 2. aprila: Jožef Pe- tek, Polenci 33; Franc Cvetko, Polenšak 51; Branko Okreša, Po- lenci 16; Slavica Kokol, Hlapon- ci 49; Vincenc Cvetko, Hlaponci 53; Janez Petek, Polenci 36/a; Irena Kokol, Hlaponci 49. Posamezniki, 2. aprila: Danijel Vrbnjak, Mezgovci 7; Ema To- Dlak, Miklošičeva 10, Ptuj; Sreč- co Baklan, Sp. Jablane 16; An- drej Krarnberger, Mestni Vrh 50; Danica Žižek, Volkmerjeva 9, Ptuj; Ljudmila Horvat, Kočice 65; Drago Kokot, Mihalovci 58; Janko Kodrič. Bukovci 92/a. Zaposleni v Mariboru, 2. apri- la: Roman Kociper, Mihovce 57/b: Janko Ceh. Podvinci 75/a; Ivan Horvat, Skorba 34; Janko Feguš, Pobrežje II l/A; Franc Zagoršek, Ob Studenčnici I, Ptuj; Štefan Durkin, Žmavčeva 4/a, Maribor; Andrej Kac, Pre- polje 77; Rado Matjašič. Peršo- nova 21, Ptuj; Anton Mlakar, Cučkova II, Kidričevo; Roman Podgoršek, Cirkovce I; Martin Tivadar, Prepolje 112; Marjan Trebovšek, Kajuhova 3, Ptuj; Miran Bedrač, Celjska 8, Mari- bor; Martin Golenko, Sp. Jabla- ne 10; Darko Kmetec, Dobrav- ska 16, Maribor; Branko Jamšek, Arbajterjeva 7, Ptuj; Aleksander Ceh, Trnovska vas 45/b; Boris Kristl, Zaloke 33, Sp. Duplek; Dušan Najvirt, Celestrina II, Maribor; Peter Najvirt, Celestri- na 1 1, Maribor. Ormož, 2. aprila: l3ragan Ko- kot, Mihalovci 58. Slovenska Bistrica, 2. aprila: Janez Celan, Šikole 19; Franc Brumec. Crešnjevec 60. Lenart, 2. aprila: Terezija Pi- hler. Trnovska vas 15/b; Marija Zoreč, Ločki Vrh 34; Milan Ceh, Vukovje 19. KLFCANI KRVODAJALCI: Mira Ogrizek, llčeva I. Ptuj; Anica Bedrač, Ziherlova pl. 15, Ptuj; Bojan Učakar, Janežovci 8/b; Adolf Janžekovič, Polenšak 40; Anica Vadnjal, 5. prekomor- ske brigade, Ptuj; 16 — TV SPOREDI 16. april 1992 - TEDNIK TEDNIK ~ 16- april 1992 ZA RAZVEDRILO - 17 18 — POSLOVNA SPOROČILA 16. april 1992 - TEDNIK V ČETRTEK, 23. APRILA, LAHKO POSADITE SVOJE DREVO! Vabimo vas na veliko ozelenitveno akcijo. Pričakujemo vas v četrtek, 23. aprila, ob 16. uri na nekdanjem odlagališču rdečega blata v Kidričevem. Ma ozelenitvenem prostoru vam bomo dali lopato, sadike, okrepčilo in zajetno prgišče dobre volje. Ozelenitveno akcijo smo pripravili v Talumu. TALUM - tako se odslej imenuje TGA - Tovarna aluminija Kidričevo. Spremenili smo svojo filozofijo in vizijo. Iz ekološko sporne proizvodnje, ki je sekala rane v ptujsko zemljo, se je z uvozom glinice in spremenjeno tehnologijo podjetje prenovilo v ekološko neoporečnega proizvajalca srebrno sive kovine prihodnosti. Se več kot to: z ozelenjevanjem rdeče rane na Ptujskem polju se podjetje poslavlja od klasične industrijske družbe in v prihodnosti išče zase nove priložnosti. Odlagališče rdečega blata nedaleč od tovarne smo začeli prekrivati z zelenjem že prejšnje leto. Letos nadaljujemo z zatravitvijo in zasaditvijo 5000 novih drevesc. Veseli bomo, če nam boste pri tem v četrtek delali družbo! Pokažite zeleni del svoje mavrice. Pridite. STLDIO MARKETING TEDNIK - 16- april 1992 OGLASI IN OBJAVE - 19 TOMAŽ PRI ORMOŽU Skoraj petnajst metrov visok presmec Krajani Trnovcev v tomaževski fari so se na cvetno nedeljo pose- bej izkazali. Devet domačinov (Jože Voršič, Janko Munda, Boris Vu- čina, Anton Majcen, Ciril Rep, Franc Kramberger, Drago Krajnc, Franc Sire in Andrej Kump) so iz vej desetih različnih rastlin (šibja je bilo za voz) so umetelno spletli 14,83 metra visok presmec, ga prinesli k Tomažu ter ga postavili pred cerkvijo. Po blagoslovitvi so ga pono- vno nesli v Trnovce in ga postavili pri križu, kjer bodo v soboto opra- vili žegen. Jože Voršič je povedal, da bodo kasneje šibe razdelili med vaščani. Prihodnje leto, tako zatrjujejo, bodo poskušali narediti še večji presmec; hočejo namreč priti v Guinnesovo knjigo rekordov. r Vida Topolovec ...........^........ FotQ: S. Hozjan Velikana, kakršnega pri Tomažu še ni bilo, nesejo proti cerkvi. Posvetitev znamenja sv. Janeza Nepomuka Ob graditvi bistroja Sekt v /vanjkovcih so za nekaj metrov prestavi- li znamenje Janeza ISepomuka. Branko Fifnja, lastnik bistroja, je minu- lo soboto pripravil slovesnost ob njegovi ponovni posvetitvi. Ldeležili so se je ljutomerski dekan Izidor Veleberi, velikonedeljski dekan Jože Ši- poš ter sedanji in bivši svetinjski župnik Jože Lrbanek in Ludvik Duh. Za kulturni program so poskrbeli pevci Ljutomerskega okteta ter dru- žinska godba Štefanec. Znamenje svetega Janeza Ne- pomuka je opisano že v knjigi iz leta 1888, ki sta jo napisala žup- nik Jakob Meško in dr. Franc Si- monič, domačin iz Ivanjkovec, cesarsko-kraljevi vseučiliščni skriptor na Dunaju. Znamenje omenjata pod imenom zidani ob- činski križ. Sklepamo lahko, da je prvotno tu stal navaden lesen križ, kdaj pa je dobil današnjo obliko, ni natanko znano. V njem je bil sedeči bogec, 1886. pa je na stroške takratnega du- hovnika v Svetinjah Ivana Simo- niča bilo znamenje obnovljeno in vanj postavljen kip Janeza Ne- pomuka, ivanjkovskega patrona. Pri znamenju so opravljali celo cerkvene obrede, predvsem pa žegnanja ob velikonočnih sobo- tah. Okoli 1960. leta je bilo zna- menje izropano, v zadnjih letih pa slabo vzdrževano. Branko Fifnja se je pri zidavi in ponovni postavitvi izredno potrudil. Zidarska dela je opravi- lo zidarstvo Janka Kaučiča iz Je- ruzalema pod vodstvom mojstra Ivana Ceha, pleskarska dela pa Obnovljeno znamenje. mojster Ivo Žnidarič iz Ljutome- ra. Ob Nepomuku je upodobil svetnike Jožefa, Ano, Alojzija, Florijana in Antona. Krajani Ivanjkovcev, ki si prizadevajo, da bi bil njihov kraj urejen, so zbrali še 21 tisoč tolarjev in jih v celoti uporabili pri obnovi. Tekst in foto Vida Topolovec Ptujski ribiči gostitelji državnega prvenstva Člani Ribiške družine Ptuj so skupaj z Ri- biško družino Slovenska Bistrica organiza- torji prvega državnega prvenstva slovenskih ribičev v lovu s plovcem, ki bo 15. in 16. av- gusta na tekmovalni ribiški trasi ob Dravi v Ptuju. Priprave so že pričeli, v petek, 10. apri- la, pa se je v Ptuju sestal tudi skupni organi- zacijski odbor za izvedbo prvenstva. Za pred- sednika so izvolili Stanka Žitnika, sicer pred- sednika ptujske ribiške družine. Med drugim so ustanovili potrebne odbore ter izdelali ter- minski načrt do prvenstva. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi posebno številko svojega glasila Rokavi Drave. Isti dan se je sestala skupščina Zveze ribi- ških družin občine Ptuj, ki jo je dolga leta uspešno vodil zagnani ribič Ivan Golob. Za novega predsednika so izvolili Zvonka Fur- mana iz RD Majšperk, Ivan Golob pa bo od- slej opravljal podpredsedniško funkcijo. V nadaljevanju so sklenili, da se bo Ribiška zveza aktivno vključila v pripravo prvega slo- venskega državnega prver stva, določili pa so tudi koledar in razpored i ;birnih ribiških tek- movanj, ki bodo v maju in juniju. V začetku julija pa bodo v Tržcu organizirali tudi tabor mladih ribičev pod vodstvom Ota Mesarica. -OM V Ptuju podružnica Društva za zdravo srce in ožilje v ptujski bolnišnici je bil 9. aprila ustanovn zbor iniciativne- ga odbora za ustanovitev po- družnice slovenskega društva za zdravo srce in ožilje. Cilj je, da bi pričele podružnice delati po- vsod tam, kjer imajo v bolnišni- cah interne oddelke oziroma zdravilišča za rehabilitacijo teh bolezni. Dr. Anton Trop, ki vodi pripra- ve na ustanovitev podružnice in bo tudi do skupščine podružni- ce, ki bo 23. aprila ob 18. uri v srednješolskem centru, pripravil kadrovske predloge za organe, je povedal, da živimo v obdobju ve- like epidemije bolezni srca in ožilja, zaradi katerih v svetu umre 12 milijonov ljudi. Že več kot 33 let so te bolezni glavni vzrok smrti Slovencev. Med bo- leznimi srca in ožilja je najpogo- stejša arterioskeroza — poapne- nje žil. Dejavniki za nastanek bo- lezni so: nepravilna prehrana, kajenje, sedeči način življenja (premalo gibanja), zvišane maš- čobe v krvi, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in stres. Ptujska podružnica bo delala na območju občin Ormož in Ptuj. Prizadevala si bo, da bi lju- di osveščala, da bi bolj skrbeli za svoje zdravje, saj je zdravje srca in ožilja v njihovih rokah. Orga- nizirala bo predavanja in druge oblike seznanjanja ljudi z dejav- niki tveganja, rekreativne pro- grame, spodbuditi pa želi tudi aktivnosti pri zbiranju denarja za nakup diagnostične opreme za potrebe bolnišnice. V podružni- co se bodo lahko včlanili vsi, ki to želijo, tudi podjetja in ustano- ve. Letna članarina je 300 tolar- jev in jo bodo člani nakazali na naslov: Društvo za zdravo srce in ožilje Ljubljana, Dunajska ce- sta 99, ŽR 50105-678-80256. Po- drobne informacije lahko dobite pri Ireni Podpečan v ptujski bol- nišnici — telefon 771-551, int. 69. MG Kulturni križemkražem PTUJ * Včeraj je dila odprta razstava Pokrajinskega muzeja Sre- čanje z Jutrovim na ptujskem gradu. Ob tej priložnosti je bil v roman- skem palaciju koncert enega vodilnih madžarskih ansamblov za staro glasbo Keckes. Razstava bo odprta do 15. decembra, več o njej pa v naslednji številki. PTUJ * V soboto, 18. aprila, bo ob 19. uri v galeriji sv. Jurija v mestnem stolpu otvoritev razstave akademskega kiparja Viktorja Goj- koviča Ptujski portreti. Odprl jo bo minister za informiranje Republi- ke Slovenije Jelko Kacin. PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled spominska razstava p Josipu Vidmarju. Na Jurjevem sejmu več reda Letošnji Jurjev semej bo v četrtek, 23. aprila, vendar bo precej bogatejši od vseh dosedanjih, obljubljajo na Komunalnem podjetju Ptuj. Na voljo imajo več kot 250 stojnic, ki jih bodoči uporabniki lah- ko že sedaj rezervirajo v tržni pisarni (informacije po telefonu 775-268), razporejen pa bo le v Miklošičevi in Bezjakovi ulici. Oseb- nih vozil po mestu ta dan ne bodo puščali, zato bodo prodajo iz avto- mobilov zagotovili na parkirišču za ptujskim sodiščem oziroma ob pošti. Skratka Jurjev sejem naj bi prinesel več reda, posebnost pa je tudi v tem, da ga od začetka do konca spremljajo dijaki 2. razreda ptujske družboslovne gimnazije, ki bodo o njem opravili raziskovalno nalogo. -OM Statusna sprememba uprav za dmžbene prihodke v uradnem listu RS, št. 14/92 je bil objavljen Zakon o davčni službi, s katerim se urejajo nalo- fe in organizacija davčne službe, a zakon je nadomestil zakon o upravah za družbene prihodke. Zakon o davčni službi (ZDS) določa naloge davčne službe na področju odmerjanja in pobira- nja davkov za fizične osebe, opravljanja inšpekcijskega nad- zorstva, vodenje knjigovodskih evidenc, izvrševanja postopkov prisilne izterjave ter preučevanje m analiziranje davčnega sistema. Organizacijsko spada Republi- ška uprava za javne prihodke pod Ministrstvo za finance. Di- rektorja Republiške uprave za ja- vne prihodke imenuje vlada RS na predlog ministra za finance. Delo v občinah opravljajo IZPO- STAVE (prej Uprave za družbe- ne prihodke), ki jih vodijo vodji izpostav (prej direktorji), ki jih imenuje in razrešuje direktor re- publiške uprave. Izpostave bodo nadaljevale delo na dosedanjih lokacijah. Naš novi naziv je sedaj: MINI- STRSTVO ZA FINANCE, RE- PUBLIŠKA UPRAVA ZA JA- VNE PRIHODKE, IZPOSTA- VA PTUJ. S sprejetjem zakona ne gre sa- mo za spremembo nazivov, saj pomeni nova ureditev zagota- vljanje poenotenja dela izpostav, neposredno odgovornost direk- torju Republiške uprave (oz. mi- nistru za finance) ter razširitev pristojnosti davčnih inšpektorjev na področje cele Slovenije. Na področju vzpostavitve dav- čnega sistema so tako torej spre- jeti skoraj vsi sistemski zakoni. Opraviti bo potrebno še nekatere popravke in dopolnitve ter neka- tere pravilnike. Ptujčani smo le- tos opravili »sprejemni izpit« z odliko, saj smo na izpostavi spre- jeli 38.163 napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 (to je več, kot smo predvidevali). 9,23 % občanov se je odločilo za pošiljanje napovedi po pošti, 5,34 % jih je uveljavljalo olajšavo zaradi nakupa vrednostnih pa- pirjev. Pričakujemo pa še okrog 1500 napovedi od občanov, ki opravljajo dejavnost, in obča- nov, ki dosegajo dohodke z od- dajo premoženja v najem. Ti bo- do morali oddati napovedi 15 dni po prejemu odmernih odločb za te vrste prihodkov. Vodja izpostave Stanislav Zavec, dipl. org. dela Najlepši, največji in najmanjši presmec Cvetna nedelja je v marsikateri fari vzpodbudila fante k tekmo- vanju za največji presmec ali butaro. Tako smo izvedeli, da so v Bod- kovcih naredili več kot 10 metrov dolgega, pri Tomažu pri Ormožu 13-metrskega, v Trnovski vasi okoli 20-metrskega (njegovo sliko si lahko ogledate na 15. strani), na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju pa so izdelali kar 22 metcskega. Zaradi izredne dolžine ga žal niso uspeli postaviti. Presmec sta s pomočjo očeta izdelala Gregor in Matjaž Šmigoc. Najmanjši, komaj 3-centimetrski presmec pa je izde- lala Mateja Forštnarič, za najlepšega pa je komisija izbrala presmec Matjaža Bolcarja. Vsi trije so iz Spuhlje. . -OM Presmec na dvorišču minoritskega samostana v Ptuju. (Foto: M. Ozmec.) BRALCI SPRAŠUJETE GRAMOZNICA V STAROSIN- CAH Našega bralca iz Starostne zanima, zakaj lahko gramoznico v Starošincih širijo, čeprav so rekli, da jo bodo sanirali, in ali lastnik plačuje davek od pro- danega gramoza. Irdi, da v to jamo dovažajo odpad- ke iz elektrarne » Zlatoličju. Prav tako ga skrbi, kdo bo plačal obnovo ceste, ki so jo zgradili s samo- prispevkom, po njej pa pridno tožijo tovornjaki Pe- rutnine. Za odgovor smo prosili Franca Ivanušo, sekretar- ja Sekretariata za urejanje prostora in varstvo oko- lja občine Ptuj: »Naš sekretariat izdaja dovoljenja za izkop gra- moza. V ptujski občini ima to dovoljenje zaenkrat samo Gradbeno podjetje Ptuj, potrebno dokumen- tacijo pa zbira tudi podjetje Tampon. Gradbeno podjetje Ptuj gotovo plačuje davke, in sicer davek na spremembo namembnosti zemljišča in davek na rudo. Vaš bralec sprašuje najbrž za veliko gra- moznico pri Starošincah. Od tu Gradbeno podje- tje Ptuj gramoz še odvaža, saj še ni izkoristilo vseh parcel, ki so po prvi fazi na razpolago. Sanacijo gramoznice bodo morali pričeti v letošnjem letu. V to jamo ne sme zaradi podtalnice nihče odlagati ničesar, in kolikor vem. tudi ne odlaga. V primeru, da je kdo kaj sumljivega opazil, naj to sporoči po- liciji. Ce pa bralec namiguje na tako imenovani čr- ni odvoz gramoza iz kake manjše jame v bližini, mora zadevo prijaviti, saj inšpektor brez prijave ne more ukrepati. Fnako naj postopa, če se mu zdi kaj narobe glede parcele, s katere odvažajo gra- moz. V tem primeru naj to pisno sporoči Sekreta- riatu za urejanje in varstvo okolja in priloži doku- mentacijo številko parcele, dokument o lastni- štvu parcele in o katastrski občini.« Na drugi del vprašanja žal nismo dobili kon- kretnega odgovora. Fno izmed mnenj je bilo, da je cesta pač javna površina, ki jo lahko vsi uporablja- jo. Najpogostejši uporabniki pa se bodo morda lahko med seboj dogovorili o skupni obnovi. Odgovor poiskala M. Zupanič ***TEDNIK IŠČE ODGOVOR*** ČRNA KRONIKA OTROK HUDO RANJEN Po regionalni cesti od Oplotni- ce proti Slovenski Bistrici se je f)rejšnjo nedeljo ob 18. uri pclja- a z osebnim avtomobilom Tade- ja Predan iz Zgornje Bistrice 80. V Spodnji Ložnici pri hiši št. I 1 b je z njene leve izza ustavlje- nega avtomobila nrečkal cestišče 6-letni deček R.M. Voznica je zbila otroka po cestišču in hudo ranjenega so prepeljali v mari- borsko bolnišnico. TRČENJE V OVINKU V ponedeljek, 6. aprila, ob 9.30 je po regionalni cesti skozi Brengovo, KS Cerkvenjak, vozil osebni avto Ivan Jože Ogorevc iz Frama 162. Na nepreglednem desnem ovinku ga je na vlažnem cestišču zaneslo na nasprotni vo- zni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal z osebnim avtom Ivah Vogrin iz Stanetincev 25, KS Cerkvenjak. Prišlo je do trčenja, v katerem je bil Ivan Vogrin hu- do ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. OTROK HUDO RANJEN V AVTOMOBILU Po lokalni cesti od Ptuja proti Selom se ie v torek, 7. aprila, ob 21.10 vozil z osebnim avtomobi- lom Anton P. iz Apač 150. Med vožnjo proti Selom je zapeljal na desno nankino. kjer se je avto prevrnil na bok. potem spet na Kolesa, pa na štreno in nazadnje obstal na kolesih. Med prevrača- njem se je v avtomobilu hudo Fioškodovala enoletna deklica ). P. iz Apač in so jo prepeljali v ptujsko bolnišnico. VLOMILCI ODNESLI RAČUNALNIK V začetku aprila je bilo vlom- ljeno v Srednješolski center v Ptuju. Iz ravnateljevega kabineta je z vlomilcem (ali več?) izginil osebni računalnik z monitorjem. Ocenjujejo, da znaša škoda za okoli" 1 lOi.OOO tolarjev. S PUŠKO GROZIL SOSEDU Policisti iz Slovenske Bistrice so M. B. iz Kalš. KS Šmartno na Pohorju, zasegli zračno puško, predelano za izstreljevanje malo- kalibrskih nabojev. S to puško je omenjeni grozil sosedu J. P., prav tako iz Kalš. Predlagali so ga v postopek sodniku za prekr- ške. " MED RUTINSKO KONTROLO ODKRILI DIVJA LOVCA V torek, 7. aprila, zvečer so po- licisti oddelka Gorišnica v Lasi- govcih, KS Polenšak, opravljali rutinski kontrolni pregled pro- metnih vozil. Pri pregledu oseb- nega avtomobila, ki ga je vozil C. N.. iz Tibolcev, KS Gorišnica, v njem je bil tudi sopotnik F. K., prav tako iz Tibolcev, so našli ustreljena fazana in zajca. Ob tem so postali še pozornejši in pod sedežem sopotnika odkrili se malokalibrsko puško, za kate- ro lastnik ni imel ustreznega do- voljenja. Tako divjačino kot oro- žje so policisti zasegli, zoper osumljenca storitve kaznivega dejanj'a nezakonitega lova pa vložili kazensko ovadbo. DELOVNA NEZGODA Na delovišču v vojašnici TO v Ptuju sta se v četrtek, 9. aprila, ob 14.10 hudo poškodovala zi- darja Stanovanjskega servisa I*tuj. To sta bila Vinko Horvat iz Vintarovcev in Stanko Rodošek iz Drstelje, oba KS Destrnik, Med opravljanjem zidarskih del sta padla z odra dva in pol metra globoko. Zdravita se v ptujski bolnišnici. HUDO RANJEN SOPOTNIK V AVTOMOBILU Na Osojnikovi cesti v Ptuju je \ petek, 10. aprila, ob 21.40 pri- šlo do trčenja, v katerem je bil hudo ranjenBranko Crepinko iz Njiverc 30, KS Kidričevo, sopo- tnik v vozilu jugo. ki ea je vozil Roman Pleteršek iz Sijiverc 22. Pri obračanju iz smeri Trstenja- kove ulice proti avtobusni posta- ji je na Osojnikovi cesti zapeljal na nasprotni vozni pas, po kate- rem je prav tedaj pripeljal s sto- enko Štefan Vajd iz Nove Gori- ce, ki trčenja ni mogel preprečiti. Hudo ranjenega Crepinka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. FF osebna kronika RODILE SO - ČESTITA- MO: Lidija Kostanjevec, Bukov- ci 96, Markovci — deklico; Mi- roslava Vršeč, Cirkulane 54 — Kajo; Marija Božičko, Tržeč n.h., Videm — deklico; Marija Vamberger, Libanje 51, Ivanj- kovci Kornelijo; Brigita Lo- vrenc. Kukava 67, Juršinci — de- čka; Marija Viličnjak, Stanovno 37, Ivanjkovci — Ines; Ivanka Golubič, Radovec—Polje 27. srpnja 27, Cestica - Gordano; Marjeta Cafuta, Prešernova 15, Ptuj ~ Marka; Sonja Kirbič, Godeninci 33. Središče — Barba- ro; Marija Habjanič, Ivanjkovci 4/a — Damjana; Marija Poro- čnik, Obrez 53, Središče — Davi- da; Irena Pernat, Ul. 25. maja 8, Ptuj — Karino; Brigita Tumpej, Zg. Hajdina 156 — Tadeja; Kri- stina Murko, Svetinci 36/b, De- strnik — Jerneja. (Pripis uredništva: Zaradi na- pake na računalniku žal v tem tednu nismo uspeli objaviti ru- brike Poroke in Umrli so. Bral cem se opravičujemo.) TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskeg, tednika oziroma Našega dela, k ga je ustanovil Okrajni odbor Oi Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod z, radijsko in časopisno dejavnos RADIOTEDNIK PTUJ.__ UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di rektor in glavni urednik), Ludvil Kotar (odgovorni urednik), Joži Šmigoc (pomočnik odgovorne ga urednika in lektor), Štefa Pušnik (tehnični urednik), Jož Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznil Darja Lukman, Martin Ozmec Vida Topolovec, Nataša Vodi šek in Milena Zupanič (novinai ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak Naslov: RADIO-TEDNIK. Raič« va 6. 62250 Ptuj, p.p. 99; te (062) 771-226: faks (OBi 771-223. Celoletna naročnina 2.080 tola jev. za tujino 3.620 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptu 52400-603-31023. TisK: GZP Mariborski tisk, Mar bor.