SpBošni vestnik. Razširjenje vojnoslužbene dolžnosti. Dne 21. t. m. je izšla v obeh državah monarhije naredba, ki razširja vojno službeno dolžnost do starosti 55 let. Doslej je ta dolžnost veljala samo do 50. leta starosti. Naredba pravi, da je bilo to potrebno, ker se je vedno več ljudi iz -črnavojniških kategorij poklicalo na službo z orožjem in je te treba nadomestiti. Cez 50 let stare osebe se bodo uporabljale v notranjosti monarhije le zadaj za armado, ki je na bojišču, v pokrajinah, kjer ni politiška uprava izročena kakemu zapovedniku, torej le izven ožjega in širšega bojnega območja, bodo služile samo šest tednov in se bodo smele vnovič vpoklicati le po1 en ali dva nieseca trajajočem prekinjenju službovania. Veljavna je ta naredba samo za čas scdanje vojne. — Tej naredbi dostavlja dunajska »Zeit«, da doličniki ne bodo klicani na pregledovanje, marveč jih bodo kratkim potoin pozvali na službovanje. Tudi nobenih posebnih znakov ne bodo imeli. Nad polovico Ciril - Metodovih podružnic spi. Leto 1914. je bilo v drugi polovici že vojno leto, vendar so zbrale Ci- ril-Metodove podružnice še znatno vsoto 57.061 K. Lani, t. j. v letu 1915. pa so prispevale vse podružnice glavni družbi samo 16.445 K, torej za 40.616 K manj kot prejšnje leto. Nad polovico podružnic je lani sploh spalo, da niso poslale nikakega prispevka. Takih malobrižnih podružnic je bilo na Kranjskem 60 izmed 100, na Štajerskem 53 izrned 93, na Koroškem 7 izmed 8, na Goriškem 28 izmed 48, v Trstu 7 izmed 19. Značilno merilo za narodno zavednost in požrtvovalnost je dejstvo, da jč bilo najmanj spečih podružnic na Primorskem, ki je bojno ozemlje in deloma celo zasedeno po sovragu. — Primorske rojake so vse bridkosti zadele v dvojni meri, vendar niso pozabili na najpotrebnejšo narodno naipravo. Celo begunci so zbrali med seboj lepo vsoto za tržaško1 šolstvo. Koliko rnore doseči vestni odbor, je pokazala podružnica na Premu, kjer prebivalstvo pač ni imovito, vendar je nabrala marljiva blagajničarka skoraj 200 K. Istotako neimiorno so sodelovale podružnice v Dolu pri Hrastniku, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v rogaški okolici, v Dornbergu in pri Sv. Luciji pri Tolminu. In v mestili in trgih bi se ne moglo vsaj toliko doseči? Naj bi se zamujeno v tekočem letu popravilo in nadomestilo! Na sestanku kmetijskih učheljev v Ljubljani, ki se je vršil dne 12. t. m., se je po poročilu o društvenih zadevah razpravljalo o izboljšanju kmetijskega pouka po< deželi. Udeleženci so prišli do zaključka, da je treba tudi vbodoče prirejati potna predavanja in kmetijske tečaje. Pri popotnih predavanjih naj se jemljejo po rnožnosti podrobna kmetijska vprašanja, ki so aktualne važnosti, in naj se snov do dobrega obdela s posebnim ozirom na razmere in potrebe dotičnega kraja. Tudi naj se za potna predavanja sestavi načrt za deželo, ki naj se objavi1 v »Kmetovalcu«. Popotni učitelji morajo imeti priliko, da pridejo vsaj enkrat na leto v posamezne kraje svojega okoiiša, in se kaže čim dalje bolj potreba, da dobimo za posamezne okraje usposobljene strokovne osebe. Kmetijski tečaji, ki trpe po en dan ali tudi dlje, naj obdelujejo le posamezne krnetijske stroke in naj se prirejajo po krajih, kjer je prilika ugodna tudi za praktični pouk. Tudi je po dosedanjih izkušnjah potreba, da se za te tečaje zagotovi primerna udeležba, kar se da na ta način doseči, da se tečaji dosti zgodaj objavijo ki da se kmetovalci za udeležbo prej priglase. Kmetijski tečaji naj se vrše v krajih, kjer je treba bolj obširnega in s praktičnimi demonstracijami podprtega pouka. Tudi za kmetijske tečaje je treba, da se sestavi program, ki naj se objavi v »Kmetovalcu« z navedbo kraja, časa in učne tvarine. Naraščanje hranilnih vlog y Avstriji. Od leta 1885. do 1899. so hranilne vloge v Avstriji narasle vsako leto povprečno za 110 rnilijonov kron, od 1900. do1 1914. leta pa za 225 milijonov kron. Kri kot Jiadomestek za aieso. Nemškai mesarska zveza si je zagotovila postopanje za proizvajanje mesnega nadomestka iz krvi. Ta nadomestek se more porabiti kot cen dodatek k juhi in vsem niesnim jedem, zlasti klobasam. Nemški raesarji so uvedli posebno »vojno klobaso«, ki je napravljena iz tretjine krompirja, tretjine masti in jeter in tretjine mesnega nadomestka iz krvi. Lišaji kot živinska poklaja. C. kr. po- ljedelsko ministrstvo objavlja na tozadevna vprašanja, da se lišaji, posušeni in s senom zmešani, pokladajo govedu, poparjeni alLkuhani pa govedu, kozam in prašičem. Kuhani, oziroma poparjeni krmi je primešati nekoliko kuhanega krompirja. Oblastveno dovoljenje za javne zbirke. Naredba notranjega ministra urejuje javno pobiranje za vojnopreskrbovalne namene. Javne zbirke, produkcije, predstave in zabave, javna predavanja ali prodajanje in razpošiljanje predmetov za namene vojne preskrbe se sme razglašati ali prirejati samo z oblastvenim dovoljenjem, pa naj tako prireditev pripravlja kak odbor za vojno preskrbo ali vojaški oddelek, privatna oseba, društvo ali časopis. Politiška okrajna oblast bo le tedaj dala dovoljenje, če je zbirka res potrebna in bo med pričakovanimi dohodki in zneskom, ki pride v korist vojne oskrbe, neko< primerno razmerje. Kdor bi tako prireditev razglasil ali priredil ali že kako sedaj pričeto zbirko nadaljeval brez oblastvenega dovoljenja, tega čaka kazen od 50 do 5000 K ali zapor od 3 dni do 3 mesecev. — Ona podjetja, ki so tako> dovoljenje dobila od te ali one strani, morajo zaprositi za novo dovoljenje, in sicer v teku 4 tednov, če zbirka do tedaj ne bo končana. Naredba upa, da bo nova ureditev čuvala preizkušeno požrtvovalnost prebivalštva in dosegla velike uspehe, ker se bodo sredstva bolj pametno izrabila. Nemški uradni jezik. Češki cesarski namestnik je vsem državnim uradom poslal odlok, da je uradni jezik državnih, po litiških in policijskih oblasti v notranji službi in dopisovanju z drugimi državnimi1 oblastmi le nemški. Ravno sedaj so vojni dogcdki pokazali to potrebo v državnem interesu in ne poraenjajo nobenega zapostavljanja kakega drugega jezika. Namestnik zahteva, da se uradništvo strogo drži leh predpisov; vsako kršitev naj se mu takoj naznani. Izdelovanje »Siidmarkinih« užigalic ustavljeno. Nemški listi priobčujejo: Obratne težave po tvornicah za užigalice, ki so provzročila trajna zvišanja materiala, pogostne zakasnitve dovoza, nujne vojaške dobave itd., so vzrok, da je avstrijska družba »Solo« prisiljena izdelavo in prodajo »Stidmarkinih« užigalic, kakor tudi ostalih društvenih užigalic za čas obstoječih razmer ustaviti. LISTNICA UREDNIŠTVA. Tovariš J. D. iz L. nam piše: »Uvodni članek v 1. letošnjt številki mi jako ugaja; pa tudi drugim. Tako me ie navdušil, da sem iz raznih blagajnic takoj nakazal iipravništvu »U. T.« 197 kron naro^nine In za inserate. Smo — kovači in berači1 — a smo vendar in ostanemo! Le še več takih člankov!« — Tej želji borno po možnosti ustregli, a to je v prvi vrsti odvisno | od naših sotrudnikov. Kar se drugega tiče, samo iskreno želimo, da bi naš imenovani članek tako navdušil vsaj 100 zavednih in požrtvovalnih tovarišev! — Doslej se je oglasilo 8 novih naročnikov. Pojdlte vsi na delo, pa jih bo kmalu in lahko 100! Naš upravnik je poklican v vojno službo. Ukrenili smo vse potrebno, da bo upravništvo tudi dalje točno poslovalo. Zvestemu in vestnemu dosedanjemu tovarišu lipravniku želimo, naj ga po novih potih spremlja sreča junaška ter ga po končani vojni službi zopet privede do starega dela! Z očetom sta pri1 vojakih tudi dva sinova. I. T. v T.: Za danes prepozno prejeli; porabimo prihodnjič. Iskrene pozdrave!