C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
NaroSnina:
ITALIJA .	.	.
INOZEMSTVO
. . Lir
	Letno	poilitao	četrtletno
	10-4U	520	260
	18-20	910	4-60
Posamezni Izvod 20 oent.
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 18. septembra 1924. — Leto V. - Štev. 214.
r\Cll
DliLO
Mnm iHHni
Glasilo Komunistične stranke Italije
Masa ne šteje nič, ako jo ne združuje ena organizacija in ako jo ne vodi znanje.
IVI ARX.
Angleška delavska vlada
in vmešavanje na Kitajskem
V zadnjih mesecih je angleško imperialistično časopisje neprestano bobnalo ,da zahteva vedno bolj naraščajoča zmešnjava na Kitajskem vmešavanje s strani velesil. Še pred enim mesecem je priobčil londonski «Times» celo vrsto člankov, v katerih se slika to takozvano zmešnjavo z najbolj temnimi barvami ter zahteva intervencijo. Sedaj se ne gre več za navadne časopisne članke, temveč stojimo že pred dvemi resničnimi dejstvi: kakor je že znano, se je obrnila angleška vlada, skupaj s francosko, japonsko in ameri-kansko, na kitajsko vlado v Pekingu, z grožnjo, da poseže v boj, ki se vodi med dvema generalnima guvernerjema Ce-Kjang in Kjang-Tsu, radi posesti arsenala v Šangaju. Angleška vlada grozi istočasno vladi v Kantonu, na čelu koje stoji Sun-Jat-Sen. Grozi ji s topovi svojih križark, za slučaj, ako bi vlada v Kantonu poskusila voditi boj proti angleškemu agentu Čen-Vin-Pak.
V centralni Kitajski hočejo imperialistične sile prodirati s parolo boja proti takozvanim imperialistom.
Za oblast se tam bojuje general Vu-Pej-Pu, kateremu se je posrečilo koncentrirati v svoje roke gospodstvo nad najbogatejšim delom Kitajske in ustvariti razmeroma močno vojsko, ki je lanskega leta pripravila poraz armadi severnega generalnegag guvernerja Čantsolina. Samo ob sebi umljivo je, da ves krik imperialističnih velesil proti imperializmu kitajskih generalnih guvernerjev ni nič drugega kakor pretveza.
Ti generalni guvernerji tvorijo cen-trum, krog katerega se grupirajo čini-telji sile domače buržuazije, ki je naperjena proti kmečkimi masam. In naravno je, da se opirajo, kakor vsaka razredna vlada, na vojaške sile. Njih orožje pa ga kupujejo večinoma v Evropi in Ameriki. Nedavno temu je prišel na dan en škandal, radi neke znatne dobave qrožja iz Italije, ki je bilo namenjeno za generala Vu-Pej-Fu. Šlo se je za 70 poljskih topov, 30.000 pušk in tozadevne municije. Dn.e 9. aprila je angleški državni tajnik za zunanje posle Ponsonby izdal eno izjavo, ob priliki enega kitajskega nakupa orožja, v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Imperialistične velesile podpirajo rade enega generalnega guvernerja proti drugemu, z namenom, da preprečijo nacionalno ujedinjenje Kitajske. V pojasnilo temu naj služi primer guvernerja Čantsolina. Japonci ga podpirajo, medtem ko podpirajo Amerikanci generala Vu-Pej-Pu-a, proti Čantsolinu. Sedaj pa postavljajo nade tudi na <ikrščanskega» gener. Penga, ki poveljuje nad pekinškim okrožjem. Če bi pa bilo vse hinavsko kričanje proti militarističnim generalnim guvernerjem v stanu, da prevari še koga, gre pa kričanje proti Sun-Jat-Senu čez vse meje običajnih imperialističnih laži. Do zadnjih časov je vsa nesreča Sun-Jat-Sena obstajala v tem, da je bil vzgojen v duhu liberalizma anglo-sak-sonskih dežel, da je podcenjeval vrednost razrednih činiteljev in dejanske vojaške sile. Sun-Jat-Sen je 1. 1922. v Šangaju izdal knjigo o «Mednarodnem razvoju Kitajske«, v kateri se razgreva za zbližanje z zapadnimi deželami in razvija velikopotezni načrt gospodarskega razvoja Kitajske s pomočjo enega mednarodnega bančnega konsorci-ja, ki bi ne oplenil Kitajske, temveč probudil njene produktivne sile, pod varstvom plemenite Zveze narodov. Bil je toliko zaverovan v zapadnoevro-pejsko demokracijo in v miroljubnost Anglije in Amerike, da je dovolil ustanovitev ene trgovske milice s pomočjo koje skuša sedaj angleški imperializem izpodkopati moč Sun-Jat-Sena, medtem ko mu istočasno grozi angleški agent general Čen-Ku-Min, z morske strani pa angleške bojne ladije.
Kaj so dogaja tu? Zakaj se sedaj gibljejo imperialistične velesile in zakaj stojimo pred eno novo intervencijo, v prvi vrsti pred intervencijo anglo-amerikanskega kapitalizma v Kitajski? Radi dveh vzrokov.
Prvi je oslabljenje Japonske vsled potresa. Združene države Amerike so do sedaj osredotočevale vse svoje sile, v obrambo proti naraščajočemu japonskemu vplivu. Radi tega so na konferenci v Washingtonu igrali vlogo braniteljev Kitajske. Obljubljali so, da bodo dovolili povišanja carin in vobče omejitev predpravic tujcev. Tudi angleški imperializem se ni mogel odločiti za aktivnejšo politiko, kljub odpovedi zavezništva z Japjonsko, ker se je bal njenega odpora. Ta bojazen je sedaj izginila in anglo-amerikanski imperializem prehaja k aktivni politiki.
Drugi vzrok je naraščanje nacionalnega gibanja na Kitajskem; kakor tudi vedno večji upliv, Zveze Sovjetskih republik. Pripoznanje Zveze Sov-
jetskih republik s strani pekinške vlade, ki se nahaja pod neposrednim uplivom imperialističnih velesil, je za te poslednje prišlo popolnoma nepričakovano. Še bolj nepričakovano je bilo dejstvo, da se boj za to pripozna-vanje ni vodil samo s strani širokih krogov inteligence, marveč, da so to pripoznavanje zahtevali tudi najbolj uplivni generalni guvernerji, na čelu ko j ih stoji Vu-Pej-Pu. S tem so dokazali, da predstavlja v gotovem smislu center nacionalnega gibanja in da mislijo na osvoboditev Kitajske izpod jarma svetovnega imperializma. Mi v Rusiji nismo znali zadosti ceniti svetovnega pomena, ki ga ima pripoznanje Sovjetske Rusije. Mi poznamo šibkost pekinške vlade, poznamo šibkost trgovinskih odnošajev s Kitajsko - in zato nismo zadosti razumeli simboličnega pomena, ki ga ima čin pripozna-vanja. Na eni strani stoji do zob oboroženi svetovni imperializems ki razpolaga z ogromnimi svotami za podkupovanje kitajskih uradnikov, razpolaga z velikim omrežjem trgovskih, bančnih in industrijskih podjetji v vsej Kitajski in z bogatim tiskom. Na drugi strani pia stoji uboga Zveza Sovjetskih republik, ki ne poseduje lastnega tiska, niti ne denarja za podkupovanje uradnikov, niti ne trgovskih odnošajev in trgovskega brodovja, ki bi moglo prihajati v kitajska pristanišča. In kljub temu razmerju dejanskih sil, so široke ljudske mase zahtevale pripoznanje Sovjetske Rusije, tega edinega prijatelja, ki se bojuje za osvobo-jenje vzhodnih narodov.
Pritisk je bil tako močan, da so se morale udati birokratične klike v Pekingu. Imperialistične velesile so znale pravilno ceniti pomen teh dejstev, ki predstavljajo znak dozorevajočih sil nacionalnega revolucionarnega gibanja na Kitajskem.
Zakaj pa je pričetek proti Kitajski naperjen z južne strani? Zakaj je prvi cilj napada Sun-Jat-Sen?
Sun-Jat-Sen in njegova stranka Kuo-mintan stojijo na čelu enega teritorija, ki šteje 30 milijonov prebivalcev. Skozi to ozemlje se razvija vsa trgovina z vsem južnim in jugozapadnim deiom Kitajske. V bližini Kantona se nahaja pristanišče Hong-Kong, ki ga držijo Angleži zasedenega. Opirajoč se na svoje izkušnje z leta 1911., je Sun-Jat-Sen začel razumevati, da ne bo mogel nadalje viseti v zraku in da vsi tisti elementi kitajske buržuazije, ki se ba-vijo s posredovanjem med inozemskim kapitalom in kmečkimi masami, ne bodo mogli tvoriti podlage demokratičnega nacionalnega gibanja. Pričel se je opirati vedno več na demokratične in delavske elemente, oboroževati delavce in jih postavljati proti svetovnemu imperializmu.
V Kantonu se je vršila cela vrsta konferenc delavskih . organizacij, ne samo Kitajske ampak tudi iz Tihega in Indijskega oceana. Zato je ozemlje kantonske vlade zadobilo v očeh Anglije značaj enega opirališča za nacionalno in delavsko gibanje, in sklenila, da se ima to opirališče uničiti, za vsako ceno. Mi prisostvujemo sedaj gnusni igri, kako podvzema angleška delavska vlada iniciativo za boj proti vladi v Kantonu, katera je, na Kitajskem, edino središče demokratičnega gibanja. Na konferenci Zveze narodov v Ženevi, je izrekel Mac Donald govor v prid razorožitve. On bi se moral sklicevati na to, da je napravil prve korake za uresničenje svojega načrta. In v resnici je počel boj za razorožitev edine demokratične vlade na Kitajskem. Gospod Mac Donald pa ni povedal Zvezi narodov — še manj pa svoji delavski stranki —, da stremi za razorožitev te demokratične vlade v prid do zob oboroženih sinov kantonske buržuazije, ki paradirajo v angleški uniformi in z angleškim orožjem. Iz takega postopanja pa morajo angleški delavci sklepati svojo sodbo. K. Radek.
POLITIČNI PREGLED
Meščanski red
V petek li. t. m. je delavec Giovan-ni Corvi ubil v Rimu poslanca Arman-da Casalinija, ki je bil tudi osrednji podtajnik fašističnih sindikatov. Vesti, ki prihajajo iz Rima in izjave rimske kvesture same potrjujejo splošno rmie-nje, da umor ni političen in da Corvi ni bil upisan v nobeno politično stranko. Fašisti pa kljub temu vsiljujejo mnenje češ, da je umor političen ker da je na delavca Corvi ja uplival boj, ki so ga listi opozicionalnih strank vodili proti fašizmu in fašistični vladi radi umora poslanca Matteottija. Sko-ro vsi listi a zlasti glasila meščanskih opozicionalnih strank in celo tiskovna oficielna agencija «Stefani« so takoj, ko soi izvedeli za umor, objavili vest, cla je Corvi član Komunistične stranke. Po vsej sili se hoče naprtiti komunistom vse protifašistične zločine in celo take, ki nimajo s politiko nič opraviti. Komunisti so zelo na poti fašistom in meščanskim opozicionalcem; zato skušajo eni in drugi prepričati sebe in svoje čitatelje, da so komunisti sami razbojniki. In jim je žal ko izvedo, da ubijalec ni komunist. To pot jim je žal še bolj, ker so izgubili lepo priložnost, da bi proglasili vse komuniste za zločince in postavili Komunistično stranko izven zakona.
Kakor ob vsakokratnem odprtem grobu, tako je meščansko časopisje pretakalo solze tudi na to zadnjo žrtev desetletnega klanja. In tudi ob tem odprtem grobu je meščansko časopisje objavilo ginljive pridige o potrebi miru, o potrebi bratske sloge in o druL gih sličnih rečeh. Nas so pustile te ginljive besede docela hladnokrvne. Gospodje se spomnijo na te lepe reti le kadar zagledajo kri, ne vidijo pa in nočejo vedeti kako da se taki zločini natihoma in nezavedno pripravljajo. Deset let se gode okolu nas in med nami reči, ki so živa slika barbarizma kapitalistične družbe. Deset let se ljudje in narodi nadejajo, da bo to barba-riono 'klanje rodilo nekrvave sadove. Nihče ni verjel v možnost vojne in vsi so se smejali delavskim zastopnikom, ki so vojno predvidevali. In vojna je prišla in je bila tako strašna kakor nikdar prej in kakor si je noben človek ni mogel zasanjati. Pravili so, da bo ta vojna poslednja, da se po njej narodi ne bodo več med seboj klali. Toda vojna se nadaljuje in namaka s človeško krvjo' hribe in doline. Na Kitajskem, v Maroku, na Balkanu, v Kavkazu se skrbi, da ne ugasne vojni plamen. In vsled krize v ko ji se meščanski režim nahaja, se vrši po celem svetu strašen boj med izkoriščani in izkoriščevalci. Na tisoče in tisoče in na stotine je delavcev, ki so temu boju darovali svoje življenje. Irska, Italija, Ju-
goslavija, Ogrska, Poljska in Bulgarija so polne še napol odprtih grobov. V njih leže proletarski junaki, ki jim je krivica vzela življenje ker so zasanjali o pravici. O svoji pravici.
Ni miru kjer je vojna. Ali ta enostavna resnica dobi isvojo globoko vrednost le tedaj če se prepričamo, da ne more priti do miru kjer ni zato danih pogojev. Vse polno je vojnih žarišč. Ta žarišča je treba uničiti. In kadar bodo ta žarišča uničena, kadar bo zemlja globoko razdrana in b<? v njej uničena vojna kal, tedaj bo šele prišlo do miru. Tedaj namreč kadar bo mogoče zgraditi nov družabni red. Prej nikdar!
Kapitalistična družba ni v stanu, da bi dala ljudem mir. Ona ne more vspo-staviti vet< socialnega ravnovesja, ne more zagotoviti nobenega reda. Kriza, v kojo je vrgel kapitalizem vse narode in vse države ni in ne bo pojenjala. Od premirja naprej, se nahajamo, radi te krize neprenehoma v negotovosti. Kapitalizem v Italiji je hotel ven iz te negotovosti. Hotel 'se je ohraniti in je šel po edini peti, ki mu je bila na razpolago. Šel je preko svoje civilizacije, preko svoje kulture. Organiziral je fašizem in z njim zadal proletariatu težak udarec. Ali ob enem je udaril samega sebe. Danes se buržuazija boji svojega početja. Spoznala je, da bi bil pogin proletariata ob enem tudi pogin kapitalizma ker ni mogoč kapitalizem, moderni kapitalizem, brez modernega proletariata. Spoznala je tudi, da si je italijanski proletariat pod silnimi udarci fašizma ustvaril zares revolucionarno stranko, ki se danes ne plaši več nobenih preganjanj. Spoznala je buržuazija vse to, a si ne ve pomagati. Prekasno je. Njen red, bur-žuazni red nam nudi danes le kri in zločine kamor se oko obrne. To je kon-štatacija, ki se ji ne more oporekati. Dokazov je dosti preveč. Problem rešitve tega položaja je danes, kakor je bil tudi včeraj, v zmagi proletariata. Izven proletarske zmage je le barbarizem in kaos meščanskega reda.
Ruski kmet je edinole za Sovjetsko vladavino
Za rasa poljske vojne je konierrevo-lucionar Savinkov vprašal enega sla rega kmeta:
«Ali hočeš Vrangela'?»
«Vrang el je gospodu.
uMorebit Kerenskega?»
«On je slabič.»
((Morebiti pa boljševike?»
((Oni so nam dali zemljo» — odgovoril je kmet. Ni hotel imeti nikake protirevolucije. In Savinkov je prišel do jrrepriianja, da so kmetje za boljševike.
To je bil za Savinkova odločilen poraz.
Fantovska vlada. jkrlir* za kmete
v južnih provincah
Najvišji voditelji fašizma ne bodo nikdar prepričali kmečke mase, da hočejo dobrobit istih, kakor se radi širo-koustijo. Dejstva govore ravno narobe.
V Južni Italiji so imele kmečke zadruge pravico obdelavati tisto zemljo, ki je last veleposestnikov, a so jo ti držali zapuščeno. Na ta način je bilo mogoče kolikortoliko priti v okom primanjkljaju produktov, na drugi strani je bilo zaposleno znatno število kmečkih delavcev.
Fašistovska vlada pa «dela za narod«. Zato je z nekim dekrete-m odvzela zadrugam to pravico, samo radi tega da zadovoli veleagrarce, da jim obvaruje njih sveto lastninsko pravico, četudi ostanejo zemljišča pusta, neobdelana, četudi stradajo neštete kmečke množice.
Še na drug način so hoteli rekon-struktorji dokazati svojo ljubezen do ljudstva. Tekom vojne in takoj po vojni se je država nahajala v stiski radi pomanjkanja žita. Da odpomore temu pomanjkanju, je južnim agrar-cem dovolila posojila v znatni višini, tako da jih vspodbudi k intenzivnemu obdelovanju zemlje. Drugi mali kmetje so bili seveda izključeni od teh u-godnosti.
Veleposestniki bi si morali s tem denarjem nabaviti potrebna sredstva za obdelovanje. Tega pa niso storili, oziroma so storili v veliko manjši meri, denar pa so porabili v druge svrhe. Tako so se veleagrarci veselili teh «bla-godati« do leta 1921., ko jim je vlada ustavila kredite in zahtevala povrnitev že danih posojil.
Seveda so bili agrarni kapitalisti razburjeni vsled tega in so pričeli kljubovati, češ, da ne bodo nikakor povrnili posojila.
Iz te stiske jih je rešila fašistovska vlada. Meseca marca 1923. je izdala na-redbo ki dovoljuje .giagnatarjam, da plačajo dolg v devetih obrokih in sicer vsako leto po en obrok. Poleg tega je tudi dala dvajsetodstotni popust od celokupne svote onim, ki bodo plačali vse skupaj, do meseca oktobra. To se pravi darovati veleagrarcem več milijonov Ur.
Še več. Medtem ko so imeli veleagrarci take ugodnosti, so morale kmečke zadruge, ki so dobile majhne svote v posojilo, plačati iste takoj, brez odloga in z vsemi obrestmi!
Potemtakem) ni nikako čudo, če vlada med južnimi kmečkimi množicami sovraštvo do fašizma, ki jih tako nežno ljubi !
28, september 1924.
Obletnica ustanovitve I. Internacionale
Sodrugi naj si zapomnijo sledeča bojna gesla, ki jih je izdala Tretja internacionala ob obletnici ustanovitve Prve internacionale in priporoča, da se v imenu istih vodi propaganda dne 27. in 28. septem-
. bra v naših vrstah in v vrstah sim-patizantov-delavcev in kmetov.
I.
«Zavojevanje politične oblasti je najvišja dolžnost proletarskega razreda.«
Marx.
((Osvoboditev delavskega razreda mora biti delo delavskega razreda samega,«	Marx.
Proč s politiko koalicije, ki jo uganjajo socialdemokratje; živela proletarska revolucija! K proletarski diktaturi. potom proletarske revolucije!
II.
«V slavni dobi gospodarskega pro-cvita je smrt vsled gladu postala skoro ena socialna inštitucija.« — Man.
V dobi kapitalističnega razpadanja mori kapitalistični razred delavce še predno umirajo od gladu.
Naj živi edinost v sindikalnem gibanju. ki je edino revolucionarno ofenzivno sredstvo proti zločinskemu kapitalizmu !
III.
«Masa ne šteje nič, ako jo ne združuje ena organizacija in ako jo ne vodi znanje.« — Marx.
Boljševiziranje komunističnih strank je sredstvo, potoni katerega naj se utrdijo proletarske organizacije in potom katerega naj bodo prepojene z revolucionarnim duhom Marxa, Engelsa in Lenina.
»Omalovaževanje in preziranje brat-
skih vezi, ki združujejo delavce različni dežel, zaničevanje tistih vezi, ki jih morajo vzpodbujevati, da vodijo skupno, z združenimi močmi vse boje za osvoboditev, to zaničevanje pride kaznovano s splošnim ponesrečenjem vseh ločenih poskusov proletarske o-samosvojitve.D — Marx.
Proletarci Anglije, Francije, Italije, Čehoslovaške, podpirajte nemške proletarce v njihovem boju proti kapitalu antante !
Pomagajte proletarcem Balkana, ki vzdihujejo pod pritiskom belega terorja !
Živela Internacionala akcije!
Pod zastavo Komunistične internacionale, ki je prevzela dedščino Prve internacionale, PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE !
■■■■■■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■■■•■■••■■■■■■a
Kaj je stranka?
Stranka mora biti predstraža delavskega razreda. Ona mora zbirati okrog sebe njegove najboljše elemente, vte-lesiti mora njih izkušnje, njih revolucionarni duh, njihovo neomejeno uda-nost do proletarske stvari, Zato da bo oborožena z revolucionarno teorijo, da bo izvrševala svojo nalogo, mora tudi poznavali zakone delavskega gibanja, zakone revolucije. Drugače ni v stanu ga voditi v boju. Ona ne more biti resnična stranka, ako se omejuje samo z registriranjem tega kar masa čuti in misli in da sledi njenemu spontanemu, običnerhu gibanju, indiferentnemu naj/ram politiki, ako se ne povzdigne nad trenotnimi interesi proletariata, zato da mu vcepi razredno zavest. Stranka mora. korakati na čelu delavskega razreda, mora videti daljše kot množica, povleči mora za seboj proletariat in ne narobe, da bi ona hodila za proletariatom, kakor so delale socialdemokratične stranke, ki so dovedle proletariat do tega, da je bil o-rodje buržuazije. Edinole stranka, ki se zaveda svoje uloge predstraže, in ki je v stanu povzdigniti proletarsko zavest do višine razredne zavesti, bo v stanu odvrniti delavsko množico od poti reformizma, da bo v stanu napra-viti iz nje neodvisno politično silo. Stranka je. politična glava enega takega delavskega razreda.
Vodja makedonskih komitašev Todor Aleksandrov umorjen
Minule nedelje je bil T. Aleksandrov povabljen na neki sestanek, ki se je imel vršiti v malem obmejnem selu Džumaja. Komaj je došel tjakaj, je bil napaden in umorjen. Pri spopadu je ostalo mrtvili tudi nekoliko policistov.
Do sedaj ni še danih točnejših poročil o tem dogodku. Vesti, ki prihajajo iz raznih virov, si nasprotujejo. Kmalu po Aleksandrovem umoru je bil umorjen v Sofiji voditelj zemljoradničke stranke in komunist Hadži Dimov.
Vsekako se Bolgarska nahaja po zadnjih poročilih, na predvečeru usta je. Prišlo je že do spopadov in vlada Cankova je v vsej deželi proglasila obsedno stanje.
Rovarenje nemSkih fašistov
Krvavi spopadi
V okolici Stettina je prišlo ob priliki kongresa nacionalistične zveze »Jeklena čelada« do krvavih spopadov med nacionalisti in komunisti. Bila je ubita ena oseba, več njih pa ranjenih.
Kom. stranke Anglije, Francije in Amerike proti imperialističnemu roparskemu vpadu na Kitajsko
Sodrugi Mac Manus, Treint in A mtrr so poslali na voditelja revolucionarnega kitajskega proletariata, Sun-Jat-Sena, sledeči telegram:
Zastopniki Komunističnih strank Anglije, Francije in Amerike, pozdravljajo revolucionarno gibanje kitajskega ljudstva, ki se bije za svoj obstoj. Z občudovanjem in najtoplejšo simpatijo zasledujemo vaš junaški boj proti podlim nakanam anglo-francoskega in amerikanskega imperializma. Zagot*v-ljamo vas, da bomo podvzeli vse, kar bo v stanu razkrinkati pred delovnimi množicami zločinska pustolovstva Mac Donalda, Herriota in Coolidge-a, vse kar bo v stanu preprečiti uresničenje njihovih peklenskih načrtov.
mn mn
itn in:
v pojasnilo
Komunistična stranka Italije ima, poleg svojega osrednjega vodstva, še sledeče organizme:	osrednji	sindikalni
odbor, agrarni odborj zadružni odtoor in odsek rdeče poiabči. Delovanje vseh i™«»nn.r-irnH.~*wihnr(1v j™ odsekov mora biti v skladu z načeli in taktiko Komunistične internacionale. Zato imenovani odbori dobivajo direktive od osrednjega vodstva, ki je na j višji vodilni in ob enem najvišji kontrolni organ stranke.
Poslovanje imenovanih odborov se vrši na podlagi strankinega organi-začnega omrežja. Deželne zveze in sekcije so dolžne, da ustanove označenim odborom odgovarjajoče organizme. To se pravi: poleg vsakega deželnega odbora mora biti tudi deželni sindikalni odbor, deželni agrarni in deželni zadružni odbor za politične preganjance. Vsi tl odbori morajo imeU svoje pododbore pri strankinih sekcijah.
Ti odbori niso nikakor sad kakega organizačnega diletantizma marveč so nujna potreba stranki in proletariatu. Stranka jih rabi, da se potom njih politično udejstvuje, da razširi svoje delovanje na vse panoge proletarskega gibanja in da ustvari proletariatu tiste revolucionarne organizme, ki jih proletariat rabi že sedaj in jih ho rabil še bolj jutri, ko nastopi njegova ura.
SINDIKALNI ODBOR Sindikalni odbor mora obstojati v vseh velikih in malih industrielnih in trgovskih centrih. Ta odbor mora voditi delovanje komunističnih celic, ki se morajo nahajati v vseh strokovnih organizacijah, mora kontrolirati delovanje sindikalnih voditeljev in pripravljati komuniste tudi teoretično za vodstvo sindikalnih organizacij, mezdnih in drugih gibanj, ki je treba vsem dati komunistični značaj. Ta odbor mora razširiti svoje delovanje tudi na kraje kjer ni še nobenega politično organiziranega delavca.
ODSEK RDEČE POMOČI Rdeča pomoč (Rote Hille) je mednarodna komunistična organizacija, ki 1-ma nalogo, da podpira proletarske politične preganjance. Moralna in gmotna važnost tega odseka sta izredno veliki. Proletarski poUtlčni preganjanci, ki sede v domovinskih zaporih ali trpe v inozemstvu, kamor so zbežali, da se obvarujejo najhujšega, morajo čutiti in vedeti, da niso pozabljeni niti ne zapuščeni. Proletarsko oko |tnora čuvati nad njimi in nad njihovimi družinami. Naši politični preganjanci ne trpe nik-dar sami. Poleg njih trpe ie njihove! družine, njihove matere, žene in otroci. Proletarski preganjanci in njihove družine so torej vredni vsestranske in veU-ke pomoči. Tozadevno ne bo izvršil proletariat nikdar zadostno delo. AH dobro (e in je že dovolj, da izvrši 'vse kar Je v stanu storiti. Nabiranje in prispevanje
v sklad političnih preganjancev, Je ena Izmed največjih naših dolžnosti in mora biti redno in trajno. Delavci naj vedo, da je vse polno proletarcev zaprtih in vse polno proletarskih družin, ki trpe radi' tega. Vsaka sekcija naj torej dobi svoj odbor za poUtične preganjance, ki naj prične takoj delo z nabiranjem.
AGRARNI ODBOR
Deželni agrarni odbori in tozadevni sekcijskl pododbori imajo nalogo:	da
r»e ponče in da intormirajo višje strankine organizme o stanju poljedelstva in o položaju poljedelcev v okrožju v ko-jem delujejo; da informirajo osrednji agrarni odbor o svoti davkov državnih, deželnih in občinskih, ki pride povprečno na vsakega kmeta — o vplivu davkov na družinsko gospodarstva kmetov, na poljedelstvo in na pridelke; da se pouči in informira strankine organizme o izseljevanju in priseljevanju. Pri tem se mora pojasniti tudi, kam se izseljevanje vrši, odkod se vrši priseljevanje, kaj je vzrok prvemu in kaj vabi drugo, Nadalje imajo ti odbori pojasnjevati prebivalcem kmetom način po katerem hoče proletariat rešiti agrarno vprašanje. Tozadevno bodo dobili naši odbori potrebne direktive pismenim potom in v listu. Naša stranka se ne sme več zadovoljevati s splošnimi načeli marveč mora skušati da predloži kmetom (malim posestnikom, kolonom in kmetskim delavcem) možnost praktične rešitve problemov, ki jih tarejo, že v predkomu-nistični dobi a vsekakor v dobi kmečko-delavske vlade.
ZADRUŽNI ODBOR
Ta odbor ima zaenkrat nalogo, da se informira in da mformira strankine organizme: o številu konsumnih in produktivnih delavskih in kmečkih zadrug; da poizve v čigavih rokah se zadruge nahajajo; kakšen je gospodarski položaj zadrug, s čim se zadruga peča in ali je morda dana možnost, da pride zadruga pod proletarski vpliv.
Vsi ti odbori morajo biti vedno v stiki s centralnimi organizmi in so, kar se tiče discipline podvrženi političnemu vodstvu. Odbor vsake sekcije Je odgovoren za delovanje imenovanih odborov v njenem področju.
V malih vaseh in maUh sekcijah Je dovolj ako se izroči sindikalni, agrarni in zadružni odbor trem sodrugom ki naj ima vsak v svojem področju eno 'pa* nogo. Odbor rdeče pomoči je najbolje ako je samostojen. Kvečjemu se lahko združi z odborom, ki ima nalogo nabira-ti za Ust.
Iz vsega kar smo povedali je razvidno, da je v stranki za vse dovolj dela. Vsak naj se tega dela z veseljem poprime. V stranki ni in ne sme biti prostora za lenuharje, za politične špekulante in za šport-politikarje. Izkaznica Komunistične stranke je predvsem znak dolžnosti, ki jo ima vsak sodrug, da z znanjem in z močjo, ki z njo razpolaga, pomaga zgraditi veliko proletarsko stavbo. Pri tem naj ima vsak pred očmi dejstvo, da so veUke reči sestavljene iz malih delov.
ODBOR KOM. ZVEZE Julijske Krajine.
2
DELO
Iz Slovenije
Klerikalci, demokratje in muslimani prevzeli Pašič-Pribičevidevo dedščino
Vsem je dobro znano, kako je postopala prejšnja radikalna vlada proti delavstvu, kako je postavila zakon o zaščiti države, kako je podpirala orjun-ce, razpustila politične in strokovne organizacije in pozaprla neštevilo ljudi.
Prišla je nova vlada, o kateri so peli slavospeve vse «demokratične» in klerikalne stranke, a vse gnusnosti stare vlade ostajajo v veljavi. Neodvisna delavska stranka ne more delovati, strokovne organizacije in kulturne tudi ne. V ljubljanskih in celjskih zaporih se še vedno nahaja čez 50 delavcev, katere se drži brez zaslišanja. Zakon o zaščiti države je še vedno v veljavi. Še več: na procesih, ki so se vršili proti delavcem, ki so bili aretirani pod prejšnjo radikalsko vlado in obtoženi, da so ob priliki manifestacij kričali «Dol z zakonom o zaščiti države!« so bili isti obsojeni na podlagi tega zloglasnega zakona, proti kojemu so klerikalci toliko kričali predno ko so prišli na vlado.
Tukaj se jasno vidi, kako uporablja klerikalizem, v boju proti svojim nasprotnikom tista gesla, «a katera se more boriti edinole delavska masa, z revolucionarnim bojem.
Kakor vedno se klerikalci tudi sedaj izkazujejo kot zveste hlapce bur-žuazije.
Vsled pomanjkanja prostora nam ni bilo mogoče tudi takrat objaviti zbirk za žrtve reakcija.
Hinavski predsednik Amer.
združenih držav
Kakor vedno, kadar kujejo kap.ita.li sti najbolj peklenske naklepe, takrat se kažejo kot najbolj nedolžna jagnjeta.
Predsednik Amerikanskih združenih držav Coolidge se je v enem pis»mu izjavil sledeče:
«Imamo razloge da upamo, da se bo do zgodile velike reči na poti miru in to vsled vzajemnega mednarodnega delovanja. Amerikanski načrti se bodo uresničili na potu človečnosti s tem, da se bo s sveta odpravila vojna«.
Buržuji in njihovi zastopniki ne morejo ziniti niti ene same besede, da bi v njej ne tičala najbolj brezobrazna hinavščina. In te besede vsebujejo višek hinavščine. So višek brezobrazno-sti, ker so napisane ravno v momentu, ko napada amerikanski imperializem, združen z drugimi roparji Kit-ijsko.
Amerikanski tiskovni urad je razposlal po svetu vest, ki zanikuje vsakršno vmešavanje Amerike v notranje zadeve Kitajske. Bojne ladje da so bile poslane v kitajska pristamsči zato, da branijo življenje in imetje amerikanskih državljanov in evropejcev. Bo že res. Ampak človek z normalnim razu-mom bo celo stvar tolmačil tako, da je ta vest' napisana v «diplomatičnem jeziku«. Ker «braniti imetje in življenje državljanov« se pravi v tem jeziku braniti interese kapitalistov. Amerikanski. angleški, francoski in drugi evropski delavci, ako se morebiti nahajajo na Kitajskem, ne more nič zgubiti. Drugi «državljani» pa so kapitalisti in tem res grozi zguba profita, ki ga imajo od izkoriščanja kitajskih delovnih množic.
Glasovi z dežele
Domače vesti
Socialpatriotje odnehavajo
Kakor smo zadnjič omenili, je nameravalo vodstvo Splošne delavske zveze razpustiti Zvezo del. zbornic Julijske Krajine, pod pretvezo, da obstojijo v deželi nekatere strokovne organizacije, ki so sicer učlanjene pri Zvezi del. zbornic, niso pa pri centrali dotične stroke ali pa narobe, da so nekatere učlanjene pri državni zvezi dotične stroke, ne pa pri Zvezi del. zbornic. In še nekoliko podobnih «tehtnih» razlogov so iznašli reformistični škriban-tarji pri Splošni del. zvezi. Seveda so za gospodo vsi razlogi dobri, kadar se gre za zadušitev probujajočega se delavskega gibanja, kadar se to gibanje nahaja pod vodstvom komunistov.
Vodstvo trž. delavske zbornice je takoj vložilo rekurz proti takemu nečednemu postopanju reformistov. Najbolj značilno pa je to da so se vršila zborovanja, toliko sveta zastopnikov strokovnih organizacij, kolikor s strani posameznih organizacij in je bilo na teh zborovanjih postavljeno vprašanje
o	zaupnosti ali nezaupnosti. Gospodje socialpatriotje so bobnali da vodstvo Zveze del. zbornic ne vživa zaupanja s strani organiziranih. Kaj pa se je videlo? Da je delavstvo izjavilo, da zaupa edinole tistim, ki so dokazali, da imajo trden namen povesti izkoriščano in teptano delavstvo v boj proti kapitalizmu. S tem so tudi enodušno ob-souili vso politiko izdajstva soc. patriotov in zavrnili napad, ki ga je pripravljala Splošna del. Zveza na sedanje vodsto del. zbornic.
Gospodje pri vodstvu Splošne delavske zveze so bili vsled tega energičnega nastopa prisiljeni, da umaknejo svoj sklep o razpustu Dež. zveze del. zbornic.
Kljub vsemu!
Že več let divja teror reakcije. Tam, kjer ne opravijo svojega dela fašisti, se najdejo «varuhi reda«, ki na vse mogoče načine šikanirajo naše ljudi. To se dogaja posebno na dež61i, kjer varuhi reda mislijo, da so neomejeni gospodarji. Njih neomejenost pa ima svoje meje. Strahovanje ne premaga misli, ki živi v možganih nešteviinih proletarcev. Prepričanje, trdno kakor skala, se je porodilo iz trpljenja in v trpljenju se je utrdilo.
V	nekaterih krajih na deželi ustavljajo načelniki orožniških postaj *Delo». To bi bilo v okvirju «ineščan-
*	skega reda« in meščanske ustave, navadno kršenje postav. O meščanskih postavah si razredno zavedno delavstvo seveda ne bo delalo nikakih iluzij, ker predobro ve, kaj iste veljajo, v praksi
—	in ie posebno v sedanji dobi izra-aite meščanske diktature, koje vsakemu podrejenemu organu dovoljeno, da postopa po svoje, kakor se mu zljubi.
Toda vse to ne bo nič koristilo. Delavsko časopisje se bo širilo, kljub sabotaži. Misel o osvobojenju izpod pritiska brutalnega kapitalizma se bo širila vedno bolj, ker je vstrajnost proletarcev v stanu izvršiti naravnost čudeže.
Proletarske množice korakajo, kljub vsemu svojemu cilju nasproti.
Njih vera v zmago postaja vedno jačja. In kako bi ne, ko si je razred delavcev in kmetov pridobil tolike moralne sile, ki imponira celo tistim, ki niso našega mišljenja?
Kako da postaja ta moralni vpliv vedno močnejši, priča sledeči dogo-godek:
V	mali vasici na Vipavskem so pri enem somišljeniku napravili karabi-nerji preiskavo. Pri njemu niso našli drugega kakor časopise in nekaj knjig. Toda orožniškemu postajenačelniku se je vseeno zljubilo aretirati dotične-ga človeka, bogzna radi kakega namišljenega suma. Pri aretaciji je bil navzoč vaški načelnik, napram kojemu se je karabinir izrazil tako-le: «No, ga bomo držali zaprtega par dni, morebit se bo spametovali). Na kar mu odvrne župan, ki notabene ni našega mišljenja: «Nič ne koristi, če zapirate komuniste, vedno več jih bo».
Pozneje smo izvedeli, da so dotične-ga somišljenika izpustili. Saj drugače ni moglo biti.
Župan pa je imel prav, ker vsakdanji dogodki prav jasno potrjujejo, da se komunizem širi vedno bolj, kljub vsem šikanam.
Narašča mogočni val razrednoza-vednih množic v mestih in na deželi. Njegova sila izpodjeda temelje kapita listične družbe.
Kljub vsemu !
Čitatelji «Dela» naj energično zahtevajo od poštnih načelnikov oddajo ra sopisa tam, kjer ga zadržujejo, ker nimajo prav nikake pravice ga zadrževati. Ako ne bo to nič pomagalo, naj nam naznanijo, zato da ukrenemo potrebno.
MLADINSKI VESTNI K
Praznovanje X. mednarodnega
Omladinskega Tedna
Po vsej deželi je revolucionarna mladina dostojno obhajala X. Omlad. teden. Resni, vneti, pripravljeni vse žrtvovati za dosego vzvišenega cilja : osvoboditve topeče raje izpod jarma umazanega kapitalizma, so se podajali mladi borci najsprednejših vrst na sestanke, ki so se prirejevali v tem tednu.
V duhu so bili na teh sestankih združeni z miljonom organiziranih sodru-gov širom sveta.
Spominjalo se je na padle sodruge, na žrtve mednarodne reakcije.
Predno so se sodrugi razhajali so krepko zapeli ((Internacionalo« — pesem, ki izraža bratstvo med narodi.
*
Tržaška sekcija je pretekle nedelje praznovala mednarod. omladinski dan. Prisotni so bili tudi zastopniki sekcij tržaške pokrajine.
Poročevalec je obširno razpravljal
o	svetovnem položaju.
Na njegova izvajanja so navzoči odobravali.
Spominjalo se je sodruga Karla Starca, ki je padel ravno pred tremi leti, in vseh žrtev reakcije.
Pri razpravi se je mnogo sodnigov oglasilo k besedi.
Poseben značaj, je utisnilo temu sestanku razvitje prapora, ki so ga poslali mladi komunisti iz Odesse svojim tržaškim sodrugom.
Sestanek se je zaključil s petjem ((Internacionale« in drugih revolucionarnih pesmi.
Novi razprodajalni „Dela“
Somišljenikom iz koperske okolice naznanjamo, da se bo «Delo» dobivalo tudi v Kopru in sicer v papirnici Um-berto Suplina, Via Porta Maggio-re 1157.
*	s
V Trstu se razprodaja »Delo« tudi v razprodajalni časopisov na Gorso Garibaldi štev. 31.
Pazin
Drago nam «Delo»!
Oitamo u listu «Puč.ki Prijatelj« br. 38 četvrtoga o mj. pisano iz Tinjana u kojem se gospoda od istoga lista bavi sa našim sastankom. I odmah odgova-ramo da lažu. Nego kako bi mogli oni od dPučkoga Prijatelja« iči napred ako uvjek ne lažu?
Da vidimo prvu tačku gdje pišu: da su došli nekakovi novi proroci. Selja-ci i radnici znadu posle toliko i toliko godina rata, kako ih te farizejske stranke varaju na duši i tjelu, propoveda-juei da trpe, da se ponižaju, da se puste iskoriščati, zatvariti, ispaliti kuče. Znadu još nešto drugo: kako če moči jedan put doči do toža, da se oslobode od sramotnega i varvarskoga života. Kakovi novi proroci su komunisti? Se-Ijaci i radnici znadu, da radnička stranka frostoji preko 50 godina, i u toj stranci revolucionarni radnici nadju pravi put do oslobodjenja.
Dalje pišu: da se radnici i seljaci ne puste uapšiti u našu mrežu. Pustimo mi radnicima i seljacima da prosudju-ju kakovu mrežu imamo mi i kakovu oni od aPučkoga Prijatelja«. Jeli naša propaganda šteti seljacima?
Vidimo kuda i kamo dolaze naši drugovi, oni su primljeni kao braea od muke i truda, sa največim veseljem i radošcu. Ima ih na stotine koji odobra-vaju govor naših dingova i taktiku naše Komunističke stranke i traže nas savjeta da se jedan put oslobode od buržuazije i farizeja.
A na druge tačke gdje pišu: šta mislimo, šta želimo, za čim idemo? To znadu seljaci i mi. Gospoda od «Puč kog Pr.» lažu premda znadu da lažu gdje pišu: «Kada budemo došli mi komunisti na vladu, vi seljaci čete morati raci iti ono što vam mi budemo rekli.«
Od stotine seljaka koji su nas sluša-li ovu riječ nije mogao čuti niko i da smo šta govorili protiv svečenika i pro-tiv vjere. Govorili smo o zemlji, o kulturi, o porezima i uopšte kako živu na svijetu miljuni parazita od rada se-ljačkoga. Kako su u vreme rata popovi (a moguče za one od »Pučkog Pr.« svečenici su nešto drugo) nagovarali sramotno narod da u ime cara i otadžbi-ne svoju braču ubija. I blagoslavljali su topove, noževe i bajunete. Kako da je bog s ratom? Šta .ste činili od Kri-stove vjere? Ne ubij?
Vi od «Puekoga Prijatelja« ste ovaj dio ljudi koji služite vjeru antikrista, vjeru careva i bogataša, koji poslaše narod u klavnicu poklonivši se pred — bogom-kapitalom. I to znadu seljaci.
I	još to: pišu da se mi bojimo kazati naš program. Dodjite naš slušati i čete videti onda tko se boji našeg programa. Čitajte naše novine i ako za ništa drugo nego da pišete u «Pučkom Prijatelju«. Treba da dodjete u stanje mi-Ijuna iskoriščanih seljaka, onda čete razumeti. Oete videti kako komunisti govore seljakom uopšte.
Dalje pišu: «Nečete nas dugo varati«. Baš to! Kažu vam radnici i seljaci: nečete nas dugo više varati jer do sada imademo dosta primjera. Seljaci i radnici znadu šta su one «krščansko-so-eialne stranke.« I u Italiji piostoji taka stranka no mi znademo kako se ona zauzima za seljake-siromahe koji su na milo i nemilo tučeni, ubijeni i za-tvarani na stotine godina, pošto pitaju, kao krščani, komad kruha i zato se druže svi u toj sovjetskoj Komunistič-koj internacionali, okupljaju se oko svoga glasila «Dela».
Drugovi seljaci iz Tinjana i od okolice Pazina: veselo na delo, jer ništa im ne bucle koristilo da nas ugnjetava-ju. Širite naš list i upisivajte se napred u stranku seljaka i radnika, koja se zove Komunistička stranka Italije.
I	oni od ((Pučkoga Pr.« neka pišu dalje. Ako se bude isplatilo čemo im odgovarati; i biti če medju seljacima s ja j na propaganda.
Pazinski radnik.
Vremski Britof
Razmere v rudniku
V	tukajšnjem premogovniku nas je zaposlenih 40 delavcev. Moramo delati v vsakdanji opasnosti, vsaki dan pričakujemo, da se dogodi katastrofa, kakor je bila ona leta 1913., ko je ostalo pod vodo 10 delavcev. Tako je nesreča prežala za nami dne 29. avgusta. Popoldne je delavec Ivan Trebeč delal v predoru št. 1. Kopajoč je naletel na staro francosko jamo ki je *bila polna vode in ta je prodrla v riove rove. Odnesla je kar je našla na potu. Sreča je bila, da delavci niso zgubili življenja. Rudarji, ki so bili zaposleni v drugem predelu, so bežeč gazili vodo do pasu in tako so si z velikim naporom in strahom rešili življenje.
Našemu priganjaču Zeliču ni nikdar zadosti napravljenega dela. Kadar pride do delavca prične kričati na njega kakor besen. Ko ga delavci opozorijo, da bi mogla biti voda, prične kričati da kaj se ^bojijo vode. Torej ni zadosti, da smo obremenjoni na vse mogoče načine. Moramo prenašati še vse ši-kane ki jih izvršujejo nad nami.
Plače so tako slabe, da ne zadostuje niti za polento. Evo nekoliko primerov: vozači lir 9 in 10; pomožni kopači lir 12; kopači lir 15 in 18. Prejemajo tudi lir 20, ampak od teh jih je le eden ali
dva, to pa le radi tega, da imajo izgovor, kako da dobro plačujejo. Poleg tega nismo zavarovani. Bolniško blagajno sicer plačujemo, lir 1.90 na teden, ampak zdravnik ne prihaja že dva meseca. Ne vemo kje tiči v tem krivda. V penzijski blagajni tudi nismo zavarovani.
Mi rudarji zahtevamo, da se enkrat napravi konec temu škandaloznemu stanju, da se nas zavaruje. Nadalje zahtevamo, da bi enkrat oblasti pregledale v to podjetje.
Poslovodji Zeliču povemo, da naj se nikar ne igra z ljudmi.
Oreh je trd in gotovo si bo polomil zobe.	Rudar.
PivSka dolina
Gornja Pivka je dolina izkoriščanih ljudi. Noč in dan trpijo po gozdovih, eni z živino, drugi sekajo in žagajo bruna, tretji delajo oglje in vse to zvozijo z vozovi, za polovično ceno.
Siromak-trpin gara trebušastim gospodom, a ti še gledajo, da bi se jim siromašni ljudje priklanjali do tal. Vsake reči pa mora biti enkrat konec. In konec bo tudi enkrat buržuaznega raja... in s tem tudi našega pekla.
Pred kratkim so bili pri meni kara-binirji. Srbel jih je namreč naš razredni časopis ((Delo», češ da ga razdajam okoli in s tem da delam med ljudstvom propagando, v prid komunističnih idej. Nato me je vprašal brigadir kaj da delam. Jaz sem mu pokazal hlev in živino ter voz, s katerim vozim oglje. S tem je bila stvar končana. Ne vem v koliko sem ga s tem prepričal, namreč, da siromak, ki mora garati drugim, ki je na najgnjusnejši način izkoriščan, da ne more biti drugega kakor navdahnjen s komunistično idejo, Pa prepričan ali ne, — saj mi trpini vemo dobro, da buržuazija plačuje svoje hlapce zato da ji zvesto služijo
—	naša ideja si bo vseeno klesala svojo pot ker se poraja v trpljenju.
Tukaj imamo še mnogo takih, ki popivajo po gostilnah in si s tem samo kvarijo zdravje, si zatemnjujejo um. Gospoda si pri tem samo polni žepe in se posmehuje ljudski nevednosti. Nevednežem ostajajo samo žulji in včasih še kaj drugega.
Sotrpini, vzdramite se, poglejte malo okolu in videli boste, česa vam se je poprijeti, zato da se bodete iznebili nadlog.
Živel boj! Živela svetovna sovjetska republika !
Rdeči trpin.
Rabelj
Drago mi «Delo». Iz našega zapuščenega kota se malokaj čuje, zato pa vendar še ni vse v rožcah ter nam ne gre dobro. Mi rudarji, ki čepimo kot krt v zemlji smo vendar največji trpini na svetu. Ker sem čital v Miornale del Friuliv samo glorijo od našega rudo-kopa, kako lepo se razvija in koliko se bode zidalo stanovanj za nove naše sotrpine ter uradnike, in vse še kaj drugega z vsem «konfortom», sem prisiljen pisati par vrstic. Gospodje od nove družbe opisujejo nekemu poročevalcu vse v rožnati luči. Ker poroceva-ca tudi nič ne briga delavsko trpljenje. Vse to se gradi, dragi sodrugi, iz vaših ali bolje iz naših žuljev. Dosti je med našimi delavci zavednih proletarcev, temveč pa je delavcev indiferentnih za svoj dobrobit ter svoje koristi; takšna brezbrižnost vlada pri nas, da človek ne ve ali je to trpeča žival ali delavec, če mu oderejo kožo s telesa tudi lepo molči in trpi. Vsega gorja našega proletarskega gibanja je kriva le brezbrižnost delavstva samega.
Obnašanje in samovoljno ravnanje uradništva proti delavcem je vsaki dan večje in gorostasno in pravzaprav kričeče: delavec je na milost in nemilost izročen uredništvu, katero jih svojevoljno odpušča, kot se jim .poljubi.
Kako nami dobro gre, je slučaj, da fantje z 35 leti pri 8 urnem trdem delu v rovu zaslužijo komaj po petnajst lir na dan. Drugič so delavci, ki morajo brez menjave zmirom delati v mokrih rovih po osem ur na dan, medtem ko v vseh premogovnikih delajo pri mokrem delu samo šest ur. To je druga krivica katerim ne bodem priložil ni-kakšnega komentarja, ker se vedo vsi sodrugi rudarji sami ravnati po teh izvajanjih.
Kot je vsem znano, obstoja pri nas fašistovski sindikat ali vprašamo istega, ker so mu vse krivice znane ki žulijo uboge rudarje, kaj je že napravil za korist istih? Delavci, ali se spominjate dobrot od tega sindikata, ki vas ni rabil, kot za molzno kravo? Kakšne koristi imate od tega! Vzlic temu pa se še dobijo delavci, ki jih še vedno poslušajo, ter. še vedno verujejo v rešitev in zboljšanje položaja s pomočjo istega, Tudi vi zaslepljeni, spregledajte že enkrat.
Delavci Rabeljna! Vi vse premalo citate glasilo prave proletarske borbe «Delo». V okrožju s približno 500 delavci pride malo izvodov tega lista med vas. Glejte da pripomorete z večjo naročbo glasilu resnične proletarske misli, da si pripomorete do večje sigurnosti in izobrazbe v nastopanju. Obračam se do zavednih sodru-gov, da pridno agitirajo za razširjenje in večjo naročbo «Dela», ki je edini Ust izkoriščanih, in ne samo s frazami.
Torej vsak zaveden proletarec je dolžan se naročiti na istega. Na delo za ((Delo« !
V	drugi vrsti je dolžnost vsakega rudarja, da pristopi k svoji razredni strokovni organizaciji in isto podpira.
Delavci in delavke ! Otresite se že enkrat vaše brezbrižnosti in apatije za vašo usodo, združite se v močno falango nasproti vašim internacionalno zvezanim nasprotnikom. Ker vaša rešitev pride le s pomočjo vas samih. Zatorej na noge in oklenite se vaše organizacije.
Naprej z združeno močjo, ker le v slogi proletariata je moč!
Rdeči rudar.
Gorica
Mednarodni omladinski dan
Minule nedelje so se zbrali omladin-ci Goriške, da proslavijo žrtve, ki so padle v kapitalistični vojni in ipo udarcih reakcije. Bilo jih je zbranih kakih 300.
Govorniki so izvajali, da naj mladina nikakor ne posluša nobenih hlapcev buržuazije, ker osvoboditev delavcev mora biti delo delavcev samih.
Njegova izvajanja jsaf bila pozdravljena po burnem pritrjevanju.
Nabrani so bili prispevki za pomoč političnim preganjancem in za «Delo».
Grgar pri Gorici
Sabotaža „Dela“
Tukajšnji poštar silno rad čita «Delo». To sklepamo iz tega, ker ostanejo naročniki, ki ga plačajo in željno pričakujejo brez njega. Nisem gotov če ga vporabi v svoje namene iz lastnega nagiba, ali na. «željo» drugih. V prvem slučaju ga priporočam njegovimi predpostavljenim zajpovišanje, ker pridno rešuje «domovino». V drugem je tudi vpoštevanja vreden, ker ((zvesto služi«.
Kar se pa tiče naročnikov naj vedo vsi saboterji našega lista, da ga bodo oni čitali vseeno, tudi če ga pošta noče dostavljati. Zavedni delavec in kmet ostaneta trdna komunista tudi če par-krat ne čitata. «Delo; to si zapišite na čelo, sovražniki ponižanih in razžaljenih !	X.	J.
Sovodnje
Cenjeno «Delo». Iz naše vasi se ni že dolgo oglasil nihče, človek bi mislil da se nam dobro godi. Je pa ravno narobe. Delavstvo je po večini brezposelno in tisti kateri so zaposleni imajo tako mizerno plačo, da komaj za silo izhajajo, kar je posledica razbitih organizacij. Ker je v naši občini povečini mali kmet, bi kdo mislil, da on dobro izhaja. V resnici pa ne more naprej, ker ga tarejo bremena davkov in raznih doklad. S krompirjemi se je komaj pokrilo stroške, pšenico je pobila toča, o zelenjavi (sočivju) niti ne govorimo, ker delavstvo je brezposelno in se je začelo izseljevati po svetu, tako da naš kmet mora prodajati za slepo ceno, kakor mora delati tudi delavec za sramotno plačo.
Skrbi nas sedaj ko smo na pragu zime, s čim se bomo obuli in oblekli? Ker poleg male plače tare delavca in kmeta še druga nadloga: obleka in o buvalo je še dražje. Enkrat smo bili mnenja, da so krivi delavci draginje, z raznimi štrajki, danes pa smo (prepričani, da temu ni tako. Danes vidimo, da^ so krivi te draginje edino kapitalisti in njih pomagači, kateri za judežev groš izdajo samih sebe in nas vseh, in to seveda v imenu naroda in v senci raznih trikolor.
Kaj storiti ? Dragi kmetje in delavci, na to vprašanje Vam odgovarjam: Vsemu temu obupnemu položaju smo krivi sami, ker potrpežljivo čakamo, da bo prišla rešitev sama ob sebi. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal —- pravi sv. pismo in to je tudi gola resnica.
Ne čakajmo nobene pomoči od nikoder, tudi od glasovnic ne. Treba je, da se pripravimo na osvoboditev, da očistimo gnjilobo od zdravega, drugače se okuži še ostalo. Prvi pogoj za to pa je, da se strnemo v močno armado kmetov in delavcev, kamor po zakonu razreda in narave tudi spadamo in tako bomo s srpom in kladivom napravili to, kar krvavo potrebujemo. Podpirajmo «Delo», ki nam pripomore v tem, cla postanemo tudi mi pravi vojščaki.	Žuljeva	roka.
Tiskovni sklad
Prej	izkazanih L	3506.74
Št. Peter	pri	Gorici.	Nabrano na
bloke.......................L.	30.—
Čiginj. Josip	Š.............L.	5 —
Berje na Krasu. Nabrali sodrugi: J. Ko-smina, Al. Pragin, Avg. Uršič, Avg. Pangos po 2; Fr. Godnič, D. Frankič, V. Pangos, J. Pipan, Trobec, Grgič po 1; Rebula, Kosmina, Grgič po 0.50	........ L. 15.50
Kontovelj. Nabral sodr. Uk. med veselo družbo: Farman 5; A. Furlan 3; M. L., Iv. Husu po 2.50; R. Čeledrin, «Rdeči prapor«, J. Puntar, K. Ukmar, sodrug, T. J., Nemanič, fašist, J. Zlobec po 2; J. Puntaj, E. Štoka, rdeči mornar, Pertot «Pajser», J. Milič, 'P. L., Potočnik, N. N., Iv. Štoka, K. Daneu, J. Starc, Al. Milič, Regent po 1; Stefanovič 0.80; konte sužnosti, suženj kapitala po 0.50 . . L. 45.80 Nabrano na izletu na Fajtovem hribu na nab. polo 239: Sodrugi iz Bilj 20; Iv. Pregelj, Martilanc M. po 5; M. M. Pregelj, Mih. Pregelj, 4 krat N. N. po 2; N. N. 1.50; N. N. 1.20; P. F., K. M., 10 krat N. N. po 1; 2 krat N. N. po 0.50 (odšteto 2.60 potnih stroškov .........................L. 55.10
V	olčjadraga. Nab. pola 238: Vesela družba na izletu 5; A. Marvin 3; E. Zajc, J. Gregorič, Vrtojbski, Campi-santi, Blaž Tičar, J. Brumat, Iv. Černič, J. Kogoj, J. Gregorčič, Fr. Brankovič po 2; Iv. Ožbot 1.70; M. Arčon, J. Covdek, Alb. Beltram, R. Nemec, F. Nemec, A. Širok, J. Prijan, M. Hlede, L. Gomišček, Iv. Bizjak, Avg. Komel, M. Zavrtanik, M. Pahor, Iv. Kodermac, Fel. Kušuta, M. Makuc, Fr. Gregorič, Št. Lovec, J. Mihelj, J. Beltram po 1; A. Zgonik 0.70; Iv. Fajt, M. Pregelj, Žbonfr po 0.40; N.
N. 0.30...................L.	51.30
Šempas. Nab. pola 212: N. N. 11; J. Hrovatin 10; Fr. Škarabot, A. Smet [K) 5; J. Humar 4; J. Batič, L. Ober-dank, Fr. Rijavec po 3; Fr. Škarabot, A. Batič, J. Pelicon, J. Merkul, A. U-šaj, A. Kurat, A. Bufolin, V. Brankovič, A. Škarabot, M. Špacapan po 2; A. Pelicon 1.60; G. Batič 1.50; J. Mla-dovan, A. Remec, J. Peršič, Fr- škarabot, A. Terčič, Iv. Smet, Iv. Klanjšek, P. Komič, Alb. Pavšič, L. Humar po 1;.....................L- 77.10
Marezige. Nab. pola 174: J. Bržan, J. Donijo, J. Bordon, «živel Leninov duh!« po 5; proletarec 4; N. Babič,
A. Bržan, M: Sabadin, A. Sabadin r>o 3; A. Babič, A. Babič, K. Babič, J. Babič, Silv. Babič, lv. Babič, A. Štok,
B. Ruski, št. Domjo, Iv. Sabadin, A. Belič, J. Štok, B. J., Iv. Domijo, Št. Sabadin, Adalb. Sabadin, J. Sabadin, Marija Sabadin, N. Sabadin, A. G., J. Sabadin, J. Plahnuta, Jos. Sabadin, Ana Plahuta, Fr. Sabadin, J. Kr-mac, J. Sabadin po 2; A. Štok, Matija Babič, Fr. Bržan, Iv- Barbo, lv. Bordon, J. Cerkvenič, Rud. Sabadin, Iv. Belič, Mat. Bržan, And. Bržan, Iv. Bržan, M. Bržan, Mar. Štok, Avg. Belič, Iv. Babič, Vikt. Sabadin, J. Domjo, Fr. Babič, Avg. Sabadin, rdeči proletarec, S. boljševik, Iv. Štok, Fr. Plahuta, Vikt. Plahuta, Rud. Plahuta, K. Sabadin, Alb. Sabadin. Vikt. Knmac, Iv. Plahuta, K. Krmac, J. Kr-
mac, Adalb. Babič po 1; (na tej poli nabrano tudi L. 53 za Politične preganjance ..................L. 124 —
Rdeči Kubed. Nab. pola 123: Pet. Škrgat 3; Naz. Jakomin, Iv. Mihec, Flor. Vidali, Just Vidali po 2; Jos. Rejc 1.50; Ant. Bucaj, D. A., G. I., Iv. Škergat, Iv. Udovič, Jos. Udovič, Pet. Jakomin, Iv. Jakomin, Iv. Jakomin, Jos. Jakomin, Vid. Jakomin, A. Jakomin, Iv. Rojc, Ant. Škergat, Ant. Škergat, Jos. Šau, Iv. Udovič, Jos. Udovič, Jak. Vidali po 1; Iv. Udovič, 0.55; Ant. Jakomin, Jos. Rojc, Iv. Rojc po 0.50; Ant. Udovič 0.45;
L.1	37.—
Dekani. Nab. pola 205: ((Nebodijihtreba«, Cuk iz Tinjana po 3; S; K., J. Z., Viler po 2; Paškval 1; ((Želim svobode« Šturman po 0.50; . . L. 12.— Kontovelj. Nab pola 214: K. I. 3; K. Ban 2; Pogorak, Sprint G., Giacomo, Toni, Giovanin po 1; J. Dolenc 0.60; D. C. 0.50; Cibič, N. N. po 0.40;
skupaj L. 11.90 Kontovelj: Spominjajoči se pok. sodruga Karla Starc, so nabrali mladi komunisti L. 18, od katerih polovica «Lavoratore»-ju .... L. 9.— Zaveden pek, po nekem sestanku daruje  .......................L. 4.—
Rojan pri Trstu. Nabrali mladi komunisti na nabiralno polo 95 z željo, da izide «Delo» na 4 straneh: Ludvik, rdeči čevljar po 2; »Dol z rojansko Orjuno!«, «doli z reakcijo!« za ponesrečen poskus, «dol z rojansko Or-juno!«, aživela Mladinska Internacionala«, rdeči iz Rojana po 1; «živel Rdeči teden!« 1.50;	«živel Lenin«
0.60; «živel komunizem«, brezposelni uradnik, pozivajoč proletarce k probudi po 0.50; N. N. 0.40; L. 14.— Ob rdečem omizju v gostilni Košuta v Sv. Križu so nabrali mladi proletarci
L 15,— Skupaj L. 4016.64
*
Prijeli smo tudi nab. pole //7 (št. Viška gora) in 100 (Bilje), katere objavimo prihodnjič.
%
Neveljavna nab. pola.
V Lonjerju pri Trstu so zaplenili orožniki nab. polo za »Tiskovni sklad «Dela» Itev. 204. Svarimo sodruge, naj ne gredo na limanice kakemu tpijonu, ki bi se hotel vriniti med nase ljudi s pomočjo omenjene pole.
Sramotno postopanje pri trž. Zavarovalnici za nezgode delavcev
Neki penzijonist Juž. žel., ki je poleg tega še invalid, nam se je pritožil da ga ti gospodje imajo za norca že štiri leta, ker mu nočejo izplačati invalidne pokojnine, za katero je dala nalog centrala Juž. železnice na Dunaju že leta 1920., da mu jo mora izplačevati penzijski zavod v Trstu. Ti zanikrnežj se izgovarjajo, da je vlada kriva (radi valutne zadeve). Seveda, valutna zadeva se poravna, kadar se gre za banke in profitarje. Z reveži se pa norčujejo. To je višek sramote !
Brez kraljeve glave
Marezige, V. B. C. — Objavimo pri hodnjid.
v>ugovorm urednd^: Vekoslav Hovait. tub. Tip. >. |tpux«l — TrlMt*