E3aš krs
INFORMATIVNO GLASILO OBCINK D O B R li P O L JK
i
rr^L—t-
GrosuPlJe (centrala) sP 908 Nfl KRAJ 2001
352(497.4 Oobrepolje) 120010168,3
letnik VII, št. 3
Proračun za leto 2001 je v znamenju gradnje Jakličevega doma in mrliške vežice v Strugah
Letošnji proračun je bil brez posebnih zapletov sprejet na februarski seji občinskega sveta. Župan Anton Jakopič v svojem prispevku podrobneje razčlenjuje letošnje investicije (stran: 2), objavljamo pa tudi
tabelarno shemo. < (stran: 3).
Odprtje večnamenske dvorane v Kompoljah
18.2.2001 so v Kompoljah na posebni slovesnosti, ki jo je pripravil vaški odbor ob sodelovanju tamkajšnje šole in vrtca, odprli večnamensko dvorano v gasilskem domu. Prostor je že nekaj časa služil svojemu namenu, uradno odprtje pa je dočakal prejšnji mesec, ko so namestili še reflektor in oder opremili z zavesami.
Stran 14
Dobitnica bronastega znaka CZ iz naše občine je Marija Kramžar
Priznanje je dobila na prireditvi ob svetovnem dnevu Civilne zaščite v Domžalah. Stran: 9
marce 2001
Sezona občnih zborov
V februarju in marcu se je zvrstila večina občnih zborov posameznih društev in zvez. Pregled opravljenega dela in plani za naprej dokazujejo, da so društva aktivna in da se njihova bogata dejavnost še povečuje. Poročilom z občnih zborov namenjamo v tej številiki precej prostora.
SREDI APRILA BOMO PRAZNOVALI NAJVEČJI KRŠČANSKI PRAZNIK - VELIKO NOČ. VESELE IN BLACjOSLOVLJENE
PRAZNIKE VAM ŽELIMO. VSEM NAŠIM BRALKAM PA ČESTITAMO ZA BLIŽNJI PRAZNIK.
Iz vsebine
Politična šolska ustava nemških šol
Dejavnosti društva upokojencev
- aerobika
Razpisi
Izkušnje koroških Slovencev pri pospeševanju razvoja podeželja Gospodarjenje z gozdovi v letu 2000 in informacije za leto 2001 Iz UE o potnih listih Šport
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec aprila 2001. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu.
120010168,2
Županova stran
marec 2001
Proračun za leto 2001 je v znamenju gradnje Jakličevega doma in mrliške vežice v Strugah
Proračun za leto 2001 je sprejet. Letošnji proračun je v znamenju gradnje Jakličevega doma in gradnje mrliške vežice v Strugah. Za ti dve gradnji je namenjena glavnina investicijskega denarja v letošnjem proračunu. Tabelarna shema z zneski po posameznih poglavjih je objavljena v nadaljevanju. Zneski namenjeni cestogradnji in komunali pa so podrobno razčlenjeni. Kot ponavadi ta del najbolj zanima naše občane. V letošnjem letu je sicer nekoliko bolj skromen.
Tudi v letošnjem proračunu smo se želeli približati zaželeni delitvi proračuna, 50% za investicije in 50% za redno dejavnost. Ni nam v celoti uspelo, saj od skupno 408.206.796,30 SIT načrtovanih letošnjih prihodkov, kar 228.088.000 SIT namenjamo tekoči porabi. Tekoča poraba narašča hitreje kot prihodki. Skupni znesek prihodkov je za letošnje leto planiran sicer v višini 554.592.000,00 SIT, vendar je od tega 146.385.203,70 SIT prenesenih iz leta 2000 namensko za Jakličev dom in za plačila tistih računov za preteklo leto, ki do 1.1. še niso bili plačani.
Čeprav zakon predvideva, da mora biti proračun sprejet do konca leta za naslednje leto, ga je zelo težko sprejeti še do februarja, ker še vedno nimamo znanih vseh podatkov za tekoče leto. Državni proračun še ni sprejet, ni nam danih še točnih navodil za letošnje leto, brez proračuna pa ne smeš začeti nobenega dela. Tako je nujno, da se proračun sprejme čimprej. Vsak proračun na začetku leta je ocena. Najprej ocena prihodkov. Tu je izredno pomembno, čimbolj realno oceniti prihodke, ker bi zlasti manj prihodkov, kot jih planiramo, lahko povzročilo nelikvidnost občine. Do sedaj nam je nekako uspevalo, vedno pa je potrebno v sredini leta ali tudi proti koncu leta proračun še nekoliko popraviti in prilagoditi dejanskemu stanju.
Skupni znesek prihodkov se deli na tako imenovano primerno porabo, to je znesek, ki naj bi občini zagotovil osnovno delovanje. Znesek je določen na osnovi tako imenovane glavarine, to je zneska, ki ga določi državni zbor na osebo. V naši občini je tega denarja 284.000.000,00 SIT. Od tega ga mora najmanj polovica zagotoviti občina sama iz lastnih virov. To so tako imenovani davčni prihodki. Če občina ne zbere svoje polovice, ima v proračunu toliko manj denarja, kot ga sama ni zbrala. Drugo polovico pa zagotovi država s tako imenovano izravnavo. Ta je prikazana skupaj z morebitnimi drugimi dotacijami iz ministrstev v postavki Trans-ferni prihodki. Mi se že ves čas borimo z dejstvom, da lastni davčni prihodki ne zadostujejo za polovico primerne porabe, zato tudi uvajamo nadomestilo za uporabo stavb-
nega zemljišča, ki bo pokrilo en del tega lastnega vira. Poleg teh davčnih prihodkov so na prihodkovni strani še nedavčni prihodki, to so tisti prihodki, ki se zberejo v občini in ostanejo v občini za investicije. V ta sklop je spadal samoprispevek, ki je z letošnjim letom ukinjen, zato je teh prihodkov manj. Poleg teh so v prihodkih še prihodki od morebitne prodaje premoženja, od vrnjenih posojil in morebitne dobljene obresti. Kot prihodek je potrebno ponovno prikazati tudi prenos iz prejšnjega leta. Vsi ti prihodki za letošnje leto znesejo 554.592.000,00 SIT.
Odhodke je potem potrebno prilagoditi prihodkom in nič več ne moremo porabiti, kot bomo prejeli. Tukaj nastane vedno največja težava, ker je želja in potreb vedno več, kot je na voljo denarja. V razpredelnici, ki je za lažje razumevanje nekoliko poenostavljena, so prikazane posamezne postavke proračuna po posameznih sklopih. Investicije so zajete v postavki kultura - Jakličev dom in v postavkah cestno gospodarstvo in komunala, kjer so podrobno opisane vse postavke. Pri tem je potrebno vedeti, da so posamezna dela že bila opravljena v letu 2000, pa se plačajo letos in morajo biti ponovno prikazana (pri cestogradnji in komunali je to označeno z zvezdico). Opozoril bi na naraščanje stroškov na socialnem varstvu, kjer se vidi, da se nam prebivalstvo stara in je vse več ljudi potrebnih pomoči ali pa morajo v dom. Visoki so tudi stroški za otroško varstvo, saj so v občini razmeroma nizke plače in mora občina doplačevati višje zneske kot v mestnih občinah, kjer imajo ljudje višje plače, to pa dodatno obremenjuje proračun. Iz tega se vidi, da višina plače posameznega našega občana ni v korist samo njemu ampak tudi celi občini. Opozoril bi še na postavko kmetijstvo. Tudi v tem znesku je še 3.800.000 SIT plačil za leto 2000.
Na cestnem gospodarstvu bomo letos nekoliko manj aktivni, ker smo pač sredstva usmerili v druge investicije. Na komunalnem področju pa bomo, kot vsako leto, spet naredili del kanalizacije in obnovili del vodovoda. Pripravili bomo načrte za vodovod na Vodicah in naredili tudi v Tisovcu
poskusno vrtino. Če bo uspešna, lahko pričakujemo v nekaj letih tudi tam vodovod. Dela se bodo izvajala tudi še na deponiji komunalnih odpadkov. Občina Dobrepolje bo morala po planu investicij prispevati še 12.000.000 SIT, vendar bomo za ta sredstva pridobili ugoden kredit ekološkega sklada. V letošnjem letu bo po planu zgrajena tudi mrliška vežica v Strugah.
To so kratke obrazložitve, vsega se ne da napisati. Kogar zanimajo podrobnejše informacije, si lahko proračun ogleda na občini in dobi tudi vse informacije.
Ob koncu naj rečem nekaj besed še o Jakličevem domu. Kot vidite, je streha že gor. Če bo vse posreči, bomo v letošnjem letu dokončali tudi notranjost dvorane in spremljajoče prostore, tako da bo dejavnost, ki je že sedaj potekala, tekla tudi normalno naprej. Skoraj zagotovo bomo v letošnjem letu še vgradili vsa okna in uredili fasado ter vsaj za silo uredili okolico. Če pa nam bo uspelo pridobiti še kaj dodatnih sredstev od države, bomo naredili še kaj več. Drugače pa bomo delali postopno. Prvih 25 milionov tolarjev za leto 2000 pa smo v letošnjem marcu že prejeli. Prepričan sem, da bomo tudi to investicijo uspešno zaključili, tako kot že mnoge druge pred tem.
Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič
Bliža se nam velika noč, največji krščanski praznik, praznik neizmernega veselja. Kristus je namreč premagal smrt, dokazal svojo božjo naravo in nam s tem vliva vedno novo in novo upanje. Upanje in vesel pogled na svet pa sta nam danes bolj potrebna kot vsakdanji kruh. Upanje in vera v vstajenje in večno življenje naj napolni naša srca in vlije novega veselja in nam da moč za premagovanje vsakodnevnih težav.
Vsem občankam in občanom, mladim in starim, bolnim in zdravim želim veselo in doživeto praznovanje velike noči in vseh velikonočnih praznikov.
Vaš župan Anton Jakopič
marec 2001
Iz občinske uprave - proračun
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
1. PRIHODKI	
ZAP. NAMEN ŠT. 1 2	PLAN 2001 3
1. DAVČNI PRIHODKI	144.350.000,00
2. NEDAVCNI PRIHODKI	59.551.796,30
3. KAPITALSKI PRIHODKI	7.000.000,00
4. TRANSFERNI PRIHODKI	195.990.000,00
5. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	1.315.000,00
4. PRENOS SREDSTEV NA RAČUNU IZ LETA 2000	146.385.203,70
I. SKUPAJ PRIHODKI (1+2+3+4)	554.592.000,00
II. ODHODKI	
ZAP. NAMEN ŠT. 1 2	PLAN 2001 3
1.  TEKOČI ODHODKI	87.850.000,00
1.1. Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.2. Pripevki delodajalcev za socialno varnost 1.3. Izdatki za blago in storitve 1.4. Plačila domačih obresti 1.5. Sredstva, izločena v rezerve	21.020.000,00 3.650.000,00 57.730.000,00 450.000,00 5.000.000,00
2.  TEKOČI TRANSFERI	140.238.000,00
2.1. Subvencije 2.2. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.3. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 2.4. Drugi tekoči domači transferi	3.600.000,00 29.500.000,00 18.091.000,00 89.047.000,00
3.  INVESTICIJSKI ODHODKI	297.922.394,00
3.1.           Nakup in gradnja osnovnih sredstev	297.922.394,00
4.  INVESTICIJSKI TRANSFERI	24.411.606,00
4.1.           Investicijski transferi	24.411.606,00
5.  DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	4.000.000,00
	
6.  ODPLAČILO DOLGA	170.000,00
	
II. SKUPAJ ODHODKI (1+2+3+4)	554.592.000,00
III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.)	0,00
POSEBNI DEL	
ZAP. NAMEN ŠT. 1 2	PLAN 2001 3
1. DEJAVNOST OBČINSKIH ORGANOV	13.670.000,00
2. DEJAVNOST UPRAVE OBČINE	29.100.000,00
3. OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE	38.405.000,00
4. SOCIALNO VARSTVO	25.282.000,00
5. PREDŠOLSKA VZGOJA	56.320.000,00
6. KULTURA	190.060.000,00
7. SPORT	9.061.000,00
8. ZDRAVSTVO	6.750.000,00
9. OBČINSKI RAZVOJNI PROGRAMI	1.200.000,00
10. INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH	300.000,00
11. KMETIJSTVO	13.140.000,00
12. TURIZEM	2.500.000,00
13. RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA	6.300.000,00
14. CESTNO GOSPODARSTVO	44.930.000,00
-\
Iz občinske uprave - proračun
15. KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA		83.894.000,00
15.1.   KOLEKTIVNA KOMUNALNA RABA		22.114.000,00
15.1.1.	Investicijsko vzdrževanje	300.000,00
15.1.1.1.	Ureditev nasipa ob ponikovalnici Rašice	300.000,00
15.1.2.	Izdatki za blago in storitve	3.200.000,00
15.1.2.1.	Financiranje tokovine	3.200.000,00
15.1.3.	Transferi posameznikom in gospodinstvom	300.000,00
15.1.3.1.	Sofinanc.dobave vode v višje ležeče kraje v času suše	300.000,00
15.1.4.	Investicijski odhodki	15.220.000,00
15.1.4.1.*	AP Ponikve; izvedba	4.900.000,00
15.1.4.2.*	Investicije v Predstrugah - kapelica	2.070.000,00
15.1.4.3.*	Sofinanciranje nabave opreme za vaški dom - Kompolje	500.000,00
15.1.4.4.	Nakup zemljišča	4.000.000,00
15.1.4.5.	Nakup zemljišča za igrišče Predstruge	1.100.000,00
15.1.4.6.	Ureditev postajališča v Predstrugah - nadstrešnica	150.000,00
15.1.4.7.	Ureditev dostopa in parkirišča pri podgoriški cerkvi	2.500.000,00
15.1.5.	Dokumentacija	3.094.000,00
15.1.5.1.	Drugi stroški dokum.(sogl., cen, geodet.stor., odškod.idr.)	500.000,00
15.1.5.2.	Projektna rešitev centra Zdenske vasi	300.000,00
15.1.5.3.	Projekt AP in trga Ponikve	194.000,00
15.1.5.4.	Ureditev centra vasi Cesta - proj. dok., dovoljenja	250.000,00
15.1.5.5.	Proj. in upr. dokumentacija za ured. dost. do podg. cerkve	200.000,00
15.1.5.6.	Javna razsvetljava	
	Osvetlitev pešpoti (JP 721) - Pri cerkvi	300.000,00
	Predstruge	150.000,00
	Videm	200.000,00
	Kompolje	500.000,00
	Zdenska vas	500.000,00
15.2.  INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA		60.730.000,00
15.2.1.	Oskrba naselij z vodo	12.250.000,00
15.2.1.1.	Investicijski odhodki	5.450.000,00
15.2.1.1.1.	Analize vode iz vrtin (Žolkno, Vodice)	450.000,00
15.2.1.1.2.	Izvedba vrtine-Tisovec	5.000.000,00
15.2.1.2.	Tekoče vzdrževanje	300.000,00
15.2.1.2.1.	Rekonstrukcije vodovodov na občinskih cestah	300.000,00
15.2.1.3.	Investicijski transveri	5.000.000,00
15.2.1.3.1.	Sanacija cevovodov primarnega vodovoda	5.000.000,00
15.2.1.4.	Dokumentacija	1.500.000,00
15.2.1.4.1.	Projektna dokumentacija; vodovod Vodice, vrtina Tisovec	1.500.000,00
15.2.2.	Odvajanje odpad.voda in čišč.voda	12.950.000,00
15.2.2.1.	Tekoče vzdrževanje	500.000,00
15.2.2.1.1.	Sanacije vaških kanalizacij	500.000,00
15.2.2.2.	Dokumentacija	5.450.000,00
15.2.2.2.1.	Projekt meteorne kanalizacije Zdenska vas	600.000,00
15.2.2.2.2.*	Projekt ČN Bruhanja vas in presoja vplivov na okolje	4.350.000,00
15.2.2.2.3.	Nadzor pri gradnji kanalizacije	500.000,00
15.2.2.3.	Investicijski transferi	7.000.000,00
15.2.2.3.1.	Kanalizacija Videm - Bruhanja vas	7.000.000,00
Jakličev dom -pogled z mojega okna
Za vse, ki vas zanima, kako je potekala gradnja Jakličevega doma, smo pripravili kratko kronološko fotorepor-tažo.
Foto: Mojca Lovšin
30.10. 2000
14. 11. 2000
21. 11. 2000
1. 12. 2000
8. 12. 2000
21. 2. 2001
OBČINA DOBREPOUE RAZPISUJE KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOUE
1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 12.000.000,00 SIT. Kredit je za kreditojemalca brezobresten, plača samo TOM. Obresti bodo poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let.
2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
- gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije;
- nakup in posodobitev opreme;
- razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.
- za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč;
- za programe predelave in trženja.
3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
- v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene;
- so kmetijski zavarovanci;
- so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo;
- imajo ekološko primernejši program;
- z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe.
4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
- vloga za podporo investicij - bančni obrazec, ki se dobi na
občini;
- zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo);
- osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba);
- izjava o zagotovljenih sredstvih;
- tekoče potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo;
- pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije, pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije;
- posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca;
- če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita;
- za nakup opreme, predračun ali račun;
- za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let.
5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v
obsegu;
- v primeru gradnje ali nakupa zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 3.000.000,00 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije.
6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu Občine Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev oziroma do 31.12. 2001.
Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič
Razpis za povračilo stroškov prepisa pri nakupu ali zamenjavi kmetijskih zemljišč
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za povračilo stroškov prepisa kmetijskih zemljišč. Na razpis se lahko prijavijo kmetje, ki so prebivalci občine Dobrepolje, ki so ali bodo v tekočem letu zamenjali ali dokupili kmetijsko zemljišče tako, da bo nova skupna parcela velika najmanj 1 ha. Občina bo poravnala stroške pogodbe in takse za vpis v zemljiško knjigo in pri zamenjavah tudi morebitni prometni davek. Pri prodajah plača prometni davek prodajalec.
Prijavi s točnim naslovom prosilca je potrebno priložiti:
1. kupno ali menjalno pogodbo
2. mapno kopijo situacije
3. sklep o vpisu v zemljiško knjigo
4. potrdila o vplačanih stroških pogodbe in taksah za vpis v zemljiško knjigo, pri menjavah tudi potrdilo o plačilu davka
5. število tekočega ali žiro računa prosilca
6. potrdilo o statusu kmeta
Če je menjava med dvema lastnikoma se stroški povrnejo tistemu, ki je z menjavo parcelo zaokrožil na skupno površino 1 ha in ima potrdilo o statusu kmeta. Sredstva se po prejemu pravilne dokumentacije nakažejo na tekoči ali žiro račun prosilca.
Skupni znesek razpoložljivih sredstev je 200.000,00 SIT. Razpis velja do konca leta 2001 oziroma do porabe sredstev.
Občna Dobrepolje župan
RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA SUBVENCIONIRANJE UREJANJA PAŠNIKOV
Občina Dobrepolje razpisuje zbiranje prijav za subvencioniranje ureditve pašnikov. Na razpis se lahko prijavijo vsi kmetje, prebivalci občine, ki na novo urejajo pašnik. Občina bo dodeljevala subvencije v skladu s pravilnikom, razpoložljivimi sredstvi, velikostjo pašnika in ob priporočilu kmetijske svetovalne službe.
V prijavi morate navesti:
- točen naslov prosilca,
- številka parcele z oznako katastrske občine, kjer se ureja pašnik,
- opis del, ki jih želite izvesti.
Sredstva se bodo dodeljevala v obliki plačila računa za nabavljeni material.
Rok za oddajo prijav je 15.4.2001. Prijave oddajte pisno na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepo-Ije.
Občna Dobrepolje župan
Celostni razvoj podeželja
Izkušnje koroških Slovencev pri pospeševanju razvoja podeželja
Zavod NAŠ laz iz Lukovice pri Brezovici je prvega marca v sodelovanju s Skladom za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja d.o.o. iz Ribnice in Odborom CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) Strahomer v Vrbljenu, v občini Ig, organiziral okroglo mizo z naslovom "Možnosti reševanja podeželske problematike po zgledu avstrijske Koroške".
Gostje so bili Slovenci z avstrijske Koroške: mag. Igor Roblck, predstavnik Regionalne razvojne agencije CARNICA -Rož, dipl. inž. Peter Krištof s Koroško kme-tijsko-gozdarske zbornice, Miha Zablat-nik, kmet in predsednik Kmečke izobraževalne skupnosti ter Nanti Olip, predsednik Interesne skupnosti selskih kmetov.
Po pozdravu župana občine Ig Cirila Po-držaja in nagovoru Polone Skledar iz Zavoda Naš laz je mag. Igor Roblck predstavil programe EU, s katerimi poskušajo v Avstriji reševati probleme podeželja.
V zadnjih desetletjih se uveljavlja spoznanje, da razlik v stopnji razvitosti posameznih območij ni mogoče zmanjšati zgolj z gospodarskim razvojem. Novi razvojni pogledi dajejo prednost izrabljanju še neizkoriščenih sposobnosti domačega prebivalstva, naravnih virov in ostalih potencialov posameznih območij.
V obdobju od leta 2001 do leta 2006 sta za avstrijsko Koroško z vidika kmetijstva pomembna predvsem programa LEADER in INTERREG. Program LEADER je namenjen pospeševanju razvoja manj razvitih podeželskih območij, program INTERREG pa prekomejnemu sodelovanju in je zato še posebej pomemben za sodelovanje med Koroško in Slovenijo.
Peter Krištof je predstavil delovanje Koroške kmetijstvo - gozdarske zbornice. Njegovo delovno področje je koordinacija avstrijskega Programa za razvoj podeželja, programa INTERREG ter sodelovanja s Kmetijskimi zbornicami v Avstriji in Sloveniji.
Avstrijski program za razvoj podeželja podpira območja s težjimi razmerami z nadomestili oz. direktnimi plačili. Podpora v kmetijstvu je namenjena za inovacije, trženje kmetijskih izdelkov s predhodno analizo o uspešnosti trženja, preusmeritve k alternativnim možnostim dohodka (n.pr. dobra ponudba enodnevnim izletnikom, ki prinaša tudi dobiček), biološko kmetovanje, izkoriščanje biomase in drugih alternativnih oblik pridobivanja energije.
S podporo se ohranjajo podeželske stavbe, podpirajo se koncepti razvoja vasi, varovanje kulturne krajine, ohranitev krajevnih, kulturnih, socialnih in infrastruk-
turnih ustanov in zgradb ter storitve na socialnem, komunalnem in okoljcvarstve-nem področju.
Za pridobitev sredstev je potrebno skupno sodelovanje kmetov, v okviru skupnega projekta pa je možna podpora tudi po-sameznim kmetijam.
Miha Zablatnik, predsednik Kmečke izobraževalne skupnosti in kmet je poskušal spodbuditi kmete, naj pri kmetovanju sodelujejo z naravo in opuščajo industrijsko izkoriščevalsko kmetovanje. Kmetovanje, ki je naravi prijazno, je dolgoročno naravnano in daje prednost kvaliteti pred kvantiteto. Sam ima 16 glav živine in poklicno kmetuje brez uporabe gnojil in škropiv, ima mlečno zelo intenzivno pasmo in s svojo kmetijo dokazuje, da jc ob primerni podpori lahko tudi manjša kmetija uspešna.
Uspešen kmet mora opustiti vse, kar je neproduktivno in se usmeriti na tisto, kar prinaša dohodek. Kmet mora hkrati "obrtnik", kar vključuje tudi vodenje knjigovodstva. Tisti, ki sam opravlja knjigovodske storitve, dobi več podpore, kot tisti, ki za knjigovodstvo najame nekoga drugega. Po beseda g. Zablatnika je prednost Slovenije v tem, da se lahko postopno pripravi na vse spremembe, ki jih bo prineslo članstvo v EU. Z vidika podpor EU se kmetom, ki bodo dali prednost kvaliteti pred kvantiteto in bodo obrtniško oz. podjetniško naravnani, obda dobra prihodnost.
Nanti Olip, predsednik interesne skupnosti selskih kmetov je predstavil, kako jc potekala izgradnja klavnice, ki sojo ob pomoči EU skupaj zgradili selski kmetje. Občina Scle sc nahaja na 900 - 1100 m nadmorske višine in ima samo 700 prebivalcev. Leta 1996 so zgradili Gospodarski center s klavnico. Izpolnjuje vse predpise, ki jih zahteva EU. Finančna sredstva za klavnico so prispevali občina Sele, EU in kmetje sami. Natančno so beležili delovne ure vsakega posameznega kmeta. Kmetje, ki so sodelovali pri izgradnji, glede na vložene ure za uporabo klavnice sedaj plačajo toliko manj.
Uspešno sodelovanje kmetov bi bilo pri nas koristno še posebej pri uporabi kmetijske mehanizacije. Namesto da vsak kmet
razpolaga s številnimi kmetijskimi stroji, bi z dobro organizacijo skupna uporaba za posameznega kmeta pomenila velik prihranek.
Glavno sporočilo okrogle mize je v spodbujanju takšnega načina kmetovanja, ki ne bo okrnilo kvalitete. Trenutna kriza v kmetijstvu zaradi bolezni norih krav naj bi še spodbudila hitrejše uveljavljanje na ravi in človeku bolj prijaznega kmetovanja, za katerega bo tudi vse več finančne podpore in bo v prihodnosti vse bolj donosno.
Judita Gosar
Služba:
Judita Gosar
Zavod Naš laz
Zavod za razvoj podeželja
Vrhniška c. 1
1351 Brezovica pri Ljubljani
tel.:3 653-237, 365 78 93
c-mail: stefan.skledarl@guest.ames.si
Obvestilo
Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka ter vse, ki želijo to pravico uveljaviti na novo, da morajo do 31.3. 2001 pri Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska c. 13, Grosuplje, vložiti vlogo - izpolnjen obrazec 8,41 DZS D.D. Založništvo tiskovin.
Vlogo za uveljavljanje otroškega dodatka morajo oddati na novih obrazcih tiskanih za leto 2001. V kolikor so že kupili in izpolnili staro vlogo, kjer se podatki nanašajo še na leto 1999, morajo k tej vlogi priložiti prilogo k obrazcu - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki jo ravno tako tiska DZS d.d. Založništvo tiskovin, in jo je mogoče kupiti v ustreznih prodajalnah.
Vloge za uveljavljanje otroškega dodatka lahko prinesejo osebno na Center za socialno delo Grosuplje ali jo pošljejo po pošti. Priporočamo, da po pošti poslane vloge oddajajo priporočeno, ker le tako pridobijo ustrezno dokazilo o oddaji pošiljke. Vloge je potrebno izpolniti z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo navodila priloženemu obrazcu ter priložijo zahtevana dokazila. Vpišejo naj tudi številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek oziroma naj vpišejo, da vlagajo vlogo prvič.
Dodatna pojasnila v zvezi z otroškim dodatkom lahko dobite po telefonu: 781-80-52.
CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE
Marija Kramžar - dobitnica bronastega znaka Civilne zaščite
Zadnjih nekaj let organizira ljubljanska regija skupno prireditev ob svetovnem dnevu Civilne zaščite. Na njej so vsako leto podeljena regijska priznanja za posamezne skupine, občine, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije. Letos je bila prireditev 6. marca 2001 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Med udeleženci
je bila tudi delegacija iz naše občine in z njimi dobitnica bronastega znaka Civilne zaščite Marija Kramžar.
Anton Jakopič, Marija Kramžar, Antonija Pugelj in Jože Gorjup
Letošnjo nagrajenko je predlagala Občina Dobrcpolje na predlog štaba Civilne zaščite, predlog pa so potrdili na republiškem štabu Civilne zaščite. V utemeljitvi so o njej napisali: "Marija Kramžar kot strokovna delavka poleg drugih nalog opravlja tudi strokovne naloge s področja zaščite, reševanja in pomoči. Naloge opravlja uspešno, strokovno in požrtvovalno. Sodeluje pri pripravi vaj in usposabljanj, ter koordinira delo zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah."
Tako se je Marija Kramžar pridružila tistim prostovoljcem, ki so dobili vsaj moralno priznanje za svoje plemenito delo, s katerim prispevajo k uresničevanju ciljne usmeritve Civilne zaščite. Prostovoljnost je namreč tista vrednota, ki postaja v današnji potrošniški družbi vse bolj redka, zato zaslužijo toliko večje priznanje tisti, ki jih odlikuje ta vrednota. To je bilo večkrat poudarjeno tudi na sami slovesnosti, na kateri so bili najvišji predstavniki Civilne zaščite in Gasilske zveze Slovenije, med njimi tudi Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite in Franc Kraljic, poveljnik Civilne zaščite v ljubljanski regiji, župani občin in drugi ugledni gostje.
Gostitelji so pripravili tudi kulturni program, ki je prispeval k slovesnemu vzdušju in počastitvi svetovnega dneva Civilne zaščite.
M. Steklasa
Marija Kramžar prejema bronasti znak Civilne zaščite
Izdaja novih potnih listin državljanov Republike Slovenije
Upravna enota Grosuplje od dne 01.03.2001 sprejema vloge za izdajo novih potnih listin Republike Slovenije. Stare potne listine se lahko uporabljajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ dve leti po uveljavitvi zakona, to je do 5.8.2002.
Prosilec mora k vlogi za izdajo potnega lista predložiti fotografijo in stari potni list. Cena potnega lista z 32 stranmi in veljavnostjo deset let je skupaj s takso 7.625 SIT, za tiste, ki veliko potujejo, pa je potni list z 48 stranmi, katerega cena je skupaj s takso 8.125 SIT. Cena otroškega potnega lista z veljavnostjo dveh let skupaj s takso je 5.825 SIT in potnega lista z veljavnostjo pet let 6.500 SIT.
Vlogo za potni list vloži prosilec, ki je dopolnil osemnajst let osebno in tudi državljan, ki še ni star osemnajst let, in je že sklenil zakonsko zvezo. Za državljana mlajšega od osemnajst let oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik, skupaj z mladoletnikom oziroma osebo, ki ni poslovno sposobna.
Sprejemanje vlog je v času uradnih ur (ponedeljek od 7.30 do 15. ure, sredo od 7.30 do 16.30 ure in petek od 7.30 do 13. ure) na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, soba št. 115 in Krajevnem uradu Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8. Na Krajevnem uradu Videm pa vloge sprejemamo v torek od 7.30 do 11.30 ure in sredo od 12. do 16.30 ure.
Na podlagi 4. točke 35. člena Zakona o potnih listih državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, štev. 65/00) je minister za notranje zadeve, v soglasju z ministrom za zunanje zadeve izdal
ODREDBO O DOLOČITVI CENE POTNIH LISTIN, ki začne veljati 1. marca, 2001.
Cene potnih listin so:
- potni list z 32 stranmi 5.300 SIT,
- potni list z 48 stranmi 5.800 SIT,
- diplomatski potni list 5.300 SIT,
- službeni potni list 5.300 SIT,
- potni list za vrnitev 800 SIT,
- skupinski potni list 2.200 SIT.
UPRAVNA TAKSA ZA IZDAJO POTNIH LISTOV je določena v Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, štev. 8/00 in 81/00), v tarifni številki 12 in znaša:
- za izdajo potnega lista z veljavnostjo 1 leta 450 SIT,
- za izdajo potnega lista z veljavnostjo 2 let 525 SIT,
- za izdajo potnega lista z veljavnostjo 5 let 1.200 SIT,
- za izdajo potnega lista z veljavnostjo 10 let 2.325 SIT.
Gozdarstvo
Če je veljavnost starega potnega lista z veljavnostjo deset let ob zamenjavi z novim potnim listom najmanj pet let in starega potnega lista z veljavnostjo pet let ob zamenjavi z novim potnim listom najmanj dve leti in pol, se splača polovična vrednost takse.
Leto 2000 je bilo na področju gospodarjenja z gozdovi razgibano, saj ste bili lastniki gozdov dokaj aktivni.
V letu 2000 seje na območju KE Dobre -polje posekalo 13680m3, od tega 9300 m3 v GE Dobrepolje in 4370 m3 v GE Struge. Razmerje med posekanimi iglavci in listavci je bilo približno enako.
Opravljeno je bilo tudi veliko gojitvenih del, posebno v zelo zgodnjih razvojnih fazah ( mladje, gošča ). Skupaj je bilo narejenih 75 ha nege, kar je več od letnega plana. Pohvalno.
Dolgotrajna suša z visokimi temperaturami je vzbujala skrb, kakšne posledice bo pustila na gozdnih sestojih. V jesenskem času so se predvsem na območju gospodarske enote Dobrepolje v smrekovih gozdovih začela pojavljati žarišča lubadarja. Zaradi tega se je posekalo kar 1150 m3 iglavcev, kar jc četrtina vseh posekanih iglavcev v gospodarski enoti Dobrepolje. Nedvomno lahko iščemo povezavo med dolgotrajno sušo kot vzrokom in povečano gradacijo smrekovega lubadarja kot posledico. Tudi v tem primeru ste lastniki dovolj aktivno pristopili k sanaciji žarišč.
Konec leta je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala podelitev priznanj za najbolj skrbnega gospodarja leta. Naj vas spomnimo , daje to priznanje v letu 1999 prejel Dušan Godec iz Podgore.
V letu 2000 je ta naziv iz Območne enote Kočevje prejel Lesar Stane iz Brež, predlagala pa sta ga KE Ribnica in KE Dobrepolje. Na območju Strug ima Lesar zgledno urejen gozd. Čeprav seje ta naziv podeljeval šele drugič, sta ga obakrat prejela za OE Kočevje lastnika, ki imata gozd na območju KE Dobrepolje. To kaže na to, da vas večina lastnikov še dobro skrbi za svoj gozd, nekateri zgledno, in daje vaša aktivnost večja, kot v ostalih delih kočevskega območja.
Kljub vsem navedenim dobrim stranem,
Za izdajo novega potnega lista v primeru prve pogrešitve ali uničenja potnega lista se plača dvakratna vrednost takse. V primeru vsake naslednje pogrešitve ali uničenja se plača štirikratna vrednost takse.
Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
pa ne morem mimo dejstva, da seje nekaj posameznikov iz KE Dobrepolje znašlo na zaslišanju pri gozdarskem inšpektorju, nekateri celo pri sodniku za prekrške. Vzrok temu je bil neopravljen gozdni red ali pa posek brez odobritve (sečnja " na črno ")
Delež poseka brez odobritve na KE Dobrepolje jc še vedno okrog 5%. Čeprav se delež zmanjšuje, pa vseeno ne vidim razlogov, da se lastniki ne poslužujejo brezplačnih uslug, ki jih nudi gozdarska služba. Izgovor, da v vašem gozdu delate kar hočete, ni najbolj utemeljen in ni v skladu s Zakonom o gozdovih. Res so nekateri lastniki, ki imajo zelo dober posluh za delo z gozdom, pa kljub temu bi z gozdarjem našla za vas in za vaš gozd morda še ustreznejšo rešitev.
Da se še enkrat povrnem h gozdarskemu inšpektorju. Za OE Kočevje je lani to delovno mesto na novo prevzel Drago Karel Čahuk, univ. dipl. ing. gozd..
Gozdarska inšpekcija jc neodvisna institucija, gozdarski inšpektor pa suveren pri svojih odločitvah. Zato je neutemeljeno iskati povezave med njegovimi odločitvami in drugo gozdarsko stroko.
Zavod za gozdove je po Zakonu dolžan evidentirati vse sečnje, tudi sečnje na črno in o njih voditi evidenco. Evidenca se vodi računalniško. Gozdarski inšpektor ima v vsakem trenutku možnost vpogleda v tc evidence. Na podlagi teh evidenc sc odloči, koga bo poklical na zaslišanje oz. dal predlog sodniku za prekrške.. Gozdarji smo dolžni na željo inšpektorja izbrani objekt tudi pokazati.
In tu gozdarji ne nosimo nobene krivde, mi ne prijavljamo inšpektorju črnih sečenj, kot se napačno interpretira pri lastnikih. Dolžni pasmo inšpektorju prijaviti vsa neopravljena dela, naložena z izdajo odločbe (varstveno - sanacijske sečnje, ki niso izvedene v predpisanem roku; nei-zveden gozdni red; neizvršeno popravilo
prometnic...). To so primeri, kjer obstaja nevarnost porušitve ravnovesja v vašem ali sosednjih gozdovih oz. obstaja nevarnost obsežnejših kalamitet, ki privedejo tudi do gospodarske škode. Vendar je teh prijav zelo malo, ker večino primerov rešimo dogovorno in tako ni potrbna intervencija inšpekcijskih služb.
Tudi v primeru " črnih sečenj " se zavzemam za mehkejši pristop, t. j. da se kršitelja najprej opozori, šele če ne bi upošteval opozorila, naj bi se ga tudi kaznovalo. Takojšne kaznovanje preko sodnika za prekrške naj bi sc izvedlo samo za dejanja s hujšimi posledicami za gozd... Vendar, kot že napisano, gozdarska inšpekcija jc suvc rcna pri svojem delu in pri svojih odločitvah, zato na njene odločitve nimamo vpliva.
Sicer je pa s črnimi sečnjami podobno, kot s prometnimi prekrški. Če nas policaj ne bi ustavil, nc bi plačali kazni in iz tega sledi.če me gozdarski inšpektor nc bi.......
Zato bodimo tudi samokritični do sebe in priznajmo, da ne delamo v skladu s Zakonom., če sekamo na črno.
Še nekaj informacij za leto 2001
V letošnjem letu bo potekala obnova gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto Struge, potekala pa bodo tudi pripravljalna dela za obnovo načrta gospodarske enote Dobrepolje. Obnova načrta tc enote bo potekala drugo leto. Med pripravljalna dela sodi tudi obnova mej oddelkov (dve vodoravni črti). Oddelčne meje potekajo v glavnem po poteh oz. po parcelnih mejah. Vendar pa poudarjamo, da oddelčna meja lahko ni identična z parcelno mejo. Oddelčna meja je samo okvir za določitev usmeritev gospodarjenja z neko površino gozda (v tem primeru oddelka). Zato oddelčna meja nc more biti predmet spora med dvema lastnikoma, nihče od lastnikov se nc more zgovarjati, daje to prava parcelna meja s sosedom. Lahko jc, ni pa nujno.
Letos že tretjič pripravljamo ekskurzijo za lastnike gozdov. Tokrat se bomo podali na sosednje novomeško območje. Med drugim si bomo ogledali bukove sestoje na Brezovi Rebri. Ogledali si bomo razlike med intenzivno negovanimi sestoji in slabo negovanimi sestoji. Sicer pa boste o natančnem programu in terminu za ekskurzijo izvedeli še pravočasno. Že sedaj lepo povabljeni.
Andrej Andoljšek Vodja KE Dobrepolje
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Gospodarjenje z gozdovi na območju KE Dobrepolje v letu 2000 in nekaj informacij
za leto 2001
Iz zgodovine šolstva
Slovenija ^
Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja v letu 2001
Tudi letos bomo marca in aprila izvajali projekt Pomladansko urejanje okolja, ki ga koordinira Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor RS.
Namen akcije je očistiti in urediti okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kot tudi za obiskovalce Slovenije. Akcija bo namreč potekala neposredno pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, ko je obisk turistov običajno tudi pokazatelj uspešnosti glavne turistične sezone. Kot veste, pa v marcu in aprilu obeležujemo tudi okoljsko pomembna dneva (22. marec - svetovni dan voda in 22. april - svetovni dan Zemlje).
Akcija, ki je obenem tudi uvod v projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna, je namenjena urejanju bivalnega okolja, podeželja, okolici gospodarskih poslopij, nabrežij, potokov, jezer, rek in morja, gozdnega prostora, okolici cest in železniških prog. Predlagamo, da tudi vi organizirate akcije urejanja in čiščenja okolja, divjih odlagališč, odpadkov na nabrežjih potokov, jezer, rek in morja.
V letih 2001 in 2002 bomo sicer posebno pozornost namenili naravnim vrednotam, kulturni dediščini in turizmu. Zato priporočamo, da posebno skrb namenite urejenosti okolja naravnih vrednot in objektov kulturne dediščine.
Ministrstvo za okolje in prostor Turistična zveza Slovenije
Politična šolska ustava nemških šol
Avstrijska vlada je 1804 uvedla reorganizacijo šolstva. Pri tem je bil pomemben svetovalec Jožef Špendov. Novi učni načrt je bil 11.8. 1805 uveljavljen na vsem ozemlju monarhije, veljal je do 1869. Imenoval se
je Politična šolska ustava nemških šol, poudarek pa je bil predvsem na učenju branja, pisanja, računanja, učenja katekizma, hkrati pa so
se s primernimi berili podajale učencem verske in nravne življenjske
vrednote.
Šolski nadzorniki postanejo namesto dosedanjih svetnih oblasti na podeželju župniki, okrožni nadzorniki postanejo dekani in na ravni škofije poroča en duhovnik - kanonik deželnim oblastem o razvoju "nemškega šolstva". Cerkev in država sta postali dokaj povezani; ob tern je imela cerkev nadzorno funkcijo, država pa je poskrbela za izobraževanje učiteljev. Leta 1815 so učiteljem zvišali plačo na 250 goldinarjev, pomožnim učiteljem pa na 120 goldinarjev. Po tem zakonu naj bi bili dečki pri pouku ločeni od deklic. Ker jc bila država mnenja, da je obvezna šola med 6. in 12. letom prekratka, so močno vzpodbujali nedeljske šole, ki naj jih obiskuje mladina do 18. leta. Šole naj bi vodili duhovniki in učitelji. Te šole še zlasti priporoča vlada v dekretu iz 15. 12. 1808, zaživele pa so po odhodu Francozov. Omenim naj predvsem škofa Antona Martina Slomška, ki je želel ljudi izobraziti v slovenskem jeziku. Ljubljanski škofijski konzistorij - nadzorni deželni šolski svet jc 18. 3. 1805 poslal na dunajsko vlado poročilo, kjer omenja, da če država želi, da bo pouk na kranjskih vaških šolah zaživel, mora potekati le v slovenskem jeziku. Vlada jc dala odgovor šele 22.10. 1806, da se sicer sme pri pouku slovensko razlagati, šola sama pa se sme obravnavati le kot nemška in poučuje se lahko le v nemškem jeziku. Od leta 1829 jc bila na Kranjskem v podeželskih šolah slovenščina dovoljena kot učni jezik. Čeprav jc Jožef II.ustanovil veliko novih župnij, kjer naj bi pri vsakem župnijskem središču zaživela tudi šola, pa jc bila v začetku 19. stoletja osnovna šola še v pravih povo-jih. Šele po uveljavitvi šolskega zakona iz leta 1805, lahko trdimo, da je šolstvo na podeželju bolj zaživelo, ker jc s tem zakonom - nadzorna funkcija cerkve v šolstvu, cerkev bolj pristopila k izobraževalnemu sistemu, saj seje sedaj čutila odgovorno za zaupano ji nalogo.
Šolstvo v času Ilirskih provinc
Po Schonbrunnskem miru 14. 10. 1809
je pod Napoleona prišla tudi Kranjska. V šolskem letu 1810/11 so Francozi uvedli enotno osnovno šolo. Nič več ni bilo treh različnih osnovnih šol, temveč je bila Le primarna šola. Ta je trajala za učence, ki so nadaljevali šolanje na gimnaziji dve leti, nato pa je bila še gimnazija sedem do osem let. Mnogi pa so obiskovali primarno šolo štiri leta. Ta je bila za vse tiste, ki so se odločili za različne obrtne poklice (mizarji, krojači, čevljarji...) Učni jezik je bil slovenski, zato jc v tem času postal plodo-vit pisec šolskih učbenikov Valentin Vodnik.
Francozi so odpravili cerkveni nadzor nad šolami. Primarno šolstvo naj bi bilo brezplačno, vendar pa so pri nas morali plačevati učenci šolnino v vrednosti 1 franka mesečno. Ta se je uporabljala za nakup učnih pripomočkov, za kurjavo, razsvetljavo, pa tudi za letno nagrado učitelju, ki naj bi bila 100 frankov. Za razvoj šolstva naj bi skrbele občine, ki pa niso imele sredstev. Na podeželju je bilo ukinjenih kar nekaj bivših trivialnih šol, ker so učitelji zapuščali svoj poklic.
Šolstvo v predmarčni dobi
Po odhodu Francozov 1813. leta so avstrijske oblasti zaradi strahu pred buržuaz-no revolucijo ponovno uvedle cerkveno nadzorstvo osnovnih šol, ki so ponovno postale v treh različnih stopnjah. V predmarčni dobi je bil glavni poudarek avstrijskih oblasti na širitvi mreže osnovnih šol. Ob tem so naleteli običajno na prostorske težave, katerih rešitev so nalagali občinam. Politična šolska ustava je določala, da morajo občine poskrbeti za delovno silo in prevoz gradbenega materiala za zidavo šol, dominiji (zemljiška gospostva) so morala poskrbeti za plačilo materiala, patroni (svetna in cerkvena gosposka - duhovniki, župani...) pa naj bi plačali obrtnike ter kupili učne pripomočke. Ker so se predvsem dominiji in tudi patroni tem izdatkom izogibali, so našli pogosto prostore za učilnico v obstoječih stavbah. Za to je bilo pri-
Iz zgodovine šolstva
merno župniščc, še bolj pa kaplanija, saj /upniki niso radi imeli preveč hrupa v stanovanju. Okoli leta 1840 je v ljubljanskem guberniju bilo približno 340 šol in le 220 šolskih stavb, ostale šole pa so bile v kapla-nijah in celo v gostilniških prostorih. Mnogi vidijo tudi v neprimernih učilnicah enega od vzrokov za slab obisk. V štiridesetih letih devetnajstega stoletja jc obiskovalo šolo komaj 1/3 šoloobveznih otrok.
Daje bil obisk tako slab so vzrok gotovo tudi slabi in nestalni dohodki učiteljev. Ker je za učiteljevo plačo morala skrbeti občina, so morali biti učitelji hkrati orglarji in cerkovniki, kar je bilo uradno določeno leta 1818. Le na večjih farahjeimel učitelj pomočnika za cerkovniška dela. V lavan-tinski škofiji seje ravno zaradi lažjega plačila učiteljem oblikoval šolski okoliš, ki jc imel meje župnije. Tako je bilo tudi pri nas v Dobrepolju. Viri za plačo učitelja so torej bili sila različni: to so prispevki občine in župnije, skromne šolnine, bira v poljskih pridelkih. Mnogi trivialni učitelji so imeli manjšo kmetijo, pisali kmetom prošnje ali pa so bili še godci na svatbah. Če pomislimo, kaj vse je delal učitelj, da seje preživel, potem nam mora biti popolnoma jasno, da je delo v šoli trpelo. Škof Anton Martin Slomšek, ki se jc štel za vrhovnega skrbnika v razvoju šolstva v svoji škofiji, je poudarjal, da se delo učiteljev nc bo izboljšalo, dokler se jim ne izboljša njihov gmotni položaj." Kajti skušnja potrjuje, da vzameta revščina in skrb za vsakdanji borni kruh pogum tudi najboljšemu šolniku in ga spravita slednjič na stranpo-ta. Žalostna je bila pot učiteljev, ki niso bili več zmožni orglanja, poučevanja in cerkovniških del. Ti so ostali v občini, kjer so nazadnje učili in običajno so prejemali skromna občinska sredstva. Ko so umrli, so bile njihove žene z otroki sirote, ki so morale prositi po župniji in sprejeti priložnostna dela (dnine pri premožnejših kmetih, pastirovanje, deklice pa so bile pogosto pestunje). Avstrijska država je priznala, da je slabemu obisku gotovo vzrok nizka socialna varnost učiteljev, ukrenila pa ni ničesar.
Kot tretjo pomanjkljivost v predmarč-nem šolstvu vidim v zahtevi Politične šolske ustave nemških šol po obveznem nemškem jeziku v osnovni šoli. Ker učitelji nemščine niso kaj prida poznali, hkrati pa tudi učenci niso imeli interesa zanjo, se je pogosto dogajalo, da so bili po šestih letih obiskovanja trivialne šole učenci nepismeni in nevešči branja. Ljudje so
želeli, da bi bila šola slovenska, zato tudi niso spoštovala učitelja, ki je hotel uvesti nemškutarstvo. V ljubljanskem guberniju je bilo za prvi in drugi razred trivialnih šol večina knjig pisanih dvojezično - vsaka stran je imela slovenski in nemški stolpec. Če pomislimo, kako težko je bilo za otroke, ki so srečali prvič s črkami branje besed v obeh jezikih, nam postane popolnoma jasno, zakaj ni ta nemška šola dosegla nobenega uspeha v opismenjevanju. Ljubljanski škofijski konzistorij je petnajst let vztrajal in pisal poročila na gubernerja naj vendar dovoli samo slovenske knjige in slovenski pouk v osnovnih šolah. Študijska dvorna komisija na Dunaju se je šele leta 1826 zazrla v slaba letna poročila o razvoju šolstva v ljubljanski guberniji. Avstrijski cesar Franc II je 26. 5. 1829 dovolil, da se v ljudskih šolah na Kranjskem, kjer se govori le slovenski jezik, mora poučevati v tem jeziku. V glavnih šolah je ostala nemščina, kar pomeni, da bo bodočim učiteljem zelo težko poučevati v trivialnih in normalnih šolah. Kljub vsemu seje na Kranjskem slovenščina precej uveljavila, mnogo slabše pa je bilo na narod-
Mateja Babic, Sobotna priloga Dela, 3. marec:
"Če si bo desnica želela v prihodnje "prijaznejši" odziv volivcev, bo vsekakor morala biti manj izključevalna in bolj kooperativna, ne toliko do nasprotnega pola, ampak predvsem znotraj sebe. Temeljni problem aktualnih desno usmerjenih političnih strank je namreč nezmožnost prerasti osebne zamere, ki bi v imenu skupnih ciljev morale biti potisnjene v ozadje dnevnopolitičnih scen. Pravi prepad med SLS SKD, SDS in Nsi se je pravzaprav pokazal natanko v trenutku, ko bi te stranke morale pokazati največjo ubranost - ko so bile skupaj na oblasti. Če se namreč v politiki nisi sposoben soočiti z zahtevo, da z ljudmi delaš za ljudi, si ne moreš obetati pravega uspeha. In v tem je težava desnice, saj ima nenehno polna usta tega, kako ji gre zgolj za blagor ljudstva, medtem pa se to ne more nadejati sadov, dokler politiki ne zmorejo zdrave komunikacije niti med sabo. Tudi liberalna demokracija in združena lista kot antipol "pomladi" si nista pretirano simpatični, pa vendar si ne privoščita nenehno javnega kazanja zob, raje poskušata iskati bližnjice mimo antipatij, pač v imenu relativno podobnih ambicij oziroma ciljev."
nostno mešanih območjih Štajerske in Koroške.
Na trivialnih šolah se je vpredmarčnem času pouk še vedno močno razlikoval od glavnih in normalnih šol. Učenci so bili v trivialki razdeljeni v dve skupini, ki sta imeli skupaj pouk - danes bi rekli kombinirani pouk. Poukjebil celodnevni, kar je tedaj pomenilo, da sta bili dve uri dopoldne in ena ura popoldne. Učitelj je poučeval verouk, branje, pisanje in računstvo. Verouk jc predstavlja do polovice vseh učnih ur. Ostali čas je učitelj uporabil za branje in pisanje, računstvo pa jc bilo zaradi neznanja učiteljev močno zapostavljeno. Od učitelja jc bilo vse prevečkrat odvisno, koliko bo poudarka pri pouku na slovenskem oziroma nemškem učnem jeziku. V grobem lahko rečemo, daje bil na podeželju Kranjske, Goriške ter tržaške okolice po letu 1929 slovenski, na Štajerkcm in Koroškem pa je prevladoval nemški pouk. Zaradi tega jc bil Slomškov koncept nedeljski šol še kako pomemben za nastanek slovenske narodne zavesti na območju lavantinske škofije. (se nadaljuje) Ivan (irandovec
Tone Jerovšek: Ampak, marec 2001:
"Za pravno državo je značilno zlasti tolerantno sobivanje različnih prepričanj. Naša država je to vrednoto prevzela v ustavo. Nekateri politiki in nekateri medijski in drugi nestrpneži pa celo spodbujajo konflikte. Napadi na cerkev in celotno katoliško duhovno izročilo, ki je temelj naše omike, so postali tudi za neverujoče že prava mora. Preživela ideologija petdesetih let, deklarativno celo zavržena, je še vedno matrica za duhovno svobodo in prepričanje, pogojevana s klišeji "napredno" in "nazadnjaško". Sem sodi tudi drža nekaterih politikov, ki ne morejo prebrati niti enega govora, v katerem ne bi ljudi delili na naše in njihove, na tiste, ki so bili na pravi, in na one na napačni strani, in tako podpihujejo nestrpnost in ustvarjajo trajen razdor na razmejitveni črti med nekdanjo ideologijo in evropsko stvarnostjo. Ne-razpoznavnost je značilna tudi za politično delovanje, pri čemer je levica nosilka kapitala, a z levičarsko retoriko, desnica pa simbolizira tiste brez kapitala, ki ji v usta polagajo tuje grehe."
Politični utrip flHH
Iz časopisov in revij
Občni zbori - KD
Poročilo iz občnega zbora KD Dobrepolje
V soboto, 17. februarja smo člani KD Dobrepolje imel svoj občni zbor.
Letos se nas je udeležilo kar precej članov. V upravnem odboru si prizadevamo, da bi občni zbor KD postal "obvezen" za vse člane. Tako bi vsaj enkrat letno videli to veliko množico Dobrepoljcev, ki se ljubiteljsko ukvarjamo s kulturo. Tako bi se lahko pogovorili, izmenjali mnenja in začrtali nadaljnje delo.
Kulturno društvo Dobrepolje šteje 92 članov, ki so porazdeljeni po naslednjih sekcijah: kvartet Beati, ženska vokalna skupina Mavrica, moški pevski zbor Rafko Fa-biani, gledališka skupina Scena, Zagoriški fantje in letos na novo - upokojenski mešani pevski zbor Škrjančck. Čc vsem tem prištejemo šc Kulturno društvo Godba Dobrepolje, je Dobrcpoljska dolina res kulturno bogata.
Občni zbor seje začel s pozdravom predsednika Janeza Tomšiča, zbrane pa so pozdravili tudi gostje: Tatjana Lampret, vodja SI.KD IvančnaGorica, župan Anton Jakopič in predstavnice OŠ Jelka Samec in Du-
Občinski odbor NSi Dobrepolje
vabi vse člane in simpatizer-je stranke na občni zbor,
ki bo v petek. 6. aprila, ob 19.30 uri, v gostilni Brdavs na Vidmu.
VABLJENI!
Mnogokrat se obnašamo kot da Kristus ni bil rojen in ni trpel in vstal od mrtvih. Toda Kristus je vstal in s svojim vstajenjem odrešil tudi nas. Odrešil nas je večne smrti in nam zagotovil življenje. Veselimo se tega življenja. Vstopimo v novo pomlad z novimi upi.
Vsem članom naše stranke, našim volivcem, vsem našim občankam in občanom ter vsem ljudem dobre volje želimo vesele in prijetne velikonočne praznike.
Občinski odbor SLS SKD Dobrepolje
šica Hočevar.
Na občnem zboru je bilo podano poročilo in plan vseh sekcij društva:
Moški zbor je imel v leto 2000 35 vaj, nastopal pa je na več prireditvah v občini, na medobčinski reviji v Šentvidu, cerkveni reviji v Ribnici, na taboru SLS SKD v Mariboru ... Pripravljen je nastopati povsod, kamor bo vabljen.
Zagoriški fantje so bili v letu 2000 spet aktivnejši. Nastopali so v Beltincih, Račni, na Vidmu ob srečanju ljudskih pevcev in godcev in še na več drugih prireditvah v občini. Celoten občni zbor jc bil mnenja, da se mora skupino ohraniti tudi v bodoče.
Scena je v letu 2000 uprizorila komedijo Navaden človek, in sicer dvakrat na Vidmu, v Dolenji vasi in v Stični. Prav tako je v letu 2000 uprizorila še več krajših tekstov. Za vse skupaj je imela preko 40 vaj. Predstavila seje tudi na sejmu Alpe Adria. Za letos sta predvideni dve igri, z mlajšo in starejšo skupino. Mlajša skupina je že začela z učenjem komedije Sumljiva oseba.
Mavrica je imela v letu 2000 10 nastopov in okoli 50 vaj. Najodmevnejši je bil božični koncert v Podgorski cerkvi. Skupina je letos prejela tudi Jurčičevo priznanje. Vnaprej si članice Mavrice želijo ohra-
niti enak tempo, v planu je samostojni koncert in vrč sodelovanja s skupinami izven občine.
Beati je imel v lanskem letu prvi samostojni koncert v podpeški cerkvi, ki je bil po mojem mnenju eden najlepših. Nastopali so tudi na srečanju malih vokalnih skupin in na sejmu Alpe Adria. Tudi letos načrtujejo koncert in se bodo skušali odzvati na vsa vabila.
Škrjanček je bil ustanovljen v juliju 2000 in šteje 20 članov. Imel je že tri nastope, dva v občini in enega v Borovnici. Skupina je res lepo zaživela, druži jih prijateljstvo in veselje do petja, lahko bi rekli, da so najvitalnejša skupina (ne po letih, ampak po duhu), kar so pokazali skoraj s 100% udeležbo na občnem zboru.
V nadaljevanju je predsednik Janez Tomšič podal svoje poročilo. KD Dobrepolje je v letu 2000 in 2001 organiziralo proslavo ob kulturnem prazniku.
Predsednik je izpostavil potrebo po večji prepoznavnosti društva navzven. Prizadeva si, da bi vse sekcije predstavljale KD Dobrepolje. V Dobrepolje tudi želi povabiti več gostujočih skupin, sploh ko bo na voljo nova moderna dvorana. Zavzema se za ohranitev Dobrepoljskih (Zagoriških) "mačkar", ustanovitev recitatorske skupine, saj le-to sedaj nadomešča gledališka skupina. Poudari potrebo po večji koor-dianciji med društvi v občini, da bi se izvedle večje tedenske prireditve, ki bi lahko odmevale navzven.
V naslednji točki dnevnega reda je Damjana Palčar, blagajničarka društva, podala še finančno poročilo, nato pa se je občni zbor nadaljeval v prijateljskem pogovoru in zaključil ob kozarčku pijače in prigrizku.
David Jakopič
Podgorica 21
STOLARNA Dobrepolje d.d.   1312 videm-Dobrepoije
Poslovne priložnosti nam omogočajo širitev poslovanja, zato VABIMO K SODELOVANJU MIZARJE,TEHNIKE, INŽENIRJE
področja dela in znanje:
- neposredno delo v proizvodnji;
- znanje konstrukcije, tehnologije, organizacije;
- programiranje CNC strojev (AutoCad ipd.)
KOMERCIALISTA
področja dela in znanja:
- samostojnost pri vodenju projektov;
- znanje angleškega jezika.
Prijave sprejemamo na zgornji naslov.
Iz naših vasi
Odprtje večnamenske dvorane v Kompoljah
18. 2. 2001 so v Kompoljah na posebni slovesnosti, ki jo je pripravil vaški odbor s sodelovanjem tamkajšnje podružnične šole in vrtca, odprli večnamensko dvorano v gasilskem domu. Prostor je že dolgo časa služil svojemu namenu, uradno odprtje pa je dočakal prejšnji mesec, ko so namestili še reflektor in oder opremili z zavesami.
Dramska skupina Scena
Začetki te pomembne pridobitve segajo kakšnih 25 let nazaj, ko je v Kompoljah začela delovati generacija, ki je s svojo aktivnostjo zaznamovala enega najbolj plodnih obdobij v zgodovini te vasi. Gasilsko, kulturno in športno društvo sta privabila v svoje vrste najbolj dejavne mlade ljudi, ki so vnesli svežino in mladostni zagon v dogajanje v vasi. Čeprav so bili prostorsko omejeni na šolo, je vas živela v vsej svoji intenzivnosti. Ista generacija je ob organiziranem delovanju gasilskega društva in vaškega odbora in ob finančni pomoči občine ter prispevkih vaščanov zgradila v središču vasi nov gasilski dom z večnamensko dvorano. Ta je po dolgem času le dobila svojo dokončno podobo in je zdaj predana v uporabo krajanom za najrazličnejše dejavnosti. Potrebnega je bilo veliko dela, naporov, prostovoljnih delovnih ur. Toda
Harmonikarja Jože Župančič in Jože Vergo
vse to bo pozabljeno, če bo dvorana izkoriščena in bo služila svojemu namenu.
To je bilo nekaj misli iz govora Jožeta Prijatelja, predsednika vaškega odbora, ki je bil prav gotovo eden najaktivnejših pri tem projektu. "Brez pomoči vaščanov in občine ne bi uspeli dela pripeljati do konca," je dejal v nadaljevanju Jože Prijatelj in se zahvalil vaščanom Kompolj in vsem ostalim, ki so pomagali pri dokončanju objekta in pri opremi dvorane. Prireditev je vodil Brane Brodnik, med govorniki pa je bil tudi župan občine, ki je po besedah predstavnikov vaškega odbora ves čas podpiral prizadevanja krajanov Kompolj.
Osnovni pogoji za kulturne in družabne dejavnosti so torej
Da je dvorana večnamenska, so dokazali takoj po kulturni prireditvi. V nekaj minutah so bili stoli odstranjeni in v dvorani se je pojavila miza za namizni tenis.
Prvo igro sta odigrala župan Anton Jakopič in Brane Brodnik.
Brane Brodnik je vodil program, v ozadju učenci PŠ Kompolje
dani, zdaj se pričakuje, da bo prostor poln življenja, so po vrsti menili vsi govorniki. Vsi pa vemo, da za to ni bojazni, saj PŠ Kompolje in vrtec Ciciban že ves čas skrbita, da se v Kompoljah kaj dogaja. Zato tudi ni naključje, da so ob tej priložnosti predstavniki vaškega odbora učiteljicam in vzgojiteljicam tamkajšnje šole in vrtca izrazili vso zahvalo in priznanje. Ti pa so tudi tokrat dokazali ncpogrcšljivost šole v kraju. Pripravili so lep program v znamenju minulega kulturnega praznika, ki so ga popestrili še igralci dramske skupine Scena in harmonikarja Jože Vergo in Jože Zupančič.
Za prijeten zaključek s pogostitvijo pa so poskrbele članice DPŽ.
M. Steklasa
Nikoli ni prepozno
V zadnjem času imajo člani Društva upokojencev čedalje več možnosti
za druženje in razgibano življenje. Ustanovili so svoj pevski zbor, skrbijo pa tudi za svojo telesno vitalnost. Dvakrat na teden se zbirajo v telovadnici osnovne šole k aerobiki.
Ko sem se pri predsedniku Društva upokojencev KONRADU PIKU pozanimala, od kod naenkrat tako povečana dejavnost članov, predvsem pa članic društva, mi je dejal:
"Petje v zboru in šport goji mnogo upokojenskih društev, zato sem si ves čas želel, da bi z obojim začeli tudi pri nas. Kar se tiče športa, sem večkrat predlagal primerne aktivnosti za upokojence. Člane sem navduševal za organizirane pohode na Kamen vrh in podobno, vendar ni bilo zadostnega zanimanja. Ko pa je tajnica Tončka Kastelic predlagala, da bi začeli z aerobiko, je bilo med ženskami takoj čutiti navdušenje in tako jc začela z organizacijo te dejavnosti."
***
Tajnica društva TONČKA KASTELIC je bila tista oseba, na katero sem se obrnila, da bi zvedela kaj več o tem, kako so se organizirale in kako so zadovoljne s to dejavnostjo. Naj povzamem njeno pripoved:
"Idejo je dala ena od naših članic, jaz pa sem jo realizirala. Dogovorila sem se s Stanko Kuplenk in organizirala vse potrebno, da smo lahko začeli s to aktivnostjo. Prijavilo seje 17 članic, kasneje je pristopila še ena, skupno nas je torej 18. Vse zelo redno obiskujemo rekreacijo, doma nas zadrži le bolezen. Naj povem, da smo vse zelo zadovoljne in rade hodimo. Stanka res obvlada aerobiko, ve pa tudi, kako je treba z
nami, starejšimi, kakšne vaje so za nas primerne in koliko zmoremo. Začele smo 15. oktobra, zdaj redno prihajamo dvakrat na teden po 45 minut, ob ponedeljkih in četrtkih. Zabavno je in koristno. Pa še na-smejemo se in kakšno rečemo. Ne želim delati reklame, vendar moram reči, da nam aerobika res pomaga. Marsikatera pravi, da odkar obiskuje aerobiko, laže hodi po stopnicah. Še na obrazih se nam pozna. Saj se vidi, kajne? Ko sem zbirala prijave, mi je kakšna rekla: "Saj telovadim ves dan pri štedilniku, po hiši in okrog nje." Pa sem ji rekla: "To ni isto, nikakor to ni isto." In res ni. Prepričana sem, da bi mi danes potrdile vse ženske, ki obiskujejo aerobiko. Ko sem šla zadnjič k specialistu, mi je dejal, da se mi je stanje bistveno izboljšalo. Jaz pa sem mu rekla: "Veste, to je zato, ker hodim k aerobiki."
Ko se v klubu upokojencev pohvalimo, kako lepo se imamo, se mi zdi, da bi vsi, celo moški, radi hodili, če bi bil prostor in ostali pogoji.
Torej, da okrepimo dušo in telo, ustanovili smo aerobiko."
Udeleženke so več kot zadovoljne. Kaj pa pravi STANKA KUPLENK o sebi in o svojih varovankah:
"Aerobika za starejše je pomenila zame izziv, saj sem še do nedavnega premalo vedela o aerobiki za starejše. Potem sem nekaj o tem prebrala in se udeležila dodatnega izobraževanja. Delo s starejšimi zahteva drugačen pristop. V tem obdobju se Že pojavlja osteoporoza, zato je treba paziti, kakšne vaje se izvajajo in tudi njihova težavnost mora biti ustrezna. Na začetku je zelo pomembno ogrevanje. Telo je treba pripraviti za večji napor, kot ga je vajeno. Pospeši se krvni obtok, pljuča morajo biti pripravljena za sprejem večje količine kisika. Važen je dober stretehing, da se raztegnejo glavne mišične skupine. Preden začnemo določeno vajo, jo vedno opišem in povem njen namen, učinek, čemu koristi itd. Ni naporno, med vajami imamo počitek, na koncu pa vedno sledi še obvezna masaža, da se sprostijo mišice.
Med drugim izvajamo pet tibetanskih vaj, ki so pri nas znane žc nekaj let. Tudi sama jih izvajam. Pripomorejo k boljšemu počutju in ravnovesju telesa in duha. To je tako imenovanih pet vrelcev, jaz jim pravim studenčkov, ki pripomorejo k či-1 ost i in zdravju. Ta učinek čutim tudi pri sebi. Ko sem se v nekem obdobju nekoliko zanemarila glede gibanja, se me je za
čelo lotevati slabo počutje in bolezen. Rekla sem si, da moram z vajami nadaljevati. Ko sem res začela, je bilo kmalu bolje.
Sicer pa pri ženskah, ki hodijo k aerobiki, občudujem njihovo vnemo in vztrajnost. Čutim, da so zadovoljne. Pozitivno sprejemajo moje sugestije glede vaj, pravilne prehrane itd. Vse je namreč povezano s prehranjevanjem. Ko jim razložim, kakšen fiziološki proces se dogaja v telesu ob določeni vaji, to pozitivno sprejemajo. Tudi nekoliko težjih vaj ne odklanjajo. Če je za katero določena vaja pretežka, jo lahko izpusti. Kakšnega posebnega telovadnega orodja ne uporabljamo. Le blazine, brisače in včasih palice ali žogo. Vesela sem, da redno prihajajo, saj je obisk kar 90 odstoten."
45 MINUT AEROBIKE
Namesto naslednjega sogovornika sem se odločila kar za obisk v telovadnici osnovne šole na Vidmu, kjer je potekala aerobika. Kljub slabemu vremenu, in verjetno najhladnejšemu večeru v letošnji zimi, se je tisti večer zbralo na aerobiki 13 upokojenk. V telovadnico so prihajale v športnih oblačilih, ki so jih vidno pomladila. "Še na obrazih se nam pozna," sem se spomnila besed njihove tajnice Tončke Kastelic, ko sem videla njihovo dobro voljo in razpoloženje.
In žeje Stanka vključila zgoščenko, ob prijetnem Straussovem valčku se je začelo ogrevanje. Ob lahkotnem, nežnem gibanju se je zdelo, da glasba vse bolj sprošča dušo in telo.
Pogled se mi ustavi na klopi ob steni, kjer je Stanka odložila knjigo Petra Kelderja z naslovom "Vrelec mladosti - starodavna skrivnost petih tibetanskih vaj pomlajevanja in samozdravljenja". Odprem na prvi strani in berem: Ne išči pomoči okrog. Vse to zmoreš sama. Vedi, daje vsako telo nenehen proces odmiranja, obnavljanja in čiščenja. Preskočila sem nekaj vrstic: Toda našla sem svojo pot. Ljudje, živali in narava so mi bili vse bliže, vse lepši. Zdravje se mi je utrdilo, vzdržljivost telesa je večja. Tudi po napornem delu se je telo odlično počutilo. O utrujenosti ali otrdelih mišicah ni bilo sledu.
V telovadnici je slišati prijetno glasbo in vmes Stankina navodila. Ogrevanje je mimo, sledi prva vaja, prvi vrelec, še prej razlaga vaje in razlaga o funkcioniranju mišic in telesa.
Obrnem list v knjigi. Ne primerjajte se z nikomer, edina sprejemljiva primerjava je sama s seboj.
Spet spremljam dogajanje v telovadnici. Preproste vaje napolnjujejo telo z energijo, videti je, da ženske z lahkoto izvajajo, kar se od njih pričakuje.
Na vrsti je počitek, sprostitev, vmes kakšen koristen nasvet za zdravje in spet nova vaja.
Telo se nam sčasoma obrabi. Naj se to dogaja v procesu enakomerno upočasnjenega ugašanja, ne pa z odpovedovanjem posameznih organov. Vrelček nas osvobodi trdovratnega vzorca, daje bolna starost nujna in samoumevna.
Upokojenke, ki so se odločile za aerobiko, so to modrost gotovo doumele in sprejele.
Ob praktičnem izvajanju čutijo celosten pristop aktivnosti, ki povezuje dušo in telo in omogoča boljše počutje in večjo ustvarjalnost v poznih letih.
Spet obrnem list.
Vaje ne ohranjajo le vitalnosti in znanja, ampak mladostni videz, da smo zadovoljne same s seboj.
Medtem se v telovadnici žc odvija zadnja faza - ženske v parih izvajajo masažo. Glasba počasi utihne, šele zdaj je slišati prve besede, ki prehajajo v sproščen pogovor, polglasen smeh, vračanje v realnost.
45 minut je minilo, ženske odhajajo v garderobo. Predno odidem in zaprem knjigo, sc mi pogled še enkrat ustavi na koncu neke strani:
In nikoli ni prepozno. Le brez izgovorov. Življenje si lahko popolnoma spremenimo.
M. Steklasa
Glasbena šola Grosuplje - enota Dobrepolje praznuje deseto obletnico delovanja, ki jo bo popestrila s
učencev —
ki bo v sredo, 4. aprila 2001, _ ob 18.00 uri
v OŠ Dobrepolje /(?//
VABLJENI! Učitelji glasbene šole
OBČNI ZBOR TD DOBREPOLJE
Program dela prispeva k promociji celotne občine
23. 2.2001 smo se člani TD Dobrepolje zbrali na letnem občnem zboru. Pri oceni dela smo ugotavljali, da so dejavnosti pokrivale celotno občino, cilj delovanja je bil, in ostaja tudi v prihodnje, promocija občine, kar je v skladu s temeljno usmeritvijo društva. In kako smo zadovoljni z delom v letu 2000?
Vse planirane dejavnosti so bile realizirane. Široko zastavljena akcija Urejena domačija, ki smo jo izvajali nekaj let zapored, je lepo zaživela in prinesla marsikaj dobrega, predvsem pa je pripomogla k intenzivnejšemu razmišljanju o ekologiji in urejenosti našega okolja. Posamezne kritike so le dokaz, da je akcija vendarle dosegla svoj namen. Kljub temu, da se je akcija tako rekoč prijela, je v društvu prevladalo mnenje, da bi jo kazalo za nekaj časa prekiniti in jo morda čez leto ali dve spet obnoviti s svežimi idejami in novim pristopom. Najuspešnejša in najširše zasnovana akcija je bila v letu 2000 kulturno-za-bavna prireditev Ko zbrani gremo vsi skoz' vas, s spremljajočo razstavo vezenin. Na dobro organizirani prireditvi se je zbralo več kot 20 različnih pevskih in glasbenih skupin iz vseh delov Slovenije. Člani TD smo prepričani, da so se vloženi trud in sredstva obrestovala. Obiskovalci so imeli priložnost v domačem okolju prisostvovati zares kvalitetni prireditvi. Pomembno pa je to, da so Dobrepolje spoznali mnogi glasbeniki in pevci, glas o dolini pa je segel tudi prek radijskih valov. Želimo, da bi projekt Ko zbrani gremo vsi skoz' vas po-
stal vsaj bicnalna prireditev.
Ena od dejavnosti je bila velikonočna delavnica, na kateri so prijavljeni pod vodstvom mentoric izdelovali velikonočne aranžmaje in okraske. Ocenjujemo, da je bila ideja z navdušenjem sprejeta. Dokaz je bil dober odziv in zadovoljstvo udeleženk, saj so se ob prijetnem druženju naučile novih veščin, ki so jim polepšale dom za velikonočne praznike.
Značilnost dosedanjega dela TD Dobrepolje je tudi oživljanje ljudskega izročila in poudarek na izobraževanju in spoznavanju naših velikih rojakov. Že dvakrat je turistično društvo organiziralo ekskurzijo po primorskih cerkvah, ki jih je poslikal Tone Kralj. Sodelovali pa smo tudi na nekaterih drugih prireditvah in sejmih ter pri nekaterih občinskih projektih.
Za tako širok program dela, kot smo ga zastavili v lanskem letu, pa letos ni možnosti, saj je v letošnjem proračunu za obe turistični društvi namenjenega premalo denarja, druga sredstva za promocijo so namenjena občinskim projektom, tako imenovanim CRP-om itd. Pomanjkanje denarja je vzrok, da je letošnji program TD Dobrepolje ne-
koliko skrčen, kar pa ne pomeni, da ni zanimiv.
Koledar prireditev, v katerem so zbrane in časovno usklajene letošnje prireditve v občini, je že izšel. Izdalo ga je turistično društvo. Ob različnih priložnostih bo lahko služil kot dobro promocijsko gradivo. Velikonočne delavnice so se izkazale kot zanimiva aktivnost, za katero vlada veliko zanimanje, zato so vključene tudi v letošnji program društva. Poleg manjših akcij in sodelovanja pri občinskih projektih bo letošnja novost izid publikacije o ljudskem izročilu v Dobrepoljski dolini. Dogodek, ki ga pričakujemo konec leta, bo nekakšen zaključek skupnega dela vrtca in šole v Kompoljah, prikazanega v zadnjih nekaj letih. Na prireditvah ŽIVIMO Z LJUDSKIM IZROČILOM so oživljali stare ljudske pesmi in običaje skozi celotno koledarsko leto.
Še nekaj poudarkov iz razprave.
Predsednik TD Dobrepolje Stane Škulj je poudaril, da SO akcije društva takšne, da prispevajo k promociji celotne občine. V zvezi s turistično dejavnostjo v občini pa pogreša dolgoročno vizijo. Lokalna politika bi si morala zastaviti cilje in prioriteto in na podlagi tega tudi namenjati proračunska sredstva.
Župan, ki je bil tudi prisoten, je dejal, da na vseh občnih zborih posluša pritožbe zaradi pomanjkanja sredstev. Ker se glede denarja, namenjenega turizmu, pritožuje tudi TD Podgora, je razmišljal o ustreznejši rešitvi. Občina bi lahko razpisala posamezne projekte, določila pogoje in roke in jih finančno ovrednotila. Večina takemu načinu ni bila naklonjena, ker bi utegnilo priti do še večjih zapletov ob tem, kdo in kako
Občni zbori
bo presojal ponudbe. Predvsem pa je med članstvom prevladalo mnenje, daje v turizem najprej treba vlagati, da lahko dolgoročno tudi tržiš. V prvi vrsti naj bo cilj društva promocija in nato trženje. To pa pomeni, da je potrebno več sredstev v proračunu namenjati turistični dejavnosti, zato TD pričakuje od odgovornih več posluha za turizem.
V razpravi je bila poudarjena tudi potreba po večjem sodelovanju s sosednjimi društvi, izpostavljeno je bilo tudi sodelovanje obeh društev v občini. Slišati je bilo mnenje, da obstoj dveh društev lahko prispeva k boljšemu razvoju turizma v celoti, saj se njuni aktivnosti ne pokrivajo in ne konkurirajo. Za razvoj turizma v občini to tudi ne bi bilo dobro. Slišati je bilo tudi za predlog, da bi se sestala upravna odbora obeh turističnih društev in se dogovorila o morebitnih akcijah, ki bi jih bilo možno še kvalitetneje izpeljati s sodelovanjem obeh društev, saj vsako od njih lahko ponudi nekaj svojega, tudi takšnega, česar drugo društvo ne more. Članstvo je bilo temu predlogu naklonjeno, žal pa je bilo slišati dvome, da bi zamisel lahko uspela, zato kakršen koli sklep v zvezi s tem ni bil sprejet.
Udeleženci občnega zbora smo se razšli v zavesti, da bomo tudi v letu 2001 nadaljevali z delom, vendar ob upoštevanju realnega stanja, kakršno vlada v občini, v okviru finančnih kot tudi siceršnjih možnosti.
TD Dobrepolje, M. Steklasa
Turistično društvo Dobrepolje tudi letos prireja
mlikaimaie delavnice za občane^ wv abcunke^
Delavnice bodo potekale pod strokovnim vodstvom, in sicer v petek, 6. 4. 2001, ob 19.00 uri v prostorih osnovne šole na Vidmu.
Kotizacija znaša 2000 SIT. Poravnate jo lahko ob prijavi pri ga. Mariji Kramžar, tel.: 786-7010 (občina) ali 7807 066 (doma).
Naj si domišljamo, da smo še tako vsemogočni, imamo prekleto malo moči, da bi obvladali lastno usodo.
(Cjnthia Freeman)
Obvestilo
ZBIRANJE STARIN
Člani Turističnega društva Podgora obveščamo vse občane naše občine, da smo pričeli z akcijo zbiranja starin. Cilj te akcije je, da bi v nekaj letih zbrali toliko starin, da bi z njimi opremili muzejsko hišo, ki pa bi jo kasneje seveda dopolnjevali.
Za starino se štejejo predmeti, ki so starejši od 50 let od dneva izdelave.
V nadaljevanju posredujemo spisek predmetov, za katere smo zainteresirani:
- stare kuhinjske kredence, mize, komode, stoli, predalniki za perilo, skrinje, obešalnike, radijski aparati, mize s predalnikom (kjer se je mesilo testo), omarice s predalniki za moko, stare ure, svetilke, karbita-rice, petrolejke, likalniki na žerjavico, tehtnice, lonci, kozice, burkle, loparji za peč (za kruh), kavni mlinčki, omela za peč;
- predmeti, ki so se uporabljali pri kmečkih opravilih sejavnik, nečke, koški, košare, jerbas, vile, grab-lje;
- stare razglednice, fotografije, nabožne slike in kipci, jaslice (papirnate), polhove škatle, pasti, namizni, pogrebni, velikonočni prti, prtički za na steno (stari motivi), razpela;
- za opremo gostilne: vrči, kozarci, porcelan, fra-kli, Štefani;
- za delavnico: čevljarsko, krojaško ali namizno orodje.
V kolikor imate zgoraj naštete starine in ste jih pripravljeni odstopiti našemu turističnemu društvu, nas prosim obvestite. Lahko pa starino obdržite v vaši lasti in jo samo posodite kot razstavni predmet v muzeju.
Vse predmete bomo obnovili, restavrirali in pripravili za razstavo.
Za zbiralno akcijo je zadolžen TONE NOVAK, Podgora 28, telefon 780-71-77, ki je za informacije na voljo ob vsakem času.
Obenem pa prosimo vse, ki želite in imate možnost prenočitve turistov, da se nam javite. Na ta način bi bila ta evidenca na enem mestu in bi jo naše društvo tudi promoviralo v svojih edicijah.
Za TD Podgora, Tone Novak
OBČNI ZBOR TD PODGORA
Širok program dela in volja za uresničitev skupnih ciljev
17. februarja so se zbrali na občnem zboru člani TD Podgora, da bi pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu in sprejeli naloge za naprej. Čeprav gre le za društvo ene vasi, je bilo udeležencev več kot na marsikaterem drugem občnem zboru, kar je lahko tudi eden od pokazateljev uspešnega dela. Pa tudi posamezna poročila so potrjevala, da so uspešno in dobro organizirano društvo.
V celoti so uresničili zastavljeni program, ki so si ga začrtali v začetku leta 2000. Poleg tradicionalnega Srečanja družin in prijateljev, Miklavževega sejma in pohoda z baklami na Kamen vrh je bil njihov največji projekt koča pri Koritu in urejanje sprehajalne poti. Ker so se srečavali z denarnimi težavami, so začeli z dežurstvom pri koči, kar naj bi postal eden od njihovih stalnih virov dohodka. V prejšnjem letu so sodelovali tudi z OŠ Dobrcpolje pri izdelavi škorčevk. Društvo ima tudi planinsko sekcijo. Tudi njihov program pohodov so realizirali, izvedli pa so še nekaj dodatnih. Poseben podvig je bila osvojitev Mont Blanca. V letu 2001 bodo poleg pohodov organizirali tudi tečaj za planinsko varne pohode. Svoj program dela nenehno širijo, v pripravi pa imajo tudi nekaj dolgoročnih projektov.
Letošnji program je zelo obširen in obsega poleg treh tradicionalnih prireditev še 13 nalog, in sicer:
* nadaljevanje z deli pri urejanju okolice naravovarstvenega centra pri Koritu,
* nadaljevanje z deli pri urejanju postavljenega objekta pri Koritu,
* postavitev otroških igral v okolici Korita,
4 priprava projekta in začetek urejanja učne gozdne poti, 4 priprava projekta za oživitev vodnih virov v okolici korita,
* nadaljevanje del v zvezi z zbiranjem starega kmečkega orodja.
* postavitev kmečkega muzeja na prostem,
* postavitev oglasne deske v vasi,
* poiskati možnost za ureditev kmečkega muzeja v vasi,
* povezovanje z drugimi turističnimi društvi,
* organizacija strokovne ekskurzije,
* izdelava predstavitvenega materiala,
* izdelava spletne strani na in-ternetu.
Kasnejša razprava je pokazala, da aktivnost v društvu ne poje-njujc, ampak nasprotno. Res je, da v marsikateri stvari niso povsem enotnega mnenja, vendar so poudarili, da je razprava na vseh sestankih konstruktivna in vedno pripelje do najboljše rešitve. Članstvo v društvu še narašča, spet imajo dva nova člana, uvajajo pa tudi mlade člane.
Predsednik društva Franci Adamič uživa vso podporo članstva. Čeprav letos ni bilo volilno leto, je vseeno prišlo do nekaterih sprememb v vodstvu. Nova tajnica in obenem članica upravnega odbora je Marija Kastelic, zamenjala je Pavlino Novak, ki je s tega mesta odstopila. Svoj odstop je obrazložila v govoru, v katerem je obudila spomin na ustanovitev in delovanje društva ter o svoji vlogi pri tem. Zdaj, ko so temelji postavljeni, je po njenem mnenju prav, da glavno delo prevzamejo mlajši. V svojem izvajanju se je kritično dotaknila obnašanja občine, ki tako obetavnemu društvu "reže pretanke rezine kruha, razen moralne podpore in pohvale niso deležni ničesar. Prisiljeni so iskati druge vire." Zaradi teh in drugih vzrokov je Pavlina Novak izstopila tudi iz članstva v upravnem odboru, ostaja pa članica društva in podpira vse nje-
gove akcije.
Prišlo pa je še do nekaterih drugih sprememb. V upravni odbor je bil izvoljen Tone Novak, v nadzorni odbor pa Marko Babic. Gospodarja Korita sta Tone Novak in Janez Gačnik, za kočo pa sta zadolžena Alojzij Strnad in Franc Meglen. Že nekaj časa imajo v društvu na študijski praksi dva študenta, vendar z njunim dosedanjim delom niso v celoti zadovoljni.
Med razpravo je bilo slišati še nekaj predlogov in mnenj. Tako so med drugim sprejeli cenik za oddajanje koče in se odločili, da bodo naredili spisek dežurstva. Eden od sklepov je bil tudi ta, da letos ne bodo sprejeli sodelovanja na dnevu godbe.
Kljub uspešnemu delu so nekateri izrazili bojazen, da bo vse, kar delajo, propadlo, če vas ne bo zaživela s turizmom.
Kritični so bili tudi do ravnanja občine oz. župana in zahtevali več sredstev za turizem. Delitev med obe turistični društvi bi morala biti po njihovem mnenju vsaj v razmerju 50:50. Govorili so tudi o sodelovanju s sosednjimi društvi in obenem poudarili, da je najpomembnejša enotnost v samem društvu. Odločili so se, da bodo na seje upravnega odbora vabili tudi predstavnika mladih.
Ob vsem tem ni težko odgovoriti na vprašanje, zakaj je TD Podgora tako uspešno. Ker je kljub občasnim različnim pogledom na določene rešitve očitno, da prevladuje volja in interes, da kar najbolje uresničijo zastavljene cilje.
M. Steklasa
Občni zbori
Občni zbor Gasilske zveze Dobrepolje
Gasilska zveza Dobrepolje je imela občni zbor v nedeljo, 4. 3. 2001. Kot vsakokrat je bila tudi letos udeležba množična, saj so se poleg delegatov iz vsakega gasilskega društva, upravnega in nadzornega odbora Gasilske zveze ter častnega razsodišča in komisij, vabilu odzvali tudi gostje iz sosednjih gasilskih zvez, predstavniki Gasilske zveze Slovenije, regijski poveljnik, predstavniki GZ iz regije Ljubljana II in še nekateri drugi povabljeni. Občino je zastopala podžupanja
Tina Shawish.
Nekaj povzetkov iz poročil
Vsa posredovana poročila so bila izčrpna in natančna, dokazovala so, da je minilo še eno leto uspešnega delovanja Gasilske zveze Dobrepolje in da so večino programa realizirali, nekaj celo presegli. Njihova prva naloga po volilnem občnem zboru na začetku leta je bilo konstituiranje novega vodstva GZ Dobrepolje. Imenovali so 10 komisij, ki so najprej izdelale programe dela za celotno mandatno obdobje. Vse leto so skrbeli za nemoteno izvajanje rednih dejavnosti v društvih, uredili skupno zavarovanje gasilskih avtomobilov, domov in operativnih članov. Vsa društva so ocenjevali po dopolnjenem točkovniku in jih na ta način stimulirali. Pomagali so pri nabavi opreme in tehnike, med drugim so nabavili štiri dihalne aparate. Aktivni so bili tudi na tekmovalnem področju. Med letom so z desetimi ekipami sodelovali na medobčinskih tekmovanjih, na državnem tekmovanju v Mariboru pa so imeli kar dve ekipi. Velik poudarek so dajali izobraževanju (tečaj za strojnike, tečaj za uporabo programskega paketa GAS 2000, predavanje v društvih, praktične vaje na Igu iz PGD Hočevja in Strug, izobraževanje za nosilce dihalnih aparatov, 75-urni tečaj za vodjo enote pa je pravkar v teku). V gasilske enote se vse bolj vključujejo tudi ženske. Leto 2000 je bilo leto jubilejev (75-letnica PGD Kompolje, 70-letnica PGD Ponikve, 75-letnica PGD Struge in okrogli jubilej - 100-letnica PGD Videm).
Na splošno so gasilci zadovoljni s svojim delom, zavedajo pa se, da bo treba še na marsikaterem področju še precej več narediti. Tako naprimer niso najbolj zadovoljni z vključevanjem mladih. Ugotavljajo pa tudi, daje kljub dolgoletni gasilski tradiciji v Do-brepolju o tem zelo malo napisanega. Treba bo pobrskati po arhivih društev in bogato dosedanjo dejavnost prenesti na papir. Lep primer že opravljenega tovrstnega dela je publikacija Kronika PGD Ponikve, ki so jo izdali ob 70-letnici PGD Ponikve. Ugotavljajo, da so potrebe mnogo večje od možnosti in da je za investicije vedno manj denarja.
Poročilo je dopolnil poveljnik GZ Dobrepolje Jože Zrnec. Med drugim je povedal, da so imeli v letu 2000 nekaj manjših požarov in enega večjega v Mali vasi. Izkazali so se dobro, le pri organizaciji ni bilo najbolje. Omenil je tudi uspelo praktično vajo pri Sv. Antonu in poudaril velik pomen izobraževanja Njegova želja je, da bi bili vsi poveljniki gasilskih društev tudi častniki. Ko je govoril o finančnih problemih, je poudaril, da znajo gasilci smotrno
razpolagati z denarjem.
Plan dela za leto 2001
Plan dela je predstavil predsednik Gasilske zveze Jože Lenarčič. Na podlagi programov društev so celotno izvajanje razdelili na naslednja področja:
* Izvajanje strokovno-tehničnih nalog na področju organizacije, operative, preventive, svetovanja društvom v skladu s pravili gasilske službe;
* Skrb za strokovno usposabljanje članov v okviru lastnih tečajev ali omogočanje udeležbe na tečajih in praktičnih vajah vizo-braževalnem centru na Igu. Pravkar poteka tečaj za vodjo enote s 33 kandidati iz vseh društev. Tečaj specialnosti nosilcev IDA je na Igu pravkar končalo 6 tečajnikov. V jesenskem delu bodo poslali na tečaj še eno skupino iz društev, ki do sedaj nimajo še nobenega izobraženega člana iz tega področja. Organizirali bodo tečaj za vodjo skupine (GII). Pridružili se bodo izobraževanju za vodje enot (GČ), ki ga bo organiziralo poveljstvo regije LJII. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje naj bi se udeležili tudi tečaja za VGČ in tečaja za predavatelje. V planu imajo obnovitveni tečaj za uporabnike radijskih zvez in po potrebi še tečaj za uporabo programskega paketa vodenja administracije in podatkov v društvih GAS 2000. Letos mora zaživeti na osnovni šoli na Vidmu in Strugah krožek za mlade gasilce.
Občni zbori
* Stalna skrb je vključevanje gasilske mladine, žensk in članov v gasilske vrste.
* Izvajanje pregleda in ocenjevanja društev ter njihova stimulacija na osnovi sprejetega točkovnika.
* Preverjanje siren in radijskih zvez vsako prvo soboto v mesecu.
* Za mesec oktober bo poveljstvo izdelalo poseben program aktivnosti.
* Udeležba na tekmovanju za memorial Matevža Mačeta v Gro-suplju.
* Financiranje redne dejavnosti, investicijsko vzdrževanje opremi' in domov ler nove investicije, predvsem zaščitn copreme.
* Sodelovanje na gasilskih obletnicah (Zagorica: 70 let, Zden-ska vas: 75 let)
* Sodelovanje z GZ Slovenije pri izvajanju njenega programa, s sosednjimi GZ in na regijskih svetih in poveljstvih.
* Sodelovanje z lokalno skupnostjo in organizacijami na področji zaščite in reševanja.
Finačni plan je nato predstavil Jože Prijatelj.
Beseda gostov
Ker so se o delu v letu 2000 in planu za letošnje leto že pogovarjali v posameznih društvih in na sejah upravnega odbora GZ, na občnem zboru ni bilo posebne razprave, zato pa so prisotni z zanimanjem prisluhnili gostom, ki so vsi po vrsti dali priznanje (IZ I )obrcpoljc in hkrati izpostavili nekaj pomembnih tem.
Podžupan j a 'Fina Shavvish je pohvalila resnost in organizira nost gasilcev in njihovo pomembno poslanstvo, saj poleg humanitarne dejavnosti s svojo aktivnostjo družijo ljudi v svojem oko-lju.
Regijski poveljnik g. Burja seje spomnil prvega občnega zbora
ZAHVALA GASILCEM IN VAŠČANOM PONIKEV
Delavci in oskrbovanci ZAVODA "PRIZMA" PONIKVE se iskreno zahvaljujemo gasilcem in vaščanom Ponikev, da so tako hitro in nesebično priskočili na pomoč in nas na ta način rešili ogromne škode, ki bi lahko nastala!
Našega življenja čas je nepopisana knjiga,
da bi jo z dobrimi deli popisali.
Za vsak dan je ena stran,
za vsako uro nov odstavek.
Ni v naši moči odtrgati nekaj listov
iz knjige našega življenja,
v naši moči pa je,
da vsako stran knjige našega življenja popišemo z dobrimi deli!
ISKRENA HVALA!
Delavci in oskrbovanci ZAVODA "PRIZMA" PONIKVE
GZ Dobrepoljc, ko je bilo stanje še zelo slabo. Od takrat je opazil velik napredek in pri tem najbolj izpostavil stalno skrb za izobraževanje.
Dobro organiziranost in napredek pri izobraževanju in bogato gasilsko tradicijo v Dobrepolju je pohvalil tudi Bogomir Samsa. Koje govoril o gasilstvu na splošno, je poudaril dobro sodelovanje z župani in opozoril na slabše razmere v odnosu do države, saj se ta vse preveč mačehovsko obnaša do gasilcev. Opozoril je tudi na smernice GZS, ki dajejo velik pomen ustanavljanju gasilskih pokrajin. Do ustanovitve teh v bližnji prihodnosti sicer še ne bo prišlo, pomembno pa je, da do povezovanja prihaja že sedaj.
G. Ljubic iz GZS je bil še bolj kritičen do ravnanja države, saj je prepričan, da gasilcev sploh ne jemljejo resno. Po njegovem mnenju bo treba nastopiti bolj radikalno.
Spregovorili so tudi predstavniki sosednjih gasilskih zvez, v nadaljevanju pa so bile tudi nadomestne volitve. V upravni odbor je,bil iz PGD Struge izvoljen Peter Novak.
Občni zbor je zaključil predsednik GZ Jože Lenarčič z vzpodbudnimi besedami in lepimi željami za uspešno delo v letošnjem letu.
M. Steklasa
DRUŠTVO CENTER ZA POMOČ MLADIM
Kersnikova 4 1000 Ljubljana
tel. 01/438 22 10, fax. 01/438 22 14 www2.arnes.si/~ljcpm2
...ti očitajo, da si problematičen/a, neuspešen/a, da si tak in taka, si narobe, nič ne veš, nimaš pojma, ti pa se s tem ne strinjaš, pa te ne slišijo... ...so vsi problemi res tvoji ali pa je morda kateri mamin, očetov, sosedov, policajev, učiteljev...
Se ti godi krivica in si star od 15 do 22 let?
To krivico lahko vnovčiš. Prijavi se na natečaj -KUKAVIČJA JAJCA   Podtikanje problemov mladim.
Z ustvarjalnimi tehnikami po tvoji izbiri sc lahko z izdelkom (slika, film, igra, fotografija,...) izraziš, opozoriš nase in sc srečaš s podobno mislečimi mladimi.
Nagrade: I. nagrada:       40 000,00
2. nagrada:       30 000,00
3. nagrada:        10 000,00
4. in 5. nagrada: 5 000,00
Rok za prijavo: do 15. aprila 2001.
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9h do 14h in sreda, četrtek od 14h do 19h
Tel. št.: 01/438 22 10 in 031 323 573 Kontaktna oseba: Urška, email: urska.milacf« email.si
OBČNI ZBOR DPŽ DOBREPOLJE - STRUGE
Njihov največji projekt bo oživitev sejma pri Sv. Antonu
Letni občni zbor je imelo tudi DPŽ Dobrepolje -Struge. 9. marca so se zbrale članice društva v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Poleg večine članic iz
Dobrepolja in Strug sta se povabilu odzvala tudi župan Anton Jakopič in podžupanja Tina Shawish.
Predsednica društva Marija Zrnec je najprej predstavila opravljeno delo v preteklem letu. Od pomembnejših aktivnosti je omenila pripravo razstave na zahvalno nedeljo, ki so jo pripravile članice društva istočasno na Vidmu in v Strugah. Ob sodelovanju podružnične šole v Kompoljah in dramske skupine Scena so organizirale srečanje društev podeželskih žena Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Sodelovale so tudi na raznih prireditvah, najpomembnejša je bila proslava za občinski praznik. Poleg tega je društvo skupaj s svetovalno službo organiziralo tudi kuharski tečaj in vrsto koristnih predavanj.
Za letošnje leto so si zastavile še širši plan dela. Svetovalka Irma Lekan je predstavila izobraževalni del letošnjega programa. Sem sodi vrsta zanimivih predavanj, od katerih bodo nekatera organizirana za vsa tri društva skupaj. Skupno bodo organizirali tudi dva izleta oziroma ekskurziji. Konec marca bo potekal Pri Zori kuharski tečaj, v okviru izobraževanja pa pravkar poteka računalniški tečaj za članice vseh treh društev.
Predsednica društva Marija Zrnec pa je predstavila še druge aktivnosti. Za njimi je že udeležba na letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani, na katerem so v okviru projekta Po poteh dediščine uspešno predstavile prikaz sejma pri Sv. Antonu. To je bil začetek in obenem reklama za njihov letošnji največji projekt - oživitev nekdanjega sejma. Projekt bodo pripravili skupaj s PS Kompolje in tamkajšnjim vrtcem 1. aprila, na tiho nedeljo, ko se je sezona sejmov začenjala v preteklosti.
Za sodelujoče in obliko dejavnosti so se že dogovorili, pa tudi priprave že potekajo.
Razprava se je v večji meri nanašala na priprave na sejem. Med drugim je bilo poudarjeno, da bo sejem sicer prodajni, vendar je njegov namen predvsem ohranjanje kulturne dediščine.
Vse prisotne je pozdravila tudi podžupanja Tina Shavvish, ki je pohvalila idejo o oživitvi sejma in spodbudila članice za tako zahteven projekt. Ob tem je izrazila podporo predsednici Mariji Zrnec, ki se je znala pri vodenju in organizaciji uspešno povezati tudi z drugimi društvi in ustanovami. Posebno dobrodošlo je sodelovanje s PŠ v Kompoljah. Da je to v obojestransko zadovoljstvo, je potrdila tudi vodja šole Jelka Samec, ki je poudarila, da lahko laže in bolje prikažejo svoje delo s sodelovanjem v skupnih projektih.
Udeleženke občnega zbora pa je pozdravil tudi župan. Bil je navdušen nad delom društva, pri čemer je poudaril, da je poleg same dejavnosti zelo pomembno tudi druženje, ki ga omogoča članstvo v društvu. Ideja o oživitvi sejma se mu zdi dobra, zato je obljubil podporo občine pri tem projektu.
V razpravi je bil sprejet tudi predlog, da bodo članice društva ponudile sodelovanje na proslavah za materinski dan na vseh štirih šolah. Namen tega sodelovanja je večje sodelovanje tudi z ostalimi šolami.
Dobrih idej in pobud v društvu ne manjka, zato je razumljivo, da je njihova dejavnost na celotnem območju občine vse bolj občutna.
M. Steklasa
S seje Sveta staršev
14. 3. 2001 se je Svet staršev sestal drugič v tem šolskem letu. Prisotni so bili najprej seznanjeni s poročilom ravnatelja Ivana Grandovca o pedagoškem delu v tekočem letu, o preverjanju znanja in vpisu otrok v prvi razred devetletke.
Iz poročila jc bilo razvidno, da število otrok rahlo pada. Tako je na vidcmski šoli že tretje leto samo en oddelek prvega razreda. Tudi za naprej ne kaže na bolje, z izjemo letnika 1997. V zvezi z vrtcem pa prihaja do problemov finančne narave. Oktobra lani je šola dala na občinski svet vlogo za povišanje ekonomske cene za vrtec in jasli, vendar je bilo povišanje po mnenju ravnatelja prenizko za jasli, kar povzroča zavodu čedalje večje finančne težave. Tako se bo šola ponovno obrnila na občinski svet s prošnjo za povišanje ekonomske cene jasli. Omenjeni predlog ravnatelja so člani sveta šole podprli. Ker nekateri svoje otroke iz vrtca tudi izpisujejo, jc bil sprejel predlog, naj bi starši bili seznanjeni s podatki, na podlagi katerih bi lahko vnaprej izračunali, koliko bodo plačevali.
Sicer pa delo v vrtcu in tudi na vseh šolah poteka normalno, nekaj težav je le pri organizaciji pouka zaradi velikega števila bol-nišk, ludi daljših.
Na matični šoli in podružničnih šolah pa tudi v vrtcu Ringaraja potekajo dodatne dejavnosti. Na predmetni stopnji potekajo priprave na tekmovanja in na revijo pevskih zborov, na razredni stopnji vseh šol pa različni projekti in priprave na prireditve.
Učenci osmih razredov so v februarju opravili poskusno preverjanje znanja. Letošnji rezultat je bil 45,13 % pri matematiki in 58,21 % pri slovenščini.
Ravnatelj Ivan Grandovec je nato predstavil organizacijo aktivnosti v zvezi z uvajanjem devetletke. Kot je znano, se je OŠ Dobrepolje prijavila za devetletko za šolsko leto 2001/2002 (obvezen začetek je 2004/2005), ker izpolnjuje vse pogoje za njeno uvedbo. Kot jc dejal ravnatelj Ivan Grandovec, so ga starši prijetno presenetili, saj so dali vsi soglasje za vstop njihovega otroka v devetletko.
Na seji so se prisotni opredelili šc do nekaterih zadev. Šola je pred kratkim dobila okrožnico Ministrstva za šolstvo in šport, v kateri priporočajo, da se pri očiščevalnih akcijah v okoljih, kjer obstaja kakršna koli možnost okužb ali poškodb, učenci raje ne vključujejo v tovrstne aktivnosti. V naši občini pa Lovska družina Dobrepolje že nekaj let skupaj z učenci izvaja očiščevalno akcijo ob dnevu zemlje. Akcija jc bila vsa leta do sedaj dobro organizirana in vodena, zato so starši soglašali, da se učenci tudi letos pridružijo Lovski družini Dobrepolje, posebno še zato, ker prispeva k vzgoji v ekološkem duhu. Zavrnili pa so ponudbo za montažo hladilnika s slanim in sladkim pecivom in hladnimi napitki za učence, ker je to po mnenju staršev nezdravo za otroke. Predlagali pa so, da bi morali imeti možnost dobiti čaj med vsakim odmorom.
Na seji jc bilo ponovno izpostavljeno vprašanje zaposlitve logopeda na šoli. Ravnatelj je seznanil predstavnike staršev s podatki, da trenutno obiskuje logopeda v različnih ustanovah v Ljubljani 18 naših otrok, po mnenju učiteljic razredne stopnje in vzgojiteljic pa bi potrebovalo pomoč logopeda še sedem otrok. Ker šola ni pristojna za izvajanje tega programa, seje ravnatelj obrnil na ZD Grosuplje, kjer je dobil informacijo, da ZD Ljubljana ne obljublja ničesar v zvezi s tem. Predstavniki staršev so nato predlagali, naj bi prišlo do sklenitve pogodbe z logopedom, ki bi prihajal iz Ljubljane. Predlagali so delno financiranje staršev, delno občine in zadolžili šolo, da se ponovno obrne po pomoč na ZD Grosuplje in občino.
Ravnatelj je nato povedal o nekaterih dobrih izkušnjah in sodelovanju naše šole s Centrom za obšolske dejavnosti in zaprosil starše za mnenje, če bi se šola prijavila na njihov razpis za šolo v naravi v petem in sedmem razredu. Starši so se s tem strinjali.
Alojzij Palčar je izpostavil vprašanje preimenovanja šole po umetnikih Francetu in Tonetu Kralju in predlagal, da se o tem opredeli tudi Svet staršev. Ravnatelj jc v obrazložitvi dejal, da je o tem že razpravljal svet zavoda, ki se s preimenovanjem ni strinjal. Prebral je tudi razloge, ki so vodili člane sveta, da so dali k predlogu negativno mnenje. Omenjeno mnenje je bilo poslano na občino, vendar občinski svet z njim ni bil seznanjen. Po krajši razpravi so se člani Sveta staršev opredelili proti preimenovanju šole, ravnatelj pa jc dodal, da bo na občinskem svetu zastopal mnenje Sveta staršev in Sveta zavoda.
Med razpravo je bilo še nekaj drugih pripomb in pobud. Eden od staršev jc v zvezi z razpravo na prejšnji seji poudaril, da so sklepi na seji Sveta staršev izglasovani in da jih ne morejo izsiliti posamezniki, zato ni prav, da se govori o imenih in priimkih, še posebno če gre za širjenje laži po gostilnah.
Ker so nekateri predstavniki staršev na seji navajali primere neprimernega odnosa nekaterih učiteljev do otrok, je bil sprejet sklep, da jc to nedopustno in da do tega ne sme prihajati.
Poročilo s seje je napisano v skladu s sklepom Sveta staršev z ene od sej sveta v eni od prejšnjih sestav, po katerem naj bi se o sklepih in razpravah seznanila tudi javnost oziroma vsi starši, ki so izvolili svoje predstavnike v ta organ.
M. Steklasa
VABILO
in
Vabimo vas na sejem, ki bol. aprila * TIHA NEDELJA, OB 11. URI NA ZDENSKI REBRI.
Namen je obuditi sejem, kije bil na Zdenski rebri do leta /950 in je bil tradicionalen za celo Dolenjsko.
Obljubljamo, da bo zanimivo. Postavili bomo stojnice, pripravili kulturni program in poskrbeli da grla ne bodo suha.
Sejmnine ne bo! Zato pridite in s seboj prinesite veliko dobre volje!
DPŽ DOBREPOLJE - STRUQE PODRUŽNIČNA ŠOLA KOMPOLjE VRTEC CICIBAN KOMPOLJE
Pustne prireditve_)
Pustovanje PRI NAS
V Dobrepolju ima pustovanje bogato ljudsko izročilo, posebno v Zagorici in Ponikvah. Zagoriške etnološke mačkare smo letos pogrešali, zato pa nikoli ne zatajijo v Ponikvah. Tudi letos so na pustni torek priredili
maškarado in na humoren način komentirali aktualne teme. Humorno prikazovanje aktualnih dogodkov pa je značilno tudi za češko pustovanje. Letos so se še posebno potrudili in obnovili svoj vlak, s katerim so se na pustno nedeljo po dopoldanski maši pripeljali na Videm
in zabavali gledalce. Posnetki so z Vidma in Ponikev. (M. S.)
Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v mese-
cu aprilu pobiralo kosovne odpadke z območja občine Dobrepolje.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev sodijo:
- pohištvo
- sanitarni elementi
- gospodinjski aparati
- drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev
Kosovni odpadki niso avtomobilske školjke, akumulatorji in drugi nevarni odpadki.
PLAN ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV:
ponedeljek, 2.4.2001
- naselje Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta torek, 3.4.2001
- območje Strug, naselje Kompolje, Podgora, Bruhanja vas
sreda, 4. 4.2001
naselje Podpeč, Podgorica, Zagorica, Mala vas četrtek, 5.4.2001 - naselje Videm petek, 6. 4. 2001 - naselje Zdenska vas, Hočevje
Kosovne odpadke je potrebno primerno sortirati, zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih na dan odvoza do 7.00 ure zjutraj odložiti ob zabojnike, kjer običajno pobiramo odpadke.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE UUBUANA
Maškare in gasilci
Pust v Ponikvah
Na Centru za socialno delo Grosuplje smo tudi letos pripravili počitniški živ-žav in skupaj z otroki in mladostniki preživeli nekaj prijetnih uric.
V torek, 27. 2., je bil za Ponikovce vaški praznik. Ta dan je povsod najbolj nor dan v letu, pust. Vaščani Ponikev ga še posebej doživljajo.
Pika Nogavička, vila, mi.šck, pikapolonica, klovni, indijanec, gusar, mucek, šolarka in druge maškare so s smehom in dobro voljo napolnile prostore Študentskega kluba Groš, ki so nam jih prijazno odstopili študentje. Plesali smo, se igrali, reševali uganke in se posladkali s slastnimi krofi. Po dvcurnem rajanju smo sc veseli poslovili in sc zahvalili študentom za lep sprejem.
V četrtek, 1.. 3. 2001 pa smo odšli na poučni obisk k Prostovoljnemu gasilskemu društvu Grosuplje. Med otroki sta bila dva, ki sla že vključena h gasilcem, ostali pa smo bili dokaj neuki na tem področju. Pričakali so nas štirje gasilci, ki so z. veliko ljubeznijo govorili o delu, ki ga opravljajo. Pokazali so nam prostore in vso opremo. Otroke so še posebej navdušila vozila in pomerjanje Čelad. Prijazni gasilci so otroke malo popeljali z gasilskim avtom in pred gasilskim domom so nam prikazali tudi gašenje z vodnimi curki. Gasilci so nas še pogostili in z veseljem smo sprejeli povabilo, da jih še kdaj obiščemo. Ker pa nas je presenetil tudi sneg, smo pot domov izkoristili za kepanje in klepet o tem, kaj nas je še posebno navdušilo.
Mateja Anzeljc Bratina CSD Grosuplje
POOBLAŠČENA TRGOVINA
tehnounion
m/ipfrnrjfrp
Marija Markelj s.p.
Gornje Lepovče 86, RIBNICA tel.: 83 61 714
V trgovini TEHNOUNION v Ribnici vam nudimo akustiko SONY in SHARP - vrhunski proizvodi, visoka tehnologija.
Velika izbira glasbenih stolpov in videorekorderjev, TV plavstation.
SHARP - glasbeni stolp (3*CD, dvojni kasetofon, radio) za samo: 35.61 6.00 SIT
PRODAJA GSM APARATOV Kvakač, Slavec, Regija - nova, Mobičuk - novi - 14.900,00 SIT
Nudimo vam
aparate Candy, Miele, Blanco
Casco - Svnteko = švedski lak za parket
gorska kolesa
mikrovalovno pečico SHARP za samo 23.062,00 SIT.
Brezplačna dostava na vaš dom.
Pokličite na tel.: 83 61 714, trgovina Tehnounion v
Ribnici, Markelj Marija s.p.
Kot pravijo, si pravi Ponikovci vzamejo dan dopusta, da spremljajo vse mačkare, ki hodijo od hiše do hiše.V tej vasi je to tradicija, ki jo vodijo mladi neporočeni fantje.
Že navsezdodaj je krenil na pot tradicionalni agent, za njim "ta stara dva", nato pa še tri skupine mačkar. Hodili so od hiše do hiše, zganjali norčije in zbirali različne darove. Najbolj živahno jebilo v gostilni Adamič in v vaškem centru, kjer seje zbralo kar lepo število ljudi. Osrednji program jc bil v vaškem centru, kjer so mačkare pripravile "gasilsko veselico". Gledalci so sc zabavali, saj SO bili deležni celo umetnega dežja iz gasilske cevi. V mraku pa so se mačkare prišle zahvalit v vsako hišo za darove tako, da so zaplesale ob zvokih harmonike skupaj z domačimi. Pustovanje seje nadaljevalo v gostilni Adam, kjer so do polnoči "krstili" in sprejeli mlade v svojo druščino 11U-ZPP.
Minil je še en pust, ki jc združil vaščane, da so se skupaj zabava-li in obujali spomine na prejšnja pustovanja.
Špela Prhaj
^   SMF TRQ0VINA d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču
Delovni čas februar: 9.00-17.00 marec-junij: 8.00-18.00
Naša ponudba
4
februar:
- trobentice, ranunkule marec:
- trobentice, ranunkule
- velikonočnice, trajnice
- sprejem naročil za zasaditve korit april, maj, junij:
- izbira na višku
- sadike cvetja in zelenjave za vaš dom, vrt in vašo dušo ter želje za cvetoče poletje
Ob nakupu predložite bon za dodatni 5% popust Sjf
Delovni čas: 9.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota: 9.00-12.00
NE LE UPATI, DELATI ZA UPANJE
Lepo je govoriti in pisati o upanju. Upanje je pomembno, upanje je potrebno za smiselno življenje. Upam, da mi bo uspelo; upam, da bomo zmagali; upam... Tako razmišljajo, razmišljamo mnogi in upamo...vendar, ali je to dovolj?!
Upanje je izključno lastnost človeka; žival ne upa in zato tudi ne more biti razočarana. Upanje doseže svoj čar šele, ko se izpolni. Upanje pomaga človeku, da lažje premaguje vsakodnevne tc-ževe in skrbi, upanje naredi težke cilje bolj in lažje dosegljive, upanje prinese nov zagon in novo energijo. Upanje je torej nekaj velikega in pomembnega, obstaja pa nekaj, kar je upanju nasprotno in obenem močnejše od njega - razočaranje. Kdor upa, se mora vedno zavedati tudi možnosti razočaranja.
Upanje je upravičeno šele takrat, ko posameznik naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi dosegel želeni cilj, da bi se mu izpolnila njegova želja. Lahko je upati, pa za to nič narediti. Takšen način razmišljanja je za dandanašnjega človeka značilen, saj vsi želimo doseči čim več s čim manj truda. Prepričan sem, da vsak lahko doseže bolj ali manj vse cilje, ki si jih zastavi kljub mnogim zaprekam, ki se pojavljajo iz dneva v dan. Zavedati pa se moramo, da vsak cilj zahteva žrtve; treba je delati, se truditi, žrtvovati svoj prosti čas. Šele potem je upravičeno tudi upanje, ki nam da dodatne volje in pomaga k uspehu.
Delajmo in upajmo in uspelo nam bo!
Mimogrede, upal sem, da bo kaj več odziva s prispevki za Mladinsko stran. Upal bom tudi v prihodnje!
Janez Tomšič
UPANJE
Dostikrat razmišljam o svojih čustvih in pričakovanjih in vsakokrat se zgodi, da hitro obupam. Vendar pa nisem edina, ki se boji neuspeha in razočaranja,
Od dopisnikov
sem le kapljica v morju tisočerih upanj.
Poznam zelo veliko ljudi, mladih in starejših, ki so obupali nad svojim življenjem; živijo, a v srcu so mrtvi. Obupali so, ker ne vidijo sončnega žarka, ki prodira v njihova življenja. Za vsakega človeka obstaja upanje, kotiček, kjer lahko pomiri svojo dušo in gre naprej. Vsi se preveč oziramo v preteklost, se spominjamo slabih dejanj, ki so nam bila storjena in vseh krivic, ki so prizadela naša srca. Toda to je narobe. Predal preteklosti moramo zapreti, odpustiti ljudem, ki so nas prizadeli in upati v našo boljšo prihodnost. Težko je pozabiti in odpustiti stare zamere, težko je gledati naprej, če v našem srcu ni upanja; težko je ljubiti in biti ljubljen, če si prepričan, da zate ljubezen ne obstaja. Zelo rada se pogovarjam s starejšimi ljudmi in vedno se čudim njihovi modrosti. Zame so kot školjke in ko se enkrat odprejo in ti razodenejo svoje skrivnosti, začnem razmišljati o njihovih besedah. Skoraj nihče ni trpel tako kot oni, ko so bili otroci in je divjala vojna okoli njih. Videli so toliko gorja, kot ga mi ne bomo nikoli (upam!). Vendar so upali, si ustvarili družine in gradili svojo prihodnost; čeprav so bili njihovi temelji uničeni, so postavili nove, močnejše! Spoštovali so svoje dosežke in upali so, da tudi za njih obstaja boljše življenje.
Tudi jaz spoštujem vsa živa bitja, spoštujem starejše ljudi in življenje, medtem ko se nekaterim mojim vrstnikom zdi smešno vse, kar se dogaja okoli njih. Ko se oni utapljajo v alkoholu in uživajo razne nedovoljene substance, se jaz kot prostovoljka posvečam otrokom na Pedriatični kliniki. Zame so ti otroci kot majhni angeli, ki mi sežejo v dušo in polnijo moje srce s toploto. Rada jih imam in kljub mojim 17. letom si nekoč želim imeti veliko družino. Vem, da niso vsi otroci tako srečni, kot sem jaz. Imam čudovite starše, sestri, brata in staro mamo, tako da mi ni nikoli dolgčas. Tudi jaz imam nekaj težav v šoli, tako kot vsak normalen najstnik, toda imam upanje in želje, ki jih bom poskusila uresničiti.
Stopite v nov dan z nasmehomin pričakovanji, ne pa obupani in turobnega obraza. Za vsakega človeka obstaja upanje in nova priložnost - to si zapomnite.
Tanja Žnidaršič
\
SMEH JE ZDRAV
Med drugo setovno vojno dobijo partizani podatek, da bodo šli Nemci ob 20:15 po cesti mimo Dražgoš. Nad cesto postavijo zasedo, na Bickovo skalo pa mitraljez. Ura je 20:15, Nemcev od nikoder. Ob 20:30 jih še vedno ni. Ob 22:00 mi-traljezec zaskrbljen priteče h komandantu in ga vpraša: "Ejga, de se j'm ni kej zgu-dil?"
Pride možakar v Prlekijo in gre v gostilno.
Tam si naroči pivo: "Dajte mi lahko Laško!" "Nimamo." "Te pa Gren." "Ja, te pa idi."
* Zakaj imajo stari Wolkswagenovi hrošči po dva "auspuha" zadaj?
Ko se pokvari, ga primes in pelješ kot samokolnico.
MISLI
Upanje v človeškem srcu je podobno plutovini v vodi.Včasih jo lahko potisnemo do dna, toda vedno splava na površje.
(DUMAS, sin)
Človeku se lahko zabrani vse, razen upanja v prihodnost.
(Leon GAMIBETTA)
Še ni bilo prevarano upanje, ki si ga je bil izbral človek za posodo svojega življenja; nihče ga ne more prevarati, tudi ne smrt.
(Ivan CANKAR)
Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde.
(O. FEUILLET)
KAJ PA NASLEDNJA MLADINSKA STRAN?
Tema naslednje mladinske strani bo ČLOVEK IN NARAVA.
Vse mlade vabim k sodelovanju. Svoje prispevke lahko do 10. aprila pošljete na naslov Kompolje 21 ali e-mail:
janeztomsic@hotmail.com.
Janez Tomšič
VEST
V soboto, 10. marca, je bilo v dvorani župnišča predavanje, ki ga je vodil dr. Hubert Požarnik. Tema predavanja je bila SREČA.
Predavanja se je udeležilo veliko število "iskalcev sreče". Polna dvorana je potrdila iskanje sreče in kakovost predavatelja. Ob skoraj vedno istih "obrazih" - udeležencih predavanja, se mi je porajala misel, ali ni to tudi iskanje sreče - na predavanje vsakič povabiti prijatelja, ki morda ni redni obiskovalec ali se predavanja noče udeležiti, ker jc "samohodec". Mogoče nam prvič ne bo uspelo. Biti pa moramo vztrajni kot otrok, od spoznanja prve črke, pa tja do dobrega branja.
SREČA! Nedosegljiv pojem, če smo preveč ozki, vase zaprti, priznavamo samo svoj prav, vedno ner-gamo, skratka, če smo preveč samoljubni.
Ker smo ravno v postnem času in hkrati razmišljamo o sreči, se moramo zavedati, da ni sreče brez dobre VESTI.
Mislim, da smo ljudje edina živa bitja, ki imajo to srečo, da nam jc bila dana vest in možnost razmišljanja. Kakšna škoda, če to za vržemo in ob sposobnosti razmišljanja svoje vesti ne gojimo. Vzgoja vesti se sliši kot nekaj nepomembnega in nepotrebnega v življenju. Za srečno življenje pa potrebujemo prav to. Ni važno, kaj si, koliko imaš, važno jc, da jc tvoja vest mirna. Vzgoja vesti kot pot do sreče je zato ena najvažnejših nalog posameznika za samega sebe in ena najvažnejših pomoči, ki si jih moramo nuditi med seboj. Starši, vzgojitelji, učitelji, učitelji verouka — kateheti, pa tudi cerkvena in državna skupnost morajo sprejeti to nalogo v svojo zavest. Če se posameznik še tako trudi in ni pomoči od zgoraj, se lahko zgodi, da na tej poti omaga.
Predpogoj za pravo vzgojo vesti pa jc seveda odprtost in pripravljenost za ta pouk in vzgojo. Da jc človek to pripravljen sprejeti, pa mora imeti pogum in voljo, da se zavzame za to, da vest in njeno delovanje prizna in jo notranje sprejme. Misel, da vedo že sami po sebi dovolj jasno, kaj naj delajo in kaj ne, da nc rabijo nobenega pouka, nobene vzgoje, nobenega uvajanja k pravilni odločitvi po vesti, onemogoči vzgojo vesti. "Učljivost" jc nujna za vsakega človeka. To jc pot do SREČE. Kdaj naj začnemo z vzgojo vesti?
Vzgoja se mora začeti že s spočetjem. Kolikor starejši je človek, toliko težja jc vzgoja vesti.
Vsak človek je osebnost zase, zalo že od dojenčka naprej opažamo razlike v doumljivosti sveta okoli sebe, o dovzetnosti za dobro in slabo. Ni recepta, kako vzgajati vest, zalo razmišljanje o tem prihod-
Iz Društva upokojencev
Piše: Konrad Piko
Na naši drugi seji, 4. marca 2001, smo razpravljali o izletu v Ilirsko Bistrico, nakupovalnem izletu v Lenti, Vrtojbo in Medjimurjc, o pustova-nju Pri Zori, imenovanju namestnice tajnice, podpredsednika in častnega podpredsednika ter o računalniku, ki smo ga dobili od Ljubljanske banke.
Izlet v Ilirsko Bistrico bo 31. 3. 2001 s pričetkom pobiranja v Ponikvah, Prcdstrugah, Cesti, Vidmu, Bruhanji vasi, Kompoljah in Zdenski vasi. Pogostitev bo na kozji farmi z narezkom, sirovem namazom, krofom, kavi in vinu. Na farmi gojijo okrog 70 koz in 30 kozličkov. Je zelo zanimivo, vse jc moderno opremljeno in higiensko. Cena je 4000 tolarjev z vsemi ogledi in kosilom.
Letošnje pustovanjc Pri Zori jc bilo zelo uspešno, saj nas jc bilo kar 60 članov Igrali so nam Jože Vcrgo, Jože Zupančič in kitarist Jože Mustar. Tudi maske so bile lepe, posebno zanimiva jc bila ciganka.
Na seji smo imenovali namestnico tajnice Lani Kralj, podpredsednika in častnega podpredsednika Franca Rusa, ki pa jc obenem tudi podpreti sednik.
Letovanje v Portorož, ki naj bi bilo 9. 3. 2001, je že mimo. Cena je bila 33.000 tolarjev za 5 dni. Upamo, da bo drugo leto izvcdljivo.Tudi za izlet v Lenti ni bilo zanimanja, še enkrat ga bomo organizirali 19.4. 2001. Odhod bo ob 3. uri s Kongresnega trga. Če bo več kot 10 prijavljcncev iz Dobrepo-lja, bo prišel avtobus v Dobrcpoljc z odhodom ob 2.15, cena je 3.200 SIT. Pred tem pa bomo imeli še izlet v Vrtojbo. Ta bo 3. 4. 2001. Odhod s Kongresnega trga v Ljubljani bo ob 7. uri, iz Dobrepolja pa ob 6. uri in 15 minut, če bo več kot 10 prijavljcncev. Cena je 1.800 tolarjev.
Dvodnevni izlet v Mcdjugorje pa bo 25. maja. Odhod bo z ljubljanske avtobusne postaje št. 30 ob 5. uri. Cena je 10.800 tolarjev.
Moram še povedati, da nam jc Ljubljanska banka podarila računalnik. Ker nam jc manjkal še tiskalnik, sta nam ga podarila Štefan Kastelic in Tončka Kastelic. Upam, da nam bo dobro služil. Tako Ljubljanski banki kot Štefanu Kastclicu se zahvaljujem za sponzorstvo.
Lepo ste vabljeni na letno konferenco, ki bo 22.4.2001 v šoli na Vidmu ob 15. uri.
kupon  0 0 0 viva
Glasujem za
Mojo družinsko zdravnico ali zdT.ivnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra-
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA
lljlč.
Anica Štrubelj
Pošljite na naslov: VIVA, revija za zdravo življenje, Vilharjeva 29, 1000
Ljubljana
Iz PP Grosuplje, odmevi, mnenja
marec 2001
Policijsko poročilo
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je februarja 2001 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile 4 kršitve storjene v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različne, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Prav tako je bilo več kršitev zaradi novoletnih praznikov. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo, če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelje pridržanje. Prav tako zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas, represivno ukrepamo, enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 11 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah še vedno beležimo vlome v vikende na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkiranih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ter si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni pripeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma na begu, naj to sporočijo na policijsko postajo PP Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo - občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
PROMETNA VARNOST
Opravili smo tudi oglede 12 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, prav tako so posledice pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah.Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 647 ter v samem naselju Videm, prav tako pa se je večji del nesreč zgodil v času, ko je začelo snežiti in se je ceste oprijemal sneg. Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo.
V mesecu marcu bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
Dodatek k natolcevanju o Jakliču v šolskih prostorih
V februarski številki Našega kraja je gospod Igor Ahačevčič z nepoznavanjem šolskih prostorov in letnih delovnih načrtov našega zavoda zgrešeno pisal o našem zavodu. Ker imamo šolniki mnogo pomembnejšo nalogo, kot pisati eseje, v katerih bi razsvetljevali tiste, ki hočejo v našem delu videti le napake, bova sila kratka:
1. Sliko Frana Jakliča je zgoraj omenjeni gospod resnično podaril ravnatelju šole g. Jožetu Mi-kliču konec osemdesetih let. To sliko so tedaj po pogovorih pritrdili na častno mesto v knjižnici, ki je bila za tedanje čase srce šole, in upava, da je tako tudi še sedaj. Ob izgradnji novih knjižničnih prostorov smo to sliko prestavili v novo knjižnico, prav tako na častno mesto. Ker smo menili, da bo ta knjižnica dobro obiskana s strani mnogih občanov, ki so ukaželjni, smo jo dali na tisto steno, ki gleda proti vhodu in jo zunanji obiskovalci takoj opazijo. Prav tako jo opazijo tudi učenci, ki so v čitalnici.
Svet zavoda je na svoji seji, 26. februarja 2001, obravnaval tudi mnenje Igorja Ahačevčiča glede Jakličeve slike v šoli. Soglasni so bili, da je najprimernejše mesto za sliko nekdanjega ravnatelja, pisatelja in politika, v knjižnici, ki je gotovo zelo kulturen in primeren prostor in ga obišče največ učencev in ostalih občanov, v duhu, ki ga je tudi Jaklič zastopal (dvig znanja pri ljudeh).
2. Glede učnih programov naj poudariva, da jih zelo težko ocenjuje nekdo, ki ne poučuje. Celo zaposleni v našem zavodu, bi težko pritrdili, da poznamo vsak učni program do potankosti. Prepričana pa sva, da smo od vrtca, razredne stopnje do predmetne stopnje dovolj prisotni na vseh lokacijah, kjer delujejo vrtec in šola. Meniva, da je dovolj svetlobe za oči, ki hočejo videti, in dovolj teme za oči, ki nočejo videti. Res pa je, da v očeh nekaterih vplivnih občanov vzgojitelji in šolniki nismo dobro zapisani. To lahko podkrepiva tudi z dejstvom, da smo pred nekaj leti (1997) predlagali za Jurčičevo priznanje našo sodelavko, ki je več kot trideset let
razdajala svoje znanje učencem, da so lahko na raznih prireditvah bili v ponos svojih staršev in cele doline, da so s svojimi literarnimi deli poželi vrsto odmevnih slovenskih priznanj, pa do danes še nismo prejeli odgovora - obvestila "katere mo-ralnopolitične vrline so ji tedaj primanjkovale".
Prepričana pa sva, da naše pohvale in zahvale niso kosi papirja, s katerimi bi se nam zahvaljevali na različnih prireditvah. V vsej zgodovini dobrepoljskega šolstva so bili običajno učitelji kar pogosto "šikanirani" s strani tistih, ki so imeli moč oblasti oziroma besedičenja. Današnji časi niso nič drugačni kot Prešernovi, ki so mu dali lep motiv za tri zbadljive sonete.
Naše bogastvo so otrokove hvaležne oči, ki pogosto niti ne rečejo besedo hvala, temveč nam njihovo zadovoljstvo ob uspehu pove marsikaj. Lepo je, ko se čez leta srečamo na cesti z nekdanjimi učenci, ki znajo povedati, da je bilo v šoli tudi lepo, pa čeprav je včasih zagrme-Io. Uspešni občani na najrazličnejših področjih so za nas smerokaz, da imamo prave učne načrte, ter da naš trud, ki smo ga vložili med šolskim letom, ni bil zavržen. Čeprav odhod vsake generacije vzgojiteljicam, učiteljicam in učiteljem odtrga del duše, pa dobro vemo, da je sreča v tem, da učenci rastejo, mi pa se manjšamo, pa vendar zato nismo v očeh mnogih občanov manjši, temveč večji.
Jože Miklič in Ivan Grandovec
Vroča razmerja
V zadnjem času se v različnih strokovnih in manj strokovnih revijah in časopisih pojavljajo teme s področja razmerij med spoloma in spreminjanjem njune biološke in predvsem družbene vloge. V tej poplavi različnih člankov in razmišljanj človek posumi, da gre mogoče le za modno temo, o kateri ima vsak svoje mnenje. Vendar, enostavno je ugotavljati, da je manj porok in rojstev, ter skušati samske prepričevati, naj se le odločijo za usodni korak tudi z manj primernim partnerjem, težje pa je odkriti družbene dejavnike, ki so privedli do tega globalnega pojava v razvitem svetu in posledično tudi v naši ljubki do-brepoljski dolinici.
Če pogledamo skozi zgodovinsko perspektivo daleč nazaj v prazgodovino, ugotavljamo, da kljub razvoju še do danes ni presežena sintagma o moškem "lovcu" in ženski "nabiralki", kar je ustvarjalo in še ustvarja binarne kode pasivnosti/aktivnosti, teme/ svetlobe, lune/sonca, noči/dneva ipd. Skozi zgodovino je ta soodvisnost ostajala in kreirala različne odnose med spoloma, seveda skozi zrcalno logiko pa-triarhata. Ženska je vzdrževala in negovala zasebno, intimno sfero, medtem ko je bilo področje javnega moška domena. Javna tj. moška je bila tudi uporaba jezika kot izraznega sredstva, kjer ženske ne pristopajo kot aktiven subjekt izjave, ampak priv-zamejo pasiven, mimetičen odnos do jezika. Vse to se je uspelo ohranjati tudi s pomočjo kulturnega imaginarija. Ravno takšna so bila razmerja med spoloma, temelječa na soodvisni ljubezni in poroki zaradi materialne preskrbljenosti in reprodukciji vrste. Seveda so te polarnosti pretirane in se niso dogajale oz. se ne dogajajo v taki čisti obliki, gre le za nazornejšo, predstavitev. V vsakdanjem življenju (hvala bogu) pač ni zaslediti takih pretiranih razmejitev.
Pojav demokracije in njeno pospeševanje v javni sferi je bi-
lo sprva predvsem moški projekt, kjer so ženske lahko sodelovale le, če so si to izborile. Demokratizacija javnega pa je imela implikacije tudi v demokratizaciji zasebnega. V tem procesu so imele ženske vodilno vlogo, čeprav so bile pridobitve na voljo vsakomur - tako kakor v javni sferi. Tukaj pa pride do kritičnega preloma. Z demokratizacijo na vseh področjih življenja je zastavljena tudi nova paradigma, lahko rečemo nov koncept medsebojnih razmerij, vendar se vloge med spoloma še niso popolnoma na novo definirale. Nova razmerja zahtevajo avtonomne posameznike in posameznice, ki so svoj projekt sa-mouresničitve do neke mere že realizirali. Seveda samouresniči-tev ne pomeni le (oz. sploh ne) materialne preskrbljenosti, saj je človek tudi intelektualno in duhovno bitje. Projekt samouresni-čitve pomeni tudi odkritje lastnih talentov in sposobnosti ter zmožnost sprejemanja in spoštovanja drugega kot enakovrednega partnerja v razmerju. Govorimo lahko o resnični preobrazbi zasebnosti in možnosti izbire življenjskega sloga, ki pa ne vključuje vedno tudi poroke kot edine zveličavne opcije in imperativa življenja v dvoje.
Mojca Novak
Občni zbor ŠD Ivo m pol je
Občni zbor je bil 13.02.2001.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je poročilo o delu v letu 2001 podal predsednik društva Boštjan Grandovec. Poudaril je, da so bili začrtani cilji društva v preteklem letu v veliki večini realizirani. Na tekmovalnem področju je največji uspeh dosegla malonogometna sekcija, ki je dvakrat zaporedoma osvojila občinsko prvenstvo, kar do sedaj ni uspelo še nobeni drugi ekipi, na medobčinskem prvenstvu pa osvojila tretje mesto. Poleg tega pa je dosegla tudi velike uspehe na različnih turnirjih. Z delovanjem društva smo zadovoljni, saj smo ga uspešno zastopali tako v občini, kot tudi izven nje.
Sledilo je poročilo o finančnem stanju društva blagajnika Roberta Brodnika, ki je poudaril, da je bila tudi letos večina sredstev pridobljena s pomočjo donatorjev. Kljub visokim stroškom, ki jih je imelo društvo, je bilanca stanja pozitivna.
Po poročilu blagajnika pa so se začele nove volitve organov športnega društva, ki se izvedejo vsake štiri leta. Potrebno je bilo izvoliti nov upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko komisijo, predsednika, tajnika in blagajnika.
Po izvolitvi novih organov športnega društva pa je novi predsednik društva Boštjan Grandovec podal plan dela za leto 2001, nato pa se je pričela razprava o le-tem.
Po končani razpravi je občni zbor sprejel naslednji plan dela za leto 2001.
* Po treh letih prizadevanja ŠD Kompolje in vaške skupnosti za izgradnjo novega rokometnega igrišča v Kompoljah smo končno dobili ustrezno lokacijo in soglasje lastnikov, tako da pričakujemo, da se bodo dela pričela že v letošnjem letu. Da bodo dela potekala
hitro in učinkovito, smo ustanovili gradbeni odbor.
* Mali nogomet: letos bomo imeli dve ekipi v malem nogometu, ki bosta društvo zastopali v občini in izven nje (občinska liga in turnirji). Zaradi izredno velikega zanimanja za mali nogomet letos obstajata že dve vadbeni skupini mladih, ki jih še naprej vodita Mare Strah in Roman Zupančič. Na področju malega nogometa ima ŠD Kompolje za cilj tudi letos organizacijo dveh turnirjev, in sicer memorialni turnir v spomin Marjana Straha (prva nedelja po končanem spomladanskem delu lige ali pa prvo nedeljo po medobčinskem turnirju) in tradicionalni novoletni turnir v OŠ Dobrepolje.
* Košarka: tudi letos v košarki ostajata obe ekipi, ki bosta sodelovali v občinski ligi in na mnogih turnirjih. Orgar,-"r?!i pa tcctc tudi tradicionalni turnir trojk za prehodni pokal Kompolj (OŠ Dobrepolje v decembru).
* Namizni tenis: v letu 2001 smo poleg že obstoječe ekipe ustanovili še eno ekipo v namiznem tenisu, ki nas bosta zastopali v medobčinski ligi. Poleg dveh ekip, ki nas zastopata v medobčinski ligi se rekreativnoukvarja z namiznim tenisom okoli 40 članov športnega društva. Tudi na področju namiznega tenisa bo letos delovala skupina šoloobveznih otrok, katerih vodja je Brane Brodnik. Društvo bo organiziralo občinsko prvenstvo (03. 03. 2001) in društveni turnir (november 2001).
* Sprejete so bile tudi naslednje pobude:
- organizacija enodnevnih smučarskih izletov
- organizacija društvenega izleta
- organizacija veselice
- zaradi velikega zanimanja med članicami športnega društva za aerobiko bomo organizirali le-to.
- Organizacija krosa (v primeru zadostnih prijav).
Za ŠD Kompolje: Bojan Adamič
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu
Dne 03. 03. 2001 je bilo v Kompoljah v dvorani gasilskega doma 1. občinsko prvenstvo v namiznem tenisu občine Dobrepolje.
Organizator turnirja je bila sekcija za namizni tenis športnega društva Kompolje v dogovoru z namiznoteniško sekcijo pri rokometnem klubu Dobrepolje. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah. Skupno je tekmovalo 17 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati po posameznih kategorijah:
ČLANICE:
1. NOVAK ANDREJA - VIDEM
2. PRIJATELJ NADA - KOMPOLJE
3. PRIJATELJ TANJA - KOMPOLJE MLADINCI:
1. PRIJATELJ DOMINIK - KOMPOLJE
Z leve proti desni: Tanja Prijatelj, Andreja Novak, Nada Prijatelj
2. PRIJATELJ GREGOR -KOMPOUE
3. MEGLEN ANDREJ -KOMPOUE
VETERANI:
1. PRIJATELJ JOŽE -KOMPOUE
2. ŠUŠTAR POLDE -PODGORICA
3. PRIJATELJ MARJAN -KOMPOUE
ČLANI - ABSOLUTNA KATEGORIJA (tekmovali so vsi člani in članice)
1. ERČUU DAMJAN - VIDEM
2. KRALJ TONE - MALA VAS
3. PRIJATELJ JOŽE -
KOMPOUE DVOJICE
1. ERČUU DAMJAN - VIDEM PRIJATELJ DOMINIK -KOMPOUE
2. ŠUŠTAR POLDE -PODGORICA BRODNIK BRANE -KOMPOUE
3. KRALJ TONE - MALA VAS MEGLEN ANDREJ -KOMPOUE
Prvi trije tekmovalci po posameznih kategorijah so prejeli medalje, v absolutni kategoriji pa pokale.
Za ŠD Kompolje: Marjan Prijatelj
Z leve proti desni: Jože Prijatelj, Damjan Erčulj, Tone Kralj
Uspešen turnir trojk
Člani ŠD Struge smo v nedeljo, 18. 2. 2001 uspešno organizirali turnir trojk v košarki v telovadnici OŠ na Vidmu. Udeležilo se ga je kar enajst ekip, tako iz naše občine, kakor izven nje.
Da bi lahko odigrali čim več tekem, smo ekipe razdelili v dve skupini, v katerih so ekipe odigrale tekme z vsako. Najboljše štiri pa so se uvrstile naprej v polfinale in finale. Končni razplet je bil naslednji:
1. mesto: TRIO ZELENA DOLINA
2. mesto: ŠENTVID UNITED
3. mesto: PIZZERIA ZAJC
Zmagovalne tri ekipe so poleg pokalov prejele tudi praktične nagrade. V odmoru pred odločilnimi štirimi tekmami so se imeli vsi igralci in gledalci priložnost pomeriti v metanju trojk, kjer je v veliki konkurenci lovoriko odnesel naš član Tomaž Pele.
Pohvaliti se je treba tudi s tem, da smo pošteno poskrbeli tudi za žejo in glad prisotnih, saj so imeli možnost po zelo nizkih cenah kupiti sendviče, čips, čokolado, več vrst pijač ...
Čeprav ne moremo govoriti o kakšnem finančnem zaslužku pri organizacije turnirja, je kljub vloženemu delu in trudu odtehtal pogled na polno telovadnico, pisanost ekip, tekmovalno gorečnost, lepe akcije in še bi lahko našteval. Seveda smo bili najbolj poplačani z zadovoljstvom udeležencev turnirja, ki kljub utrujenosti slednjega niso skrivali.
Za ŠD Struge: Andrej Debeljak
Čutiš, kaka je to strašno, čutiš, kako to boli -gledati dan, ki ugaša, preden se jutro rodi.
(J. Šmit)
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega ata, brata in svaka
JOŽETA MAROLTA
z Vidma 68
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečene besede tolažbe in sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše in cerkev ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za do srca segajoče petje, iskrena zahvala pa gre tudi gospodu Romanu Gačniku za njegovo izjemno lepo igranje ob koncu pogrebnega obreda. Prav tako tudi iskrena hvala gospe Kostanjšek za občuteno prebrane govore pri mašni daritvi, kot tudi gospodu Kostanjšku za njegovo pomoč v prvih trenutkih pokojnikove smrti. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Domači
OGLAS
Prodam gradbeno parcelo za stanovanjsko hišo. Parcela je na Vidmu (v teku je pridobitev lokacijske dokumentacije). Informacije: 041/619990 ali 01/3663293
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ DOBREPOLJE
NOGOMET
Rezultati zadnjega kola medobčinskeag prvenstva v malem nogometu in lestvica:
ŠMARJE UNITED	- MAXOPAP	0	: 10
PEKARNA GROSUPLJE	- MLADOST - ASTLAK	2	: 10
MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	- STREET	3	: 4
VIRIDIN HRAM STIČNA	- SSKRACNA	3	: 5
OLIMPIC SPORT	- PETEK 13	3	: 5
KLANČEK ŠENTVID	- ŠD DOBREPOLJE	3	: 3
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM ZMAGE		NEODL.	PORAZ	TOČKE	DANI GOLI	PREJETI GOLI	GOL RAZLIKA
1	MLADOST ASTLAK	11	9	1	1	28	66 :	27	39
2	MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA	11	8	0	3	24	51 :	22	29
3	STREET	11	7	i	2	23	69	34	35
4	PETEK 13	11	7	1	3	22	47	30	17
5	SSK RACNA	11	6	1	4	19	49	30	19
6	SD DOBREPOLJE	11	6	1	4	19	49	34	15
7	KLANCEK ŠENTVID	11	5	2	4	17	37	29	8
8	OLIMPIC SPORT	11	5	2	4	17	39	33	6
9	MAXO PAP	11	5	0	6	15	55	37	18
10	ŠMARJE UNITED	11	2	0	9	6	17	70	-53
11	VIRIDIN HRAM STIČNA	11	1	0	10	3	23	76	-53
12	PEKARNA GROSUPLJE	11	0	0	11	0	14	94	-80
V nedeljo, 11. marca, seje odvijalo še zadnje dejanje v medobčinski ligi malega nogometa.Izpeljan je bil play off, zaključni turnir - na katerem seje pomerilo najboljših osem ekip iz prvenstva, Ekipa ŠD Dobrepolje seje odlično odrezala, saj je na koncu zasedla 4. mesto. Z malo več sreče bi se lahko uvrstili čisto na vrh.V prvi tekmi je ekipa ŠD Dobrepolje premagala mlado in močno ekipo Petek 13.V drugi tekmi pa je po ogorčenem boju z prvo ekipo i/, prvenstva - Mladost Asllak -morala priznali premoč slednjim, čeprav se je tekma končala le Z rezultatom 1:0.
V prvenstvu so igrali: Potočar Jani, Blatnik Tomaž ml., Zabukovec Roman, Šporar Marko, Petrušen Kristijan, Novak Jože, Strah Matej, Strnad Frenk, Kuplenk AJojz, Gufurovič Roman.
KOŠARKA
V nedeljo, 25. 03., se prične občinska liga v košarki - trojkc.Tckmova-tlje bo potekalo tri nedelje v popoldanskem času, v prvenstvu pa sodeluje osem ekip. Vsi ljubitelji košarke lepo vabljeni v telovadnico OŠ Dobrepolje.
Iz občnega zbora ŠD Dobrepolje
ŠD Dobrepolje je s tem zborom obeležilo 5 - letnico delovanja.In vse je potekalo v vedrem in prazničnem vzdušju. Začetek je bil delaven kot se za zbor spodobi.Po uvodnih ugotovitvah, daje prisotnost članov zadostna ( 39 prisotnih ), je zbor pričel z delom.
Po vrsti so sledila poročila za preteklo leto in takoj zatem plan za leto 2001. Kronološko je bilo prikazano delo skozi vseh pet let in hkrati razvoj ŠD Dobrepolje. Društvo je bilo ustanovljeno s 14 - tirni člani, sedaj pa društvo šteje tudi do 140 članov na lcto.Med najvidnejšemu akcijami, ki jih je društvo izpeljalo so: udeležba na Igrah brc/, meja v Torinu, humanitarna alkcija " Veter v laseh - s športom proti drogi ", ki bo letos že četrtič; vsakoletna turnirja v malem nogometu in košarki, in sebi lahko naštevali.
Ekipe ŠD Dobrepolje se udeležujejo tekmovanj - tako v občini kot izven nje - v različnih športnih panogah: malem nogometu, košarki, odbojki.Osvojili so vrsto priznanj in pokalov za najvišja mesta.
Za leto 2001 društvo načrtuje že usklajene akcije, ki potekajo več Ict.To so: Veter v laseh - s športom proti drogi (27.05.), turnir v malem nogometu (8.7.), turnir v košarki
(8.9.), družinsko športno popoldne v Bruhanji vasi ( 22.09.).
Poleg tega bo potekala organizirana rekreacija skozi celotno zimsko obdobje v telovadnici OŠ Dobrepolje.
Po društvenem pravilniku so morali po petih letih delovanja izpeljati volitve članov v organe društva. Vodstvo je ostalo nespremenjeno, saj je bilo soglasno izvoljeno staro -novo vodstvo.Nekaj sprememb je nastalo le v drugih organih društva.
Ob tej priliki se je društvo s plaketami oddolžilo najzaslužnejšim, ki so skozi vsa leta pomagali, da seje društvo razvijalo in delovalo uspešno.
Zlato plaketo so prejeli: Blatnik Tomaž st., Kuplenk Alojz.
Srebrno plaketo so prejeli: Strnad Franci, Pugelj Aleš, Strnad Damjan, Petrušen Miro, Kuplenk Stanka.
Bronasto plaketo so prejeli: Novak Bojan, Drobnič Danilo, Ccvc Andrej, Občina Dobrepolje.
Občni zbor seje zaključil /.družabnim srečanjem članov društva. Poskrbljeno je bilo za prigrizek, za vedro razpoloženje pa je poskrbel trio Zelena dolina.
Pripravil: Alojz Kuplenk
2001
Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost dobre investicije? Naj Vam ne bo vseeno, kdo upravlja z Vašim premoženjem. Odslej Vam v Krekovi banki nudimo tudi vse storitve pri poslovanju ;-: vrednostnimi papirji.
Investicijsko bančništvo in poslovanje z vrednostnimi papirji _
KREKOVA BANKA
tel.: 02 - 22 93 111, c-mail: gvido.jcmctisckfa krekova-banka.si
TIRS d.o.o. KOMPOLJE
SERVIS
PRODAJA - UGODNI KREDITI AVTOVLEKA
KAROSERIJSKA POPRAVILA VULKANIZERSTVO NADOMESTNO VOZILO
RENAULT
AKCIJA
LETNE PNEVMATIKE -15% POPUST NA
GOTOVINO
SAVA, KLEBER, MICHELIN od 15. marca do 30. aprila
DELOVNI ČAS: PONEDELJEK DO PETEK: 8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.