IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S  1. JANUARJEM  1956 KOT POLTEDN1K OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 180, UPRAVA 397 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH   -   LETNA NAROČNINA 906, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN
LET0 xiii., - st.
M
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
SREDA, 17. avgusta 1960
Pred novo študijsko sezono
Idejno izobraževanje mora biti dostopno vsakomur
PRVI KORAK
k oblikovairu počitniške skurnosti tržiške komune
Potreba  po   temeljitejšem po-političnih  in ekonom-%   ved nam narekuje nas hiter ^zberto   ekonomski   razvoj, v Vtrem postaja vloga subjektiv-^ faktorja   vedno  večja. Ta Povečana vloga se vidi med dru-tudi v tem, ker se material-a,0$n°va v podjetjih in komuni «n0   bolj   krepi;   naši ljudje azP°lagajo z vedno več sredstvi ,lTnaio zaradi tega tudi vedno *clo odgovornost, da jih razpo-'£]tf!° tako,  da  bo posameznik, **°r  tudi  skupnost   imela od nh največjo korist.   Ta naloga i» /a!?teva vedno večje znanje druibeno zavest.
rJH^} vloga komunistov se z fa\yem sistema delavskega in ^benega upravljanja spreminja. Itanes morajo komunisti biti bol] ' v preteklem obdobju idejno °Cn'. poznati in razumeti mo-0j'° Program ZK, ki predstavlja f.n°fno smernico za razvoj so-tol™*' Kako bodo ta program Val**"1'1 naJ'sir'sim slojem prebi-
fes," • ' razred realiziral v pragih % V ve^1 merl odvisno od tad • 50 'e nekatere ugotovitve Kitn!eZa plenuma Občinskega ko-tJ:]a..?'K Kranj, na katerem^ so "rili o idejni vzgoji v občini.
takST1LVne organizacije ZK bodo pro v preteklem letu delile itfrtm Q<* obvezni in neobvezni y0j Razlika bo le v tem, da se me 0 morali sekretariati v večji tra' Zan'mati za izvajanje pro-oJm* ln ^c't0 nadzorovati ter da „ 0 morali napraviti kvaliteten tudre ' ta^° P° vsebini kakor deil V mttodi "studija. Obvezni činsJ>roXrama bodo določile ob-teri j teološke komisije iz ma-tia\-?? važnejših zasedanj naših pl. s,ih vodstev (knnores SZDL, kvm OKZ.K1, SZDL, sindi-del°V^ Pri studiju neobveznega ZUv ^ro^rama P* ]e namen v ostarern vta< da se komunisti in Tt'st ' d/iavljani usposabl'aio za ^fo"l'P vsakdaniih problemov. ja^° ^do osnovne organizacije k; 1 obiral" za (tudij tiste teme, n<,\llT?.  bndn   pri njiho">em delu
h
XQ*na o
rganizacita ZK v mno-
r>nti \ ,!ner' kot do sedaj nego-«a;   'nj']'<dua!ni  študij,  za kar bo  Lu°  *lin!X sekretariata, ikrb?l za potreben material
'■- UT tud; •- '
iiju r, ,<cil vodil kontrolo o štu-' Nemega člana.
ni.!
P'd ko
rnega
munisti v naših osnov-btlikfr^ln"/lU'iiJb obstaiajo tudi ^aknr r,J7j'ke v idejnem nivoju, ** *S)i • ra?ličen interes; eni "a x>t,tni'a'ln Za kulturno-prosvetne Fl,£?'*■ drugi za gospodar-°In°tV/ ■ haloga vodstev to(ijQ . organizacij je. da omo-*Une razvijajo študij za svo'-e feC/0 P? Weresnih sknP;nah. še Pa ^0 r bot v pretekli seto ^»litiar* P°$vcnt' trimesečni 'vlad* ii"1 v večernih urah za cl«»e ZK, kjer jih sezname k Prn*ramom in statutom L komunistov
idQ\n*°Vi sezoni bo tudi program
i°liti^nXfZRn'e   ostalih druibeno-
r*dvs      organi/.nij zelo bo?at.
''»dik7i v organizacijah SZDL,
>■* bod 'n 1MS- Te orl*n***' 'trši LJ° kušale zaieti kar naj-
ptojJJ* nojih čl anov. NaiveČ °Čl' ^a ^° *tveda posve-
srroni m
fLV- *nl p,nnsti< sindikalnih odbo-*o t',ull"'kih vodstev itd. Njim »»flk        nuditi dovol i teoretič-
*? nJiho~n'a      P°^n'b izkušenj 'dan^0. splošno politično raz-v%akdanJe delo. Or-o imele pol* l>'rati       ''      !""!" bolele rea-
l>vtlvT' ki i*h " Prr,hrr .*l«e o     k°n*res SZDL, nndi-Hc    *?ni*acije pa bodo "e na-?nspevalc   velik   delež k
politično-ideološkemu in družbeno - ekonomskemu izobraževanju delavskega razreda. Organizirale bodo seminarje v podružnicah in v okviru občine za svoja vodstva, kakor tudi za vodstva organov samoupravljanja. Za informiranje vseh delavcev o najnovejših in aktualnih družbeno - ekonomskih vprašanjih pa menim, da bi se sindikalne organizacije v podjetjih v večji meri morale posluževati tovarniških glasil, ki jih imajo že skoraj vse večje tovarne v naši občini.
LMS pripravlja program za večerne in politične šole, kjer bo vzgajala svoj vodstveni kader. v pod e t jih bo prirejala krajše seminarje in predavanja za vso mladino. Pestro in bolj sistematično pa bo tudi izobraževanje preko Klubov mladih proizvajalcev in aktivov mladih zadružnikov, na šolah pa se bo še naprej odvijal študij v marksističnih krožkih.
Za poglobljen ekonomski in politični študij pa bo v okviru Delavske univerze tako kot v preteklem letu odprta polletna politična šola. Ta šola bo imela 30 do 35 slušateljev in bo kadrovska. Namenjena je vsem tistim, ki že danes opravljajo odgovorne funkcije v organih upravljanja in družbenih organizacijah. Tu si bodo pridobili znanje iz politične ekonomije, ekonomike Jugoslavija znanstvenega socializma, delavskega gibama itd. Ta šola bo tudi pripravlialnica za vse tiste, ki se žele nadale izobraževati in pridobiti višjo odnosno visoko izobrazbo političnih .in ekonomskih ved.
Kot vidimo, je program ideološke vzgoje v prihodnji sezoni zelo bogat. Ni pa to še vse- Razna društva in aktivi n. pr. aktiv prosvetnih delavcev, kmetijskih delavcev, Ljudska tehnika, TVD Partizan. Klub gospodarstvenikov in podobno bodo brez dvoma prispevali svoj delež k politični in ekonomski vzgoji svojih članov.
Če bomo hoteli ves program realizirati, morajo takoj vse organizacije izdelati programe. Pri tem naj sodeluc kar največ 1'udi, tako da bodo skrbno pripravljeni tako v vsebinskem kot tudi metodološkem pogledu. S tem bomo izognili pomanjkljr Aim, ki so se pojavljale v pretekli sezoni: da nekatere organizacije niso imele izdelanega programa, določenih prcdavatel-cv itd. študij se je pričel s precejšnjo zakasnitvijo, j medtem ko bi se letos začel že v začetku oktobra.
V letošnji sezoni bo še v večji meri kot do sedaj prepuščena organizacija in tehn:rna int/edba študija občinskim Delavskim univerzam. Te bodo poskrbele za potrebne teltni'ne pri pomoči*.• flanelograme, filme, stenske liste, ki bodo Uudii v metodološkem pogledu dvignili na višio raven. V okrilju Delavske univerze v Kranju bo delala politična šola, trimesečni seminarji za mlade člane ZK, posamezna predavanja za politični aktiv občine, seminarji za člane stanovanjskih skupnosti, člane DS, UO itd. Skratka, Delavska univerza postaja vedno bolj center poljtično-ekonomskega izobraževanja v občini, zato ie naloga organov oblasti, organov upravlianja in političnih organizacij, da si zagotovimo potrebna materialna srcds<tva, dobre kadre in prepotreben objekt.
Naša parola v letošnjem letu mora biti, da pustimo odprta vrata za ideološko izobraževanje slehernemu dr/avl'anu. S tem bomo veliko prispevali k nadal"njemu razvoju socialistične demokracije, k lažjemu razumevanju problemov, ki jih srečurmo vsak dan pri graditvi socializma.
Srcf.tn Kadoič
Tržič. 16. avgusta
V okviru občinskega sindikalnega sveta v Tržiču zbirajo podatke in predloge o možnosti organizacije Počitniške skupnosti te industrijsko močno razvile komune. Gre za to, da bi združili vse dosedanje počitniške domove pod skupno upravo z ekonomskim računom ter združili vse kolektive k enotnemu načinu koriščenja teh obstoječih zmogljivosti.
Prvi korak k temu cilju je že narejen. Te dni so na oddihu delavci različnih tržiških podjetij v Umagu, Poreču, Crikvenici itd. Po skupnem posvetovanju, ki ga je organiziral Občinski sindikalni svet, so vsa večja podjetja: BPT, Peko, Runo in druga privolila, da smejo te domove pod istimi ugodnostimi koristiti člani kolektivov vseh pri-
zadetih tovarn. Prej je vsako podjetje imelo določen popust samo za svoje člane. Ce je bila žena zaposlena v drugem podjetju, je morala samo v dom njenega podjetja, kjer je imela znižano ceno, ali pa z možem skupaj, kjer je plačala polno komercialno ceno. Sedaj so to odpravili. Med vs?mi podjetji, ki imajo svoje počitniške domove, so isti pogoji za vse njihove delavce in nameščence. Taka ugodnejša rešitev za preživljanje dopustov je lotos, kot ugotavljajo, privabila znatno večje število interesentov na morje, kot prejšnja leta. Zmogljivosti domov so prepolne, zlasti sedaj v poletnem času, oziroma v času sezone. Ze to je lep uspeh Občinskega sindikalnega sveta.
Toda to, kot pravijo, je le prvi korak v združevanju vseh ko-
lektivov tržiške komune za organizacijo oddihov delovnemu človeku. Po podatkih, ki jih že sedaj zbirajo, bodo organizirali že to jesen novo posvetovanje kolektivov in skušali postaviti osnovne temelje za Počitniške skupnosti te komune. Predvidevajo namreč, da bi vse počitniške domove njihovega območja združili pod skupno Počhniško skupnost. Seveda s pristankom in pogodbami sedanjih lastnikov teh domov. Tako bi ustvarili možnost racionalnejšega koriščenja obstoječih zmogljivosti, korist nikom bi nudili možnosti, da preživijo svoj oddih v raznih krajih, kjer so ti domovi, in ne
vsako leto na istem mestu, in kar je še posebno važno — člani manjših kolektivov, ki sedaj sploh nimajo svojih počitniških domov in praktično zato niti ne hodijo na morje, ne drugam, bi potem v okviru Počitniške skupnosti komune prav tako lahko prebili svoj dopust v teh domovih. Ker so sedanji domovi vsi ob Jadranski obali, oziroma na morju, nameravajo prav s to akcijo začeti graditi nov počitniški dom, in sicer v višinskih legah. Ta dom naj bi bil za tiste, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo na morje in jim bolj ugaja gorsko, oziroma višinsko j-od-nebje. 1. c.
Za 734 milijonov več
Prozvcdnja v tovarni „Runo" po rekonstrukciji
Velik porast prometa
V soboto, 13. avgusta, so v Radovljici odprli novo zgrajene trgovske lokale podjetja Zeleznina v Radovljici. Otvoritvi so razen celotnega kolektiva prisostvovali tudi zastopniki ObLO in ostalih političnih organizacij v Radovljici.
V tovarni usnja »Runo« v Tržiču so že pred leti začeli z obsežno rekonstrukcijo, ki bo praktično že letos končana. V zadnjih letih so nabavili številne nove 6troje in znatno povečali proizvodno zmogljivost. Namesto 170.000 kvadratnih metrov usnja, kolikor so ga tam letno izdelali pred začetkom rekonstrukcije, bodo 6edaj lahko izdelali do 350.000 kvadratnih metrov usnja.
Hkrati z rekonstrukcijo pa so tam začeli izdelovati tudi dokaj kvalitetnejše vrste usnja. Tako sedaj izdelujejo kvalitetno tehnične usnje, ki bi sicer zaradi m?nj kvalitetnih kož ne bilo primerno, ki pa se s sodobnimi postopki izdelave m s tanko prevleko plastične mase, ki da lesk in odpornost usnju na zunanji strani, uspešno uveljavlja v čevljarski industriji. Hkrati, kar je zelo važno, sedanja rekonstrukcija te tovarne omogoča racionalno uporabo oziroma varčevanje s kemikalijami in surovinami. Vse to daje kolektivu prednost, da z istimi delavci poveča vrednost skupne proizvod-
nje od 826 milijonov dinarjev letos, na 1530 milijonov v prihodnje oziroma 734 milijonov dinarjev več kot doslej. Take proizvodne zmogljivosti bo imelo podjetje že v prihodnjih letih. Seveda so uspehi precej odvisni od redaie dobave kož Ln od uvoza potrebnih surovin.
Vzporedno z rekonstrukcijo tovarne pa se je seveda spremenil tudi proizvodni postopek. Delavci, ki so bili prej vešči in spretni na 6vojih delovnih mestih, so ob novih strojih postali novinci. Nastale so mnoge kadrovske težave. Zato že več let nenehno usposabljajo strokovni kader in tudi sedaj štipendirajo 5 tehnikov. Res je, da 6e je z rekonstrukcijo tovarne zelo dvignilo razpoloženje delavcev, ki vidijo v prihodnosti možnost večje produktivnosti in s tem ^i\di večjih prejemkov. Kot predvideva predlog, bodo v sklad skupne porabe namesto okroglo 20 milijonov dinarjev, kolikor so Mvajali doslej, v prihodnje lahko dodelili kar 50 do 60 milijonov dinarjev. To pa je vsekakor optimistična perspektiva. -I. c.
Anton Šolar, upravnik podjetja, je v uvodnem govoru med drugim govoril o prometu v trgovinah, ki se iz leta v leto veča. Trgovsko podjetje Zeleznina v Radovljici, ki je bilo ustanovljeno pred desetimi leti, je imelo v letu 1951. le 22 milijonov prometa, v letu 195'), pa že 172 milijonov. Letos pa bo promet v primerjavi s preteklim letom še za približno 30 % presežen. Glede na velik porast prometa, stari neekonomični lokali niso več ustrezali današnjemu razvoju trgovine. Kolektiv se je nato odločil za gradnjo novih trgovskih lokalov, ki stoje 6redi mesta in mu dajejo lepši izgled. V novozgrajeni stavbi so trije lokali v velikosti po 50 kvadratnih metrov z ustreznimi skladišči, upravnimi prostori in družinskim stanovanjem. V prvem lokalu bodo prodajali samo želez-nino, v drugem električni material in športne artikle, v tretjem pa steklo, porcelan in ostale gospodinjske potrebščine. V starih lokalih bodo prodajali v enem barve in lake ter ostale kemikalije, v drugem pa usnje z vsemi čevljarskimi in sedlarskimi potrebščinami.
V okviru finančnih zmogljivosti naj bi tudi ostala trgovska podjetja v radovljiški občini posnemala Zeleznino v Radovljici, s čimer bi še povečali zadovoljstvo Radovljičanov in okoličanov.
Seminar o nagrajevznju po učinku
Kranj, 16. avgusta
Danes se je v Tekstilni šoli v Kranju pričel seminar o nagrajevanju po delovnem učinku za podružnico Narodne banke Slovenije, ki bo trajal štiri dni. Seminarja se udeležujejo v prvi vrsti direktorji podružnic Narodne banke in uslužbenci, ki bodo uvajali nagrajevanje po učinku. Seminar je otvoril generalni direktor centrale Narodne banke LRS v Ljubljani, Niko Kavčič.
rrosI;»vo 7.Vlrtnice Bombaž e predilnice in tkalnico v TrttfČtt, ki sodi med prve tovarniške objekte na Gorenjskem, so se za ele že 31. julija s tekmovanjem gasilskih enot tekstilne industrije Slovenije. Športna tekmov inja, na kater h sodeluj-jo tekstilni delavci iz Varaždina, Duge Rele in iz drugih krajev, se vrslijo ves ta (eden. Osrednje sve'ćinosti pa bodo v soboto, 20. av-Ku .ta. Ze v petek zvečer bo sla noslna akademija v Cankarjrvem domu, na kateri bodo podelili l <> ebne nagrade starejšim in z slu/nejsim delavcem. V soboto bo poseben sprejem pionirjev, npol.o jent ev ter gostov, ki so povabi jeni iz vseli večjih kolektivov tekstilne industrije Jugoslavije in celo i/ Sovjetske zveze, Madžarsko, 1'o'jske in Italije V s<;boto dopoldne bo svoan.i seja delavskega sve! i, komemoracija pred spomenikom padlih žrtev za svobodo iz BPT in slavnostno zboiovanje kolektiva. Sledil bo množičen ogled tovarne. 7ve*cr bo praznično razpo-losenjs te ,i kolektiva, s katerim je življenjsko povezan malone ves Tržič in njegova okolica, dopolnil še ognjemet z bližnjih hribov. Foto: M. Šimenc
S C2clft/e vebti
Jesenice, 16. avgusta — °rl
Jelenu na Jesenicah se je danes dopoldne začela seja Občinskega ljudskega odbora Jesenice. Na dnevnem redu so razni problemi komunalne in gradbene dejavnosti ter razprava o investicijah. V času, ko to poročamo, seja še traja. Podrobneje bomo poročali o seji v naslednji številki našega lista.
Beograd, 16. avgusta — V založbi beograjskega časopisa založniškega podjetja »Kultura« je izšla razprava tovariša Edvarda Kardelja »Socializem in vojna« z njegovimi pogledi na kitajsko kritiko politike sožitja. Knjiga obsega 240 strani
BEOGRAD, 16. avgusta -Na IV. mednarodnem tehničnem sejmu od 23. avgusta do 2. septembra v Beogradu bo sodelovalo 1129 razstavljavcev, od tega 709 tujih podjetij iz 25 držav.
PO SVETU NIKOZIJA, 16. avgusta -Davi takoj po polno-i so v Niko-ziji slovesno razglasili cipersko republiko. To^no po 82 letih in dveh mesecih britanske vladavine, je tretji največji otok v Sredozemskem morju postal neodvisen. Ta dogodek so naznanili s streli iz 21 topov. Formalne slovesnosti so bile v zgradbi parlamenta. Tu so podpisali tudi dokument o neodvisnosti. Pri tem so bili navzoei predstavniki ciperškega predstavniškega doma, ugledni zastopniki grške in turške skupnosti na otoku in člani diplomatskega zbora.
	12 NAIIN KftAJIV	SREDA. 17. avraata &
		
Dopis iz Črne gore
Pfiina analna
r
Kolašin, avgusta
V tukajšnjem garnizonu nas je precej Slovencev, prevladujemo pa največ Gonenjci, ki z velikim veseljem prebiramo tudi >+Glas Gorenjske«. Vsa tukajšnja okolica močno spominja na našo ožjo domovino. To so visoke gore, veliki gozdovi, kjer še ni pela sekira in kjer še vedno gospodarijo medvedi, volkovi in risi. Med gozdovi pa leže mala jezerfe, zlasti Biogradsko je pravi biser. Vsa okolica Kolašina in •eveda tudi mesto samo imata idealne pogoje za razvoj zimskega in letnega turizma. Seveda tudi hotelov ne manjka v tem črnogorskem mestecu.
No, sedaj pa k stvari. 3. avgusta je naveza, sestavljena iz raz-vodnika Metoda Humra, člana alpinističnega odseka iz Kamnika, vojaka Janeza Kristana, doma z Bleda in vodnika Pernuša Vladimira, člana Planinskega društva iz Tržiča prvič preplezala severno steno 2256 metrov visokega vrha, imenovanega Babin zob. Višina stene znaša nekaj nad 500 metrov in po strmini prav nič ne zaostaja za triglavsko severno steno.
Plezanje je bilo zelo naporno in smo v steni ostali polnih 6 ur. Na najtežjem mestu, to je
previs med 4. in 5. težavnostno stopnjo, smo pustili dva klina, ki naj »zanamcem« omogočita lažji dostop, obenem pa tudi pričata, da si nismo vzpona le izmislili. Stena je povsod zelo krhka, ima prepade, globoke do 200 metrov, po grapah pa je še vse polno snega. Ob 6. uri zvečer smo vendarle stopili na vrh Ba-binega zoba, ki je bil tako ozek, da smo se komaj mogli usesti. Podali smo si roke in čez pet minut po drugi strani odšli t dolino.
Naše zadovoljstvo je predvsem v tem, da v severni steni gore Babin zob, visoke 2256 metrov, daleč od Slovenije, v daljni Crni gori obstaja odslej tudi »Gorenjska smer«.
Vladimir Pernuš
NAŠ RAZGOVOR
99
%%m presenečen
ff
BOH
v.
V ponedeljek, 15. avgusta, je odpotovala iz Jugoslavije skupina 18 mladincev in mladink v Egipt, kjer bo sodelovala v mednarodni mladinski delovni brigadi. S to skupino sta odšla v Egipt tudi dva Slovenca, in sicer eden iz Maribora, drugi pa je Janez Iv-nik, doma iz Tržiča.
Tik pred odhodom se je tovariš Ivnik oglasil v našem uredništvu in je v ostalem povedal še tole:
»V Egiptu bomo po vsej verjetnosti delali pri izgradnji Asuanskega jezu.«
»Zanima nas, kako da so določili prav vas za to mednarodno brigado?«
»Ta sklep je sprejel Cen-
tralni komite LMS v Ljubljani, prav gotovo zaradi tega, m ker sem že več let komandant okrajnega   štaba mladinskih delovnih brigad.«
»Kdaj ste prvič sodelovali na mladinski delovni akciji?«
»Prvič sem bil na mladinski delovni akciji kot namestnik komandanta pri gradnji avtomobilske ceste leta 1957, od Zagreba do Ljubljane. Še prej sem sodeloval tudi na lokalni mladinski delovni akciji v Istri.«
»Kaj ste po poklicu?« »Pleskar in sem zaposlen v Bombažni predilnici v Tržiču.«
»Ali ste potem še kdaj sodelovali na mladinskih delovnih akcijah?«
Da, lani prav tako na avtomobilski cesti, kjer sem bil namestnik komandanta naselja.«
»Kaj pa pohvale?«
»Doslej sem bil že dvakrat udarnik.«
»Kakšen namen ima ta mednarodna brigada?«
»Glavna naloga te delovne akcije je predvsem, da se spoznamo z mladino drugih držav in da z njo navežem« še bolj tesne prijateljske stike.«
»In kako ste sprejeli vest, da ste dobili potni list z* Egipt?«
»Bil sem presenečen in kar nisem verjel. Vesel sem, da bom spoznal tudi kraje izven Jugoslavije, saj grem sedaj prvič v inozemstvo. Se bolj sem vesel tega, ker je t« zame veliko priznanje.«
M. Z
J
Do
Molorizsclia na Llnteliu
TUDI V SKOFJI LOKI CREDINSKI PAŠNIK
Skofja Loka
Kmetijsko posestvo Skofja Loka bo na večjem kompleksu V začetnem delu Poljanske doline uredilo čredinski pašnik, ki bo pomenil nadaljni korak v razvoju živinoreje na posestvu. Pašnik bo zelo moderno urejen. Načrte zanj že imajo.
Na posestvu v Loki sploh posvečajo veliko pozornost živinoreji. Zdaj imajo okoli 250 glav goveje živine, predvidevajo pa, da jih bodo čez nekaj let, ko bo narejen še en hlev in urejen čredinski pašnik, redili okoli 400. Dva hleva imajo lepo urejena, tretjega, ki bo kombiniran s 6e-liikom, pa zdaj gradijo.
Skofja Loka
Pridelki žit, predvsem pšenice, so bili v škofjeloški občini letos zelo dobri (na Kmetijskem posestvu Skofja Loka povprečno 36 stotov na hektar), zlasti pri italijanskih pšenicah. Tako dobre pridelke pa so dosegli le na posestvu in nekateri privatni proizvajalci t kooperaciji z zadrugo, ker so tu gnojili in obdelovali po vseh modernih agrotehničnih predpisih. Na ostalih površinah so bili pridelki slabši. Koliko k boljšemu pridelku lah-
ko prispeva prav dobro gnojenje in obdelava, je dokaz nekaj manj kot en hektar velika parcela kmetijskega posestva, kjer so zabeležili hektarski donos celo 50 stotov na hektar.
In kako kaže krompir? Upravnik Kmetijske zadruge Trata, Stane Potočnik pravi, da zgodnji krompir, ki ga prav v teh dneh orjejo, še nikdar ni tako dobro obrodil kot letos. Tudi pri poznem krompirju (merkurju) pričakujejo dober pridelek, vendar ne tak, kot pri zgodnjem.
Na Kmetijskem posestvu v Loki imajo letos s krompirjem posejanih 22 hektarov, od tega 2 hektara zgodnjega, ki so ga že zorali. Pridelek je bil dober. Menijo, da je k temu precej prispevalo pravočasno in zadostno škropljenje proti koloradskemu hrošču in plesni.
Težave s stroji
velika skoda zaradi strele
V petek zvečer, med hujšo nevihto, je udarila strela v hlev Janeza S tirna iz Zaloga pri Cerkljah. Strela je Štirnu zadejala veliko škodo, saj je ubila konja in tri goveda.
Skofja Loka — Zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč določa, da morajo občinski ljudski odbori za vsako zemljišče in za vsako kulturo izdati poseben odlok o tako imenovanem agromimmumu, ki vsebuje rezultate analize o sestavi tal in določa, kako je na posameznih površinah in za posamezne kulture treba gnojiti in obdelovati. S takim odlokom, ki seveda za-
-VI VPRAŠUJETE - HI CD6MRJ HO-
Popravilo stanovanjske hiše
Bralka K. L. iz Kranja vprašuje, če so možnosti, da denar, ki ga odvaja od stanarine in se steka v poseben fond, uporabi za popravilo hiše.
Odgovor:
Za odgovor smo naprosili tovariša Kuralta, šefa odseka za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj.
Lastniki stanovanjskih hiš, ki oddajajo stanovanje, morajo odvajati ustrezen odstotek stanarine (v občini Kranj znaša ta odstotek 25 %) vse dotlej, da se nabere na tekočem računu v banki znesek, ki ustreza skupnemu znesku dveletne stanarine. Ker je za to potrebna daljša doba, banka za zdaj še nima navodil za izplačevanje.
Ce so popravila pri najemniku tako nujna, da bi bila sicer ogrožena zdravje ali varnost stanovalcev in to ugotovi možnost, da se denar izplača pred potekom predpisane;* roka. V tej zadevi se obrnite na odsek za komunalne zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Kranj.
hteva temeljite priprave, se potem na določenem področju začne izvajati nedavno sprejet zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč-
V škofjeloški občini so tak odlok nameravali sprejeti že letos, vendar so na nedavnem sestanku s predstavniki kmetijskih zadrug ugotovili, da za to letos ni pogojev, ker povsod še ni ugotovljena sestava tal, težave pa so tudi z umetnimi gnojili in predvsem s stroji, ki jih imajo zadruge premalo. To vprašanje bodo temeljito proučili in pripravili vse potrebno za sprejem odloka o agromi-nimumu za prihodnje leto. Menijo namreč, da je bolj pametno počakati leto dni, kot pa sprejeti odlok, ki pa ga potem zaradi objektivnih pogojev ne bi mogli izvajati.
OBRAT ZA NAVIJANJE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO V SORICI Železniki, 14. avgusta V teh dneh (sredi avgusta) bo pričel z redno proizvodnjo obrat za navijanje elementov za avtomatizacijo v Soriel v Selški dolini, ki ga je podjetje NIKO Železniki ustanovilo že pred približno pol leta. — Ljudje, v glavnem domačini, ki so se doslej ukvarjali s klekljanjem. so za to delo kot nalašč primerni, saj zahteva navijanje elementov za avtomatizacijo, ki je skoraj izključno roimo delo, navajene ln gibčne prste. V obratu je zdaj zaposlenih 20 ljudi. Trg za te izdelke je neomejen.
v Beljaku so izročili prometu
Vsi vemo, da dobiva motoriza-cija v naših krajih vedno širši razmah in da je na naših cestah iz dneva v dan več motornih vozil. Letošnje motorne dirke na Ljubelju pa so to samo še potrdile. To nam najbolj določno povedo naslednje številke, posebno, če jih primerjamo s številkami v lanskem letu. Na parkirnem prostoru so v nedeljo, 14. avgusta, na dan VIII. mednarodnih avtomobilskih in motociklističnih gorskih dirk na Ljubelju, zabeležili okrog 1200 avtomobilov, medtem, ko jih je lani parkiralo le 700, 300 tovornjakov in avtobusov — teh je bilo lani samo 89, in 1500 motorjev. Število le-teh se je zlasti močno povečalo, saj jih je bilo lani »le« 887. Razen tega je na parkirnem prostoru stalo tudi 800 koles. Kljub temu, da so pričakovali organizatorji povečan promet in zato pripravili tudi zadostne nar1^-"* nro-store, tako visokega obiska vsekakor niso prieakovah.
Promet je potekal brezhibno in ni bilo nobenih nesreč. Tudi
PRILOŽNOSTNI POSTNI ZIG
V. JUBILEJNI ZLET ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE
Lesce
Za deseto obletnico Zveze tabornikov Slovenije je izvršni odbor pripravil od 14. do 21. avgusta V. jubilejni zlet Zveze tabornikov Slovenije v Lescah ob Sobčevem bajerju. Na predlog izvršnega odbora ZTS, je poštna uprava odobrila poseben priložnostni žig, ki ga bo uporabljala ekspozitura pošte Lesce v taborišču tabornikov od 14. do 21. avgusta.
pri Križah, kjer se je ^'icb!^.
poln ljudi,' zaletel v" železni*^ zapornice, ni bilo nobenih P°* dic. j
Naj povemo še to, da fl° organizaciji pomagali številni * žičani, saj so prenočili 380 t movalcev. To je prav gotov« . lika številka, če vemo, da Ti* razpolaga le a 17 hotelskimi * tišči. _
sistem %
izobraŽevanja v ni*1 v Železnikih
Železniki ^ V tovarni -Niko« ?*kzni»n letos pričeli s sistematičnim braževanjem svojega kadra-Ustanovili  so kadrovsko-soc1 , red*1
ni sektor, ki se bo, kot Pr<
devajo, sčasoma močno ra^ saj so potrebe po stI^oV^j izpopolnjevanju Iz dneva ▼ °^ večje. «
Skozi  Izobraževalni cent«" Niku je šlo že 32 ljudi, ki «° tu na novo zaposlili. Za v* skupino 16 ljudi ao trajal minarjd po tri dni, govorili^ so o delovni disciplini, o n1^^ sko-tehnični zaščiti, o delavk £ samoupravljanju, o mcdseboJ1^ odnosih, o varčevanju !'*~*J-t. vedli so tudi že poseben nar za težaške delavce za °c°^ jarno.
Beljak — Ob precejšnji udeležbi prebivalstva iz vseh krajev na Koroškem so preteklo soboto slovesno izročili novi beljaški most svojemu namenu. Sluvnost je bila v vzdušju začetka tradicionalnih beljaških slavnosti ter v znamenju
1
L. K. Tržič
Vprašanje — Na stanovanju Imate podstanovalca, ki je vzel k sebi osebo, vi pa se s tem ne strinjate.
Odgovor — V skladu s točko 3 člena 157. Zakona o stanova ni-skih razmerjih (Uradni list FLIU, .št. 16/5») podstanovali-c nima pravice, dati komu drugemu v uporabo stanovanjske prostore.
F. J. Skofja Loka
Vprašanje — Zanima vas aH dedujete po sinu vse premoženje, ker le-ta ni imel otrok — ostala pa je njegova žena.
Odgovor — V skladu s 13. členom Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) ste upravi-
PODALJSANJE AKCIJE Kranj — Na prometnem odseku oddelka HI notranje zadeve pri OLO Kranj so nam te dni sporočili, da bodo akcijo za vzgojo šoferjev motornih vozil in mopedistov podaljšali Se za dva meseca, in to predvsem zaradi letnih dopustov. -*n
čeni, da dedujete polovico zapuščinskega  premoženja, ostalo polovico pa njegova žena. B. V. Kranj
Vprašanje — Zaradi visokošolskega študija nameravate zaprositi za odložitev odsluženja vojaškega roka. Zanima vas, do katerega leta je to možno.
Odgovor — V skladu s 74. členom točke 2. Zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30/55) se vam lahko odloži vojaški mk do konca Šolanja, toda najdalj do 27. leta starosti.
O. J. Tržič
Vprašanje — Sprejemate Stipendijo, radi bi .spremenili študij in se dajalec štipendije s tem strinja. Zanima vas ali je to možno.
Odgovor — V skladu z Zakonom o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) lahko spremenite študij, Če se s tem strinja dajalec štipendijo.
Z. B. Radovljica
Vprašanje — Stranka, ki jo imate na stanovanju namerava zamenjati stanovanje s stranko, s katero se pa vi ne strinjate.
Odgovor — V skladu s točko 2.
člen 35. Zakona o stanovanjskih ratzmorjih (Uradni list FLRJ, št. i " :, i) ie mora z zamenjavo strinjati stanodajalec (lastnik).
D. V. Skofja Loka
Vprašanje — Na poti iz službenega kraja domov ste se ponesrečili. Zanima vas, ali se poškodba smatra kot nesreča pri delu.
Odgovor — V skladu s točko 1. Člena 45. Zakona o invalidskem 7.1 varovan ju (Uradni list FLRJ, št. 4')/58) se poškodiba na redni poti od stanovanja do delovnega mosta smatra za nesrečo pri delu.
K. V. Kranj
Vprašanje — Živite na kmečkim p<xse«tvu pri starših. — Za svoje delo niste do sedaj prejemali plačila Zanima vas ali Imate po smrti staršev zahtevati vt-čji dele* pri zapuščini kot ostali bratje.
Odgovor — V skladu s 37. členom Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) so zapustnikovi potomci, ki so živeli z za-orst.nikom in so mu s svojim trudom pomagali pri pridobivanju imetja pravico, da se jim '.a del izloči iz zapuščine.
900-letnice rojsitva beljaškega mesta.
Beljaški most je bil eden izmed najpomembnejših v deželi. — Po zgodovinskih virih iz leta 1878 je veljal kot najstarejši most na Koroškem. Ta most sedaj popil-noma ustreza prometnim zahtevam današnjega časa, preko katerega bodo lahko neovirano vozile kolone motornih vozil.
Belaške slavnosti, ali kot jih imenujejo »beljaški sejem* so odprli z veličastno povorko, ki fO je gledala desettisočglava množica. Pod geslom »mesto praznuje rojstni dan* so v povorki gledalcem prikazali razgibano zgodovino beljaškega mesta, hkrati pa se je po ulicah pomikala tudi močno zastopana parada folklornih skupin.
PRAZNOVANJE KRAJEVNIH PRAZNI*0'
Kranj - Od leta 1953 JjJjJ so domala vsi občinski ^ ski   odbori   na   Gorenj«*. _
let*
bival*! 09*
pričeli a praznovanjem * skih praznikov. Toda V* iy. 1956. ko so se male o**'1 združile, so potem pre v bivših občinah pra*«'- a, krajevne praznike. Tod« nje čase se pojavljajo Pr " f rl, da se krajevnih pr»zn,*ej izogibljejo In jih spi«* % ne praznujejo (Mavčiče ^ leti, Naklo 1 leto Ud.)- ■Jjj, nja smo, da je tako • ,t(|*> nepravilno. Nekatere P \fr ln  družbene •rt«0'** -
Priložnostni poštni žig t obliki trikotnika kaže pogled skozi sotorska vrata na taborišče — ►i-Sobčev bajer« Zveze tabornikov Slovenije v Lescah.     O. M.
predvsem pa Zveza borC* ' jj bile vsaj enkrat na leta. ob krajevnem prazniku *• %. ne in so tako razgibale * beno, politično ln BpertD* fl ljenje v svojem kraju- ^y bo opustilo praznovaaje a jevnlh praznikov, pote"1 j« te razgibanosti ne bo ve*L#« teh razlogov In tudi i* ^r ralno-polillčnih rledlšČ nf ^ že  opuščati   prazno**0*'ff> predstavljajo vsak rafiC ^ nlk naše revolucije.
S sodišča
DAVČNA UTAJA
M. K., F. O. in V. K., doma iz okolice Kranja, so se zagovarjali pred sodiščem zaradi davčno utajitve. M. K. in F. G. sta se jeseni 1957. leta dogovorila, da bo F. G. pripeljal iz Trsta zn M. K. osobni avto, vreden 400.000 dinarjev. Ta je tudi M. K. svetoval, da mora dobiti pri pristojnem ObLO potrdilo, dn mu ta avto kot darilo ixxšilja iz Italije sestrična njegove žene. Razen pa mu je priskrbel tudi Irifjno darilno pismo na ime njegove žene. Ko Je avto prišel lz Itaiije, Je V. K. v prošnji carinarnici lažno navedla, da ga ji pošilja kot darilo njena sestrična. Na ta način k ta se M. K. ln V. K. i /<> ; n i la plačilu proiiii-lni'-ga davka v višini i:W3.019 dinar-
jev. Sodiščo je vse obdoJ Aenr <• spoznalo za krive ter jih obsodilo na denarne ka/.ni, in r;ic< t M. K in F. G. vsakega na 30.000 dinarjev, V. K. pa na 25 tisoč dinarjev.
KAZEN ZA PRETEP
K. (J. domu lz okolice Ptuja se je zagovarjal pred sod iščem zaradi kaznivega dejanja, In sicer zaradi prizadejanja telesne poškodbe. SI. jannnrja Je bil v večernih urah pri d gostiščem na Smarjetni noti. Tam je s steklenico — buteljko — udaril po levi roki A. T., ker ga Je ta prej Izzival top mu s tem prizadejal na levi roki večjo oteklino. Obdolženec se je zagovarjal, da je bil vinjen. Sodišče ga Je spoznalo za krivega ter ga Je obsodilo
p0
zaradi napada na A. T. D***'p*
za dobo dveh l«-t, razen l*» -ti bo moral plačati 5466 dl»*
bo stroškov
SUMLJIVA »ZNANKA" ^
M. S. doma iz okolice Tr**" »
Je 5. marca letos zab*Sh|*' n-Skim znancem po kranjs* # stilnih. Nenadoma je A* ca pustila, ta pa j<> u*°*°Vj,<J*' mu je medtem zmanjkalo \^e.
naroke ,:' r»'K)      1 "'^oi*
Za tatvino je takoj c*U«n« j^gf i ko. Ta je na SOdišČU
to priznala svoje dejanje.
ItevajoC, dn Je bila <,lHi°'v.<1ii*' zaradd tatvine prrdka'/n ^ Jo je sodišče obsodilo ";l *l xfl
.sivo   /a.jH.ra,   |>r iv   tako V'^
motala oškodovancu v°vrtl
tl4»oč 500 dinarjev.
GORENJSKE
SftEDA, 17. avgusta 1MI
aiHA klinas 4
ŽARA S PEPELOM
s« zaupali pctokolonašem kakor komunistom, zakaj med •nlastniki samimi so bili petokolonaši in izdajalci. Zato ni čudno, *e jf Jugoslavija tako sramotno propadla. Toda komunisti niso kopali. Ce so se skoro vsi bivši oblastniki vdinjali zavojevalcem, •* komunisti že od prvega dne pripravljali odpor. Ali ni Jože Gregorčič Je dan po okupaciji pozval k sodelovanju pri odporu Nekatere javne delavce drugih strank in skupin, ki se s fašistično °kupacijo niso sprijaznili? Ali se niso komunisti na sestanku na Slamnikih nad Bohinjsko Belo pogovarjali o odporu proti zavojevalcem? Bilo je menda isti dan, ko so Italijani zapuščali Gorenjsko in so jo zasedali Nemci. Ali se niso o odporu menili tudi ** tajnem prvomajskem zborovanju pri Koniču na Javorniku? Na zborovanju, ki sta se ga udeležila tudi s Slavkom? Ali se niso Priprave na odpor nadaljevale skozi ves maj? Ali niso na junijih sestankih celic razpravljali o odporu že jasneje? Ali ni "olde, načelnik celice, govoril, da je treba nadaljevati z zbiranjem orožja? Ali nI rekel, da se čas vstaje naglo približuje ™ da bo signal zanjo napad Nemčije na Sovjetsko zvezo? Naj Je ta napoved zdela še tako neverjetna, se je tisto junijsko *jedeij0 uresničila. Zato je razumela Slavka, kaj ji je hotel povedati, ko je rekel, da je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo ...
~ v ilegalo moram, — ga sliši. Besede izgovarja s srbskim °*B*«8om, čeprav se trudi, da bi govoril slovensko.
Slavko je Srb. Pred sedmimi leti je prišel na Jesenice in se **Poslil kot frizer pri nekem frizerskem mojstru, ki se mu ni tJ«bilo opravljati svoje obrti. Kasneje je odprl svoj salon. Spoznala ga je v Delavskem domu. Večkrat je zahajal tja in posedal T bifejUi kjer je bila natakarica. Oba sta bila komunista. Sprva vedela, da je tudi on. Samo slutila je, ko je organiziral brivce Pomočnike In vajence v strokovno organizacijo. Ze spočetka
ji
Je ngajal. Ni bil samo lep s svojimi kodri, v katere je tako
f*da s©gai3< Tudi srce je imel. Zanjo najboljše na svetu. Poročila ' s« z njim že prej, a so jo zaprli. Razkrili so javki. Njeno in jj**ohlo. Neki slabič ju je izdal, ko so ga zajeli na poti v inozemstvo.  Razkril  je obe  javki in izdal komuniste,  ki jih je Poznal. Tako so zaprli njo in MicI, potem Toneta Cufarja, Ivana *deja jn Franca Benedičiča... Sedem mesecev so bili zaprti Ljubljani, ne da bi prišli pred sodišče. Protestirali so z gla-s0Vn* stavko, a s« dosegli samo to, da so jih poslali v Beograd.
eJe Po osmih mesecih je bila razprava. Potem se je vrnila in ^e Poročila s Slavkom. Cez štiri leta je Hitler napadel Jugoslavijo, vitem je prišla tista junijska nedelja ... *" V ilegalo moram, — sliši možev glas.
— V ilegalo? — zamišljeno ponavlja za njim,
— Da.
— Kam? — bi rada vedela. Slavko skomigne z rameni.
*~ In jaz? — vpraša ln se začne naglo oblačiti. M J- Najbrž boš morala za menoj. Obveščena bol, — ne vo, kaj w * odgovoril.
ie
Odšla
je v kuhinjo In nagla pripravila zajtrk. Potem mu
napolnila nahrbtnik. Slavko je v naglici molče pozajtrkoval. Zdaj stoji pred njo teden v trpežno športno obleko. Brez besed ji stiska roko, °kler je tesno ne objame. Njena roka se zagrebe t njegove CBtfre' tel° ^e rahl° usločila In se tesno prlvija k njemu. Čuti ga, ^'i vsega. Obe srci močno utripata. Dolg poljub...
— Morda bo vojne kmalu konee, — jI zatrjuje ln se poslavlja. Tudi ona misli tako; Rusija bo zmlela Nemčijo ...
I Iz2a zaves ga opazuje. Gleda za njim, kako gre oprtan z nahrbtnikom po ulici, kakor da bi se odpravljal na vesel izlet ov- e' ^ -JUDečim pogledom ga spremlja, dokler ne izgine za ^ l°kom v kratki ulici brez hiš, zarezani v breg, med vrtove. srhUmakne se ođ okna.. Se strmi t smer, kamor je zavil. V ml-
10 ea spremlja ▼ breg. . "1 Pravkar bo prečkal progo, — si misli... In potem bo jgmii me(j m>vjmj( komaj pred leti zgrajenimi In prlstradanlmi ^ avskhni hišicami, belo in tako brezskrbno se blestečlmi v ju-.^^oi junijskem soncu ... Kam neki bo zavil? Bo šel mimo ^*ktričnega transformatorja med hiše pod Kalvarljo ali pa se ,    zameril v ulico  za progo  proti Javorniku in so nazadnje
*S«bil v gozdove onstran Jclenkamna ... 1^ ~" Zakaj mi nI povedal? — jo gloda vtpraSanJe in otožnost, ki \     Slavkovem odhodu zajela, se v njej vedno bolj razrašča. Se dolgo, zelo dolgo stoji ob oknu In ugiba, kam je odšel.
Obveščena boš, — jI odgovarjajo v srcu njegove besede. Ne misli na zajtrk, dasi ga je pripravila tudi zase. Nedotak-kafc1 ^ °a miz' T kuhinji. Nobene lakote ne čuti. Stoji ob oknu, Qr da se ne more odtrgati od njega, in gleda na pobočja, ^ra-Ha s smrekovimi In bukovimi gozdovi, v hribe, prelivajoče tleh* t<,pnm' zelenimi barvami t brezoblačno slnjino junijskega T1*- Sele trkanje na kuhinjska vrata jo odtrga od okna. Spomni •dSef* S° vratB neza*Jenjcna.  NI jih zaklenila,   ko Je Slavko
r   Ko vstopi v kuhinjo, rahlo vztrepeta; na pragu Je stal Nemeo ^•^■^•Pevskl uniformi. Pozna ga. Sef gestapa Je; nekajkrat so * bril v Slavkovem salonu.
r dvoril bi rad z gospodom, — pravi gestapovce, ne da bi ravil.
.    - Zal ga nI doma, — pravi mirno. CudI se sama sebi, odkod
'Je ta mir. Dobro ve, zakaj je gestapovce prišel.
~~ Ga nI doma? — se čudi gestapevec In mrščl čelo.
"~ Ne. Na Izlet Je Sel. V planine, — pravi In brez vznemirja prenaša ostri, vrtajoči gestapovčov pogled, lil r~ ^a iz,°t? In prav danea? — de gestapovce z rahlo pot meh-WW> Prizvokom.
Angeia dobro razume ta prizvok, a se dela, kot da ga nI ***nela.
*»In !w !Sfr<lrl'a Je. Lep dan ln mož je prost. Naj «e nadiha plavim        Era**» **J Je Tes teden doma, — pravi o tako nesumljl-
tlSSOm, da spravi gestapovca v zadrego. Ut ~" *n kaj hI radi od mojega moža? — pravi naposled In niti "**nlaUl d« hI jo mogel gestapovce aretirati namesto Slavka. N      Pravzaprav nič, — se gestapovce ne Izda, zakaj Je prišel. ™*mo strlgel bi SO rad. Kdaj se gospod soprog vrne?
— Ne vem. Morda šele Jutri? Tudi jutri je prost, — Je rekla.
iw_7 Zahaja vas mož večkrat ▼ planine? — de, kakor da bi jo ^liial.
T" D». - pritrdi.
^Jen mirni govor spravlja gestapovca v vedno večjo zadrego.
k|        M verjel, da Je mož šel res samo na izlet, če bi jih, tistih,
J]" Je iskal, danes ne šlo ie toliko. {j0 ~* Cudfio, — reče zato s poudarkom, — danes jih je z Jeseni«
mnogo v planine.. . e^jj" Nič čudnega, — mu seže ▼ besedo ... — Lep dan Jo In
- Ii
mora biti v hribih
zakaj niste lil vi z možem? — bi rad zvedeL *" Ne počutim se dobro, — de In skuša napraviti bolan obraz. na   'rst:M>ovee se s kotički ust komaj vidno posmehne, potem
_^ j&OTe več vzdržali, s nima odhod vašega moža v hribe zveze ■ čim drugim?
J-11*« naravnost ln jo ostro pogleda.
M^ini lu'^'- ~ vadrll Angela njegov sokolji pogled. ■I !j0*:o'*0 *• novim položajnu na vzhodu? k»i , Np razumem vas, — mu seže v besedo, kakor da ne ve, J'Jjapovee misli.
Ne razumete? Potem ste menda edini, ki le ne veste, da f***tti i        R Sovjetsko zvezo. Komunisti so se tega prav gotovo
^ntMs'i" 'mr"        m°* °Pravka ■ to vojno ln s ko-
" vaš moft je bil, aakor ml Je mano. komunist!
KULTURNI RAZGLEDI
V CIK-CAKU NA 4800 METROV Na progi LIma—Oroya nI prostora za ovinke. Rešitev so našli v nenavadnem, tako imenovanem »svvitchbacks« postopku, po katerem hrope vlak v cik-eaku tesno ob navpičnih stenah navzgor,
vse do višine 4800 metrov
Po nekaterih podatkih živi V Benečiji približno 32.000 Slovencev v strnjenih naseljih. D-eset občin je z izrazitim slovenskim življem, medtem ko so Slovenci v drugih šestih občinah pomešani a prebivalci italijansko ozL-
ZA PROUČEVANJE VENERE Cornelllka univerza v ZDA gradi v Portonku veliko radarsko napravo, s katero menijo proučevati predvsem električne pojave v atmosferi Venere. Mimo tega pa bo naprava služila tudi za opazovanje Sonca, Lune, Marsa m Jupitra.
~SAMOS, 5* S SAMONOSNO KAROSERIJO
Na letošnji razstavi avtomobilov in motornih vozil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo lahko videli prototip avtobusa s samonosno karoserijo, ki ga je izdelala skop«ka tovar~ na »11. Oktober«.
ODKRITJE
RASTLINSKEGA ENCIMA Encimi so organski katalizatorji, ki urejujejo potek biokemičnih procesov t živem organizmu.
Sodelavci PolJedelsVega raziskovalnega centra v Marjdandu ZDA, so nedavno tega odkrili nov rastlinski encim, ki je občutljiv na svetlobo in določa rast rastlin.
Za vse vrste goriva
Britanska tovarna Rolls Royc^ je izdelala prototip avtomobilskega motorja, ki za pogon lahko uporablja navadni bencinski visoko oktanski bencin, naftna olja ali nafto. Motor menijo začeti izdelovati serijsko. Konstrukcijske podrobnosti niso znane. Od podatkov pa so sporočili le to, da je motor 4-cilindrski ln da razvije hitrost IGO km na uro.
30« POTNIKOV
NA ZRAČNI BLAZINI
Poročajo, da pripravljajo britanski konstruktorji podrobne načrte za »deteči krožnik«, ki bo tako kot znani »SR-N1« letel nizko nad tlemi ali vodno gladino. Nov letalni stroj pa bo precej večji od dosedanjih prototipov takih letalnih naprav. Menda bo težak kar 100 ton in bo lahko 300 potnikov ter približno 300 ton tovora v komaj dvajsetih minutah prepeljal preko Rokav-sJfitgt: preliva. Seveda, ako bo konstrukcija uspela.
Pottnf roboti
Uprava pošte v Detroltu Je bila ponosna, ker je imela na raznih krajih mesta svoje »-govorne avtomate«, ki so mimoidočim prodajali poštne znamke. Toda kmalu Je začel ta robot grešiti. Namesto da bi pravilno vračal drobiž ln da bi se s pomočjo magnetofonskega traku zahvalil strankam, se Je začel sam s seboj razKovarJati v nerazumljivem Jeziku In »razsipati denar«. Inženirju ni uspelo odstranili napake, zato .te pošta svoje robote umaknila iz prometa.
roma nemške narodnosti. Tako živijo Slovenci v Nadiški dolini, s središčem v Tarčentu, tretja skupina pa je prav tako ločena v območju Rezije.
Značilno je, da si morajo tamkajšnji prebivalci večinoma iskati kruh izven meja. Od skupno 32.000 Slovencev jih je približno tretjino (okrog 10.000) v inozamstvu, a večina od njih ima doma svoje male, sicromne domove oziroma družine. Mnogi
od teh, zaposleni po raznih rudnikih v Belgiji, Franciji in drugod, prihajajo v rojstni kraj na letni dopust in podobno. Približno polovica teh emigrantov je sezonskih gradbenih in gozdnih delavcev. Gozdni deflavci, zlasti iz Rezije, hodijo na delo največ v sosednjo Avstrijo. Pred zimo pa se vračajo, se bavijo doma z raznimi obrtniškimi posli in težko čakajo spomladi, ko znova pridejo do rednega zaslužka.
OBISK MLADIH POLJSKIH FILMSKIH DELAVCEV PRI NAS
V Bohinju so bili dalj časa člani poljske delegacije mladih filmskih delavcev iz varšavskega kluba »Zik-Zak«, ki so vrnili obisk Zvezi prijateljev mladine Slovenije. V Bohinju so bili gostje uredništva »Mladine«. Za tem so odšli v Ljubljano, kjer so v studiju Triglav-filma v Trnovem pokazali slovenskim filmskim delavcem nekaj svojih filmov.
PEVCI OPERNEGA STUDIA NA GOLNIKU
Pred dnevi so bolnike t bolnici na Golniku obiskali mlatil pevci opernega studia in jim priredili kvaliteten operni večer, ki je zelo uspel. Poslušalci so bili izredno navdušeni, aplavz se je od arije do arije stopnjeval in je dosegel višek pri izvedbi Hayd-novega »Apotekarja«, ki je pripomogel do razpoloženja, ki je lastno le dobrim opernim predstavam. Bolniki so bili pevcem in vodstvu Opernega studia iz Ljubljane nadvse hvaležni aa-nepozabni kulturni večer.
»KRESNA NOČ« V BOHINJO
V soboto zvečer je bila ob Bohinjskem jezeru izredno uspel* prireditev »Kresna noč*, ki je zadovoljila veliko množico gledalcev. Njihovo število cenijo kar na 2000 do 3000. Ob tej priložnosti so z žarometi osvetlili cerkev pri Janezu in most, prav tako pa tudi zgornji nadstropji hotela Bellevue in obalo jezera. Na jezeru je gorel na splavu velik kres in v njegovi bližini ie odsevala peterokraka zvezda. Pri sporedu je sodeloval bohinjski pevski oktet z narodnimi pesmimi, domača bohinjska godba z domačimi vi-žami in glasbeni trio. Ves spored je trajal eno uro. Isti večer je bila tudi otvoritev velikega restavracijskega prostora pri hotebt Jezero.
vlit domačih izotopih
•j
Letošnji Julij bo našim atomskim znanstvenikom in naprednim podjetjem ostal v prijetnem spominu; kako tudi ne: v institutu »Borisa Kidriča« v Vinči so v reaktorju proizvedli prve domače radioaktivne izotope, mod prvimi izotop žvepla, znan kot radioaktivno žveplo 35, proti
sredini meseca pa so poskušali še s kobaltom 60, iridijem 192, jodom 131, zlatom 198 in s fosforjem 32. Redna proizvodnja teh radioaktivnih izotopov pa bo predvidoma stekla konec avgusta.
Ena izmed velikih ovir za hitrejše in širše uvajanje izotopov
Raketu i dvema &9t?litona
Američki tehniki so že konec lanskega leta poskušali z eno samo raketo hkrati izstreliti v vesolje dva umetna zemeljska satelita. Poskus se je takrat ponesrečil, uspel jim je letošnjega Zo. junija. Za start so tokrat porabili dvostopenjsko, 24 metrov visoko raketo »Thor Able Start«, na katero so namestili oba umetna satelita. Prvi »Tranzit II« je okrogle oblike in težak 101.151 kg, služil pa naj bi v navigacijske namene. Z njegovo pomočjo bodo ladje in letala lahko s precejšnjo natančnostjo določale koordinate svojih poti. Dru'ji sateHt Je manjši, v premeru meri 49 cm, in tehta 19,05 kilograma.
Satelit »Tranzit II« je opremljen z dvema radijskima oddajnikoma, ki oddajata signale na
TELEFOTO PO TELEFONSKI UNIJI
Na leningrajskem tehničnem Institutu so izdelali novo napravo za telefoto, ki jo lahko priključijo na sleherno telefonsko linijo. Napravo sestavljata oddajnik in sprejemnik. Stran tipkanega teksta odda naprava v 140 sekundah.
štirih frekvencah. Pogonsko električno energijo mu zagotavljajo sončne baterije. Mimo tega ima vgrajen še poseben kontrolni sistem, ki sproti meri spremembo njegove krožne poti.
S sončnimi baterijami in radijskim oddajnikom je opremljen tudi manjši satelit, ki ima obenem še naprave za merjenje in beleženje sončnega ter koz-mičnega sevanja v ionosferi.
Ameriški tehniki predvidevajo, tla bosta ob\ satelita, ki sc gib-Ijeta v višini 900 km. krožila okoli zemlje približno 50 let.
v našo industrijo, njih visoka uvozna cena, bo s tem odstranjena. Radioaktivni kobalt, eden t industriji in* medicini najbolj iskanih izotopov, so doslej proizvajali le največji svetovni atomski laboratoriji, mi pa smo ga zaradi visoke cene le malo uvažali. Z domačo proizvodnjo tega izotopa se bo naša industrijska defektoskopija — ugotavljanje napak v raznih litinah, varjenih delih in pri nekateri« drugih vrstah obdelave, lahko dosti bolj razmahnila kot doslej. V prihodnjih petih letih bo nekaj naših podjetij že sposobno z lastnimi močmi izdelati na primer kompletno kobaltovo bombo za zdravljenje rakastih novotvorb. Razen zdravljenja raka na zunanjih organih, ki ga bosta omogočila radioaktivni kobalt 0* in iridij 162, bo pri nas mogoče bolj množično zdraviti tudi raJoa na pljučih in drugih notranjih organih. To bo omogočilo tako imenovano kolonid.no radioaktivno zlato 198, ki ga bodo prav teko proizvajali v Vinči.
NEVARNOST Z LUNE
Človek še ni stopil na luno, znanstveniki pa že opozarjajo na nevarnosti, ki ga čakajo na njej. Nobelov nagrajenec dr. Lendenberg celo meni, da so proučevanja lune in nekateri poskusi astronavtov, da bi Jo osvojili, lahko za človeštvo usodni. Naprave, ki jih bodo rakete spustile na lunino povr-Mno in pozneje spel vrnile na zemljo, po mišljenju dr. Lendenberga, lahko prinesejo z lune nevarne bacile, ti pa bi na našem planetu povzročili epidemije doslej neznanih bolezni. V svoji teoriji dr. Lendenberg namreč pravi, da se pod lunino skorjo nahajajo številne vrste mikrobov, kakršnih na zemlji ne srečamo.
Pepeta iz Kamnika že nisem videl od spomladi, ko sem po kamniških trgovinah stikal za gumbi. Zadnjič pa sem ga tre**] na trgu. Držal se je kot slabo postavljen vprašaj, ki mu grozi nevarnost, da bo pravkar zbrisan. Hude skrbi sem opazil na njegovem obrazu.
»Pa te menda vendar ne nameravajo posaditi na prestol kamniškega župana?« sem ga vprašal kar naravnost, ker vem, kakšne skrbi tarejo zdaj Kamni-čanc. rNak!« je rekel Pcpc z vidnim zadovoljstvom, »temu sem sc srečno izognil, pač pa mc je doletela še bolj nehvaležna naloga«. Ker nisem vedel, kaj je po Pepetovem mnenju še bolj nehvaležno, sem čakal, da mi sam pojasni. — Takole je modroval: »Dobil sem odlok, da moram zaradi lepšega videza mesta zamenjati leseno ograjo okoli svojega vrla s cementno. Ce tega do določenega roka ne naredim, bo o&rajo uredilo mestno Komunalno podjetje na moj račun. Zdaj zaman iščem cement. Ce bom čakal na komunalo, potem še vsaj
dve leti ne bom prišel do novo ograje.«
Ko je Pepe videl, da ga debelo gledam in ne razumem njegovega modrovanja, je sam nadaljeval:
»Mestno komunalno podjetje ima še za dve leti dovolj dela brez popravljanja ograj. Preden bo odstranjena nevarnost poplav pred železniško postajo, uravnan cestni prehod na Grabnu, kjer ob deževju nastane pravcato jezero, preden bo obrežje Bistrice urejeno v park in preden bodo uredili hodnike za pešce proti Duplici bo minilo več kot dve leti!« Zaželel sem Pepetu, da mu ne bi bilo treba čakati na pomoč komunale in se poslovil.
Do prihodnjič lepo pozdravljeni! BODIC AR
map**	■i i	
G 01		
SREPA, 17. avgusta 196»
TELESNA KULTURA
Se
Reporterjev zapis po ljubeljski nedelji
zadnji pogled v arhiv
nedelje
do Ljubelja 1961.
avornik
„> boja s tujci, ki imajo mnogo bolje   rekordi in  rezultati gredo sedaj
Liubelj 1960 '— Ljubeljska ne- pripravljene stroje. Naš Leon Pin-   v arhiv in bodo čakali do prihod-
delJa z motorji in avtomobili je tar je bil letos šele šesti, lani je  njega  spopada  junakov jeklenih
pri*pd>te*'.  h! w^  loto  t. rj"i- bil v tej kategoriji prvi. Po dirki  konj — do prihodnje avgustove
večjem številu privlači  ljubitelje nam je Pintar dejal nekako tako-
avto-moto sporta. Leto za letom le: »Kaj pomaga vsa hrabrost in
hodimo na LiubeL.    Kako v>eč drznost, če pa stroj ne vleče take
nam je s svojimi dirkami je tudi kot bi moral.* Če smo primerjali
letos pokazal, čeprav je tokrat ne- vožnjo letošnjega junaka Ljubelja
koliko ponagajalo muhasto vreme. Avstrijca Prucknerja s Pintar jem,
Kljub  vsemu  je  prišlo  tudi  na sta bili po znanju vožnji povsem
Vili. mednarodno reprizo na Lju- enaki. Pintar bo zaostajal za tuj-
belj nič več in nič manj kakor 18 ci toliko časa, dokler ne bo dobil
tisoč gledalcev. la to primernega boljšega dirkal-
Letošnja naša največja motoci- nega stroja.    Res se čudimo, da
klistična in avtomobilska priredi- pristojni   organi   temu hrabremu
Ze leta in leta ugotavljamo, nih forumov je bilo sprejetih že da nimamo Slovenci zastopnika več sklepov za izboljšanje slo-v I. zvezni nogometni ligi, edi-
Mladinsko državno prvenstvo v plavanju
Kranjčani tretji
Preteklo soboto in nedeljo je 58 in Naprijed Zagreb 43 točk bilo v Vrnjački Banji mladinsko itd.
državno prvenstvo v plavanju, Rezultati pa so naslednji: ki se ga je udeležilo 180 plaval- 1500 m Peter Brinovec (T) 20:19.9; cev iz vse Jugoslavije. Moštveni 100 m pjmo Kurdžab (M) 1:00 8; prvak je postal Jadran iz Her- 200 m metuljček Terzovič (J-H) cegnovija, ki je zbral 208 točk, 2:39,7; 100 m hrbtno Cezar (J-S) za njim pa so Mladost iz Zagre- 1:10,5; mladinke 400 m prosto ba 139 točk, Triglav Kranj 113, Verzi (N-Z) 5:45,9; 100 m metulj-Jug Dubrovnik 44, Jadran Split ček Golubin 1:22 8; 200 m prsno
Maričič (M-S) 3:05,0; 4 X 100 m Mladost 4:55,6.
Ob zaključku XV. mladinskega državnega prvenstva v plavanju v Vrnjački Banji je delegat Plavalne zveze Jugoslavije izročil najboljši ekipi prvenstva Jadranu iz Hercegnovega pokal. Najuspešnejša tekmovalca prvenstva
Mladina in nogomet
venskega nogometa. Toda ti so
-•"V-,.- ,"' "•"•"»"ci«*« ynrt:ui-  y,i>iujru   urgam   lemu   nravremu ---- •-------- —— ostali v jrlavnem le na nanirin /"<     j--* T TT------
tev ;e zda, za nami. Do prihod-  fantu iz Kranja ne preskrbijo ta-  ni  predstavnik  v  drugi  zvezni osnovna nanakT   e v „„S Camdziceva (Jadran Herceg-
t i6i5lobT5tid-1 fftr kega,strrkot r imr *viugi - -    ^ -^^»^SnLr^ ^r^Tšrz^'
Ija   1961   bodo   seda)   ljubeljske  sovrstniki iz sosedne Avstrije. Kaj__„  , ,             .    . ?ai.    ' avmmm ^ranj;. rrejeia si a poseom na-
Kaj
vzpetine mirovale-  Bilanca naših  bi potem lahko pomenil naš Pin in v svetu že tako znanih gorskih  tar tudi v svetu? dirk je nadvse pozitivna, skratka
rekordna. Kdo bi si mislil, da bodo vsi rekordi razen enega porušeni! Tudi znana imena v svetu, ki so do sedaj »sedela na prestolu* ljubeljskih rekordov, so se v glavnem   zamenjala.   In končno,
Še besedo o organizaciji Le-ta je bila v rokah AMD Tržič m AMZ Slovenije odlična. Pravijo, da je bilo pri letošnji ljubeljski dirki angažiranih nič manj kot 3500 Tržičanov. Da,
ta največji
'.. 7"pti**i!  praznik motorizacije in še pose-
k,-V !'   ,-?      ,V» "f llTel!sk'? be, Tržiča, je zdaj za nami, novi občnih zborih klubov in šport dirkah tohko odličnih tekmovalcev kot letos. Prav zaradi tega ' danes   lahko  ponovno zapišemo, kot smo pred dirkami, da kaj takega Ljubelj doslej še ni doživel.
Če pogledamo na kratko še nase zastopstvo na ljubeljski dirki, potem z veseljem lahko ugotovimo, da smo tudi tu napravili lep korak dale Pojavilo se je večje število novih nadarjenih tekmovalcev. Res, da so lani in tudi prej osvojili več kot eno prvo mesto. Toda tedaj nikdar ni bilo na ljubeljskih vijugah tako močno inozemsko zastopstvo. Zlasti močni so bili letos naši sosedje Avstrijci. Tudi letošnje dirke so pokazale, da samo s pogumom in drznostjo   ni   mogoče sprejemati
nek. Podobno stanje je tudi na čaJ° predvsem prvemu moštvu, gradi ObLO Vrnjačka Banja. -
^       . , . j h.   ,     zelo malo, ali pa skoraj nič, pa Rezultati zadnjega dne so bil
Gorenjskem,  saj v zadnjih  le- . ... , . . , .. * b .
J       •     •» J ne skrbijo za svoj naraščaj — naslednji — 200 m prosto: Cam
tih ne moremo nikamor naprej mladino. Prav zanimiv je poda- džič (J-H) 2:39,5; 400 m prosto -in nas v SCL zastopa le kranj- tek registriranih nogometašev Peter Brinovec (Tr) 4:54,2; 100 m ski Triglav. na Gorenjskem, kjer je le eno  hrbto (ž) — Kurir (J-S) 1:24,9; 200
__ četrtino  od   vseh   registriranih metrov prsno (m) — Tomišič (Ml)
Poskušali bomo najti nekaj mladine. Ali na Gorenjskem res 2:52.4; 4X100 m mešano (ž) — Ja-vzrokov, ki zavirajo to stanje ne moremo tekmovati z več kot dran Hercegnovi 5:34,8; 4X200 m v našem nogometu. Na raznih  štirimi  mladinskimi  in  šestimi  — Triglav 9:56,7. — Končni vrstni
pionirskimi moštvi? Mladine, ki  red: 1. Jadran Hercegnovi 274, 2. bi bila željna, da bi se izziv-  Mladost  Zagreb 247,  3. Triglav Ijala z nogometno igro, je več Kranj 181, 4. Jug Dubrovnik 134 kot dovolj.  Kadra je  torej na in tako dalje. p*etek, pristopiti bo treba bolj
aktivno k tej naši mladini in jo  I. ŠAHOVSKI TURNIR vključiti v nogometne vrste. — JUGOSLOVANSKIH MEST Oblike dela z mladino bi bile
zlasti v medrazrednem, medšol- KRANJ, 16. avgusta — Danes skem, medobratnem tekmova- se je pričel v Kranju I. šahov-nju. Iz teh tekmovanj bi lahko skl turnir jugoslovanskih mest, dobili dovolj mladih nogometa- k' *a J"e organiziralo Šahovsko tev, ki bi se s smotrnejšim de- društvo Kranj pod pokrovitelj-lom lahko razvili tudi v kvali- stvom predsednika Okrajnega tetne igralce. Taka tekmovanja ljudskega odbora Kranja, Vinka bi bila tudi po finančni plati Hafnerja. Turnir, ki je posvečen mnogo cenejša. 900-Ietnici Kranja, je otvoril ob
navzočnosti   predstavnikov Ob-
Sedaj smo spet pred novo tek
Takole je na Ljubelju vozil Leo n Pintar  Foto: Triler
=06 veščeoalec-
mali • g I a s i
Prodam spalnico. Naslov v oglasnem oddelku 3141
Prodam kravo, 3 mesece brejo, ki bo drugič teletila. Zg. Brniki nucjDe oddati it. 35, Cerklje 3142
Prodam pisalno mizo in Tobi-jev štedilnik na drva, vse v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 3143 oddelku
Prodam kredenco in kozo. Ho-temože 15, Preddvor 3144
Prodam motorno kolo Galeb s prevoženimi 2530 km. Potočnik Janko, Rakovica 12, Besnica
3145
Prodam suho črno detelja. Bri-tof 40, Kranj 3146
Prodam kravo s teletom. Hu-dobivnik Jože, Suha 33, Kranj
3147
Prodam nov voziček z -lojtr-cami ku
Predam bukove, orehove, hru-ikovc suhe deske 70 in 100 mm
prodam. Ponudbe oddati v oglas- lovno  mesto  lovskega čuvaj
ni oddelek pod -260- 3121 Plača po dogovoru. Prošnje na-
V centru Tržiča prodam hišo slovite na Lovsko družino -Stor — takoj vseljivo. Naslov v oglas- žič« Kranj. Namestitev takoj, nem oddelku 3129 3157
Klobučar Jane Janez se Je pre-
selil v Prešernovo ulico št. 9 pri Sabotvju, Kranj. Izdeluje in po-vse vrste  moških klo-Priporoča  se cenjenim
3139
KUPIM
Kupim  avto »Topolino«. Po-
v oglasni oddelek pravlja 3151 bukov.
Kupim motorno kolo novo ali strankam za nadaljni ODisk rabljeno — nemške znamke, 175 do 250 ccm. Naslov v oglasnem
3152
Kupim konja do 5 let starega. Kos, Klane 35, Komenda 2300 Kupim motorno kolo »Galeb««. Ponudbe s ceno in opisom sta- Jesenice »RADIO«: 18. In 19. nja motorja poslati na naslov v avgusta angleško-sovjetski barv. oglasnem oddelku 3153 film POT NA ANTARKTIKO.
Kupim brzoparilnik. Podbrezje     Jesenice »PLAVŽ«
ki
št. 89, Duplje
3154
RAZNO
Podpisana  Kožuh  Terezija iz Vokloga 71, proklicujem obrek-Naslov v oglasnem oddel-  ljive besede, ki som jih iirila o 3148 Kalan Ivanki iz Voklega 14. Kožuh Terezija 3355 Kletar
18. in 19. avgusta ameriški vistavision film OSAMLJENI ČLOVEK.
Bled: 18. avgusta ameriški vistavision film TETOVIRANA ROZA, 19. avgusta ameriški barvni vestem film NOČNI PREHOD, predstave ob 18. in 20.30.
činskega In Okrajnega komiteja
movalno sezono in kot kaže bo- zTveze   komunistov. Okrajnega
mo ostali pri istem. V naša me- sveU Svobod in prosVetnih dru-
■sta In vasi bo prišla mladina iz štev   ter  udeležencev turnirja,
raznih  krajev,  vrnila  se  bo z predstavnik Občinskega ljudske-
delovnih akcij, zato bi bilo po- ga odbora Kranja, Mile Vozel
trebno, da prav to mladino vklju- Nato pa sta navzoče pozdravila
čimo v naše vrste. V zadnjem šp tovariš Erncst Kapus — pred-
času se je pri nas začel širiti malj nogomet. Ta igra je v privi vrsti namenjena pionirjem v starosti od 12 do 15 let. Starejšim igralcem pa naj bi mali nogomet služil samo kot rekreacija. Zato bi bilo potrebno, da bi zgradili čimveč igrišč za mali nogomet, ki bi jih lahko uporabljali tudi za košarko, rokomet, odbojko, tenis itd. V ekipi za mali nogomet lahko nastopa največ 7, najmanj pa 5 igralcev. Dolžina igrišča je 40 do 70 m, širina pa 36 do 45 m. Vrata so Široka 5 in visoka 2 m. Pravila za mali nogomet lahko vsak za-
stavnik Šahovske zveze Sloveni je in glavni sodnik na turnirju in   tajnik   Šahovskega društva Kranj, Miro Možlna.
k. L.
JE, predstava ob 20. uri
Radovljica:  18. in  19. avgusta
jugoslovanski film KOTA 90f>, 18. avgusta predstava ob 20. uri in 19. avgusta ob 18. uri, 19. avgusta italijansko-francosko-an-gle.ški  barvni  film BEATRICA
Ljubno:  18. avgusta francoski kvalificiran z nekaj fHm HELENA IN MOZ-
Grošelj, Grad, Cerklje        3149 let prakse ali priučen kletar z Prodam 2 novi žimnati žimari- večletno prakso dobi takojšnjo cl za postelj*;. Zasavska cesta 22, zaposlitev pri trg. gostin. pod-Orehek, Kranj 3150 jet.ju D3likatesa, Kranj. Pisme-
Prodam kravo, dobro ml?kari- ne ponudbe poslati na upravo co, ki bo 8. septembra drugič podjetja 3156 teletila. Ilovka 1, Kranj Upravni odbor Lovske druži-
Vespo, odlično, 150 ccm M 58, ne Storžič Kranj  razpisuje do- CENCl, predstava ob 20. uri.
Kropa: 18. avgusta francoski film BELEZNICA MAJ. THOMP-SONA.
Tržič: 18. in 19. avgusta francoski film MP:GRE POSTAVLJA ZANKO. Kranj »STORZIC«: 19. avgusta
premiera italijanskega filma OKNO PROTI LUNA PARKU, predstave ob 16., 18. in 20. uri in matineja istega filma ob 10. uri,
19. avjfUitl ameriški barvni film RISARKA MODELOV, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri.
Letni  kino  »PARTIZAN«: 18,
tn 19. avgusta premiera ameriškega barvnega filma ULICA FREDERICK ST. 10, predstave ob
20. uri. „
Stražišče »SVOBODA«: 18. av-
ffU (ta ameriški barvni film RISARKA MODELOV, predstave ob 18. in 20. uri.
Skofja Loka: 19. avgusta angleški film KER VETER NE ZNA BRATI, predstave ob 18. in 20.30.
Kamnik: 18 avgusta Jugoslo-\.:r.;ki film NOCl IN JUTRA, predstava ob 17.15.
Duplica: 18. avgusta Indijski barvni film KRALJICA JANŠI, predstava ob 20. uri.
EK3N3MIST1 - F.NANČNI STROKOVNJAKI!
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov
ISKRA - KRANJ liči već
EKONOMISTOV
za vodilna in visoko strokovna delovna mesta v finančnem sektorju. Potrebna je visokošolska izobrazba ali ekonomska srednja šola z daljšo prakso. Ponudbe izvolite poslati na kadrovski oddelek tovarne v roku treh tednov po objavi
NESREČE
KOLESAR V AVTOMOBIL
V ponedeljek, 15. avgusta ob 14 05 se je na cesti I. reda Jesenice—Kranj, na ostrem ovinku v Mostah, pripetila prometna nesreča. Kolesar V. J., delavec v Železarni  Jesenice,  6tanujoč v
_ ~m-~«  Lescah, se jc s kolesom zaletel interesirani dobi pri Nogometni ' . J
.      .      „     , v osebni avto S 18064. Ker je
podzvezi v Kranju. , .     .    . .  .J
avto zaradi ozke in nepregledne
Želimo, da bi nova tekmovalna ceste ter hudega ovinka vozil sezona na Gorenjskem bila res počasi, ni prišlo do hujše ne-prelomnica v nogometu in da bi sreče. Kolesar se je potolkel po
glavi in zlomil nogo. Spričo ved-se z nogometno igro ukvarjalo no vecjoga prometa morajo tudi več mladine kot doslej.      F. N. kolesarji voziti previdneje!
OKREPITVE ZA SILE OZN V KATANGI
Poveljstvo OZN je objavilo, d» so začele prihajati v El;zabeth-ville vojaške okrepitve Švedske, Federacije Mali in Maroka. Priključili se bodo odredu 300 Svodov, ki so prej prispeli v glavno mesto kongoške pokrajine Ka-tange. V Elisabethvillu pa so s* belgijske čete že začele umikati in jih zamenjujejo sile OZN. ~ Pričakujejo, da bodo prispeli v Katango še trije bataljoni & OZN.
Kongoški premier Lumumba J* sporočil, da sta kongoška vlada in ljudstvo izgubila zaupanje ▼ generalnega sekretarja OZN DS-ga Hammarskjolda. Lumumba zahteva v pismu, ki ga je poslal Dagu Hammarskjoldu, da Varnostni svet takoj pošlje v Kongo komisijo, sestavljeno iz predstavnikov 14 azijsko-afriških držav. Ta komisija naj bi zagotovila, da bi bile »neposredno in v celoti uveljavljene resolucij* Varnostnega sveta z dne 14. i° 20. julija ter 9. avgusta.«
OB OBLETNICI NEODVISNOSTI INDIJE
Ob dnevu neodvisnosti sts predsednik Prasag v svoji poslanici kot tudi ministrski predsednik Nehru v ponedeljek, 15 avgusta, v svojem govoru pred vec sto tisoč ljudmi poudarila potrebo po krepitvi notranje enotnosti države, kar je osnovni pogoj 28 nadaljnji napredek in ohranite* svobode. Predsednik Prasad ]• govoril o tem, da še ni dosežen« integracija države in da števil^6 notranje sile rovarijo, da bi 1° razcepile. Ministrski predsedn:* Nehru je prav tako poudaril potrebo po krepitvi enotnosti. *" »Osnovna dolžnost vsakega posameznika je,« je rekel, >da se zaobljubi, da bo krepil enotnost in obrambo dežele.«
TRU.TILLO NA ZATOŽNI KLOPI
V San Joseju in Kostariki se je včeraj začelo zasedanje Sveta zunanjih ministrov 20 latinsko-ameriških držav in ZDA (OAS)-Na zasedanju bodo razpravlja" o obtožbah nekaterih latinsko-ameriških držav proti Dominikanski republiki v zvezi z atentatom venezuelskega predsednika Betancourta. Atentat so napravili v Caracasu 24. junija. N« zasedanju bodo prav tako govorili o kubansko-ameriških odnosih.
Zahodne agencije sodijo, <*s bodo na konferenci v Kostari^ obsodili Trujillov režim in s tem verjetno še omajali že tako n*" gotove pozicije tega režima. Menijo pa, da bo Venezuela, ki )e formalno predložila obtožbo, htevala določnejše ukrepe kot samo formalno obsodbo.
ZAVRNJEN PREDLOG
Južna Koreja je v ponedelj^'
15. avgusta, zavrnila predlog ustanovitvi federalne unije m obema Korejama. Predlog i* sprožil predsednik severno korejske vlade Kim Ir Sen. Začasni ju/nokorej.ski premier Hu Cunff je izjavil, da ta predlog ne P°" meni nič novega in da gre tu 28 »običajno propagando«.
Jeseničani in okoličani!
»Glas Gorenjske« je odprl tudi na Jesenicah svojo podružnico, in sicer v prostorih telovadnice bivše meščanske šole v sklopu tiskarne CP »Gorenjski tisk«, Cesta maršala Tita št. 5. — Podružnica bo odprta vsak dan od 6. do 14. ure.
V podružnici lahko — naročite »Glas Gorenjske« — javljate spremembo naslova — plačujete naročnino — oddajate male oglase — dobite informacije o malih oglasih — naročate druge objave v listu — oddajate vsa mnenja ln pripombe k pisanju lista.
Uprava »Glasu Gorcjskc«
LJUDJE li\ DOGODKI
ove države
V torek, 16. avgusta dopoldne, nesoglasja in nezaupanje, ki so zadnjem času že tretja država *
so predstavniški organi nove cl- s«- zahvaljujoč stari -preizkuse-   Afriki, ki je dobila svojo n»<'<r
prske  republike  pr«*vzeli  oblast Bi«   kolonialni   politiki:   deli   In   nalno neodvisnost, danes, v *Ttr
v deželi. Po večletnem boju ci- vladaj,  nakopičila  med  Ciprča-  do,  pa  se ji  bo priključila *•
prskih patriotov in poldrusolet- ni   Krškega   porekla   in   turškim  neodvisna država  Oabon, K<1'(r
nih    pogajanjih    o   prihodnosti prebivalstvom. Britanci so nam-  niali/cni postaja — kljub n;,p^
otoka,  je  bila  slovesno  prošla- reč   v   boju   za   ohranitev te«a
sena neodvisnost otoka. S spo- strateško zelo pomembnega olo-
razumom o prenehanju  hri'an- ka,   dodobra   sprli   med siltoj
ske okupacije Cipra, je bilo od- predstavnike   obeh narodnosti,
slranj no nevarno žarišče med- kar je v preteklosti ciprske kri-
narodne napetosti. Zaradi dolo- zc še posebej zaostrevalo.
inif politike britanskih  okupn-     _.  .    .      . .    . ,.
Sedanja  stališča  ciprskih voditeljev,   pripadnikov   grške in
turske narodnostne skupine, Po  j" dogodki v zvezi , Po ti.iu.ie  odločnost  in  želje  vseh  blvl,J kolonltatorjev, da <>><»..
prebiralo«« otoka, da sc Lula- v
dijo nasprotja in se otoku, ki je v bližnji preteklosti dovolj pie-Kljub    številnim     nerešenim  trpel    in    prekrvavel, zacolovi problemom,    predvsem    tistim,  miren razvoj.
cijskih oblasti je ciprski pio-blem zlasti zastrupljeval odnose med Grčijo In Turčijo, ki sta bili spričo svojega prebivalstva na otoku vseskozi zainteresirani ara dogajanja v zvezi s Ciprom.
ki zadevajo odnose med Grki in turško manjšino na otoku, bo neodvisna republika (iper le v mnOfOeem prispevala k ureditvi razmer v tem delu svita.
Spričo precejšnjih naravnih bogaslev otoka in dokajšnjc ras-
lotn, da se v novih oblika" *e zadrži — vse bolj stvar pr<tek-lesli.
Francoski Kongo — za rizU"* od bivšega belgijskega Kona* sedanje     neodvisne repubH*5*
Kongo, okrog katere sc p rs' v
t in   času  zapleta.jo  in razph't*'
i' in
politične položaje — Je bil se* » u nI del blvSe francoske ek*** to* line Afrike, v tem *ki»Pđ so bile se drŽave Cul, Ceni ral«10"
nfiisk.i republika In (;abi>»- . Cad In CentralnoafrISka rep«***
lika sla bili /e proglaienl ** neodvisni državi.
V vsakem primeru bo nova neodvisna ciprska republika toliko bolj prispevala k okrepil*: mednarodnega miru In predvsem b konsolidaciji pole-žaj 1 v tem delu sveta, kolikor prej In popolneje bodo odstranjene vse vitosti dežele, mlada republika „rB:ativne posledice preteklosti, lika in Kongo, hoclo ustanovi' po gospodarski plati ne bo ime
Oabon pa P1*0' slavlja   proglasitev neodvisno*1
— kot rečeno — prav dane«.
Nove neodvisne afriške Ari*' ve Cad, Centralnoafriška rep«1*"
la prevelikih skrbi. Noben« i| 1 dvoma ni, da bo gospodarski razvoj otoka v pogojih neodvisnosti Se hitrejši kot je bil do-^lei.
ne    države,    dosedanje članice francoske   skupnosti  — Konga. Osnovne težave, s Katerimi se  Bivši rrancoskl Kongo Jc postal bo srečala ciprska republika, so neodvisna   republika.  To  Jc v
m.-ju republik Centralne /\f|ik£ Trditev etiopskega lista *A J! Zaman , da  hu v Afriki, s»,r n.i/i.iiile rojstvo nove neodvis    \sc  inocniJ,ih osvobodilnih
banj v preostalih odvisnih v0'
Nekako v istem easu       v no
či od ponedeljka na torek — so
topovske    salve    v    Iti a/./.a v ili u
di in jih, lin Ui  neodvisnih v"
200 milijonov prebivalca*.
kakor ni pretirani.