Štev. 39. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 26. September 1926 Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa KalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično! ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredi nistvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% ■ popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipét reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1 '50 O., v»Poslanom«2‘50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5%, do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Izjava i javna Zahvala. Augusta 29. sta se vršila v Slovenskoj Krajini dva veličastnoga shoda, predpoldnom v M. Soboti, popoldnevi v Črensovcih. Na obema je prek pét jezero ljüdi glasno povedal, da so Slovenci, ne pa Horvatje ali zaničüvan! Vendje i da neščejo spadati pod Horvatsko oblast s Horvackim jezikom v Šoli i uradi, nego zla ščejo ostati v- Sloveniji s Slovenskim jezikom v šoli i uradi. V Bogojini se je te den zbralo tüdi okoli pét jezero ljüdi, ki so po božoj slüžbi toisto vadlüvati. Kak njihovi bratje v M. Soboti i Črensovcih, najmre, da so Slovenci i ščejo ostati v Sloveniji s Slovenskim jezikom 'v šoli i uradi. Dva Madjara, eden z dobrovničke, drügi iz lendavske fare sta v Črensovcih na shodi dala izjavo z vihernim odobravanjom navzočih Vnogi Madjarov, da se od Slovencov, z šterimi so prek jezero let v mirü živeli, ne bodo ločili, nego ostanejo i nadale ž njimi v Sloveniji zdrüženi. Niednoga glasa ne je bilo ni v Bogojini, ni v Črensovcih, proti danim iz-javam. V Črensovcih, kde je bi ío do šest jezer ljüdi zbranih, je bilo takše navdüšenja, da od Odranec pa do Črensovske cerkvi, th je dva kilometra dugo pot je narod napuno i* pozdravo pridoče svoje goste z rožami svojega ograda i z rožami svojega slovenskoga srca, s Slovenskim pozdravom. Jedino v M. Soboti je kričalo par pijancov z svojov malov drüžbicov med govorom dr. Korošča parkrat: Živijo Radič, na šteri Pozdrav je zagrmele pet jezero naših moških grl : Živio Korošec To je trpelo kakše frtao vöre- Naši So je pri méri püstili, čeravno bi je lehko vküp zmlatiti, ar so šteli pokazati, ka so pošteni, kulturni ljüdje, ka je tüdi njihovo politično i narodno Osvedočenje. Dr. Korošec je lehko kljub kriči i füčkanji v popolnosti zvršo svoj govor, nadaljni g. govorniki, kak ti moja malenkost, poslanra Sušnik i Bedjanič, nadale Bajlec i Jerič so pa brez vsega motenja obdržali svoje govore, ar je pijance i njihovo drüžbo sram gratalo prí resnosti i močih naših jezér i so osramočenci nekam minoli. — To je i tak je istina. Proti toj- istini so sovražniki našega Slovenskoga ljüdstva nači gučali i nači pisali. V imeni istine i v imenih tistih jezér, ki so Se naših shodov vdeležili, jih moram zavrnoti i glasno povedati . Najmenje petnajstjezero ljüdi, — skoro sami moški i dečki — je glasno povedalo Slovenci smo ! Pod Horvatsko ne idemo, čeravno Horvate, kak svoje brate ljübimo. V Sloveniji ostanemo ! Teh petnajstjezero ljüdi, šterim se najtoplej zahvalim za Junaštvo, da so pravico proti vsakomi povedali i ráj ostali Siromaški, ali pošteni Slovenci, i z Slovenci zdrüženi Madjari, kak za drage peneze plačani .Horvatje* — pravim teh petnajset-jezero poštenjakov obsodi, glasno obsodi, .lažljive guče i lažljive pisavo naših narodnih sov-ražvikov. KLEKL JOŽEF narodni poslanec. Razbiti vrček. Listi nove stranke so v ognji. - Glasne so njuve trompete i njuvi štüki najžmetnejše granate mečejo na Slovence. Pravijo, da so prej Slovenci krivi, zakaj bode meščanska šola premeščena v Beltince. . Slovenski pregovor pravi: telko časa hodi vrč na stüdenec, Pokeč se ne razbije. Tak je tüdi pri novoj stranki. Nova stranka je mela tüdi svoj vrček, s šterim je sagala lüdij, imela je svoj „bau-bau“ za tiste, šteri se radi zosagajo, pravila je, da ima dobre zveze pri vladi in da so vladne stranke prijatelice naših neodvisnih. No zdaj pa bobnja in trompeta, kriči i protestira v ne-odvisnom tabori vse, ka je živo in ka se samo gible, da bi zabraniti, ali bole povedano, preprečili premestitev Slovenske meščanske šole iz Dolnje Lendave. Lejko bi pitali, kakše poli tične prijatele imajo naši »neodvisni", če tak po istini malenkostne stvar, kak je premestitev edne šole, ne morejo preprečiti brezi velkoga kričala, kar z ednov rečjov. Mi bi svojim političnim prijatelom pravili: meščanska Šola v Dolnji Lendavi more ostati, ar je to naša želja i potreba našega naroda, pa bi bilo. Oni, z vladov zvezani Vsemogočni pa, le glej slovenski narod, trompetajo i bombardérajo iz vse mogočni!! kalibrov, da bi dosegli svoj namen. I ravno zato nam je jako dvojiva njuva zveza z vladov i z vladnimi strankami. Mi mislimo, da či tüdi obstojijo kakše zveze, te zveze samo vladni in vladnim strankam hasnijo, ne bodo pa hasnite našemi narodi, ar je velko prija- telstvo odpovedalo že pri prvi probi. Najlepše pa je to, ar vidijo »,neodvisnoj“, da pri vladi najbrž dosta ne opravijo, zato pa vržejo eden küp političnoga blata proti slovenshomi narodi i pravijo. glej lüdstvo, Slovenci ti ščejo vzeti šolo, Slovenci Ščejo, da bi lüdstvo ostalo neizobra-ženo. Pa resan Slovenci vzemejo šolo v Dolnji Lendavi?. Kakši Slovenci? Vej je g. prosvetni minister Srbin, njegov Pomočnik pa državni podtajnik v prosvetnom ministerstvi — Horvat, pris«-taš stranke g. Radiča! V prosvetnom ministerstvi nemamo na odločilnom mesti nikšega Slovenca, celo v vladi je tüdi samo eden Sloven ec, gospod Pucelj, pristaš — gospoda Radiča in s tem tüdi „saveznik“ neodvisne stranke od vlade, od radikalov i od radičovcov odvisnih — Prekmurcov . . . Nova stranka to vse ne vidi, nove stranke samo Slovence vidi i samo za Slovence ma politično blato. Pa hodimo dale. Meščanska šola v D. Lendavi je Slovenska. V tej šoli se v slovenskom jeziki širi Slovenska kultura, teda tisti jezik i tiste kulture, Štero neodvisni zaničüjejo, proti šteromi jeziki i proti šteri kulturi vodijo oster i neokasen boj! Slovenski jezik njim je ne potreben diálekt, ali Slovenska meščanska šola je potrebna! Slovensko kulturo zaničüjejo, ali Slovenska meščanska šola je prej narodi potrebna, ar inači bode narod neizobražen in nekulturen! Oča nebeski: de je tű zdrav razum? Što se spozna v toj nesrečni zmešnjavo? Resan, telko časa je hodo vrček, da se je razbio. Pravili, da so prijateli vlade i zdaj vidimo, da Vlada dela proti njuvi voli. Pravili so, da so prijateli radičovcov. Zdsj pa vidimo, da ravno tisto ministerstvo dela proti njim, v šterom ministerstvi ima g. g. Radič državnoga podtajnik^ Pravili so, da so proti slovenskomi jeziki i zdaj ščejo imeti slovensko meščansko šolo. Pravili so, da prej nega Slovenske kulture, i zdaj pišejo, da brezi Slovenske meščanske šole v Dolnji Lendavi zraste ne izobražena, nekulturna nova ge-neracija. Kak da bi pravili: čarno je vse, v istini pa: belo je bilo vsè l Poražena je neodvisna stranka na celi črti, sama si je vzela z obraza krinko i zdaj jo vidimo tak, kakša je. Grda je i to je najbrž vzrok, zakaj jo ne mara ne lüdstvo, ne Vlada i ne drüge politične stranke. Vodna zadruga. Okoli božiče lanskoga leta je davčni urad v DóL Lendavi razposlao Občinam na obeh straneh Ledave izpolnjene čeke, na šterih jo „Vodna zadruga" terjala na preminoče leto« navržéne Šume za izčiščenje i kopanje'Potokov. Šume so bile razmeroma tak visike, da jih velka večina kmetov ne mogla plačati i so poslale vse občine, štere spadajo v področje „Vodne zadruge", finančnomi delegati v Ljubljani prošnjo, da terjanje Stavi i da Še izplačilo odloži, ministerstvi za kmetijstvo i vode pa drügo prošnjo, v šterom so Protestera le proti postopanji vodstva »Vodne zadruge* i zahtevale, da se zadruga razpüsti, rekši, da ne slüži svojemi pravomi nameni i da so pripravlene na svojo roko i na lastne stroške köpati i čistiti potoke, v kolko je to potrebno i kda oblast zapove. Odgovora nikšega ne bilo ne od edne, ne od drüge strani; Vsakši je pa vüpao, da se zadeva konča, kak je prav. Prišlo je pa iznenadenje. Vsakši kmet, ki lani ne šteo plačati, je dobo »obvestilo", da sme davčni urad v D. Lendavi s privoljenjom davč-ne oblasti v M. Soboti izterjali neplačani dug na te način^ da sme na javnoj licitaciji kmeti odati stvar, štera vrednost neplačanoj šumi odgovarja. Kak je moglo priti do toga, mi nemremo razmiti. Zakaj more priti do javne licitacije? Vej se pa od Strani prizadeti!! ne izvršo nikši upor proti plačili. S tem, da so vložite imenovani prošnji na delegata v Ljubljani i na ministerstvo v Belgradi, občine neso včinole uikaj piotiVakonitoga. Do pritožbe ma vsakši pravico. Kelko je nam znano, prošnja na ministerstvi Še ne rešena popolnoma, obečano pa je, da bo rešena ugodno. Dokeč ne pride odgovor, bi se moralo s terjanjom še počakati. Da je zdaj naednok po teh vnogih poplava]', ki so vekši tao letošnjega pova vničile, nastala takša sila za plačilo, je malo Čüdno. Ali se je mogoče zavolo novoga gibanja začno te Pritisk, kak so to nešterni obečali pri priliki tistoga grdoga napada na slovenski narod?/ Če je tak, moramo povdariti, dá narod tistoga ne zakrivo, nego so zakrivili le nešterni gospodje, zato če že mora što občütiti kaštigo, jo naj občütno oni, ne pa naše nedužno lüdstvo. Glasilo Slovenske krajine 2. NOVINE 26. September 1926. Pitati bi se vüpali, ali davčna oblast v M. Soboti dobila kakši odgovor ali od ministerstva ali od finančnoga delegata, da je dala davčnomi uradi poobb«' tilo za javno dražbo?! Ugotovitev. 1906. leta v kalendari Najsvetejšega Srca Jezušovoga pišejo naš Mo-sok Jafetov: .... Tak se je zgodilo, da je lüdstvo vnogokrát ni najmenje ne opazilo, kak je prišlo po dugšem časi vu krivovernost. Kak cele naše vogrske domovine, tak i naše Slovenske Krajine najžalostnejŠi časi so to bili.« Odprite 1907. letnik istoga Kalendara i na 2. strani ovitka najdete v poživi — »Roditela« — kak dobesed-no pišemo: „ . . . Što bi si to pred ništernimi leti mislo, ka bi ví kalendar meli na vašem jeziki? Na vašem jeziki je spisan, vaše nevole so popisane, na vaše potrebčine se pomoč dava, —* te kalendar je posebno za Slovensko Krajino spisan.« 1926. leta pa na 3. strani lendavski novin (številka 17.) pišejo naš nezrnotlivi politični ocenjevalec, g. Mo-sok Jafetov: » . . . Na konci 1918. leta i v začetki 19. leta se je rodilo to ime v Budapesti pod revolucionar-nov vladov grofa Károlyi Mihála, vogrskoga izdajalca. (Stric Mosok mislijo najmre na ime Slovenska Krajina). Iz toga spoznamo troje: 1. Ime »Slovenska Krajina« je ne iz leta 1918. kda je prej vladao izdajalec (?) grof Karoli. 2. Ime »Slovenska Krajina« so nücali g. Klekl — tüdi v Kalendari 1 — že 1907. leta. 3. Leto dni pred tem dogodkom pa so za Slovensko Krajino zvali tisti del bivše vogrske države na šterom so Slovenci živeli tüdi gospod Mosok Jafetov, tisti gospod Mosok Jafetov, šteri so samo Človik in teda kak vsi lüdje — zmotlivl I NEDELA. po risalaj 18. Sv. evangelij je Spisao sv. Mataj v 9. poglávji od 1, do 8 vrste. — Ka Je ležej povedati: Odpüščeni so ti tvoji grehi, ali povedati: Stani i hodi? Reči denešnjega sv. evangeliorna, se vidi, je naš Gospod govorio naravnoč za denéšnje lüdi i čüdo, štero je napravo, je včinjena oprav za denešnji čas. Dühovne oblasti odpüšča-ti grehe i grehi sami kak nekaj dühovnoga s svojimi telcvnimi očmi nemremo viditi. V stárom zakoni pa so ešče polek toga Vervali, ka oblast odpüščen grehe ma samo Bog. V Kristusi pa so ne šteli vervati, ka je pravi Bog, čiravno kaje to prle že nebrojkrat dokazao. Zato to velko zburkanje i ubdužitev, da Boga preklinja. Kristus, '[.čiravno je ne delao čüd lüdem na lübo, je zdaj vendar morao pokazati, da je pravi Bog. da ma oblast odpiiščati grehe. I to je pokazao ravno z čüdov, štero nam opiše denešnji sv. evangelij, ravno ta čüda kaže da ma Kristus vso oblast ne samo nad dühovnim svetom, nego tüdi nad vidnim svetom. To nam tüd' potrdjavajo njegove lastne reči: Dana mi jo vsa obla-' Da nebl * ha zemüT (Mat. 28, Ififr .Kristus ma teda vso oblast. Oblast ne samo da sam odplišča grehe, nego da to oblast tüdi drügim podeli, drügim prepüsto. Ito je tüdi včino, kda je dao apostolom oblast odpüščati i zavežüvati grehe, v njegovom imeni. Ta istina je za nas velkoga pomena. Ta oblast, podeljeno apostolom i jihovim naslednikom, je pa tüdi za nas po včinjenom grehi edina tolažba dase greha oslobodilne. Ka bi bilo z nami či bi po spadaji ne mogeo več svoje düšne vesti pomiriti i se z Bogom zmiriti. Zato si pa lehko mislimo kak zahvalen je bio Kristusi betežnij Šteroga opišüje denešnji evangelij i šteroga je, zvračo Kristus, ne samo telovno, nego tüdi düševno. Zahvalni pa njemi moramo biti tüdi mi. da nas je ne zapüsto, čiravno ga mi s smrtnim grehom zavržemo. I to zahválnost pokažemo najbole s tem, da zarazmimo, zakoj je Jézus dao oblast odpüščati grehe. Namen te oblasti je to, da si naj mi kem večkrat v sv. spovedi očistimo düšo, Sprimemo v sv. prečiščavanji Njega samoga v svojo düšo 1 se pobogšarno. Tečaj za brezalkoholno pijačo v Črensovcih, • se bo vršo dne 27 septembra to je v pondelek. Ob 8 vüri se začne i de trpo celi den. Prosimo vse moške, dečke, ženske i dekle, da se ga v kem vekšem števili vdeležijo. Tü se navčite izdelavati : Vino, jabočničo, da ostane sladko, brezalkohola, nadale kak se delajo razni safti, lekvar! i. t- d. Tü se vsega toga izdelavala navčite Zobstom. Stroške za tečaj plača hranilnica i g. Klekl Jožef, poslanec. Vsi ld se ščéte vdeležeti toga tečaja, javi te se na upravo Novin, v Črensovci 8. to je do nedele, nej do 26 septembra. Či se Vas dosta prijavi, mo meli tečaj v novoj klavnic!, v nasprotnem slučaji pa pri g. Kocet Ivani, trgovci. GLASI. Murska Sobota. — Nesreča z motornim biciklni. Pred ednim tjednom se je pelao g. inž. Gosta v Hržič s svojim motornim biciklorn, šteroga je küpo pred ništernimi dnevi, mimo pošte v Murski Soboti. Ar je ešče ne bio navajeni novomi kole], je prí pošti znájo v drevo. Nesreča pa je štela, da je poleg stao automobil, pod šteroga je spadno go-riomenjeni gospod. Pri tom je dobo g. inž. preci poškodbe na obrazi i na desnoj roki. — Po posredüvanji g. poslanca Klekla je ministrstvo za prosveto podelo podrüžnici Jugoslovanske Matice v Murski Soboti 2000 Din. Odbor podružnice izreka g. poslanci za to svojo najlepšo zahvalo. — Ministrstvo za prosveto je dovolilo, da se otvori na gimnaziji v. M. Soboti vzporednice za 3. razred. — Slovesna Otvoritev Evangeličanskoga dijaškoga doma. Prej- šnjo nedelo so naši prekmurski evangeličanci na slovesen način odprli svoj dij. dom v M. Soboti. K toj slovesnosti je prišlo v M. Soboto v velkom broji ljüdstvo iz \s.ej evang. far v našoj Slov. Krajini. Pri otvoritvi so bili poleg skoro vsej domači evang. Pasterov tüdi Vnogi evang. varar je iz drügi krajov naše države; méd njimi je bio tüdi predsednik jugoslovenske evang. sinode pa Zagrebečki senjor dr. Popp Filip, šteri de brščas zabrani za prvoga püšpeka hrvatski i prekmurski evangeličanov. Samo ob sebi se razmi da so pri otvoritvi bili tüdi zastopniki drž. oblasti. — V evang. dij domi je letos 14 dijakov; prostora pa ešče majo za več, samo ka so ne prosili za sprejem. — Odlikovanje s srebrnov medal-jov i diplomov je dobo Kukel Karol krojač v M. Soboti za svoje lepe izdelke, štere je razstavo na okrajno] obrtnoj razstav v Ormoži. Odlikovánji Čestitamo 1 Slovenska Krajina. — Vesela pot — žalosten konec. Eden Človik iz vesi <3. so ne-davno Odali kravo ednomi küpci iz Lendavski goric. Küpec je nej mogeo itaki plačati, zato so šli' očka pred par dnevi terjat zaostani dug. Peneze so istinsko dobili i se z veseljom napotili domo. Med potjov pa so meli smolo. Podali so se najmre v Lakoši v oštarijo, kde je ravno nekša veselica bila. Šteli so se Človik malo pokrepčali i si malo odejnoti. Nesreča pa je bila, da so po veselici malo zaspali. Kda so se zajtra zbüdili, so na velko žalost opazili, da njim je žep prazen. Počinek je bio le malo predragi. — Zmota se je vrinola v 36. Štev. »Novin«, kde je guč od blagoslavlanja nove bogojanske cerkvi, da je prej cerkev ešče nej popunoma blagoslovlena, nego samo telko, ka se lehko v njoj meša slüži. Moralo bi se pa glasiti, da je cerkev končno valáno blagoslovlena, ne je pa posvečena. — Kolaudacija orgel v Velkoj Polani. Nove polanske orgole so Pregledali prof. Ostre iz Maribora, Julij Vajda in kaplan Činč iz Gornje Lendave. Orgole so najšli povsem v redi, ar tak v deli kak pri glasi popunoma odgovarjajo potrebam polanske cerkvi. — Orlovska tombola se bo vršila prišestnoga meseca 3. v Žižkaj. Dobitki so bogati lepi, za to pa prav posebno-segajte po kartah da je ne bi zaműdili. — Opomnimo tüdi, da je žižkovski Orlovski odsek na kri-živsko nedelo napravo prav lepo telovadno prireditev. Vse to je veselo znamenje, da naša mladina ma dosta smisla za plemenito delo, kakše je tüdi orlovsko. — Pozdravi naši rezervistov. Vsem .svojim znancom í prijatelom pošilajo pozdrave od 36. pešpuka iz Varaždina sledeči rezervisti: Celec Ferdinand, Rakičan; Karol Gorza, podnarednik Kukeč ; Jud Jožef, kaplar, Murska Sobota ; Verlan Štefan, Rakičan; Dragovič Števan, Murska Sobota; Senik Števan, Rakičan; Nemšič Števan, kaplar, Sv. Benedik : Gašpar Števan, Bogojina ; Filo Števan, Panovci, Štamfer Géza, kaplar, Pordašinci ; Afsenjak Franc, Murska Sobota. — Pišejo nadale, da so re- zervisti z našega kraja vsi vküper pa se njim dobro godi. — Dari na polansko cerkev. Skoro niedna fara v našoj Krajini nema telko dobrosrčni domači dobrot-nikov v Ameriki kak polanska. Tej dobri ljudje pošilajo takše dare svojo] domačoj cerkvi, da se človeki srce razveseli. Bog dáj, da bi bili, kda domo pridejo, prav veseli z lepotov cerkvi, za štero se telko trüdijo i da bi za svojo darovitost sprijali vnoga dühovna plačila. Zdaj so palik poslali za novi oltar: Jožef Horvat, Krampačov pá Jožef Horvat, Žerdi-nov, nadale Štefan Špiclin pa žena Mica, Štefan Radoha pa žena Bara. Vsi vküp so poslali 230 Dolarov. Bog vsem jezerokrat plačaj I S petimi bilicaml bogat postaneš. To se ednim Čüdno vidi pa je sveta istina. Čüj I Odaš pet bilic pa .si küpiš edno srečko loterije Martinišča, s tov zadeneš motor (automobil), ga Odaš jako lejko za 40.000 din, s tem si küpiš osem plügov dobre zemle pa si preskrbleni za celo živlenje. Samo ne odlašaj si preskrbeti bar ed-' no srečko. Časa je samo eden mesec. V vsakšoj občini dobiš te srečko kak tüdi na farofi i v Martinišči. — »Katoličanski katekizmuš" na dovo natiskanoga smo te dneve dobili do rok. Novi natis je pravopisno popravleni, tak da bole odgovarja denešnjim potrebčinam. Popravlali so ga vlč. g. Iv. Baša bogojanski plivanoš. Košta 12 Din. Najbogše, či se jih več vküp naroči, n. pr. 24 falatov. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila' v Maribori. Katoličanski katekizmuš je potreben v vsakšoj katoličanskoj hiši. — Prosimo pomoč. Kak drüge jeseni tak tüdi zdaj se obračamo na dobra srca vseh, naj odprejo svoje roke i dajo kelko so mogoči za dijake v Martinišči. Pobiralo se bo naskori i bo dobro vse ka što premore dati. Samo tak je mogoče po falejšo) ceni notri jemati siromaške dijake či nam z živežom pomagate. Država. — Brezalkoholna produkcijo Ljubljana, Poganski nasip IÓ/54. pošle vsakomi i naročniki Novin zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega, nede Vam Žao i — Polovična vožnja. Ves katoličanski svet obslüžava letos Sedemstoletnico smrti najvekšega svetnika Srednjega veka sv. Frančiška. Tüdi po Sloveniji do se letos vršila v te špomin cerkvene slovesnosti. Dabi se lüstvo tem ležej vdeležilo tej pobožnosti, je poslanec Žebot pri ministri dobo za te udeležence polovično vožnjo. — V kratkom časi dve nesreči. Pred kratkim so najšli v Krogi vtople-nico, ki je prišla obiskat svojo prijatelico v Radgono i se pri kopanji z njov v Müri vtopila. Pred ednim tjednom pa se je skoro na istom mesti vtopo Franc Bohinec doma iz Cvena. Hodo je na Mele k svojoj rodbini, se šo t njimi kopat v Müro, kde ga je posmrk potegno v globočino i se je vtopo. — Kraleska drüžina je odpotüvala v Pariz na Francozko. Krao Aleksander je zbetežao na zobaj i čelüst. zato so njemi zdravniki tanačü-vali naj ide v Pariz i se da operirali-Beteg je ne preveč nevaren. — Velka Vročina v Hercegovini. V Hercegovini je ze nekaj dni tak 26 September 1926. NOVINE 3 velka Vročina, da je že več lüdi dobilo sunčene bodlaje i je v tom mrlo. — Nove toplice. V gradški je na imanji kmeta Jovanovca naednok privrelo iz zemle vroča voda. Zdravniki so jo preiskali i najšli, da je zdravilne. Kmet se je toj sreči] razveselio pa je itaki dao napraviti pri vretini kopališče, Zdravniki pravijo, da je voda jáke dobra za revmatizem i drüge betege. — Smrtna nesreča z biciklom. V Ljubljani je eden bicislist zadeo v edno žensko i jo vrgeo na tla, nesrečni je spadnola z glavov na kameni rob i si prikom razbila glavo. Biciklist jo je ešče gor pomogeo, i starica je Šla domo. Poškodba pa je itak bila malo prevelka, zato je starica doma vküper spadnola i v par vöraj mrla. — Nesrečen spadáj. V Ljubljani je eden špenglar pokrivao na strehi nekše hiže. Kda je stopo malo preveč na rob strehe je spodno na tla. Čiravno je spadno komaj 3 metre globoko, je spadáj bio vendar tak nesrečen, da si je potro roko. -N Nesreča ali po Samomor. Pred kratkim časom so najšli na železnici med Sevnicov i Rajhenburgom pod brzovlakom razmesarjeno telo ednoga moškoga. Što je te ponesrečenec i Odked je, se je itaki ne moglo spoznati. Po skrbnom preiskavati se je posrečilo spoznali, da je to bio Paveo Perko iz Zafoš pri Maribori. Ali je Šo sam rad v smrt, ali pa se je ponesrečo se ešče ne da spoznati. Svet. — Velka želežnična nesrečo. Na želežničnoj postaji Cootesa v Rumuniji je brzovlak vküpdaro z ednim drügim vlakom i pri toj nesreči je bilo mrtvi pet oseb, treseti pa jih je bilo ranjeni. — Velki straj pred tnedvedaml so Preživeli te dnene prebivalci varaša Jassy> v Rumuniji. Tam se nahaja že nekaj časa cirkus z zverinami. Iz cir-kusa sta vujšla 2 stariva medveda i odbežala na vulico. V- naslednjem meg-njeni so bile vulice prazne i vse trgo- vine zaprte. Lastnik cirkusa se je bojao, ka nebi što strelo dragocena zverini, zato so šli cirkuški krotiti hitro lovit medveda, štere se jim je posrečilo zgrabiti prle kak bi je što strelo. — Kardinal Gaspari odstopi. Razločne cerkvene zadeve pomagajo rimskomi papi opravlati kardinale. Med temi je posebno znamenit kardinal Gaspari, bi ne samo, da vodi že skoro 25 let kak tajnik kongregacije za cerkveno-politična zadeve, nego je tüdi dosta delao na znanstvenom poli. 75 let star starček je proso za Odpüst iz slüžbe. — Najbogatejša Sneha je za zdaj brezi dvojbejiči amerikanskoga bogataše Forda, šteri ma najvekše tovarne (fabrike^ za automobile. Te dneve se je ta hči Zaročila z nekdašnji poljskim ministrski predsednikom Skrzyn-skitn ki pripela z ženov 17. jezero miljonov Din. herbije. Domača politika. V zadnji dnevaj je bilo politično živlenje v Belgradi preci živo. Šlo je za preosnovanjo vlade. Na vsezadnje pa je za zdaj ostalo vse pri stárom. Pašič je betežasti i ne pride v Belgrad, zato je ostalo za nekaj časa vse pri miri. Med počitnicami pa delajo tembole poslanci na pokrajini, kde kortešerajo za svoje stranke. Svetovna politika. Vsa Svetovna politika se süče okoli zasedanja Drüštva narodov. Velko dejanje Drüšva narodov je, da je sprijalo Nemčijo med svoje kotrigo Nemci pa pišejo, ka bi med temi kotrigami morala sedeti tüdi Rusija. Med nemškim i francoskih zastopnikom se je vršilo več razgovorov za vreditev veči pitanj med obema državama. Osvedočenje vsej politični krogov je, da je spre jem Nemčije v Drüštvo narodov dosta pripomogeo k povojnoj obnovitvitvi Evrope. To je prej prvi stopaj k tistomi, ka si že Vnogi želejo, da bi se vse Evropske države zdrüžile v edno zvezo, da bi se v bodoče tem ležej obvarvao mir. Anglija. Štrajk rüdarov ešče trpi naprej. Pogajanje med vladov, delodajalci i delavci so se že večkrat razbila. Kakši bo konec štrajka se ešče ne ve, vendar pa de ešče nekaj časa trpo. Šolske zadeve. Šolski nadzornik za sobočki srez je odišeo i nede dugo, da dobimo novoga Mi bi želeli od merodajne oblasti takšega nadzornika, ki ne pije s svojimi podrejeni, prle kak nad-zoruje i ki ne hodi z nahrbtnikom okoli i se ne zanima kakše no-vine čte vučifeo, ar je to njegova privatna zadeva. Novögec šolskoga upra-vitela bodo imenüvale merodajne oblasti na sobočko osnovno šolo. Od vsej strani se čüjejo žele, naj bi prišeo na to mesto, ar je Sobota Važna postojanka, nepristranski mož, šteromi bi šola bila resan šola, ne pa fabrika za kotrige kakšega zasebnoga drüštva. To naj bi se vpoštevalo pri imenüvanji. JAVNA ZAHVALA. Zavarovalnica »CROATIA", pri kateri smo imeli zavarovane naše litere in ostala poslopja, nam je ob priliki nesreče po požaru hleva na pristavi Nemščak vso škodo najkulantneje precenila in vso zavarovalnino točno izplačaia. Zato smatramo za dolžnost, da se ji najtopleje zahvalimo in jo moremo vsakomur priporočati, kot re-alen zavod UPRAVA VELEPOSESTVA v Beltinci. Dijaško polje. Neskončen pozdravi Kakor korenine črevesa z zemljo, je vzrasel človek s svojim domom, z nebom domačim, z drevesi, Studenci ia rožami — tam doma. Ves prepleten je z domačnostjo, neprestano ga spremlja svetost tihih večerov in belih noči, šelestenje srebrnih topol. Živo doživi v dušo silno, neodoljivo moč domačnosti, tistega, kar se imenuje ljubezen. Dom je neskaljena ljubezen naša in kar zapoje'V nas in vzcveti, je lepo v njem in po njem. Iti mora po njegov blagoslov, da nas poživi. V mladi zarji plamenečega jütra se koplje in med prebelimi rožami in re-ginami žari ... ko zaide solnce, za-plava sladkoomamna tišina nad tratah, blestenje ... Tisto neizrečeno in lepo v nas — vse je z njim in posvečeno po njem. Človek, zdrüžen in prepojen z domom svojim, se znajde v svetu in zabrepeni po zdravja tistem sočnem in samo enem. .. In Slovenska krajína je zdravje naše, zemlja , ki vsi globoko koreni-nimo v njej črpamo iz nje... Gruda naša, Pozdravljena ! Naša krajína, ona v Večerni tihoti, s topoli v doleh in borovimi venci, verna, deviška. Resnična in preprosta kakor grüda je bila naša ljubezen do nje, nema skrita sama sebi. In táko je bilo naše življenje v naši Soboti, naš tihi pole! Pravijo, da je Sobota naša monopola in toliko ko Ljubljana ali Zagreb — bodi jim 1 A jaz vem, da je vas, ki jo res tu in tam kaj pači. In prav to, da je vas, Zdrava kolikor toliko, je njena vrednost. Dijaško življenje v tem fevdalnem gnezdecu je bilo in je še stisnjene v ozke struge, včasih peglobljéne in valujoče. Naša gimnázija. Kak lansko leto, tak-tüdi letos naznanjamo vsem prijatelom naše sobočke gimnazije, — zdaj, kda je pali edno šolsko leto pri kraji,- — nekaj zanimivi brojov iz pretečenoga šolskoga leta. Tej podatki nedo zanimati samo naši prijatelov, naši sobojevni-kov, da se kem prle spopuni te naš najvišiši kulturni zavod, nego se ji bodo tüdi veselili starišje, šterih Sinovje študirajo na tom zavodi. Pretečeno šolsko leto je bilo sedmo, od tistimao ka stoji v prostorom varaši naše Slov. Krajine telko zaželena i zato tak ljübljena prva Slovenska gimnázija na našoj zemli. Priznati moramo, da je naše veselje ne popuno, ar je naša želja ešče ne spunjena. Želeli smo i Želemo, da bi bila naša gimnázija popuna, to je z vsemi osmimi razredi i — humanis-tična (z obveznim latinskim i grškim jezikom.) Pa tüdi v tom pogledi ne obvíipavletno i smo trdno osvedočeni, da se nam fa žela naskori spuni. S stalnim bojom tüdi to dosegnemo. Naša gimnázija je najmlajša gimnázija v Sloveniji; vse drüge so starejše, Ustanovila je bila z razpisom poverjeništva za uk in bogočasP je pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani BO. sept. 1919. Či bi meli mérodajni gospodje nekelko več razumevanja za naše razmere, bi mela naša gimnázija že v pretečenom šolskom leti puni 7 razredov; tak so nam pa v sredini pretečenoga Šol. leta vzeli kljub ednoglasno!«! protesfi vse Slov. Krajine te najvišiši razred, šteri je tüdi letos, čiravno se je prosilo i inferveniralo, ne bio dovoljeni. I tak mamo dnes mesto že popune gimn. še vsikdar samo VL razredov. V pretečenom šolskom leti se je vpisalo na gimnazijo vse vküp 307 vučencov (med temi 59 dekličk); pri sklepi šolskoga leta pa ji je bilo eš> če 283. Razredov je bilo, kak že povedano šest, med šterimi šterimi sta mela prvi i drügi razred vsaki po edno vsporednico. Včilo je vse vküp 12 učni moči, v tom broji so všteti tüdi gimn. ravnateo i kat. pa ev. ve-roučiteo. Našemi ljüdstvi pa moramo povedati, da so bili Profesorje z delom ponošeni, ar je ne bilo — nemremo si misliti s kakši zrokov — nameščeni zadosta vučni moči. S pogledom na učne uspehe pa trbe povedati, da ne so bili ravno božni. Dovršilo je svoje razrede 87 procentov dijakov, med temi 2 procenta z odlikov; drügi 13 procentov pa je »spadnolo«. Či poglednemo pr-vejšnja leta, vidimo, da se uspehi od leta do leta bogšajo; tüdi lanski je bogši od prvejšnjega leta. Našemi ljüdstvi lehko z veseljem povemo, da naša gimnázija po uspehih ne zaos-tanjüje popunoma nikaj za drügimi slovenskimi srednješolskimi zavodi. V ednom pogledi pa naša gimn. —kak smo čüli — prednjači vsem drügim srednješolskim zavodom, najmre v tom, da je dozdáj na njoj ne bilo nikši vekši disciplinarni pregreškov, šteri so se indri V povojnom časi ne malo razpaslí. Od našega dijaštva Čakamo i se vűpamo, da bo v tom pogledi tüdi v bodoče na prvom mesti, S pogledom na veroizpoved moramo povedati, da v zadnji letaj procent protestantovskoga dijaštva na-narašča, dokeč procent kat. dijakov nazadüje. Dužnost nas katoličanov je, skrbeti, da bo procent naši dijakov odgovarjao našemi broji. Prva skrb nam bodi, da kem prle zozidamo kaf. dijaški dom v M. Soboti. Ar smo v velkoj večini Siromaški, je potrebno, da okoli loga pitanja Zdrüžimo vse svoje moči. Vsaka fara naj včiní svojo dužnost i dom bo naskori stao. Ide se za naše najvažnejše, ide se za našo mladino, za našo bodočnost V narodnostnom pogledi se je stališ v pretečenom šolskom leti ne vnogo spremeno od stališa prvejšnji let; le za malo se je zvišao procent madžarske narodnosti. Madžarski stariši so v prvi letaj qe pošilali svoji sinov na našo gimnazijo ; v zadnji letaj pa so tüdi tej dobili zavüpanje do nje i dnes njihovi Sinovje v velkoj večini prav skrblivo študirajo med slovenskimi tovariša. Gda pišemo od naše gimnazije pa nesmemo pozabiti ešče ednoga dela naši dijakov, najmre tisti, ki so morali, ar je bio odpravleni f razred, zapüstiti sobočko gimnazijo i oditi v drüge zavode. Večina tej dijakov je odišla v Ljubljano, kde so dobili po posredüvanji velkoga prijatela Slov. Krajine, vsevučiliškoga profesora g. dr. M. Slaviča, prijazno zavetišče v kloštri nemškoga vifeškoga . reda (v tak zvani Križankaj). Vpisali so se na III držav, gimnazijo i vsi zvršili. Za velke dobrote našemi dijaštvi bodi g. dr. Slaviči povedana tüdi pri toj priliki naša najlepša Zahvala. Trije iz odpravlenoga 7. razreda pa so študirali na drž. gimnaziji v Celji, kde njim je šo na roko bivši sobočki profesor g. Orožen. To naj bo krafka zgodovina iz živlenja naše gimnazije v pretečenom leti. V prišestnoj številki pa objavimo nekaj podatkov iz tekočega šolskoga leta. 4 NOVINE 19. September 1926. Prijetno je bilo v Soboti. Zbirali smo se v drevoredu, bili smo med red-kimi obiskovale^ parka. In povsod srno bili, še zimsko promenado smo zdrževali. Sobota I Vas z umazano Ledave, vas po dezelskem sistemu, kjer so včasih gorele karbidue lüči ob cestak, včasih tudi ne — ponosni smo nanjo, saj je vse dihalo domačnost v njej* Škoda, da dobi elektriko, ki bo Sicer moderna, a ji bo vzela to domače lice. Sobota, kjer v isti tiskarni izhajajo nasprotni časopisi . . . Patrijarhalni smo in dobro nam dé to — ko bi le dalje bili 1 In proti Tišini — tam se zdaj že skriva naše drago, gimnázija, ki bi letos imela svoje osmošolce, če . . Ker je najbolj kmétska, zato najbolj domáča, ljübljena in bi bila lahko med najbolšim), če ni. Eno pa jel vzgaja ona najbolj, v zemlji korenini ona najbolj. Zato jo vsi tako ljübimo in jo tabo silno pogrešamo. Ko bo imela svoje osmošolce, tedaj bo nanovo za-živela in nam bo Še dražja. Najbolj edinstvena je in ljübljena, ljübljena in Pozdravljena! Naša Alma mater — Pozdravljena 1 Ošabnost gine v Soboti, ljudje se bližajo, prevladovati začne domačnost naše zemlje, Sobota se ozdravila. In če povem, da v najlepši hiši- Čita gospa domačinka, Bregarj*"ega Franciki, ki je Priča^Arfível in šel za njim — je to tíinogo. Vedno bolj ji daje svoj pečat dijaštvo in Sobota bo prekvašena) oživljena — naša metropola. Pozdravljena 1 Pošta upravništva. Rogan Mihal Sotina. Naročnino dobili. Najlepša hvala. Za letos vse poravnali. Zakaj neste si poštnine odračunati? Drügoč si jo vsigdar odračunajte. Pozdravljeni. J. Kozar Martinje. Z zahvalnostjov sprejeli 350 Din. naročnine. — A. Recek Vadarci. Naročnino ste popolnoma plačali pa za poštnine niti svoje neste si cele odračunati. Najlepša hvala da tak lepo podpirate dober tisk. — Kolmanko Jozefa št. 132. Penezi iz sirotinske (árvinske) kase se dobijo nazaj, gda se naši i Madjari pogodijo. Pogajanja že tečejo. Kelko se dobi nazaj, ešče ne znati, ali brščas en štrtitao dobimo nazaj v našoj vrednosti. Gene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din, ovsa 150 Din. kukarica 18G Din., ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7 50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din. slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 7 D. 68 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata .marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 56 pŠvicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 2 Din. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi Ili. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50.,' ženskami)® °d 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik : Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Curič, paziteo drüštva: Stefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanji kak dozdáj v pondelek po sprotolešno i jesenskoj križoskoj nedele Senja v Črensovci se sama priporočajo. OBČ. ODBOR. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papirjev s pisarniška^ in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Trgovske knjige Pergament papir Creppapir f. HAHN Murska Sobota. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10°/o-ni popust pri večjem naročil. Priporočam se • I. HAHN trgovina s papirjev! in knjigami v MURSKI SOBOTI. v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestüje hranilne vloge po 8%. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. SLOVENSKA BANKA — podružnica LJUTOMER naznanja, da je z dne 30. junija 1926. predala svoje posle Obrtni banki, podr. v Ljutomeru ter ta zavod kar najtopleje priporoča. OBRTNIA BANKA podružnica LJUTOMER naznanja, da je z dne 30. junija 1926. zdužila podružnico Slovenske banke, v Ljutomeru ter se priporoča za izvršitev vseh bančnih poslov. ZA PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črensovcih* r. z. z. n. z., ki se-bo vršo dne 3. okt, 1926. predpoldne ob poldvanajstoj vöri (po velkoj meši) v uradni prostoraj s sledečim dnevnim redom: 1.) sprememba pravil, 2.) Slučajnosti. či bi občni zbor ob napovedanom časi ne bio Sklepčen, Se vrši pol vöre kesnej na istom Prostori i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki bo valáno Sklepao, ne gledoč na broj navzoči članov. Načelstvo.