Per 211/1905 10002706 gorici, 1. aprila 1905. feeaj j. --.O RS KI GOSPODAR Lisi za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Iheduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. 1-i'st izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na lelo. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospo-daija" v Gorici (Pri rudcči hiši št. 7). av\\ Pripravimo se proti pomladanski slani! Letos je palo po naših gorah toliko snega, kakor že leta in leta ne. Hribovci pravijo, da bo Ireba še dolgo čakati, predno se snežena odeja otaja. Radi letošnje izvanredno mrzle zime se je tudi zemlja močno razhladila. [Vjmladatiska slana nas ne bo toraj prav nič iznenadila, če se pokaže ta dan ali drugi. Pripraviti se moramo toraj za boj proti nji. Slana pade samo v mirnih, jasnih, mrzlih nočeh. Kedar zapade po naših gorah sneg in se nebo razjasni, pa jo skoraj gotovo imamo. V vetrovnem vremenu navadno ni pomladanske slane, ker se zmešata gorenji gorki iu spodnji mrzli zrak. Če je nebo oblačno, pridržijo oblaki toploto pri zemlji, zato tudi ne bo slane. Čim bolj je rastlina pognala, tem lažej ji slana škodi in tem veča je tudi škoda. V vinogradu nam radi tega pozna slana ne pobere samo pridelek dotičnega leta, marveč dostikrat tudi prihodnjega. Sadna letina odvisi večinoma od pomladanskega vremena. Če zasači slana sadno drevje v cve'u, je šel pridelek Zato se moramo na la v našem sadjarstvu jako važen faktor' ozirati tudi tedaj, ko odbiramo |>osamezne sadne vrste in sadna 10002706,5 plemena. V lege, ki so podvržene slani, sadili bodemo samo pozno cvetoče drevje. Pomladanska slana je najbolj nevarna v nižavah, osobito v dolinah. To prihaja od tod, ker je mrzel zrak bolj težek od gorkega, zato se vali podobno vodi navzdol. Po visokih gričih je pomladanska slana nekaj nenavadnega. Zaprte doline, iz katerih ne more zrak tako lahko uiti so bolj podvržene slani nego odprte. Blizu močvirja in obširnih travnikov, ki se po noči bolj razhlade, nastopa slana bolj pogostoma nego v suhih legali. Jutranje lege, kjer se zamrlo mladje bolj hitro otaja, trpe na- Kot najboljše sredstvo proti pomladanski slani spoznalo se je do sedaj kajenje. S tem, da napravimo nad poljem, vinogradom, sadovnjakom, ki ga hočemo obvarovati slane mnogo dima, ubranimo, da se zemlja preveč razhladi. Dim deluje toraj kakor nekako pogrinjalo. On deluje pa tudi drugače! Skušnje so namreč pokazale, da se nekoliko premrzle rastline, lahko še rešijo, če se polagoma razgrejejo in otope. Če brani toraj dim prvim solčnim žarkom do rastline, se bo ta bolj počasi razgrela in škoda bo manjša. Poleg dittia brani ludi vodena para, ki se napravlja, ko žgemo mokre tvariue, da se zemlja razhlaja. Kajenje proti pomladanski slani ni nova iznajdba. V gorskih dolinah, kjer se prikazuje slana posebno pogostoma, poznali so kajenje že pred stolelji. Seveda ne pomaga kajanje vselej. Uspeh je bolj odvisen od tega, kako sc kadi in kakšen mraz je. Če je pala toplota na 4, 5 stopinj mraza gotovo ne ubianimo mladja pogube, in naj še tako močno kadimo, pac pa rešimo s kajenjem vadno bolj od slane nego zapadue. Pod. 14. Toplomer za določevanje slane. lahko še marsikaj, če je mraz nekoliko manjši. Kjer kadi en sam posestnik, tudi ne opravi mnogo. Kaditi mora cela soseščina tako, da se dolina popolnoma napolni z dimom. Zato bi bilo najboljše, če bi vzeli občinski zastopi stvar v roke in vpeljali splošno dolžnost za kajenje proti pomladanski slani. Čim bi pretila slana, dalo naj bi se s zvonom, kakor takrat, ko nastane požar, znamenje in vsakdo naj hiti na mesto, ki se mu žc prej določi. o -aL. Za napravo dima rabimo lahko različne odpadke, ki jih dobimo v vinogradu ali blizu njega. Osobito je dobro listje, rožje, plevel, gnoj, mah, vejevje itd. Kedar netimo to tvarino paziti moramo, da ne gori v plamenu. Dovolj je, če tli, kajti tedaj se napravlja mnogo več dima. Če so te tvarine presuhe, jih je nekoliko z vodo politi, da se napravi poleg dima tudi kolikor mogoče mnogo vodene pare. Nikdo naj ne misii, da bo pregnal mraz z velikim ognjem! Žgati je po mogočnosti na mnogih krajih, vendar ne preblizu rastlin, da se te ne preparijo. Na enem hektaru zemljišča žgati je vsaj 4 ognje, če jih je več, tem boljše. V nevarnih nočeh ni časa iskati tvarine za kurjavo, zato jo je pripraviti že prej! Pripravljene kupe zapali ti lahko sosed, če imaš ti kje drugod opravilo. Majhni kupi goriva se prehitro požgejo in dajo malo dima, zato napravljaj velike, ker zahtevajo tudi manj postrežbe. Gorivo je zapaliti, čim je pala toplota na 1 stopinjo nad ničlo in se sluti, da postaja vedno bolj mraz. V ta namen je dober toplomer neobhodno potreben. Toploto je meriti seveda tam, kjer preti nevarnost, toda oddaljeno od poslopja in drevja. To delo opravlja lahko eden bolj razumnih posestnikov, kateri da potem vsem znamenje, da je čas prižgati. Če se med kadenjem pokažejo oblaki ali nastane veter ter se ni Pod. i5, Psvchrometer. več bati slane, pomoriti je ogenj ter ostanek goriva spraviti za drugo nevarnost. Mnogih skrbi se iznebimo, če znamo že zvečer predno se vležemo k počitku kako mrzla bo noč. To nam povedo precej zanesljivo pripravi, kateri se vidita v podobi 14. in 15. Prva priprava, katera se imenuje toplomer za določevanje slane, pove naravnost ali preti po noči nevarnost ali ne. Ta priprava obstoji iz dveh toplomerjev, ki sta pritrjena na posebno tabelo. Okoli kroglice enega toplomerja ovita je cunjica ter privezana na nekak stenj (bombaž), ki sega z drugim koncem v posodico napolnjeno z vodo. S pomočjo tega stenja moči se cunjica neprenehoma. Ker napravlja voda. ko izpuhteva, hlad, zato pade živo srebro na toplomerju ovitem s cunjo vedno bolj nizko nego na golem toplomerju. Samo tedaj, če voda ne izpuhteva več, kažeta oba toplomerja enako gorkoto. To pomenja, da je zrak popolnoma napolnjen z vodeno paro. Čim bolj nizko kažeta oba toplomerja iu čim veča razlika je med njima, tem bolj gotovo pade slana. Pripravo obesiti je na kako palico na prostem, 50 <•/« od tal, in proti severu. Ovito cunjico zmočiti je potem iu za kakih 10 minut se že lahko pogleda kako priprava kaže. Najboljša voda za namakanje je deževnica, ki nima vapna. Če nimamo deževnice, skuhati je prej vodo. Predno se rabi, mora se seveda ohladiti. Kedar čitamo n?. pripravi, gledamo kje sc poševna in vodoravna črta, ob katerih se nahaja živo srebro, križata. Če se križata tam, kjer je pisano „Frost" (slana), bode gotovo slana, če se pa križata tam, kjer je pisano „Bereitschaft", moramo biti pripravljeni na slano, vendar gotovo ni, da pade. Najboljše je gledati na pripravo ob solčnein zahodu. Pripravo prodaja H. Kap-peller na Dunaju, V 1 Franzensg. št. 13. po 10 kron, oziroma bolj majhno za 8 kron. Priprava naslikana v 15. podobi imenuje se psychrometer (vlagomer) ter je skoraj ista kakor prejšnja, samo da nema tabele med obema toplomerjenia. Tabelo tla gornja tvrdka h pripravi posebej. Psychrometer je nekoliko bolj natančen od gornjega toplomerja iu stane pri isli tvrdki 20 K- H k o u c u svetujemo, n a j n e s t a v i j o n a s i p o-s e s t n i k i preveč upanja v kajenje proti slani, kajti boj proti v r e m e n s k i m elementom ni lahka stvar. Bolj priporočamo, da zasajajo v legah, ki so podvržene slani, take rastline, ki bolj pozno poganjajo in cvetejo. Št. Kakšno naj bi bilo prihodnje sadjarstvo na Vipavskem? Piše R. D o 1 6 n e. (Dalje in konec.) Glede breskve navedem naj še to. Pri nas, bodisi na goriškem ali kranjskem Vipavskem, zasaja se breskev najrajši v prav suhe vinogradske lege. To pa nikakor ne vstreza breskvi ni naravi kajti v prvotni domovini, v Perziji, raste breskev v divjem stanu ob vodah, ob bregovih rek in potokov, kakor pri nas jelša, topola ali vrba. To vedo predobro prvi mojstri v pridelovanju najžlaht-nejših breskev — francozi. Oni zasajajo svoje breskvine špalirje vsled tega v vlažne nižave in tako si jih obvarujejo dolgo let smolike. Francozi zakopljejo celo ob deblih svojih breskvinih špalirjev v suhih legah posebne sladkornim štokom podobne, na mnogih mestih preluknjane lončene posode v zemljo, katere potem z mahom napolnijo. Kakor hitro nastane suša, pa prilivajo mahu vode, da se pomalem h koreninam odceja ter jih tako namaka. Na ta način obdrže svoje, v podobi špalirjev gojeno bresk-vino drevje tudi do 30 let pri dobri rašči in čvrsti rodovitnosti. S tem, kar sem tukaj navedel, hočem le toliko reči, da napačno sodijo tisti, kateri menijo, da ugaja breskvi suha lega in jo dosledno temu mnenju zasajajo v suhe, hribovite lege. Da vstraja ob Vipavi, toraj v nižavi rastoče breskviuo drevje vedno mnogo dlje časa, kakor pa v suhi hriboviti vinogradski legi, o tem se je prepričal gotovo že sleherni naših starejših vipavskih sadje-gojcev*). *) Ker napada breskve v vlažni, obenem mrzli zemlji spomladi bolezen na listju Ascomyces deformans se ne more uredništvo s tem popolnoma \jemati. V Perziji je podnebje vroče, tam se ni toraj bati te bolezni. Katera sadna plemena še naj bi se v prihodnjih naših vipavskih sadovnjakih gojila? V prvi vrsti hruške, v drugi, skoraj bi rekel poslednji, pa jabolka. Marelic in črešeuj, prideluje se že dandanes v veliki meri in pridelovale se bodo tudi v prihod-iijosti, kakor do zdaj, ne da bi bilo potrebno jih pritegniti v prave sadovnjake (? Ured.). Hruške imajo na vsak način velikansko prihod n j ost v našem bodočem vipavskem sadjarstvu in sicer radi tega ker zahteva hruška že po naravi bolj gorko podnebje, jabolko pa bolj hladno. Res je, da čim bolj južno potujemo, tem manj jablan vidimo a tem več hrušk, nasprotno izginjajo hruške vedno bolj proti severu. Posebno velja to glede žlahtnih namiznih hrušk, kajti moštenice segajo tudi daleč v severne kraje. Štajersko, Češko, Dolnje in Gornje Avstrijsko so za sadjarstvo odlične avstrijske dežele, hrušk pridelujejo pa tam v primeri z jabolkatni le malo. Tudi na južnim Tirolskim gojijo bolj jablan, osobito po celem svetu sloveči rožmarinček. V severnem podnebju pozebejo namreč hruške kaj rade v hudih zimah in zato jih opravičeno zanemarjajo, dasi-ravno so žlahtne hruške, posebno take, ki se prištevajo h komad-nemu sadju neprimeroma dražje od jabolk. Radi tega imamo pri nas za pridelovanje hrušk nekak privilegij, kajti kdo je še slišal kedaj, da bi pri nas hruške po zimi pozeble ali bi jim popje počrnevalo, da na spomlad ne poženejo? Gotovo nihče. Zato se je treba v našem prihodnjem sadjarstvu pridelovanja žlahtnih hrušk čvrsto poprijeti. Množiti bo treba prav zgodnje vrste kot primicije in prav pozne kot komad no sadje. Poletne in jesenske vrste so že manjše vrednosti, kajti te pridelujejo se tudi drugod v precejšni množini. Zgodnje vrste bi bile: mira-inarka, naša rumena in rudeča ječmenka, (Margareteubirne) for-mentinka, brutabona itd.*) Pozne, takozvane zimske žlahtne vrste nahajajo se pri nas še bolj v pičli meri in trebalo bi prav žlahtne vrste večinoma šele vpeljati, kakor na primer: cesarja avstrijskega hruška, Lebrunova maslenka, vojvodinja Eisa, Margarita Marillat, minister Dr. Lucius, lepa Abresova, Clapps-ov ljubček, Gelertova maslenka itd.*) To bi bile hruške, kakoršne bi se prodajale gotovo po 20 in še več vinarjev ena. *) Uredništvo se glede goriškega Vipavskega ne strinja s tem sortimentom. Z jabolknmi pa ni pri nas Bog vč kake bodočnosti iskati. (Rane jabolke vspevajo na gor. Vipavskem v močni zemlji dobro. Ur.) Za jabolka je pri nas že prevroče podnebje, in piškavost je pri njih v naših krajih že kar grda nadloga. Z jabolkami tudi nikakor ne moremo tekmovati z drugimi, vsled sadjarstva slo-večimi deželami, kakor so Štajersko, Češko itd. Edino ena vrsta bila bi pa vendarle vsaj za poskušnjo priporočljiva, namreč ta-kozvani poletni dišavni kalvil. Ta vrsta je jako zgodnja in posebno Nemci jo za napravo jabolčnega štruklja ali jabolčne po-vitice radi iščejo. Zdaj nastane važno vprašanje, kaj in kako vkreniti, da dospemo čim prej mogoče v vipavski dolini do takega sadjarstva, o kakoršnem je v tem članku govor. Čakati, da bi se stvar takorekoč sama ob sebi razvila, da bi vsak gospodar zase storil, kar in kakor bi se njemu pravo zdelo, to se ne sme. Pre-koristna stvar bi se po tej poti prepočasi razvijala in mi bi dospeli prepozno do zaželjenega namena. Med tem časom izgubili bi že kar ogromnega narodno-gospodarskega kapitala. Tukaj treba pač vzajemnega sodelovanja vseh tistih gospodarjev, kateri se dado za stvar uneti. H temu primore pred vsem živa, prepričevalna beseda. Od župnije do župnije naj bi šli toraj naši kmetijski potovalni učitelji vnemati gospodarje za preko-ristno stvar, (že delajo! Ur.), naši deželni in državni poslanci naj bi se pa trudili, da dosežejo za pozdigo našega sadjarstva od dežele in vlade čim več sredstev. Na pravih mestih napravile naj bi se trtnice in drevesnice, bodisi državne ali deželne, iu iz njih naj bi se oddajalo trte in drevesca kolikor mogoče po nizki ceni. Kakor hitro se to deseže, potem preostaja pa še ena jako velika, rekel bi skoraj največja potreba — da se združijo vsi sadjerejci v veliko sadjarsko zadrugo, ki naj bi vzela vso kupčijo s sadjem in zelenjavo v roke ter skrbela za direktno prodajo sadja v tiste kraje, kjer bi to najbolj kazalo. Posredovalni kupčiji naj bi se pa delale potem čim veče ovire, kajti od nje ima v prvi vrsti posredovalec dobiček in v drugi šele pridelovalec. Skratka rečeno, stvar zahteva popolne vsestranske organizacije in ta je mogoča le potom zadružništva. Sam Bog daj, da bi se naši gospodarji za stvar vneli, in da bi mogli za malo let reči: nova železnica dvignila nam je v deželi velikanski, prej skoraj mrtev kapital iu naložila ga nam je na visoke obresti. Kako cepiti in kaliti amcpiknnskc kolči? (Konec.) nastopi za časa sajenja cepljenih kolči slabo vreme in ne moremo cepljenke pravočasno zagrebsti, deti jih moramo s zabojem vred na svetlo, sicer lahko tudi na prosto, vendar v tak kraj, kjer se ni bati prevelikega mraza. V svetlem prostoru mladje na trtah ozeleni, v temnem pobledi. Čim bi prišlo bledo mladje na solnce, ga to koj opari. Če smo prisiljeni zasajati trte z bledim mladjem iu ne moremo tega s zemljo popolnoma zagrniti, pripopočam, da se mu napravi s smrečjim ali brinjeviin vejevjem nekoliko sence, da se ga vbrani na ta način ostrim solčnim žarkom. Če pa le mogoče presajajmo trte iz zaboja, ko so pognale za 1 do 2 nn dolg popek. Če nastane po sajenju suša, pomagati moramo mladim trtam s zalivanjem, da dobe dovolj vlage, ki je za razvoj kam-bija, kakor že prej omenjeno, neobhodno potrebna. Navadno zadostuje, če zalijemo trte enkrat, a takrat dovoljno. Kedar zalivamo, paziti je, da se ne spere zemlja z grebenov v jarek. Zato je polivati bolj po jarku. Zemlja v grebenih potegne sama vlago iz spodnje plasti v se. Velike vrednosti je ona trtnica, ki ima v bližini potok, kateri se da uporabljati za namakanje. Po dežju in tudi po zalivanju napravi se rada na površini zemlje skorja, ki ne pusti mladim pogankom iz zemlje. To skorjo je treba z motiko rušiti a pri tem paziti, da se trt ne pokvari. Če se s tem delom odkrije kak rumen trtui pogank, zagrniti ga je pazuo z rahlo zemljo. Poleti je treba skrbeti, da bo trtnica vedno čista. Čim večkrat jo plevemo, tem boljše bo. Trtam jako dobro služi, če obenem zemljo pri vrhu tudi nekoliko zrahljamo. Ko poženejo trte 2 do 3 liste, treba jih je škropiti z raztopino modre galice in vapna. To delo ponavljati je do konca meseca septembra vsakih 8 dni. Mladim trtam ne škoduje namreč nič bolj, kakor strupena rosa. Če zabodetno poleg trt vejevje, ob katero se trtno mladje vspne od tal, ni treba škropiti tako po-gostoma, ker ne trpe take trte toliko od peronospore. Če se nahaja trtnica v griču, osobito v vshodni legi se tudi lahko bolj poredkoma škropi kakor v nižavah. Ker se škropljenje v trtnici ponavlja, navadno zadostuje y, odstotna raztopina. — SI -- Tudi žveplanje se ne bi smelo v trtnici opustiti. Res je, da nimajo mlade trte grozdja, toda bolezen oidium ali plesnoba ne napada samo grozdja, kakor menijo nekateri, marveč tudi listje in mladje, osobito če je to nežno. Večkrat sem že videl da je ta bolezen skoraj vničila mlade trte. Dvakratno žveplanje v trtnici navadno zadostuje. Da ne napravi cepič korenin in da se cepljeno mesto privadi zraku, treba je zemljo okoli trt piavočasno razgrniti. To se vrši navadno meseca julija, ko je začela trta bolj močno rasti. Še boljše je razgrebsti zemljo, ki se nahaja okoli trte v dveh presledkih in sicer najprej na severni strani in za kake dva, tri tedne na južni strani. S tem privadimo cepljeno mesto bolj počasi na zrak. Pri tem delu je korenine na cepiču odstraniti. Zimsko cepljenje kolči in poznejše umetno poganjanje daje navadno jako dobre uspehe. V dobrem slučaju dobimo oJ 100 kolči tudi 90 popolnih cepljenk. Seveda je uspeh jako različen ln odvisi v prvi vsti od tega, kako se je cepilo, kako se s cep-ljenkami ravnalo, od zemlje v trtnici in mnogokrat tudi od vremena. Mrzla spomlad vpliva na cepljenke slabo. Niso pa vse trte, ki rastejo v trtnici, tudi dobre. Mnogo jih je, ki sicer poganjajo, toda ako si ogledamo bolj natanko spojno mesto med cepičem in podlago, vidimo, da se nista ta ob celi prerezi za-rastla. Če pride v odprto rano voda, začne trta lahko gniti in delo s zasajanjem in oskrbovanjem take trte je bilo brezuspešno. Zato priporočam, da se vselej prepričaš, predno zasajaš cepljenke v vinograd, ali se je spojno mesto popolnoma zacelilo. Če trto nekoliko oviješ in se je cepič odvalil od podlage, ni nobene škode. Boljše je sedaj v roki nego potem v vinogradu! št. Kmetova opravila meseca aprila. Spomlad je tu! Sadno drevje osulo se je z belim, ble-stečim cvetjem in travnik, polje in gozd pogrnili so se s prijetnim zelenjem. Pač lepo je sedaj na deželi! Da, lepo, če bi ne preganjale nas kmetovalce nove skrbi. Toda strah nas prešine, ko se ozremo na naše visoke gore, ki se še vedno bleste, v beli snežni odeji. Saj pouzroča čestokrat ravno ta odeja pomladanske mrazove, ki nam odnesejo lakko v eni sami noči vse naše upanje. Da bi toraj le kmalu skopnela ta snežna odeja! Gotovo ni meseca, v katerem ima kmetovalec toliko opravila, kakor ga ima sedaj. Vse ga kliče, najbolj pa polje. Na domu opravljali bodemo zato samo najbolj potrebna dela. Osobito ne smemo zanemarjati živine. Proti koncu meseca začnemo krmiti s zeleno pičo. Prehod od suhe piče na zeleno se ne sme vršiti prenaglo, da žival ne oboli. Najboljše mešati je obe krmili tako, da se suha klaja vedno bolj nadomešča s zeleno. Kdor goni živino na pašo, pasti jo sme tu od početka samo malo časa. Pred pašo krmi naj se živino s suho pičo. Hleve, kleti in druge shrambe je tudi v tem mesecu večkrat zračiti. Vino pretoči v drugič! Pričenja se zidarsko delo! Na polju: Radi mrzle zime in deževnega marca zaostalo je letos tu mnogo dela. Zato se večina opravil prejšnjega meseca nadaljuje. Glavna opravila so: Sajenje krompirja, setev tur-šice, živinske pese, fižola, detelje, buče, boba itd. Turšico in peso sej kakor krompir v vrsto, da ju boš lahko z živino oko-paval in osipaval. Tudi turščitio seme operi, predno ga seješ, v 2—3% raztopini modre galice, ki zamori šklodljivo bolezen smetljaj. Če je v žitu mnogo plevela, čisti ga! Najboljše umetno gnojilo za žito je čilski solniter, kateri se trosi meseca aprla, če mogoče pred pletvijo, po žito. Za 1 lm zadostuje 1 do 2 // solnitra. Rdeča detelja in zimska rž se kosita za krmo. Na de-teljišču glej, da ni predenice. Če si jo zapazil, zamori jo kakor moreš in znaš. V vinogradu: Rigolanje se dokončuje. Tudi zasajanje naj se, če le mogoče, izvrši. Kdor ni še obrezal in povezal trt, naj se požuri. Pripravi si kurjavo proti pomladanski slani. Ame-rikanskim trtam, ki jih misliš požlahtuiti meseca maja v zeleno, obiraj nepotrebne poganke. Na eni trti pusti samo dva ali če je trta jako močna največ tri poganke, katere privežeš koj v mladosti na kol, da jih veter ne odlomi. Suho cepljenje trt se nadaljuje. V sadovnjaku: Kar misliš cepiti, cepi čim prej! Na mladih cepljenih drevescih obiraj divje poganke. Posebno skrbi v sadovnjaku, da se zatrejo različni sadni škodljivci, v prvi vrsti gosenična gnezda, ki se začenjajo sedaj razvijati. Na vrtu: Da boš imel poleti vedno dovolj zelenjave, sej jo od časa do časa v nove gredice. Osobito salate ne sej vse naenkrat, ampak v kratkih presledkih. Sadi kumare, melone in šparge. Zimske gredice, če jih imaš, odpri v vročih dnevnih urah. Posebno skrbi, da deneš cvetlični vrt v red. Kaj je lepšega, nego s cvetjem obdana hišica!? Cvetlice res ne nosijo posebnega dobička, toda one blažijo srce in čut. Človek, ki goji cvetlice, gotovo ni hudoben. V gozdu: Sečnja in čiščenje se dovrši. Listje in gozdna trava se čim prej pobereta. Listno drevje zasaditi je vsaj do srede meseca, iglasto pa se lahko zasaja ves mesec. Iz gorovja se plovi les po naraslih potokih. Pokončujejo se razni gozdni škodljivci, zlasti borov in smrekov zalubnik, veliki rilčar in borov prelec. si koga drugega v pomoč. Če sta premalo dva, poiščeta si tretjega, četrtega itd. S tem je nastala zadruga. Pogodbo, ki jo sklenejo zadružniki med sabo, bodisi glede dolžnosti ali pravic, imenujemo navadno zadružna pravila. Ker se družijo večinoma ljudje, ki imajo enake interese, zato imamo jako različne zadruge. Obrtniki družijo se n. pr. v mizarske, zidarske, čevljarske zadruge, trgovci v trgovske, kmetje v kmetske. Nas zanimajo najbolj zadnje zadruge, zato se bodemo o njih v našem listu večkrat bavili. Tam, kjer je kmetijstvo najbolj napredovalo, razvito je tudi kmetsko zadružništvo najbolj. To vidimo osobito na Nemškem. Pri nas nismo, žali Bog, v zadružništvu še daleč. Kriva je temu večinoma naša nerazsodnost za skupno delovanje, jako mnogo tudi žalostna slovenska politika, katera izkorišča tudi kmetsko zadružništvo v različne svrhe, ki pa niti oddaleč ne koristijo kmetijstvu. Mnogo zadrug vstanovilo se je pri nas bolj iz političnih namenov, nego radi potrebe. Se ve, da take zadruge ue vspevajo in delajo nekak strah tudi tam, kjer bi bila zadruga na mestu. Takega zadružništva ne odobravamo. Zato bodemo po naši moči delovali na to, da se kmetijsko zadružništvo — o drugem ni nam nič mari — čim prej izloči od politike. Če je kje sloga potrebna, mislimo, da je potrebna v prvi vrsti tu, ko se gre za pomoč trpinu kmetu. Št. Zadružna ideja. V prvi številki tega lista je obljubil naš urednik, da se hoče med drugim ozirati tudi na zadružništvo, in kako bi ne? Saj je zadružništvo danes pereča panoga v gospodarskem življenju našega kmetovalca. Poglejmo le pri nas doma, kako je, ne da bi nam treba hoditi v tujino po izglede. Kmetu se godi slabo, prevarile so ga mnoge slabe letine, spravila ga je na rob propada trtna uš, zalezel je v dolgove, od katerih mora plačevati pri privatnikih visoke obresti z pritiklinami v pridelkih vred; usmiljenja nima ž njim nijiče drugi, kakor oni, ki je njemu enak. Koga naj naprosi toraj pomoči? Ali tujca; ki ne vidi ure, da ga spravi na cesto, ali gospoda, ki ne more nikoli pojmiti dovolj njegovih krvavih potreb? Kaj mu ostane torej kakor, da se združi s sebi enakimi, s kmeti, in tako skuša si vsaj olajšati neprilične gospodarske razmere. Povsod, kjer so kmetje bolj napredovali, vidimo samopo-močne zadruge. Tudi na Slovenskem jih je že lepo število in tudi naša dežela ne zaostaje za drugimi. Če se smejo družiti veliki trgovci in kapitalisti, zakaj bi se ne smel tudi kmet? Čim več zadrug, tem več gospodarskega razumevanja, tem več gospodarske samostojnosti. Seveda je treba pri ustanavljanju zadrug paziti na to, da imajo zadostne življenske pogoje, da imajo zadosten delokrog, poštene in delavne ljudi za vodstvo ter da se resnično držijo zadružniške misli in zadružniških smotrov. Kmetijstvo potrebuje zadružniške ideje, da se reši pretečega gospodarskega pogina. Izgledi drugih dežel nas učijo, da je zadružništvo res koristno, zato pustimo na strani malenkostne prepire in poprimimo se dela. Sedaj je doba občnih zborov. — Prosimo nujno vse zadruge na Primorskem, da nam dostavijo poročila in računske sklepe o delovanju v preteklem letu. Poročati hočemo o njih pod tem zaglavjeni. Goriška 7.voza gospodarskih zadrug in društev v Goriei je razposlala v minolem mesecu okrožnico do zadrug na Goriškem, s katero jih vabi k pristopu. „Goriška zveza" je dosegla pregledovalno pravico in zadobila izdatno podporo c. kr. kme lijskega ministerstva. Na vsak način potrebujemo tudi Slovenci na Goriškem nekako središče vseh zadrug, kakor jih imajo v drugih deželah in tudi naši sosedje Lahi. Osobito kmetske posojilnice, s katerimi se ta zveza najbolj bavi, morajo imeti zaslombo. Če pristopijo te „Goriški zvezi", se stroški za revizijo, kakoršna se po zakonu zahteva, mnogo zmanjšajo nego, če zahtevajo vladno revizijo. Zveza se peča tudi z nakupom modre galice in žvepla in sicer se smejo naročiti na to blago samo društveniki onih zadrug, ki so pristopile zvezi. P GOSPODARSKE DROBTINICE. Konzulent za živinorejo v c. kr. kmetijskem ministerstvu g*. Gierth pregledoval je pretekle dni v spremstvu c. kr. kmetijskega nadzornika g. T. Frtihanfa živino raznih krajev naše dežele in Istre Bil je v koperskem, motovunskem in buzetskem okraju, v naših Lahih, tržaški okolici po Krasu, Vipavskem, v Brdih in v naših Gorah. Na Krasu si je ogledal semenj v Divači, več hlevov v Povirju, Sežani, Tomaju, Skopem, Koprivi, Kobdilju in Komnu, na Vipavskem v Rihembergu, v Kamnjah, Černičah in Šempasu, v soški dolini v Kanalu, Ročinju, Volčali, Tolminu, Polubinu, Zatominu na Livku, v Iderskem itd. V Brdih je bil v Št. Ferjanu, Kojskem, Šmartnem, Kozani in v Vipolžah. O svojem potovanju bo poročal. Za danes • aj omenimo, da se nahaja naša živinoreja po njegovem mnenju še na jako nizki stopinji. Osobito na Krasu, po Vipavskem, v Brdih in na Kanalskem treba še mnogo dela, predno bodemo imeli od vpeljane živinske pasme vsaj nekoliko uspeha. Žal so se delili biki tod zadnjikrat pred 5Va leti, kar seveda jako neugodno vpliva na našo živinorejo. Kar se je napravilo prej z dragimi novci, vse se je sedaj pokva- j rilo. Povsod pomanjkuje dobrih bikov. V Tomaju pride okoli 700 krav na enega samca, kar je pač gorostasno. Navadno se računi samo 80 do 150 krav. Jako dohro napredujejo v živinoreji naši Lahi in kolikortoliko tudi gorski posestniki. Seveda se nahaja tudi tod še mnogo slabega. Gornja gospoda spremljevali so tudi potov, učitelj kmetij- j stva ter odposlanci deželnega odbora in sicer po Krasu in Vipavskem gg. veleposestnik v Kobdilju 1 Fabijani in komenski notar dr. Ig. Kotnik, v Gorah in po Brdili veleposestnik v Št. Mavru g. I. Fonzari. Kmetijski pouk. — Kmetijski potovalni učitelj A. Štrekelj predaval bode v nedeljo dne 9. t. m, po blagoslovu (okoli 3. pop.) v Kožbani o vzgoji amerikanskih vinogradov. V onih občinah, kjer bi imeli radi kmetijski pouk, naznani naj županstvo, j društvo ali kedo drugi željo gornjemu učitelju in vstregel bo vedno rad. Če mogoče naznani naj se mu obenem tudi predmet, o katerem naj govori. Po predavanju dajal bode vselej pojasnila na različna vprašanja, ki jih lahko vsakdo stavi iz vseh kmetijskih panog. Delokrog gornjega potovalnega učitelja se razteza na goriški (izven čepovansko planoto) in sežanski okraj, tržaško okolico in na slov. občine v gradiščanskem okraju. Slovenski istrski kmetovalci obračajo naj se v tem oziru na kmet. potov, učitelja Iv. Sancin v Buzetu. Mesto kmet. potovalnega učitelja v Tolminu je sedaj prazno. Vinska pokušnja v Dornbergu. — Kakor slišimo namerava prirediti vinarsko društvo v Dornbergu prvo nedeljo mftja vinsko ! pokušnjo. \ V nove amerikanske vinograde ne sadite nobenih rastlin! — Naši vinogradniki greše v tem oziru jako mnogo. Novi t rt ni nasadi so dostikrat bolj podobni njivi nego vinogradu. Nekateri mislijo, da ima turšica, pesa, krompir iid. samo kratke korenine in da ne škodijo mladi trti. To ni res. Turšica in tudi druge rastline poženejo celo nad 1 in daleč korenine, ki kradejo trti redilne snovi. Tudi s senco ji škodujejo. Ker ima trta prvo in drugo leto le malo razvite korenine, ki se nahajajo bolj pri vrhu, ji te rastline mnogo bolj škodujejo nego potem, ko požene trta korenine v globočino. Skušnje učijo, da izgubi oir, ki je za- -: sadil prvo leto turšico ali kaj podobnega v vinograd, najmanj eno trgatev, Večinoma se s takim ravnanjem tudi trte močno pokvarijo. Da se kolči ali rezniee bolj gotovo primejo, deni jih, predno jih zasajaš 3 do 4 dni v vodo. Ko zasajaš, sadi samo one rezniee, ki so pričele nekoliko poganjati, ker so te gotovo sveže. Kedar sadiš kolči, ni potrebno napravljati s kopačo posebnih jam, marveč zadostuje, če napraviš s kolom primerno globoko luknjo, v katero porineš kolč. Luknjo moraš zagrniti z drobno zemljo. Še boljši je v ta namen cestni zuos. Če trto po sajenju zaliješ si lahko go!ov, da se prime. Ako nameravaš po-žlahtniti trto v zeleno, pride naj gornje oko okoli 10 cm pod navadno površino. Da se pa trta v ti globočini ne vduši, napravi pod njo jamico ali pa jarek, ki se razteza preko cele trtne vrste. Jamica, oziroma jarek morata segati do gornjega očesa. Po 10 do 20 okoreničenk (bilf) raznih kibrid (od vsake hi-bride 2 -5), ki se sedaj po Francoskem najbolj prrporočajo, dobe brezplačno za po skušnjo oni naročniki »Primorskega Gospodarja", ki se osebno zglasijo pri upravništvu tega lista. Po pošli se trte ne pošiljajo. Trle se bodo dajale, dokler jih bo kaj. „Primorskega Gospodarja" so še vse številke na razpolago. Če ni toraj še prijel kedo kake številke naj reklamira. Opozarjamo da ni treba posebne znamke, če se zapiše na odprto pismo »Časniška reklamacija". V pismu se sme povedati samo katere številke kedo ni prijel in svoj naslov. » MDNJi) IN ODGOVORI. J. P. v Št. P.: Na s a d n i h drevesi h se vidijo po deblu in vejali neke rumenkaste lise ali lišaji. Kaj je lo? Ali so ti lišaji škodljivi? Če so, kakšno sredstvo iiaj~seTabi, da se jih odpravi. Kako se uniči tudi mah po drevesih? Odgovor: Lišajev je več vrst. Na sadnem drevju so najbolj navadni: Imbricaria physodes, 1. caperata iu Evernia prunastri. Mah in lišaj sta sadnemu drevju škodljiva. Ona sicer ne jemljeta drevesu soka, toda s tem, da zagrneta 'ubad, zapirata luknjice na deblu iu vejali, radi česar ue more drevo dihati. Ona drevo nekako dušita. Veče množine mahu in lišaja so skoraj isto, kakor če bi drevo zakopali v zemljo. Najbolj škodljiva sta mah in lišaj na drevesnih ranah, ker pridržujeta tu vlažnost, ra li česar začne rana gniti. Jako dobro sredstvo proti mahu in lišaju je vapnena lvlež, s katero se napadli deli drevesa riamažejo. Da se belež drevesa lažej Iu boljše prime, dobro ji je dali nekoliko svežega (ne kuhanega) mleka, katero se lahko prej tudi posname. Kjer sta se mah in lišaj močno razrastla, morata se prej seveda ostrgati, kar je delati po dežju, ko sta še mokra. Vinogradniki pozor! Imam še za oddati več tisoč požlaht-njenih trt za bela vina in divjakovih bilf. — Cene so nizke. Cenik pošiljam piosto. Josip Cotič v Verhpolji pošta Vipava. Lepega, 3 leta starega, krotkega l«jli>« uiitervvakleiiskega plemena srt.i UlflU proda Anton Kofo' v Cepovanu. Jajca za valenje i:;:::;: boljših jajcaric belih J.eghoru", črnih JVlinorka" ter velikih belih „Kohinki-ma" razpošilja ducat po I K Fr. Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici. DDanM.i Ivan Kravos v GORICI. oooo.i via Vetturini št. 3, priporoča svojo sedlarsko delavnico. flnton Mi č, odlikovani fotograf v Gorici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča svojim rojakom. Verane .flinarske in vrtnarske liste' dobi brezplačno, kdor prijavi vsaj 10 plačujočih naročnikov na „Prim. Gospodarja", ododd V GORICI, 0303 via Vetturini 3. priporoča svojo knjigoveznico. ivanBednarik Oholi 100 bušpanovih ,r»() rut visokih gimov ima na prodaj po nizki ceni Frane Ličen, Preseije št. 221 p. Rihenberg. Gospodarski zavod „Naš Uenkou" H Hranicali na Moravskem Oam pošlje: Velar n, prašek, ki vniči v 3 dneh ves plevel v žitu, zavitek 5 h/ i navodilom k rabi za 1 K. — Cepilni vosek izvrstne kakovosti za 60 vin. iu za 1 K. Kroglice, katerih 2 do 4 vtolažijo v živali drisko, v škatlici, dovolj za mnogo časa, za 1 K. — Vodni barometer za 2 K 60 vin. Roftni sejalni stroj za 21) K. Narofujlr jiri bratskem /avotln na MoravuKmi. — Vinogradniki jto/or! Na prodaj imam za letošnjo spom'ad več tisoč sortiranih, na suho cepljenih trt in sicer: 10.000 silvan a (zelenčiča) 12.000 laškega rizlinga, 5000 rulandeca, 2000 belega burgundca, 1000 nemškega rizlinga, 2000 moslovine (šipona). Vse so cepljene na riparijo portalis. Imam tudi 20000 okoreničenih divjakov riparije portalis Cena cepljenim trtam I. vrste je 140 kron, divjakom 16 kron za tisoč. Vse trte so dobro zaraščene in lepo okoreni-čene. Prodaja jih, dokler sega zaloga, Janez Se« ula v II laponeili. pošta Juršenci pri Ptuju (Štajersko), oa Globe Mlekarske naprave kakor tudi vse stroje in priprave z;i prt* a aii.je mleka, naprav« masla, si a itd. zalaga v najboljših i/.delkih ^.isooddodddddo.iddodoo^j.i.u.i.i Društvo Globe-Separator DUNAJ XVI 2, Neymyerga9BC št. 17. Zahtevajo naj se ceniki, oaa Zastopniki se Iščejo povsod. INŽENJER ŽIVIC priporoča: _AAA/V> Svoj izkušeni železni plug s kolesci za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev, osipanje, izrivanje itd. samo-vodilen, priprost lahek in cen. Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje neprenehoma delujoče vinske stiskalnice. Tudi vsakovrstni stroji za kmetijstvo in industrijo, posebno sesalke (pumpe) za vsako rabo, potem cevi se dobivajo pri tvrdki ŽIVIC I DR., TRST MHl SU 031H SOOjIM! I M M J. DRUFOVKA - GORICA GLAVNA ZALOGA: Gosposka ulica št 3. mmm PODRUŽNICI: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana. « v © © © © Odlikovana tvornica nadplatov, tovarna usnja na paro, velika zaloga domačega in inozemskega usnja ter vseh potrebščin za črcvljarjc, usnje za sedlarje, knjigoveze in tapetarje. Glavna zaloga loščila v korist družbi sv. Cirila in Metoda. ® ® Telefon štev. 62. G) t na zahte>o tonj in franko. i— i Najboljše stiskalnico za vino in OLIKE so naše stiskalnice „HERHUL" najnovejšega in najboljša sestava z dvojnim in nepretrganim pritiskal.ni: zajamčeno najbolje delovanj«', ki prekaša v»e •lrtiu'" stiskalnire: hidravlična -t i*kalni<-a. najl.nljse nato-matične patentu- Q U H U n U J a»i ki deluj«)« same vam- škropilni«-«' „U T f R U II f H od gehe. „p d* h, jih Kilo treba goniti- Plugi, mlini /.a grozdje, sadj* in nljkw. Kobkaluiee za grozdje. Vinngradski plugi. Sušilnice /.a sadje in druge vegetalne, živ- Ijensko in mineralne pridelke. ^^ -JiikL. stiskalnice za seno, slamo itd ^SE**^ na r .ko Mlatilnice /.a žito. © čistilnice. r. š«talnice. Slamo-reznice. r •-ni mlini za žit" v ra/.ni v.?liko>ti in v«i drugi gff^/.^r jg MgKj str«»ji za po|jo«l«>lstvo. I • deluje BSk.'gjpSjM in prodaja /. jamstvom kot po- flr^Br JSUMflB > lumst najiinveje, izhorne iz- ku> ne. k.»t najboljše pripo- ' znane in odlikovane sestavi I gu|iu| Ph. JYIoyfart 8 B tovarna /a poljedelske in vinsko stroje mr im najl', II. Taborst r«isM> M. 71. Automat. škropilnica. Stiskalnica za vino. dlikovaui v vs«h 7Ir/a\ah s\«-ta r nad .VIO zlatimi in srebrnimi kolajnami. < «-nik k podobami in nino :ošt<*Tilna pohvalna pisma K <i visi m<- SfiUNlG SDEKLEV9 il Gorici, migistratnaiilicašt.l. Največja zaloga Šivalnih stiojev, tudi za vezanje (rekamiranje), dvo-koles, slamoreznic in mlečnih posnernalnikov (centriIng). 1'rnrinja sv tinti proti iiliičrvmijt-n h obrok«! vo- J * Denar prihrani kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri D303DJJJ003DJD30 ANTON BRESCflK Gorica. Gosposka ulica št.14 .i.i.i.ioo (Via Sijinori) .1.1.1.1.1.1 kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki litan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, .■>.1.1.1 žitne in platno. .1.1.1.1 Lastna dclavnica onooo za tapecirano pohištvo. Cone brez konkurence. Daje se tudi nn obroke. >a (G^ Priporočljivo seme prodaja fllojz Horsika \ * nrlliUnV.ltl v I/| ubl.i mi, : odlikovana semenska trgovina, i-dina na Kranjskem strokovno vrejena; največja zaloga semena vseh krinsUh rastlin kot detelje, trave, pese, kotenja, repe itd. Ima tudi vsa zelednjadna in cvetlična semena prava in pristna, za katerih kakovost jamči, kakor tudi več drugih predmetov. .iDn.i.i.i.n.i.i.i.vi,i.iji.i.i.i.10.1-i.i.i.i.ij Ceniki za leto 1905. se dobe brezplačno /. odličnim spoštovanjem se priporoča Alojz Koraika. Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici. (Odgov. Josip Maiušic), 110. f ©5