648
Vesela zmag in sto hvaležnih src, Ki naji so slavila, o tedaj Inako se mi dela ob besedah, Ki sodijo o tebi zlo, prezlo.
Kacijanar.
Kar si doslej povedal, ni mi novo.
(Prestane.) Da, časi, ki so bili in ne bodo Nikdar na svetu več, nikdar morda . . . Teh časov se spominjam tudi jaz.
Torok.
Le čuj, in zdaj se govori o tebi,
Da si odpadnik in izdajnik doma.
Ogorčen je ves narod v Zagrebu
In s strahom Šepeta o kazni božji,
Ki s tabo nas zadene v turški vojski.
Odpusti mi, prijatelj! Govorim
Le to, kar Čujemo zdaj dan za dnem,
In ne verjamem ljudstvu, ker ne morem.
Kacijanar.
Novejša mi je pač pripoved ta,
Povsem nenadna vendar tudi ne.
Da je resnično vse, kar govori
Preprosti narod,  davno že bi svet
Razpal,  in s tira bi krenile zvezde.
In ta je mož slabost bila v vseh časih,
Da ljudski glas se zdi jim  glas božanski.
Torok.
Jaz ne verjamem.  Del sem, da ne morem. A vendar,  dragi vitez,  smem prositi, Da mi resnico golo sam poveš. Kako bi sodil narod brez povoda, Brez vsega i Tudi to ni možno, Ivan.
Kacijanar.
Jaz storil sem, kar moral sem storiti. Pred Bogom samim pak sem odgovoren.
Torok.
O ne tako! Tvoj govor trd je zame. Vso vero si izgubil v svet menda. A še imaš prijateljev odkritih. Kaj mene moglo  bi privesti sem, Kot stara le ljubezen še do tebe In skrb zate. Veruješ li mi, brat?
Kacijanar.
Ljubezen? Hm.  Mogoče. Ali kaka?
In zdaj še ler Nekamo pozna je.
Ko bil je sklenjen mir,  ostal sem  sam.
Takrat menda zaspala je ljubezen,
Ker se je utrudila prej čez moč.
Dejanja hočem-  Kaj  mi prazna čustva!
Le jednega prijatelja imam,
Ki mi je zvest še danes, kakor nekdaj.
Novo hrv
Torok.
In to je Ivan Zrinjski. Vidiš, vem. Udaril me je močno govor tvoj, Morda na vek razpotil s tega grada. A kar sem nameraval, to povem.
irvasko narodno gledališče. (Po fotografiji Mosingera in Breyera.)
Kralj Ferdinand je velel Jurišicu Poveljniku, da naj v dolžnost si smatra, Ujeti ali odmekniti tebe, Vojake tvoje in somišljenike. Visi nad tabo torej meč na niti.
Povem še dalje,  da sta Zrinjska — dva, Dva, Nikolaj in Ivan. Dobro pomni! Jaz storil sem prijateljsko dolžnost, In ti zdaj stori,  kar se tebi zdi. Obvaruj Bog te!    (Hoče oditi.)