Št. 146 V Gorici, v torek dne 14. decembra 1909. ,___;_____________. , i-ffl. „______;__________ Tacaj XXXIX. Izhaja*trikrat na teden, in sU-ur v torek, Četrtek n SObotO ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejn-tnana ali v Gorici nn dum uoSiljana: vse leto •/. « V. « . ir» k . 10 „ PosnuiiSiu.' številki' sUnojo 10 vin. io.tu „Kalipot po Goriškem in GradiSCanskem" in dvakrat v Mu , Vozni red leleznic, pamikov in poštnih zvez". -Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štev. 7 J. nadstr. v ..Goftki Tiskarni" 'A. GabrSJSek. Na naroČila brez dojcslane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se račumjo po Petit-vrstah če tiskano 1-bat .0 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večja črke po prostora. — Keklame in spisi v -uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi št; 7 v Gorici v .1. nadstr, Z urednikom je mogoSe govoriti vsak dati.od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 i. dopoludne- Up r a v n i S t v o se na- . liaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na lovo v tiskarni. Naročnino in oglase je olaCati loco Gorioi. Dopisi naj se pisiljajo le uredništva. Naročnina, rekla uauije in -ini^e reči, k-.vte;'e ne , spadajo v delokrog uredništva, naj se pobijejo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja nt-odvisno Q'.l „Soče" vsak petek in stane vse leto '¦> K '20 vin. ali gll. I""ti'J. „So5a" in ,,lYimora *'- se pr-iJajabi v. Gorici v nafiih knjigarnah in teh-le tonakamah: J. AfiiS, Gledališka nI.; V. ISauingartnor, Koren i\ M tu Helinger Tržaška cesta 1; Marija Bivgaut, Poute Nn-jvo 9; Ifen •Jellorsitz, Nunska uL rt.' I. Uov.i ski. ni OorišSeku Peter Krebulj, Kapucifcka ul. I ; Tereza Lcbaii, tek. > Jos. Verdi 11; Ana Pltško, Pokopal, ulica; [v. Prešel; Stolni trg "2; Jos. PriuMič, Mireuska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; ilos. Schvv.irz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič aa trgu dolla Ciisonia. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83 „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od;ov. J. FabČič) tiska in zal. Volilno gibanje. Naš kandidat za dopolnilno volitev, ki bo dne 10. t m. je Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolmiun. Z raznih stranij dežele nam prihajajo zatrdila, da je naša stranka izbrala srečno kandidata, ki tiče, kakor nalašč v splošno kurijo, kjer volijo vsi sloji. Andrej Vrtovec živi v.trgu pa je posestnik in trgovec. Vrtovec se peča že celo vrsto let uspešno s kmetijstvom ter je zlasti v sadjarstvu na Tolminskem storil obilo dobrega našemu kmetovalcu. Vrtovec je agilen, čvrst inož, neustrašen, ki ne beži pred bičem birokracije, kadar ga vihti ta slavna birokracija nad našiii ljudstvom. Bivši tolminski okrajni glavar Prin-/.ig je bil strupen človek, ki ni ljubil Slovencev, dasi se pretaka po njegovih žilah slovenska kri. Marsikako je napletel Prinzig na Tolminskem pa bi jih bil še več, ako se mu ni postavljal v bran Andrej Vrtovec. Bili so časi. ko je Prinzig skoro vse Tolminsko strahova! — Vrtov-ca pa ni nikoli. In za koga se je boril Vrtovec proti birokraciji ? K d i n o le z a n a š e I j u d-s t v o. Od takega moža smemo pričakovati energičnega boja tudi v deželnem zboru, kjer je tak boj še toliko potreb-nejši. odkar dela zveza Gregorčič s Pa-jerjem tako pogubno za naše ljudstvo. Vrtovec je mož dejanj, energičen in odločen, zato je naravnost potreben v deželnem zboru. Volilci! Izvolite dne* 19. t. m. za poslanca Andreja Vrtovca posestnika iu trgovca v Tolminu. Shod narodno ¦ napredne stranke v v nedeljo 12. decembra popoldne je bil Prav dobro obiskan. V prostorni dvorani Tavčarjeve gostilne se je zbralo volilcev najmanj kakih 200, tako da je bila dvo-rana polna. Shod je otvoril odposlanec stranke dr. Puc, ki je obdržal tudi predsedstvo shoda. V daljšem govoru je dr. I^uc naslikal politični položaj v deželi. O-žigosal je pogubno politiko klerikalcev, zvezanih z našimi narodnimi nasprotniki, Uihi, označil pa je primerno tudi posto-. Panje »agrarne« stranke, ki je bila na shodu prav dobro zastopana, med drugimi hidi po kandidatu Vranu samem. Za svoja izvajanja je ponovno žel občo pohvalo, le tje in sem so se »agrar*ci« vedli ne-"lirno; kakor so pač posneli po mnogih strankinih »vzglednih>, zborovanjih v Gorici. Vendar je predsednik vzdržal red s primerno energijo ter je po svojem govoru dal besedo »agrarnemu« kandidatu Vranu. Vran je zgovoril stereotipni »govor« »agrarcev« o trpljenju kmeta, o la-sanju klerikalcev in naprednjakov, o pretežni večini kmetov in delavcev ter izkoriščanju kmeta ob volitvah itd. Vodilna misel je bila udrihanje po »gosposkih« strankah, ki izkoriščajo kmeta v sebične namene. Na mejklic »v katere sebične namene« je Vran ostal odgovor na dolgu. Vranu je odgovarjal dr. Podgornik, ki je opozoril zborovalce, s kakimi de-magogičnimi frazami vprizarja »agrarna« stranka agitacijo ne toliko proti klerikalni, kolikor proti nar.-napredni stranki. Zavrnil je očitanja Vrauova proti napredni stranki ter na drastičnem vzgledu iz vsakdanjega življenja pokazal nesmiselnost omejenega stališča »agrarne« stranke, kakor da bi se vse javno življenje moralo osredotočiti edino*le na kmetski stan, iz-ključivši vsak drug stan. Utemeljil je stališče nar -napredne stranke, ki hoče. da se vsi stanovi na podlagi temeljnih načel narodnosti, napredka in svobodomiselnosti strnejo v močno protiklerikalno ljudsko stranko, ne ovira, pač pa pospešuje po možnosti organizacijo posameznih stanov na gospodarskem polju. Opozoril je na dosedanje prosvetno delovanje stranke potom društev ter na previdno zasnovano gospodarsko delovanje potom zadrug, ki so se ustanovile in se še ustanove, kakor zahteva potreba in so dani pogoji za vspevanje. Konečno se je govornik taknil kandidatur ter obrazložil nagibe, iz katerih je nar.-nap. stranka postavila kandidatom Andreja Vrtovca, hoteč s tem kandidatom priskrbeti gorskemu delu dežele dobrega zastopnika, ko sta Kras in goriška okolica že primerno zastopana v protiklerikalni skupini dosedaj izvoljenih poslancev. Priporočal je . možat nastop kraških volilcev na dan volitve, da.klerikalni kandidat dobi kar najmanjc glasov na Krasu. Predsednik shoda dr.. Pu^ je na to prečital ravno došli brzojavni pozdrav volilcev, /branih na shodu v Tolminu, ter dal besedo Orlu s Ponikev. Ta je označil osebnost klerikalnega' kandidata Zlobca, ki je bil najprej naprednjak, tako da je pomagal razbijati klerikalne shode (v Vipavi!), potem »agrarec«, in ko tam ni prišel do kandidature, je postal klerikalec. Omenil je tudi vinarske zadruge v To-maju kakor svarilen vzgled, kako se zadruge ne smejo vstanavljati in voditi. Halje je dobil besedo Grbec, fant iz Tornaja, a mu jo je predsednik radi nestvarnega zavijanja zopet odvzel. Nato je dobil besedo zopet kandidat Vran, da bi odgovoril dr. Podgorniku, a je v bistvu le priznal in to doslovno, da je nezmožen za poslanca. Na Orlovo o-pazko glede Tomajske vinarske zadruge Vran ni reagiral. Predsednik shcH dr. Puc je nato v sklepnem govoru še povdarjal, da napredek in tudi osvobojen je kmetov je zahvaliti delovanju srednjih stanov v prvi vrsti; da vkljub vsem spletkam in rovarstvom narodno-napredna stranka ne izgine, pač pa se v najbližji bodočnosti še okrepi z organizacijo vseslovenske narodno-na-pre^g.'stranke; izrazil je trdno prepričanjema se tudi pristaši »agrarne« stranke, spbznavši svoje zmote, zopet vrnejo k nar.-napredni stranki ter je zaključil atfoa.ž-»živiOtfdčHceri) na nar^napr^stran-ko, na kar. je tudi shod zaoril krepak > živio«. — Shod" je trajal nad 2l/a uri. Iz Tolmin a je došla tale brzojavka: Iskreno pozdravljamo volilci na shodu v Tolminu svoje sovolilce na shodu v Dutovljah in na Krasu sploh. Živel naš skupni kandidat Vrtovec. Volilci. ki"-< navdušenjem' ter ^odposlali, sovolil-cem na voiilni shod v Dutovlje brzojavko. Tolminsko se probuja, to je pokazal nedeljski shod. Na sploh je bila Vrtovčeva kandidatura pozdravljena povsodi simpatično. Ni dvoma, da se volilci v gorah to pot izkažejo vse drugače kot pa doslej. f,AararGr* in nas kanfliftat. Rekli smo že, da je bil določen za kandidata v splošni kurili že pri prvih volitvah g. Andrej Vrtovec, pa so obveljale kandidature iz lanskega leta. Takrat so bili pripravljeni »agrarci« sprejeti ga za kandidata, čeprav je Vrtovec znan pristaš naše stranke. Sedaj jim je torej dana prilika, da ga volijo za poslanca. Agrarna stranka razpada, kaj se torej hočejo še volilci poditi za Vranom ter mu dajati 'gfasove, ko so le z g u b l'J e n i. Vrana pa tudi'malo spoštujejo v »agrarni« stranki1 sami!«'Po !»Km.; glasu« pišejo, da »in tel »gen toni agrarne' s t r a n k e Jo s i p V r a n ni p o v o 1 j i. Pravijo, da Je p'repriprost k m e t, d a j ep r e m a 1 o u č e n«. S tem priporočajo voli!če:•» naj ga nikar ne volijo. To pravimo tudi mi, ker je škoda za re glasove, ker glasovi, oddani za Vrana, pridejo prav le klerikalni stranki. — Menda Vendar nimajo agrarci zopet namena: d a t i k 1 e r i k a 1 c e m š e e n c-g a p o s I a n c a!! Kaj torej?.Ostane le.to. da volijo tudi agrarci Vrtovca. Volili bodo dobrega •kmetskega-veščaka. moža dela in vstraj-nosti, o katerem se ne more reči, da je »premalo učen«. Agrarci naredijo najlepši mir s tem. da pojdejo volit našega kandidata. Naj bodo prepričani, da bodo volili dobro! Agrarstvo je doslej kmetu samo škodovalo. Par ljudij litijska kmeta ter ga draži,, ne stori' pa jsanj nič'koristnega, marveč* so mu ti ljudje tekom zadnjih 3 let n e i z m e r n o škodoval i. S slepoto je udarjen, kdor bi še drl za tistimi par ljudmi, ker bi največ sam sebi škodoval. Torej, pamet, volilci, združite se vsi za našega kandidata, ki bo pravi zastopnik našega ljudstva! ^ Vsi na volišče! Volilci! Somišljeniki ! — Vsi na volišče! Klerikalci pojdejo {talit ^si. — Zato morajo iti na volišče tudi vsi naši pristaši! Dopolnilna volitev je izredno važna. Zato, volilci: vsi na volišče! Zaupniki/razdelite volilcem glasovnice! Razposlali smo glasovnice z imenom našega kandidata! Naši zaupniki in drugi somišljeniki so naprošeni, da razdelijo glasovnice nemudoma med volilce! Kdor jih pomotoma ni dobil ali kdor jih sploh želi, naj se oglasi nemudoma pri nas. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi načelništva svojih podružnic, da ji gotovo pošljejo do 25. decembra t. I. doneske, letošnjega leta, da ji bo možno v kratkem napraviti sklepne račune in pa zato tudi ker ona podpor nujno potrebuje mdi velikih stroškov, ki jih je letos imela. Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani prosi oskrbnike nabiralnikov, da po-bero iz nabiralnikov vse zneske ter ji taiste v najkrajšem času vpošijejo, da se sklenejo tozadevni računi. Shod v Tolminu. . V nedeljo po maši je imel Andrej Vrtovec, naš vrli kandidat, v Tolminu v županovi dvorani, volilni shod. Volilcev iz obširnega tolminskega županstva je bila polna dvorana, tako da jih je moralo mnogo ostati v veži. Po Vrtovčevihf.pojasnilih smo sprejeli njegovo kandidaturo z veli- DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Brje. — Na svatbi Marije Vidmar z. Josipom Lisjakom iz Trsta se je. v. Brjah. nabralo po prizadevanju vrle blagajnice Rozalije Pečenko za družbo sv. C. in.M* 6'40 K. Živela novoporočenca in vsi dar- . rovalci! Iz Rihemberga. — Naš .kaplan rogovih večkrat — morda še večkrat nego mi vemo, po »Prim. listu« — in opravičuje : svoje pridige. A nam seveda to ni.mari. Vendar pa tudi nikjer ni zapisano, da bi nas naprednjake smel zbadati. žaliti in nas celo kriviti ljubljanskega škofa knjižice. . Cerkev je naša in imamo menda tudi na-prednjaki nekaj pravic v njej. Če pa Bo-naventura kakega kozla ustreli, naj nas kaplan lepo v miru pusti, pa naj,na koga druzega drsa. Da pa ne bo mislil Brezavšček, da ni res, kar smo pisali, naj da priložnost, da mu odgovarjamo javno pred občinstvom na kakem shodu, ki naj bi bil.o.primernem času in vsem pristopen. V »Soči« ni bil Brezavšček napaden, kot.; zasebnik, ampak kot javna oseba, služabnik, ki je javno proti nam govoril in se v naprednjake zajedal. Kaj takega se .pač sme javno v časniku tudi brez podpisa menda oplaziti! ".No, če pa hoče Vedeti ime* voljni-smo vstreči' njegovi radovednosti, a to s" pogojem, da daruje gotov znesek za sv. C. in M. Potem pa mu damo tudi več imen na razpolago. Iz bovškega okraja; Iz Bovca. — Bovško starešinstvo je n a p r e d 1 o g županstva v svoji seji dne 2 7. XI. 1909. dovolilo prvi obrok (100 K) z a C i -ri I-Metodov obrambni skiad. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. (Pogreb.) V nedeljo smo pokopali starosto našega Sokola Petra Lebana. Pogreb je bil res veličasten, kljub hudi burji udeležba ogromna. Sprem-. Ijali so ga k zadnjemu počitku tudi Sokoli: domači, iz Gorice, iz Trsta; svirala je godba, pevci so zapeli žalostinke, nagrob- t ni govor pa mu je govoril br. Mozetič. | Pokojni je bil dober mož, unet za vsak na- J predek. Naj počiva v miru! Iz Vrtojbe, dne 11./12. (Babilonska zmešnjava). Čujte! V našem agrarnem gnezdu vse prav vse nori. Vče- j raj je pridrdral sam župan v občinsko sejo z zadnjim koncem občinskega avto---- namreč s proračunom za prihodnje leto. A občinski svet je pa zahteval zastarele račune leta 1908. Zategadelj Je moral župan v potu svojega obraza v stiski obč. pisarne tega spaka obračati zahtevane račune v ospredje in proračun pognati v šupo za 14 dni j. Snoči je privlekel dr. Turna po noči k nam novo pečeno zidarsko-kovaško društvo. Ker nimamo še nobenega (1?) Samo še pogrebno osnujmo, potem bo imela ravno vsaka hiša svoje. Danes opoldne je z velikim šumom pritekel »Km. glas«, v kojem opisuje ravno isto kajenje Mrmolju, ki se je nekje pri sodih v hramu govorilo. O iz te samohvale ne bo nič prida! Nocoj je napovedan agrarni shcd, jutri posvetovanje. O joj, kako smo poraženi? — pardon — izobraženi. Tega in dolgov imamo na prodaf, kolikor kdo hoče. Mala dušica in debeli »grgarc« . hodita neprenehoma po hramih zalijat — oh ne — praznit sode s pokuševanjem. Sotrudnika »K. glasa« pa zehata in se kisata, ker nimata več kam stresati svoje neslanosti. Joj, joj, kaj bo, kaj bo? Ker za slabejim prihaja še slabši, dasiravno agrarni Bertoldo trdi nasprotno. Iz Prvačine. — Materi božji v naši cerkvi je odnesel neznan,, tat dragocenosti. Nič se še ne ve, kdo je; poizveduje pa se pridno za predrznim tatom. V Solkanu so se vršile več časa, sko-ro leto dnij, tatvine. Slednjič so prišli na sled tatičem Ti so 4 fantički okoli 14 let. Pokradli so par sto kron. Orožniški straž-mešter Pahor jim je konfisciral denar, ki ga je dobil pri njih, ter razne druge reči, tudi bicikelj. Domače vesti. Volilci, pozor! — V občinah, kjer imajo večino nasprotniki, zahtevajte od volilnega komisarja, da sprejme somišljenike naše stranke v volilno komisijo. Po volitvi shranite izkaznice za morebitno ožjo votftfev. r .- - : Glasovnic ne kazite nasprotnim agitatorjem^; pri zadnjih volitvah s& zamenjavali nasprotniki našim volilcem glasovnice. Smrtna kosa. — Umrla je v Gorici gospa Anica Božič, rojena Šapia, iz znane rodbine v Šturijah. Preostalim naše sožalje! V C e 1 j u je umrl v soboto po noči g. Pavel D e t i č e k, sin tamošnjega notarja, star 29 let. — Brata-dvojčka Pavel in M a k s sta bila več časa v Gorici, povsod jako priljubljena v slovenski družbi. Pokojni Pavel je bil jako mil značaj, vseskozi dobra duš&a. Goričanje ga ohranimo v blagem spominu. Naj počiva v miru! Posnemanja vredno! —- V dopisu iz Bovca priobčujemo veselo vest, da je tamkajšnje starašinstvo dovolilo prvi obrok, 100 K, za Ciril-Metodov obrambni sklad. Vsa čast starašlnstvu. K vala! — Naj bi našlo obilo posnemovalcev! Grof Harrach, jeden najuglednejših čeških rodoljubov je umrl 13. t. 'm. Dosegel je visoko starost 82 let. Bil je unet pospeševatelj slovanskega gibanja v Avstriji, poznal je dobro tudi nas Slovence. Zlasti je posvečal svojo pozornost gospodarski povzdigi Dalmacije. Bil je tudi častni občan mesta Ljubljane. Klerikalci in naš kandidat. — Klerikalci si na skrivnem pravijo, da je na-rodno-napTedna stranka izbrala čisto dobrega kandidata. V »Gorici« bi bili radi udarili po g. Vrtovcu pa ne morejo; zato so vedeli povedati le to, da se je bati, da bi se Vrtovec potegoval za zvišanje učiteljskih plač! — Kakor znano, je učite l i s t v o vstopilo v k m e č k o s t r a n-ko ter jo tudi javno povedalo;.učiteljstvo mora biti še v tej stranki, ker doslej še nismo čitali nikake izjave, da bi bilo izstopilo iz stranke. Torej ni dvoma, da bo iskalo uresničitev svojih zahtev od zastopnikov stranke, v kateri je. Tako bi "bil* Vran tisti kandidat, glede ka;terega se je bati, da zviša učiteljem plače! Morda' pa se je bati tudi, da se potegne za zvi* sanje učiteljskih plač klerikalni poslanec Miha Z e g a, ki je v p q k o j e n u č i t e 1 j! Z zvišanjem učiteljskih plač zopet sleparijo, dasi ne misli na tako zvišanje v novo breme kmetu n r h č e, tudi u č i-t el j s t v o ne. Zato je nespameten vsak, kdor bi kaj verjel klerikalcem v tem pogledu. »Gorica« sedaj kriči proti učiteljskim plačam; včasih,- kadar jej kaže, pa se pohvali, d a j e b i 1 G r e g o r či č t i-s t i, k i j e z v i š a 1 u č i t e I j e m p 1 a č e. Torej je on obremenil kmeta. Če ga je že enkrat, je nevarnost, da ga zopet. — Nevarni, da zvišajo učiteljem plače, so potemtakem kandidat Vran in poslanca Zega in Gregorčič! Fehtahje za škofove zavode v Gorici je pričelo. Če hoče imeti nadškof svojo »katoliško« gimnazijo v Gorici, naj jo sezida sam, ne pa da bi se nabiralo za tak nepotreben zavod denar med ljudstvom! N i č d a t i! To za danes! Zimskošportni vlaki v Bohinj in na Bled. — Krasota zimskega športa in velikanski njegov upliv na človeško zdravje se obče priznavajo. Najboljši dokaz za fo nam nudi Švica s svojim Engadinom, v katerem se blestita svetovnoznana St. Moric in Davos. Tudi Dunaj je že dobil svoj Engadin, namreč Semmering in tam vlada po zimi ntijživahnejše življenje. Pa tudi pri nas na jugu hitimo z velikimi koraki naprej, vstvarja se nam centrurn zimskega športa v Bohinju, ki vsled svoje naravne lege in izbornih razmer obeta postati za Trst irf Primorsko to, kar Semmering za Dunaj. Zimski šport v Bo- i hinju se dviga od leta do leta, zanimanje raste in poklicani faktorji so investirali zlasti letos velik kapital, da se zamore zimski šport v Bohinju moderno razviti. Vsi hoteli in gostilne ostanejo odprti. Že lansko leto je obiskalo Bohinj nad 2000 prijateljev zimskega športa, upamo pa, da se to število letos podvoji, če ne potroji, kajti Bohinj bode letos res pravo središče zimskih zabav. Tržaška direkcija državnih železnic je namreč pokazala svoj razum in svojo naklonjenost zimskemu športu v Bohinju in na Bledu s tem, d a v p e 1 j e v času f 6 d I 9. d e c e m b r a t. 1. do 1. marca 1910. ob nedeljah in praznikih j poseben športni vlakiz Trsta *za jako znižane cene. Dalje je dovolila tudi članom športnih društev jako znižane vozne cene za vse vlake v te kraje in sicer iz Gorice, Ljubljane in T r s t a. S tem se številnejši poset omogoči. Podrobna tozadevna poročila priobčimo pravočasno. Koncerta Ondrička in Famere v Gorici. — Za 4. in 5. dec. je pridobilo »Pev. in glasb, društvo« (Podružnica Glasb. Mat. v Ljublj.) dva odlična, splošno.znana umetnika Fr. Ondrička in J os. Famera za dva koncerta. Poleg njunih točk je tudi Glasb, društvo imelo na programu štiri zbore; ampak glavna privlačna sila sta bila slavna češka umetnika. Na vsak način je za naše društvo velika čast, ki sta mu jo skazala virtuoza, s tern, da sta se odzvala povabilu. Kar se tiče Ondrička bi bilo pač odveč ponavljati slavospeve kritikov celega sveta. Naše občinstvo ga že pozna od prejšnjih časov, ko nam je s svojo ognjevitostjo in izrednim temperamentom ig-gral svojo Rapsodijo na češke motive z isto ljubeznijo, s katero jo je komponiral. Umevno je, da se Ondriček kot skladatelj in zrel umetnik kar najbolj poglobi v delo, ki ga proizvaja. Še v programnih točkah, ki naj v prvi vrsti v določeni glasbeni obliki pokažejo vse vrline in možnosti tehničnih težkoč instrumenta, nam z neprimerno jasnostjo predoči poetično vsebino dotične skladbe, ki se dru- gače prav rada poizgubi. S suverenim obvladanjem sloga je igral Dvorakov koncert, ki smo ga prvič imeli priliko, slišati v Gorici in tudi v Raffovi Suiti so pele njegove gosli v kantileni krasnega ada-gio najlepšo lirično pesen. Tudi Bachovo Ciaconno, od vseh virtuozov igrano skadbo, prednaša Ondriček po svojem razumevanju naravnost klasično; dobro je ako sliši naše občinstvo, ki ima malo prilike spoznati staro-klasično glasbo, te vrste umotvorov ravno od takega mojstra, pa če se tudi ta ali oni malo dolgočasi; razumevati take resne glasbe in najti okus na tem, je za poslušalstvo mogoče le, ako jo slišijo v idealnem proizvajanju. Naravno je, da so našemu občinstvu posebno dopadli komadi, ki so bili dodani povrh, sicer je bil aplavz v polni meri zaslužen. Njegov spremljevalec Famera je pokazal svojo frapantno virtuoznost, zlasti v tehnično težkem Mephisto-Vaizerju. Klavir bi bil lahko boljše ubran. Menda je bilo temu krivo vreme, kije tudi Ondričku nagajalo, oziroma njegovim goslim. Zbora to pot ne moremo posebno pohvaliti. Dobro se je pela sicer Foersterjeva »Kitica« in Michlova »Sokratova smrt«, a »Pesem na morju« in »Žalost« se nista tako posrečili. . G. Michl-a kakor komponista občinstvo že pozna. On se ve poglobiti v stvar in jo temeljito in premišljeno izvede. Vendar pa je naše skromno mnenje, da je uglasbenje besedila, kakor je »Sokratova smrt«, precej nehvaležno in je skoraj škoda truda. Kajti kjer obilica besedi malo pove, tam se tudi komponist težko giblje. — Glede zbora je želeti, da bi bolje pazil na vokalizacijo in dinamiko, na kar naj jih pevovodja dosledno in vstrajno navaja. Odpraviti je treba, da posamezni pevci in pevke sredi petja, prekrepko nastopajo. To se je to pot opazilo pri sopranu in tenorju. Prav ta vzrok je bil, da so pri »Žalosti« tenorji težje peli, ker je sopran into-nacijo zvišal. Tako solistično nagnenje pri proizvajanju se nclepo sliši, ter lahko skvari celotni vtis kompozicije. Pri takih razmerah je bila tudi »Pesem na morju za naš zbor pretežka. Upamo, da se te stvari odpravijo, in potem-se bo naš zbor dal prav lahko primerjati z ljubljanskim zborom »Glasbene Matice«: kajti pevski materija! je dober, o čemer smo se prepričali pri dosedanjih koncertih. Zrakoplovca Rusjan-a. Večkrat smo že poročali o zrakoplov-cu Rusjanu ter o njega letalnih poskusih, -Zrakoplovca: sta b r a« t a Rh s j a n aV1* ' E" Na velikih Rojah pri Gorici se"^ dvignil dne 25. pr. -m. v zrak- g; E.VRik. sjan s svojim letalnim strojem. To je p r v i A v s t r i j e c, ki se je dvignil z lastnim strojem. Avstrijski nemški časopisi pisarijo, da prvi letalni stroj, ki se je dvignil v Avstriji 30. pr. m., bi bil od nekega Nemca »Etricha«, kar pa ni res. Brata Rusjan sta se dvignila s.svojim »Eda« I.' kakor se imenuje letalni stroj in kakor že rečeno 25. pr. m. a dne 29. p. m. že v drugič; nameravala sta se dvigniti v tretjič dne 6. t. m., a kakor smo že poročali, stroj se je ponesrečil in poskus je moral odpasti. Pri vseh treh poskusih je bilo navzočega obilo občinstva, zlasti častnikov, ki lahko istino potrde. Oglejmo si nekoliko stroj, ki nam ga predstavlja slika. Istega načrti so bili izdelani od bratov Rusjanov že leta 1900, a vsled nepričakovanih ovir sta stroj iz-gotovila šele letos in to brez vsake pomoči katerega kolisibodi. Stroj je bil šestavffcrt iz tankih lesenih drogov, tehnično ojače-nih, ter pokrit z močnim papirjem. Rusjanov stroj, ki je nosil-ime »Eda« L, je takozvani »Biplan«« (gtej Sliko) na katerem se spredaj nahaja motor s tremi cilindri 25 konjskih sil in vijak, takoj zadej je prostor za voditelja, ki z lahkoto krmi motor. Med dvemi vodoravnimi nepremakljivimi papirnatimi plastmi se na konceh omenjenih nahajati dve mali premakljivi plasti, ki povzročati pri obračanju stroja nagnjenje istega. Zadaj 4 m od motorja nahaja se stalna plast a kmalu za isto plast za dviganje ali znižanje stroja (rep). Pod stalno plastjo se nahaja navpična plast, ki služi za krmljenje na desno ali levo, a naslanja se na pero, koje drsa po tleh. Cel stroj leži na dveh kolesih, ki služiti za prevoz a v glavnem za zalet pri dvigu v zrak. — Čuditi se je bilo, kako z lahkoto se je dal stroj voditi, z malim dvigom repa se je dvignil a ko se ga je znižalo (rep) se je zopet mirno in brez omahovanja približal zemlji. Navpična plast, ki je služila za krmljenje na obe strani, se je krmila z nogami. Novi stroj, kateri je že v delu, bode nosil ime »Eda« II. ter se razlikoval od prvega v r tem, da* bode* konstrukcija nasprotna, t. j. kar je bilo pri »E.« I. spredaj, bode pri »E.« II. zadej in nasprotno n. pr. motor in vijak bosta zadaj, rep spredaj, neprimičnih plastij bode troje (»Triplan«): pokrit bo z gumijevim platnom in bo še več drugih izprememb. Na potu je tudi nov motor 50 konjskih sil, kateri je namenjen za tretji letalni stroj, v katerem bode prostora za tri osebe. Upa se, da bode »Eda« II. do Božiča dogotovljen in kmalu potem se t) o-do vršili poskusi. Omeniti moramo končno, da so razni slov. gospodje, ki so bili navzoči pri nezgodi let. stroja bratov E. in J os. Rusjan na predlog g. Fend, Makuca nabrali denarne prispevke v svrho nabave gumijevega platna za nov stroj ter jih omenjenima izročili, za kar se jima ista najsr-Čneje zahvaljujeta ter tem potom vljudne odklanjata vsako nadaljno prispevanje. Toliko zastran tehničnega proizvajanja. Splošno pa je bil vtis petja na*občinstvo prav dober.. Seveda je bila glavna privlačna sila OndriČek in njegov sprem- I Ijcvalcc in je zbor le izpolnjeval pavze, ' vendar, taka razvrstitev ugaja ušesu. Že- j limo le, da bi nam »Pevsko in glasbeno ; društvo«, priredilo še več takih koncertov.. \ K sklepu moramo pohvaliti občinstvo, ! ki"V t^?6V*naio* viorno'"pt§$u$W7flWlr" očitno znamenje, da vzorno izvajani glas? bcni umotvori z neodoljivo silo obvladalo človeka. — • D o s t a v e k u r e d n i š t v a: Priob- • čujemo to nam* ddHo-o e-e»n o-koncertov, v to naprošeni, dostavljamo pa, da nam je dobrodošla strokovnjaška ocena t a-k o j po prireditvi, da ni treba časnikarskega poročila in ni ocena pozna. — To za bodoče! Zaprli so laške trgovce z jestvinami Susana in Miceu v Gorici ter Piana iz Krmina, ker se j j h d o 1 ž i< d a sov. z v e z i z u tiho ta pij a n j cm r a z-n e g a blaga iz Italije če z m e j o. Temu utihotapljanju je prišla na sled sedaj iinanca. Baje je trajalo to že kakih 5 let. Trgovsko in obrtno zbornico bo morala vlada razpustiti zastran volilne sleparije, o kateri smo že govorili. Povedali smo, da v objektivnem oziru je preiskava potrdila znane dolžitve. — Nepravilno oddanih glasov je dognanih okoli 700. - Na merodajnem mestu se je opozorilo o pravem času na nepravilnosti pa zaman. Odgovornost bo velika. V cerkvi v Kamnjah je udaril A. Kr-koč sina Bizjakovega, da mu je tekla kri. Pred sodnijo v Ajdovščini je bil obsojen Krkoč na dva dneva zapora in v povrnitev troškov. — Taki so klerikalci celo v cerkvi! Slab dan je imel dr. Turna v nedeljo v Kanalu. Tam se je ustanovila »Narodna delavska organizacija«. Udeležba je bila velika. Prišel je vmes tudi socialno-dcmokratični general dr. Turna. Slabe volje je odšel potem, ko je moral priznati, da je N. D. C), v socialnem pogledu res koristna. Kolo ukradeno. — Pismouoši Josipu Pavlinu iz Gorice, je bilo v petek pop. ob I. uri pred »Bonca popolarc« ukradeno kolo »Wafienrad«, št. 104849. Kdor kolo pripelje nazaj, dobi lepo nagrado. Radi nevarne pretnje je bil obsojen neki Lasič iz Vrtojbe na 18 mesecev ječe. Cigana LevakoviČa je bil aretiral o-rožnik blizu Cepovana, kakor smo poročali. Radi tatvine v Italiji je bil ta cigan obsojen pred tukajšnjo okrožno sodnijo na 1.3 mesecev težke ječe. te vit od predsednika Čitalnice le, naj bode pristen S 1 o v e n e c— Ker se je prepričal, da imajo društveniki zaupanje do njega in ker bi u t e g n i 1 a s 1 o ž n o s t v čitalnici imeti dobri učinek tudi izven Čitalnice, sprejme volitev, da si je preobložen z delom. Imovsko-jbjIflB in gospodarske vesti. Kovani žeblji vsake vrste se dobe v Lokovcu. Kakor znano, izdelujejo tam iz-borne žeblje. Želeti je, da se to izdelovanje povzdigne ter da pridejo ti žeblji v večji promet. Kdor želi kupiti take žeblje, naj se obrne na naslov: Anton Von-čina št. 156. v Lokovcu, pošta Čepovan. Novi kolki. SI. januarjem 1910 pridejo glasom ukaza fin. min. z dne 20. oktobra t. I. v promet novi kolki, dozdajne kolkovne znamke, izdelane leta 1898., pa izgube koncem marca 1910. veljavo. Politični pregled. Poslanska zbornica. Poslanec Bian-kini je najprej obsodil sedanje politične razmere na Hrvaškem. Ta dežela je je-dina, v celi Evropi, v kateri je ustava dejansko sistirana in kjer se hoče iz cesarju in državi zvesto udanega naroda šiloma napraviti veieizdajalce. (Medklic posl. Spinčiča: Na temelju ponarejenih listin se ga tira v sodno dvorano!) Biankini je izjavil nadalje, da v Bosni nimajo vsled madžarskih intrig še danes ustave. Glede državnopravnega stališča zasedenih dežel se mirno delajo pri nas in na Ogrskem najčudneje kombinacije ne da bi se pustilo one, ki so tu najbolj prizadeti, namreč Bošnjake in Hercegovince same k besedi. Ni in ne more biti nikomur dopustno, da bi '-e obe deželi ločili od Dalmacije, kateri tvorite najnaravnejše ozadje. Ugodna rešitev jugoslovanskega vpiašanja obstoji v tem, da zavzame vlada doma proti jugoslovanskim narodom pametno in odkritosrčno stališče, na zunaj pa ostane v prijateljskih zvezah z balkanskimi državami, kar je vsled anrk-sije.tem bolj potrebno, in se poteguje za lojalno,- prijateljsko in prisrčno zbližanje ) z Rusijo. To ni rusofilska, ne novoslovan-ska politika, to tudi ne more nasprotovati Nemčiji, ako ima z nami poštene namene, to je marsiveč politika, katero zahteva avstrijska državniška modrost. (Pritrjevanje pri Jugoslovanih.) Razpust poslanske zbornice? — Potrjuje se vest, da hoče vlada predlagati vladarju razpust poslanske zbornice, ako se ne resi računskega provizorija do konca decembra! UM tvrdka v Avstriji za opraoe za dojenčke in zaloga perila z.i vr^irko in *|M>s^> m\tinojšo in |nik s jMHlok.mi iMV/.|.hu--it... — Vfdi.i-.-it uv. Moriz Guttmann, Dunaj L, Salzgrles 12. Oddelek za prodajo na drobno v I. nadstr. Iveza narodnih društev. Občni zbor »Slovenske Čitalnice« v Gorici se je vršil dne M t. m. Izvoljeni so bili: prer1 'nikom sodni svetnik in dež. poslanec dr. flinko Stepančič; blagajnikom Benedikt Poniž; Odborniki: dr. Josip Faganelj, dr. Janko Gregorin prof.; profesor Franc Mašera, profesor Franc Povšič. trgovec Anton Koritnik, trgovec Ivan Černetič. Namestniki: dr. Karol Podgornik, Franc Blažon, Ernest Sirca. Pri zahvalnem govoru je novo izvoljeni predsednik navajal, da stoječ vže po svojem poklicu kot sodnik nad strankami, je zavzemal vedno isto stališče tudi v svojem zasebnem življenju. •Jednoglasna izvolitev predsednikom je Pokazala, da se društveniki strinjajo z navedenim načelom, da tolmačijo isto z siroma na razmere izven čitalnice pravil-"o in brez predsodkov; pokazala je pa tudi, da cvet slovenske inteligence, zbran v Goriški Čitalnici, je složen, da v čitalnici s t r a n k a r s t v o ni m a Nest a in da slovenska inteligenca zah- Razne vesti. Velik manifestacijski shod za slovensko šolstvo v Trstu se je vršil* 12. t, ni. Bil je izredno dobro obiskan. Sprejeli so tako-le resolucijo: Tržaški Slovenci zbrani na javnem shodu v Narodnem domu dne 12. decembra 1909 naglašajo vnovič svojo neoporekljivo pravico do ljudskih, strokovnih in srednjih šol v Trstu in na Primorskem sploh; izražajo svoje naj-globokejše obžalovanje italijanskemu učiteljskemu društvu, ki je namesto da bi sililo kulturo v protislovju z najprimitiv-nejimi pedagogičnimi načeli protestiralo proti osnovanju šol s poukom v materinem jeziku; pozivajo naposled vse slov-vanske zastopnike, da omogočijo vendar enkrat tržaškemu Slovenstvu, da si potom lastnih šol zasigura svoj obstanek in razvoj na tej za vse Slovanstvo prevažni točki ob Jadranskem morju. Porotna razprava proti Friedjungu. Veliko zanimanje vlada za pravdo srbo-hrvatske koalicije proti dr. Friedjungu in uredniku Reichspošte Ambrosu, ki je pričela dne 9. t. m. na Dunaju, Prišlo je osebno 23 tožiteljev, med njimi F. M. L. pl. To-mičič v uniformi. Na tribuni je polno žur-nalistov, zlasti jastopnikov inozemskih listov. —- Tožijo Friedjunga, ki je Častni doktor univerze v Heidelbergu, kakor že znano, ker jeo čital tožiteljem vcleizdaj-ske zveze, podkupnino, sprejeto od srbske vlade in delo koalicijskih glasil za. srbsko vlado. Nadalje toži poslanec Su-pilo, ker mu je »Reichspost« očitala, da je •prejel za svoje izdajalsko delo od srbske vlade plačilo. — Najprej je zastopnik tožiteljev, dr. Harpner vprašal Friedjunga, da li.rnu je znano, da. so v vojaški granici vedno Šli Hrvati z Avstrijci v boj zoper Turke. Mu je li znano, da je marsikateri brat današnjih tožiteljev in marsikateri sin zgrabil za orožje, ko se je šlo proti Srbom. Friedjung noče odgovoriti, dokler ne bo njegov zastopnik predložil dokumentov za njegove trditve. Temu se ugodi. Dr. Kienbock, ki zagovarja urednika Ambrosa, želi, da se zasliši najprej izdajatelj .»Reichspošte« dr. Funder in prečita jo zadevni članki, da bodo porotniki vedeli, za kaj se gre. Dr. Funder je pravil, da je »Reichspost« grosesterajharski list in "da pazno zasleduje jugoslovanske (!) pojave .Trdil je, da jamči za vse dokaze, ki se bodo objavili. Dokazati hoče, da so ložitelji delali protiavstrijsko in za srbski denar. Najvažnejše je bilo zaslišanje barona Leopolda Chlumeckega, ki je bil svoj čas politični uradnik v Dalmaciji v Dubrovniku. Snpilo, sedanji urednik »Novega lista« na Reki in mm poslanec, je"1 zastopal takrat še protisrbsko stališče. Chlumeckv je trdil, da je dobival Supilo podpore za Avstriji prijazno politiko ter da mu je on sam dal 20G K. Supilo je razburjen reagiral ter odločno trdil, da onih 200 K ni dobil, Derotka, urednik Rau-choye »Ustavnosti« je dolžil Supilo, da je hodil k reškemu guvernerju Szaparvju popraševat, kaj naj piše ter da ga je Sza-pary podpiral. Supilo je izjavil, da ni nikoli govoril s Szaparvjeni. — Glede" na te dogodke je Supilo izstopil iz hrvatsko-srbske koalicije, dasi afera s Chlumeckim sicer ni v nobeni pravi zvezi s procesom, vendar pa more vzbujati dvome o njegovi pošteni besedi; izločil je tudi tožbo od tožbe lir.v. srbske koalicije. Za svojega zastopnika si je zbral dr. Hofmokla. — Po dr, Friedjungu predloženi »dokumenti« so navadni falzifikati. Kuharski učenec — nadvojvoda. Kuharski učenec Kuhata v Parizu, ki se je izdava! za avstrijskega nadvojvoda Karla Henrika in s tem opeharil nekega juvelirja za 200.000 frankov, je prišel s svojo ljubico pred poroto. Nobelova darila dobe letos, kakor porpčajo iz Stockholma, prof. Marconi in Ferdinand Braun iz Strasburga za fiziko, profesor Oshvald iz Lipskega za kemijo, profesor Koeher iz Berna za medicino in švedska pesnica Selma Lagerlof za knji- ževnost. Mirovno darilo, dobi baron D, Estournelles de Constance iz Pariza in bivši belgijski min. preds. Beernaert. New-Jorški milijonar George C*oo-ker je zapustil svojo new-yorško hišo in svojo vilo v Ramsey Columbia — vseučilišču. Nepremičnimi naj se proda in iz-skupiček bodi temelj ustanovi za študij raka, 5 milijonov dolarjev se bo torej porabilo za preiskovanje te boiezni. Croo-kerjeva žena je umrla na raku. Japonska namerava v najkrajšem času anektirati Korejo. V to privoli, kakor se piše, tudi Rusija. O razmesarjenem truplu, katero so dobili v reki Sprevi, smo že poročali. Sedaj se je dognalo; da je bila umorjena prostitutka Arnholz. Blizu postaje so dobili zavoj, v katerem so bila njena pljuča in . želodec. O morilcu se še nič ne ve. Roparska družba, broječa 12 oboroženih, maskiranili.mož, je udrla v Mihovi (Bukovina) v trgovino posestnika Itzig Kurza, ustrelila njegova dva sina, ranila smrtno njega samega njegovo ženo, hčer in zeta, trgovca Surkis-a, zvezala vse druge člane rodbine in odnesla iz trgovine 4500 K. 20 orožnikov išče storilce. Pri Parizu je bil aretovan ustanovnik neke banke,. Madelein, v trenutku, ko je hotel vstopiti v vlak. Osleparil je ugledne osebe za i 2 milijona frankov. Na jezeru Erice v Sev.. Ameriki je provzročil velik vihar nad 1 milijon dolarjev škode in zahteval nad 50 človeških žrtev. V VVashhigtorm v Ameriki je ustrelil 19 letni sin milijonarja Seybolda na ulici 17 letno hčer prvega odvetnika v Wa~ shingtonu, Lauro Bradon, ker ga ni marala. 4 krogle ji je dal v prša, in potem še sebe ustrelil. Dr. Ruggero Kiirner, kfrurgični zdraunik, biuši asislenf na c. kr. kliniki geneologije in oslelrike u Gradcu* specialist za mm ooiezai. Ordinira od 10 11 predpoldne in od 1-4. popoldne. TekaliSče Frana Josipa štev. 6. Antonija Šapla naznanja v svojem in v imenu svojcev vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njena ljubljena hči Anica Božič poj Šapla danes dne 13. t. m., providena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v torek, dne 14. t. m. ob 21/, pop. Prosi se tihega sožalja. V GORICI, dne 13. decembra 1900. Brez vsakega drugega naznanila. Lar>va!a. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu pok. Petra Leban-a, staroste Prvaškega sokola Goriški Sokolski župi s staros*« na čelu; Bralnemu društvu iz Gradišča; obSinarjem iz Prva5h:j; udeležencem iz Trsta, Gorice, Bukovice, EenP, Gradišča, Dornberga, Vogerskega in Vrtojbe; prvaš-keiriu pevskemu zboru, sokolski godbi, sploh vsem, ki so se udeležili pogreba, posebno pa podstarostt sokol, župe Mozetiču Josipu za nagrobni govor. V PRVAČINI, dne 13. decembra 1909. Žalujoči ostali „Goriška ljudska posojilnica" vpisana /.ataga a omejonh« jamstvom. (V lastni h«*l, Gosposka ulica it.*, t.nacUtr.) — Telefon št. 79 Ratcit poštne hranilnice Štev. 837.315. Ns olfiem zboru d do 30. maja 1909. se je dohčilo: Hranilne vloge se obrestujajo po 41/«*. Stalno večje vloge jj enoletno odpovedjo j)0 dago-vom. Rentni davek plačuje posojilnica -sama. Hranilne vloffe se spfef«ma}o od v*9a3tob 12. uri douol !uo. S pomidt)8r*]j je treba vložiti 10 •# varščino. Gospodar-sltt svet v Bukovici Anton ŽiŽiHOnd, načelnik. V Rožni dolini pri Gorici je na prodaj z urfom in ctooriščein, primerna za trgooino. — Hiša je še dauka prosta. Pojasnila dajo lastnica Katarina C«j, IloŽua dolina pri 6 orici št. 07. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, % 8 sobam!, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa; i^tMSm^M^Mi proda prav po ceni. j j I ¦ Natančen naslov pove upravniSlvo »lj(jL VCII UV UllllOU "Soet". sprejme SUKNA in modno blago m obleke priporoča firma Kare! Kocianzasulo tvorniea V fapolcu na fieikeni. Tvorniške cene. Vzorci franke. za Carico in okolic j. Gospodje iiil*.i'c\>-cij|j<\ 'sslnsfj.- uradniki -denarnih /.sivonlo-v, v dHavni tili zasebni službi, kakor WOi odborniki drušlov in korporaeij — r>«(,iiijie svojo, naslove pod šifro; »zavarovalnica«"' 'iia uprav-nišlvo tega lista do..20. L ip. Imovilei^i Šimenci, pristop k obraimbneriir sMadu družbe sv. C. in IH. bodi Dam sveta dolžnost! Najlepši in najkoristnejši dar 2:a božične praznike in novo leto je gotovo šivalni stroj z znamko „PFAFF" Pfaffovi šivalni- stroji so svetovnoanani kot najboljši znamka za šivanje in umetno vezenje. Stroj teče na krogljicah in šiva brez šumenja. Edina zaloga fji .aassto^stvo Jos. Dekleva GSorioa, Uliesi ^IiinJeljiio st. 1. -po niLcen1!)Se nahaiaJ° razne vrste šlv- str°Jev ia titdl znamka „Orig. Victoria GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu". 7M-rs7 fedišc;u mesta- 0b gJavni ulici z drSarnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. - Nad 30 sob razvit ^1;2° Vife* Vtik vrt Z verando. Stegni salon s le-SSiiJ, J5?f™ Sa,0n' Več S0b za klube ia »Idn^ene dražbe, hfn'^!' "" ll0ca/ll.az.običuJnimi gostilniškimi cenami zajedi n J?U V" D.°?laCa m tu,a vina' - plzenjslco in puntigarnsko ?n toto" ne J Zmen,e' ~" Postrežba P0* noVQfc *P^° skrblia Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala zima in platnu.