Print Post Approved PP318852/0020
LETO - \A W +j YEAR 45
DECEMBER 1996
Stalna naslovna slika tega latnika predstavlja tri slovenska verska središča v Avstraliji: Melbourne, Sydney in Adelaido. Delo Zorke Černjak. Na fotografiji pa so jaslice našega središča v Melbournu.
+ + +
S to Številko MISLI naša revija zaključuje petinštirideset let svojega li vi j en j a. Še pet let, pa bo obhajal svoj zlati jubilej. Kdo bo takrat njegov urednik in koliko bralcev bo imel? Bo Se dovolj plačilnih naročnikov, da bo mogoče kriti stroške?
_ Sicer mi bo kdo rekel: "Le kaj se sekiraš za leta naprej? Kaj ni dovolj vsakdanjih težav?" Res je, a vsaj malo načrtovati je vseeno treba. Za MISLI je z moje strani toliko ljubezni in vsakdanjega truda, da mi res ni vseeno, kakšna bo njih bodočnost. Želim jim prav iz srca, da bi še dolgo živele ter prinašale avstralskim Slovencem nekaj domače kulturne in verske hrane.
V	letu, ki ga bomo kmalu pustili za sabo, sem se 2e kar vdal in pripravil, da predam uredništvo. Potem bi imel mogoče še nekaj časa za pisanje, za kroniko, več Sasa za branje in — no ja — pripravljanje na zadnjo pot Pa se je z odhodom patra Toneta vse zasukalo drugače. Še vedno sedim v uredništvu, tipkam in urejujem, za lastno pisanje pa pri vsem tem kar ni časa . ..
Občudoval sem pokojnega patra Bernarda: uredništvo mi je oddal, ko res ni šlo več. še ko sva se 2e domenila o predaji, se je počutil malo bolje in se premislil za dva meseca. Pisal pa mi je članek še teden dni pred smrtjo . . . Morda sem se nalezel kaj njegovega duha ob svoji skrbi za list. Navdaja rrc zadoščenje ob mislih, da je p. Bernard v večnosti z mano zadovoljen.
—	Urednik in upravnik
O
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY PEADER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
MY HOUŠE — Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi drulkbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika^v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. — Kuharska knjiga o domačih jedeh. Cenaipr.ve knjige 11 dolarjev, druge pa 13 dolarjev.
PISMA MRTVEMU BRATU - Topli spomini na brata - Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev.
PRVA NACIONALNA ILEGALA — Štajerski bataljon — Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev.
JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniški zbirki ade-laidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Obe sta Še na razpolago, vsaka za ceno deset dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M.,	BARAGA	HOUSE,	19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic.
3101 + Tel.(Q3)9853 7787-Fax (03)9853 6176 + Naročnina za leto 1996 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 20.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 -Tel.(03)9387 8488 - Fax: (03)9380 2141
"Brez prijateljev si zgubljen ...99
Foto: Florjan
Andrej Šifrer:
Pozdravljeni, prijatelji!
Mislite, da bi imela vaša plišasta koalica (katere koli velikosti -nova ali stara) kaj proti, če bi jo(jih) podarili in tako prispevali za izgradnjo nove otroške bolnišnice (pediatrične klinike) v Ljubljani? Prepričan sem, da takemu plemenitemu namenu ne bi nasprotovala(e). Zato vas prosim, da jo (jih) še danes pošljete na naslov uredništva Glasa Slovenije.
Sponzorji akcije:
S
Diplomatsko konzularna predstavništva RS v Avstraliji
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Alfred Brežnik - častni konzul RS Sydney
Dušan Lajovic - častni konzul RS za Novo Zelandijo
SLOVENSKO
DRUŠTVO
Sydney
INFOSHARE
home ol on-line training
TRIGLAV
Club Limited
Sydney
***
3 Starš Imports
l\tPORT-EXPORT MELBOURNE
Generalni sponzor
m SSK-Avstralska slovenska konferenca
HITACHI
imisM
I N S B U R Y
KRAS A D fc l A I D £
U H
PRESS
■ ADRIA AIHWAYS
Izpolnite kupon, ga pripnite na koalo in pošljite na: GLAS SLOVENIJE P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW
^ AVVARD CARACES
Avstralija
SLO-IMPEX C0MPANY-MELB0URNE
ime in starost plišaste koale
KOALI NA OSEBNA IZKAZNICA
naslov darovale.)
Avslrali|a
ime in priimek darovalca
AKCIJA AVSTRALSKEGA
SLOVENSKEGA
ŠTIRINAJSTDNEVNIKA
SLOVENIJE
THE \OICE Ol Sl.OVENI \
Zbiranje plišastih koal za izgradnjo nove otroške klinike (pediatrične klinike) v Ljubljani
V Sloveniji trenutno zaključujejo veliko akcijo zbiranja starih plišastih medvedkov za izgradnjo nove otroške klinike v Ljubljani. Medvedke bodo prodali februarja 1997 na javni dražbi, denar od te prodaje bo uporabljen za izgradnjo nove otroške klinike.
V akcijo Odbora za izgradnjo nove pediatrične klinike, Radiotelevizije Slovenije in glavnega pokrovitelja Mobitela v Sloveniji, se vključuje tudi naš Glas Slovenije.
Za podporo in sodelovanje smo zaprosili tudi slovenska diplomatska konzularna predstavništva v Avstraliji, slovenske medi je v Avstraliji (SDS radio, mesečnik Misli in druge), slovenske organizacije, društva in verska središča, tako, da bo akcija resnično uspela.
V uredništvu bomo zbirali koale in jih poslali v Slovenijo. Objavljali bomo tudi imena darovalcev. Koale bosta v imenu časopisa Glas Slovenije in avstralskih Slovencev predala na javno dražbo v Ljubljani Milica Stivan in znani slovenski pevec šansonov in velik ljubitelj otrok Andrej Šifrer, ki bo ob predaji zapel tudi kakšno pesem. Javna televizijska dražba na nacionalni slovenski TV bo koncem februarja.
Vaš Glas Slovenije
Sydney, november 1996
Urednica - Editor: Stanka Gregorič RO. Box •/// Harris Park 2150 NSW Australia Fax: (02) 9897 3213
P) m 1
o-
Leto 45 št 12
DECEMBER 1996
Ne bojmo se!	-	stran 289
Voščilo slovenskih Škofov
— stran 290 Pravo božično praznovanje
— H. O. — stran 291 Slovenske znamke — stran 292 "Oznanjam vam veliko veselje..."
— Feliks Timmermans — stran 293 Marija je bedela v hlevu
— stara ljudska pesem - stran 294 Bonegillski spomini
— Milka StaniČ — stran 295 Naši odnosi
— Cvetko Falež, predsednik ASK
— stran 296
Dva moja božiča
— Janez Primožič — stran 298 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne — P.Basil - stran 299 Izpod Triglava — stran 302 Na poti do oltarja — Anton M.
SlomSek — K. M. — stran 304 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 3Q6 Moje celice — zapiski iz zaporov — Jožko Kragelj — stran 309 Naše nabirke — stran 309 Urednik sporoča - stran 311 Središče svete Družine, Adelaide — P. Janez — stran 312 Božic — pesem
— Ivan Burnik LegiŠa - stran 313 Z vseh vetrov	—	stran 314
Kotiček naSih mladih — stran 316 Križem avstralske Slovenije
— stran 317 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije — stran 320
NE BOJTE SE 1
ALI vas smem vprašati: Kakšni so vaši občutki ob praznovanju Jezusovega rojstva? Kaj vam pomeni Božič?
Priprava za praznike, pospravljanje, nakupovanje daril, božična srečanja ob pijači, jedači in norenju nas morejo zelo utruditi. Na sveti večer se počutimo tako izčrpani, da enostavno ne moremo prav sprejeti angelovega oznanila: "Ne bojte se! Zakaj glejte, oznanjam vam veliko veselje za vse ljudstvo... Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar!... "
Sicer še vemo, kaj praznujemo, tudi veselimo se še 2nekoliko, če nismo sami, če sprejemamo voščila in tudi božična darila. Ali pa se zares veselimo tudi tega, da se je Bog učlovečil v rojstvu Jezusa Kristusa? Saj to je prav bistvo božičnih praznikov.
Sicer še mnogi verujejo v Kristusa, v božjega Sina. Celo ateisti ga spoštujejo kot človeka. Vseeno pa je vedno močneje občutiti bojazen, ki obvladuje človeška srca in medsebojne odnose. Bojimo se za svoje materialne dobrine, bojimo se pričati za pravico in resnico, se zavzeti za ljudi, o katerih se -včasih zelo krivično - slabo govori, kajti lahko bi se zgodilo, da bi tako še sami prišli ob slab glas; bojimo se včasih človeških odnosov, stikov s trpečimi ljudmi, saj to zahteva veliko časa, pozornosti, odgovornosti, predvsem pa ljubezni. Mnenje mnogih ljudi, žal tudi mnogih kristjanov, je približno tole: Dandanes ne moreš zaupati nikomur; ljudje so slabi, hudobni... Tisti, ki se vsega tega ne bojijo, so zelo lahkomiselni, da, skoraj nori...
Čemu se je Jezus rodil?
Že ob njegovem rojstvu so nam oznanili: Ne bojte se! (Tudi
o	veliki noči, po svojem vstajenju, nam sam pravi isto.) S tem, da je Bog postal človek, da je živel na istem svetu kot mi, da je imel tudi človeške težave, da je imel sovražnike, ki pa jih je vendar ljubil, nam hoče vliti v naša srca poguma in zaupanja v Življenje. Učlovečil se je, da bi nam bil še bliže, da bi nam pomagal živeti, shajati se z drugače mislečimi; zlasti pa nam kaže s svojim življenjem, da je z iskreno ljubeznijo mogoče spremeniti veliko - celo "hudobnega človeka ".
Ali nam ne daje Bog toliko moči in upanja tudi v zavesti svoje solidarnosti do nas, da bi mogli tudi mi pomagati,
Obilico božjih milosti, srčnega miru in zadovoljstva v božičnih blagoslovljenih dnevih Gospodovega obiskanja Vam vsem želijo Vaši dušni pastirji, obe sestri in naSi posinovljeni misijonarji.
Enako želita
vsem naročnikom MISLI, bralcem in zlasti sodelavcem
— uredništvo in uprava MISLI
skušati razumeti, poslušati, biti bolj občutljivi in pozorni na vse, kar se dogaja okoli nas. - Vem, da je lažje tistim, ki so bolj robustnega značaja, lažje ako ne pustiš, da bi bilo tvoje srce preveč občutljivo. Vem pa tudi, da v isti meri doživiš veliko lepega, v spoznanju majhnih vrednot in zakladov, ki jih drugi ne občutijo. Vzrok za dejstvo, da so ljudje manj občutljivi in zato manj pozorni, je tudi v tem, da ne znajo sprejemati žalosti, ne svoje ne tuje. Ali nista tudi žalost in trpljenje del našega življenja ? Tudi Kristus je čutil žalost in je trpel za nas.
Poskušajmo se torej osvoboditi te naše bojazni. Vem, da to ni lahko, ne gre od enega dneva do drugega, vendar je vse mogoče v zaupanju in globoki veri, da je Bog vedno z nami, tudi takrat, ko tega niti ne pričakujemo, niti ne čutimo božje bližine. Če nas Bog ne bi potreboval tam, kjer smo, nas ne bi tja postavil.
BRATJE IN SESTRE, v duhu pojdimo za Božič v Betlehem. Našli bomo Marijo, Jožefa in Dete. V podobi otroka se nam je približal Bog, da bi "nas rešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela" (Tim 2, 14). Za praznike uresničimo angelski spev:"Slava Bogu — mir ljudem!" Pridružimo se betlehemskim pastirjem, o katerih nam božični evangelij sporoča, da so se po srečanju s sveto družino "vrnili in Boga slavili za vse, kar so slišali in videli" (Lk 2, 20).
V	tem naj bo tudi naSe praznovanje in veselje. To veselje in srečo želimo vsem duhovnikom, redovnicam in redovnikom, vsem cerkvenim sodelavcem, rojakom doma, v zamejstvu in po svetu ter vsem ljudem, ki so blage volje. Božji mir in Marijino varstvo naj vas spremlja v novem letu 1997.
SLOVENSKI ŠKOFJE
Pravo
boiično
praznovanje
SVETEGA večera in božičnih praznikov gotovo ne bomo mogli praznovati tako kot smo to delali v otroških letih, brez vsake skrbi, zavito v idilične sanje. Ne bomo mogli Božiča praznovati samo s tem, da se bomo predali lepim spominom in sentimentalnosti. Trezni in resni kot smo, vsakdanjosti z vsemi problemi, skrbmi, težavami in stiskami tudi na sam sveti večer ne bomo mogli enostavno pozabiti. Vprašati sc moramo: Ali nam sploh kaj pomaga in koristi, če je Božič samo lep spomin na dogajanja v Betlehemu pred dva tisoč leti? To bi bilo očitno premalo.
Evangelij nam pove: To, - kar se je takrat godilo, ni daleč proč od nas, nekje v temni zgodovini. Poveličani Gospod, ki je zrastel iz betlehemskega Deteta, nas ni zapustil, temveč nam je blizu, je med nami, nam je celo bliže kakor za časa svojega bivanja na zemlji. Zato beremo v božičnem evangeliju stavek: Ilodie Filius natus est nobis - danes nam je rojen Sin! Danes se je rodil Rešenik sveta! Ne več kot nebogljeno dete, kot otrok v jaslicah, a vendar kot učlovečeni irf k nam poslani BOG. Tudi DANES nam ponuja in podarja svoj mir. Vsem ljudem, ne samo pastirjem na betlehemskih poljanah. Tako Božič le ni zgolj praznik lepih spominov. TUKAJ in DANES je Odrešenik med nami. Sedaj nam ponuja mir in veselje, ki ga svet ne more dati. Danes imamo edinstveno priložnost, da odpremo svoja srca oznanilu njegovega miru in veselja, da zaslišimo živo božjo besedo in da hvaležno odgovorimo na njegov klic ljubezni.
Ali zares danes in tukaj lahko občutimo veličino božje slave, njegovega odrešenja in miru? Vidimo in doživljamo, da je tudi današnji Božič prepoln najrazličnejšega trpljenja, ločitev, tug, stisk in nemira. V nas samih je vse polno razklanosti. Pogreznjeni smo v mnogotero zlo, obdajajo nas nemir, vojne in prepiri. Kdor trezno in brez iluzij ogleduje svet in samega sebe, si mora staviti ta vprašanja, posebno v ozadju božičnega evangeljskega oznanila. Boigi
odgovor na ta vprašanja nas utegne razočarati.
Znamenje, ki ga BOG daje pastirjem in nam, je otrok v jaslicah. Mi seveda zahtevamo več: Hočemo genialnega, močnega človeka, ki nas očara, ki s svojo močno roko urejuje svet in vsa dogajanja v svetu, ki bo končno naredil mir. Hočemo človeka, ki s svojo modrostjo prepriča ves svet, da je sleherno vojskovanje nesmiselno. Otrok nam ne zadostuje. Bogu pa ni bilo "premalo", da je postal otrok. Bog hodi svoja pota, ki so dostikrat drugačna, kot si jih človek zamisli ali ki jih človek smatra za najpametnejša in najbolj smiselna.
Toda - ali je to vse, kar nam pove božično oznanilo? Če je ta otrok več kot otrok, če se za njegovo nebogljeno podobo skriva Odrešenik, Mesija, potem se je v svetu po njegovem rojstvu le nekaj spremenilo. Če je Bog sam prišel v našo bedo in stisko, potem vidimo izhod iz slepe ulice, potem smemo upati, saj nam Bog ponuja roko v pomoč. Teža človekovega bivanja na zemyi nam ni odvzeta - tudi vnaprej nas bodo žulili problemi, toda dano nam je upanje, ker vemo, da ni nesmiselno TUKAJ in DANES vztrajati.
Če nam ta novorojenček kaže dobrotyivost in ljudomilost Boga, njegovo ljubezen in usamiljenje, potem ne more biti nesmiselno ljubiti, razdajati ljubezen, četudi se ne "splača".
Ali je sploh možen mir brez ljubezni, ki se razdaja ne da bi vpraševala po "plačilu in odškodnini"? Vse to nam podaja za Božič Bog -zastonj! Smemo tukaj in danes živeti kot ljudje polni upanja! Veselje, ki nam ga oznanja angel, ni opojna pijača, ki nam zatemni pogled in ki po praznikih zopet izgine, temveč resna sproščenost, ki nas tudi takrat ne zapusti, ko nas življenjska pot vodi skozi temo.
Vsa vsebina božičnega praznika je popolna suverenost Boga. Bog nam je zaupal skrivnost veselja, sreče in miru - zastonj, toda z naročilom, da jo razširimo še med druge. Samo z NJIM jo moremo razširjati. Kaj bi mogli misliti
o	pastirjih, ki bi - potem ko so slišali glas angela
-	zaspali in bi se jim ne ljubilo iti na pot, da bi tudi drugim oznanili veselo novico. Božič nas pošilja na pot, na pot k bližnjemu in k Bogu. Kadi najdemo kak izgovor ali hočemo narediti poceni kompromis, da se nam ni treba podati na pot. Rajši ostanemo doma v topli in zakurjeni hišici, ker je prijetnejše, kakor da bi se napotili skozi zimo in mraz.
Tudi v sosedu, v bližnjem, v materi, v očetu, v starki, v otroku, v brezbožnežu, v egoistu, v
mogočnežu, v osamelem... se mora roditi Kristus. Nič nam ne koristi, če je Božič le spomin, da se je Kristus rodil pred dva tisoč leti, če se tukaj in danes nič ne rodi, nič ne spremeni. Nič nam ne koristi, če bi bil Bog pred dva tisoč leti govoril, tukaj in danes pa ne bi bilo nikogar, ki bi nam govoril v božjem imenu. Nič nam ne koristi, če bi Bog pred dva tisoč leti storil velika dela, da bi se pred dva tisoč leti izkazala in poosebila božja ljubezen, če tukaj in danes nimamo nikogar, ki nesebično ljubi, misli in sočustvuje, in če se tukaj in danes ne ljubimo med seboj. Čudo svete noči, čudo božičnega praznika je v tem, da Bog med nami lahko boy oživi, da Bog postane "up to date" in sc med nami poosebi. Bog potrebuje telo, da čuti, potrebuje roke, da ozdravlja,, usta, da govori in tolaži, srce, da ljubi, potrebuje noge, da se napoti k bližnjemu, potrebuje oči, da vidi stisko... Skratka:	potrebuje MENE, TEBE,
NAS...
Ali se bo Bog rodil, poosebil v sveti noči v meni, v tebi, v nas? /ares bi bilo škoda svete noči, če bi šla brez sledu mimo nas!
H.O.
SLOVENIJA
so nosilke zgodovinskih poročit, kot slovenske znamke pa nas Se povezujejo z rodno domovino, sem napisal pri objavljenih znamkah v septembrski Številki Misli. Resje tako. NaSa naročnica iz Adelaide, ki se bavi z zbiranjem slovenskih znamk, MAURA VODOPIVEC, nam je spet poslala v objavo Štiri, ki so v Sloveniji izlle v oktobru in novembru. Lepe so in zgovorne.
Prva (levo zgoraj) nas spomni na stoletnico ljubljanske pottne stavbe. Vsakdo, ki mu je Ljubljana le malo poznana, bo na znamki spoznal značilno kupolo na vogalu nad glavnim vhodom. Letos za stoletnico so stavbo znotraj in zunaj obnovili. — Znamka levo spodaj predstavlja prvi avtomatski pisemski usmerjevalnik. — Ostali dve znamki sta božifni. Zgornja prikazuje jaslice. Na sliki so trije Modri pred betlehemskim Detetom. Druga boiilna znamka je slika otrok, ki se sankajo.
» OftMittjtLrti a a,m velik* ve^etje... «
ZOPET je zavladala strašna tišina kakor pred veliko nevihto. Nobena ovca se ni zganila, niti dračje ni zapokalo. Obrazi pastirjev so bili bledi od strahu; vsak je čutil, da se bliža nekaj neznanskega in vse oči so se upirale v vodja pastirjev, starega Bienusa. Kakor bi hotele od njega izprositi pomoči in obrambe.
S tresočim se glasom, kar se ni še niktlar pripetilo, je spregovoril: "Prijatelji, pripravlja se nekaj velikega. Ne vem, kaj je, lahko pa pomeni celo konec sveta. Toda nikar se ne plašimo! Naša vera je trdna in vse, kar pride nad nas, se bo zgodilo zaradi nečesa boljšega. Pokleknimo in molimo, kajti moje besede ne zmorejo nič in so izgubile svojo moč."
Vsi so pokleknili, toda od strahu ni mogel nihče moliti. Zgrbili so se, se napravili majhne in pričakovali najstrašnejšega.
Vsa usta so kriknila hkrati in mahoma se je visoko preti njimi pojavil blesteč angel, obdan s krožečimi venci tisočbarvne svetlobe.
Bled fant je padel vznak, iz Bienusovih rok je zdrsnila knjižica, mali debeluh si je z rokami zakril oči in grbec s klobukom. Nekateri so pobegnili pod pristrešje, slepec pa se je smehljal. Krava je vtaknila glavo v slamo,, koza je nategovala vrv, da bi utekla, vse pa so se zbegane gnetle druga Čez drugo.
Vse te tresoče se može je ogrinjala biserna svetloba, ki je lila iz prikazni, iz gub angelovega vodenozelenega plašča, iz njegovih zlatih las, iz nebesnomodre obleke in utripajočega plamena njegovih peruti.
Angel je spregovoril z globokim, sladkim glasom, ki je bolj pel v njihovih srcih, kot pa iz angelovih ust. Dejal je: "Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki ga bodo deležni vsi ljudje..."
Tedaj so vsi ponižno uprli oči vanj. Živali so se pomirile. In preprosti ljudje so drgetaje in z utripajočimi srci čuli veliko vest: da se je to noč rodil Zveličar v podobi majhnega nebogljenega otroka, ki ga bodo v plenice zavili. Našli ga bodo tam na polju pri Betlehemu.
Ko so po hnečko občudoviali čudovitega angela in bili srečni ob pogledu njegovih iskrečih se oči, ob vonjavah njegovega telesa in tihih kretnjah njegovih ljubkih rok, se je odprlo nebo in ves prostor je mrgolel angelov kakor blesteča se roža. Mogočno kakor vihar, toda mameče kakor spev slavca v času ljubezni, se je začulo petje tja v vrtoglavo globino angelske svetlobe: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!... "
Stebri svetlobe so poromali čez svet, zvezde so se sukale v velikih krogih, padal je dež cvetlic in ptičjega petja in ozračje je dišalo po maju in raju.
Ko je prikazen izginila,, so zvezde spet svetle, negibne stale na nebu. Na zemlji sta ležala sneg in mraz in nad Betlehemom je kakor svetal steber kraljeval komet.
Pastirci so vsi prevzeti od ginjenosti in začudenja z očmi jemali Bienusu besede iz ust. Njegova stara, obrasla glava je drgetala, od veselja so se mu tresle roke in presrečen je vzkliknil: "Možje! Možje! Kakšna milost nas je doletela! Pojdimo takoj v Betlehem poiskat otroka! In vsak naj kaj vzame s seboj!... Nič ne bo zanj preveč... Njegova mati mora biti tista žena, ki so ji povsod pokazali vrata. O prijatelji, kaj pomeni to, da se je vse nebo odprlo za nas in da so angeli ubogim pastirjem zapeli to veliko novico! Moji sivi lasje mi ob veselja trepetajo na glavi! Zaigrajte! Vzemite svoje mehove, piščali in gosli, kajti pričenja se praznik za vso zemljo. Glejte, praznično perje zvezde repatice plapola po zraku!... "
Vsakdo je že brkljal po svoji torbi za jedi ali po svoji vreči, da bi kaj našel. Vzklikali so drug drugemu:
"Jaz dam dve ovčji koži!"
"Jaz košaro lepega krompirja!"
"Jaz vola, " je vzkliknil Bienus, " da ga pojedo! "
"Jaz blagoslovljeno svečo, da bo odganjala nesrečo od hiše, zraven pa še dva funta malega kruhka!"
"Jaz dam jagnje, da se bo dete igralo z njim, "je
vzkliknil pastir najdenček.
"Jaz olja in kruha!" se je oglasil še starec z rumeno brado - in tako dalje.
"Ali bi ne poklicali še druge pastirje z gričev?" je vprašal grbec, ki je imel pod pazduho prekajeno gnjat.
"Da, pokličimo jih! " je dejal Bienus.
Tedaj je črni orjak zatrobil na kravji rog in skozi tiho noč je poromal glas čez gore ter sprožil medel odmev. S sosednih gričev so odgovorili prav taki rogovi in vsi griči so spregovorili...
V	rahli svetlobi prekrasnega kometa so se pastirji odpravili po griču navzdol. Mehovi so piskali, vesele so pele gosli in piščali in pastirji so bili radostni ter razposajeni kakor truma otrok.
Iz samotnih koč, mimo katerih so šli, so pokukavale glave s spalnimi čepicami.
"Kaj se je zgodilo, da ste tako veseli?" so vzklikale pastirjem.
Ti pa so jim zmedeno odgovarjali: "Zveličar se je rodil, angel nam je povedal, zato sveti zvezda z repom... " Pojoč in svirajoč so hiteli dalje.
"Z vami gremo, z vami gremo!"
In v vsaki koči, kjer je prebivala pobožnost, so Žena in mož in otroci zlezli iz svojih slamnjač in prosili, da bi smeli tudi oni pogledat tega lepega otročička. Toda otrok je bil siromašen in pastirji so imeli svoje darove s seboj - zato so tudi oni vzeli več, kot so mogli pogrešati: jajca, surovo maslo, prte in drugo.
In glej! Po tihem snegu so romale gruče ljudi, Žensk v plaščih s kapuco, moških in otrok, vse v isto smer, za zvezdo repatico, ki je visoko in prekrasno Žarela v brezkončni globini zvezdnate noči.
FELIKS TIMMERMANS
MARIJA JE BEDELA V HLEVU
Marija je bedela v hlevu, v svetem mestu Betlehemu.
Ko Jezusa je porodila, tako je rekla, govorila:
»Nocoj je zunaj mrzla noč.
Kdo bo mi, materi, v pomoč, vsaj ta čas, da bo dan pred vrati? O da bi hotel Bog poslati dva angela, golobca dva, da bi prinesla mi pleničice,
povoje bele, zlikane, da vanje bi povila Jezusa.«
Še komaj to spregovori, zbor angelov k njej prileti, prinese ji plenic kar dvoje in bele, zlikane povoje; ji dž mehko blazinico, pojoč nebeško Glorijo.
Marija je povila Jezusa, preljubega Zveličarja...
/Stara ljudska božična pesem/
MII.KA STANIČ
BPNECSILLSKI SPONINI
Slovenski pevski zbor je bil verjetno zatetek zbornega petja
v Bonegilli. Ima le kdo drugi bivši Bonegillčan kaj slik in poročil? PoSljite na "Misli" -to so drobci nale
zgodovina.
KUR ste že nekajkrat omenili v Mislih, da zbirate zgodovinsko gradivo iz življenja Slovencev v Avstraliji, pošiljam fotografijo, ki je stara že nad štirideset let: slovenski pevski zbor v Bonegilli, taborišču pri Wodongi (Vic.), kjer smo preživeli prvo dobo svojega bivanja v Avstraliji.
Slikali smo se menda v juliju 1952. Taborišče je dobilo obisk škofa iz Bendiga - v njegovo škofijo je spadala Boncgilla. Če je prišel birmovat, se ne spominjam več. Moral pa je biti zadovoljen z našim petjem, ker je sam izrazil željo, da se z nami fotografira. Tako je na sliki v sredini zdaj gotovo že pokojni škof Most Rev. Bernard Denis Stewart (Bendigo, škofija Sandhurst, 1950 - 1988). Pevci na sliki smo od leve na desno: Rudi Mavrič (že pokojni), pevovodja I x)j ze Furlan (živi v Geelongu), Felicita Drnovšček-Prodanovič (živi v Alburyju, NSW), za njo stoji Holandec Ilans (priimka žal ne vem, bil je basist in je zelo rad pel z nami). Med njim in škofom je Rafael, doma nekje iz Kobariškega kota. Žal tudi njegovega priimka ne vem več. (Če še živi in bo to bral, naj se oglasi!) Za škofovo levo ramo je moj pokojni bral Ivan Velišček, na škofovi levici pa stoji Ida
Drnovšček-Mimič (sestra Felicite, ki zdaj tudi živi v Alburyju, obe pa sta moji sestrični). Ob njej stojim jaz (Milka Velišček-Stanič), za mano pa je
I,ojze Semenič (brat Furlanove žene Kristine, zdaj tudi v Geelongu), zadnja dva na desni slike sta pa Pavle Poštarenko (?) in Dominik Peternel (zdaj živi v Alburyju).
Slikali smo se v taboriščni cerkvici, za katero je služila ena barak. Za nami se vidi revna pločevinasta stena, na levi slike pa je stranski oltar Srca Jezusovega. V tolažbo nam je bilo, da je tudi Jezus bival v enaki baraki kot mi, revni begunci, na začetku novega poglavja svojega življenja.
Naš taboriščni pevski zbor, ki ga je vodil Lojze Furlan, nam je bil vsem v veliko veselje. Bili smo skupaj približno štirinajst mesecev. S prihodom vsakega novega transporta se nam je kak Slovenec pridružil za nekaj tednov, dokler ni bil poslan na delo kamor koli po širni avstralski celini. Bilo je menda v marcu 1953, ko je zbor prenehal. Se zadnji smo se razšli: eni v Geelong, drugi v Albury, v Sydney, v Wagga Wagga.
Spomin na nas pa je v Bonegilli ostal in očitno so nas pogrešali. Peli smo pri nedeljski maši, najprej samo slovenske, ker drugih nismo znali. Potem nam je taboriščni katoliški župnik, Nemec Father Baron, S.V.D., preskrbel note za latinsko mažo. Tako smo peli Kyrie, Sanctus in Agnus Dei v latinščini, kar je bilo ljudem raznih narodnosti bliže. Marsikdo je vzkliknil:"0, kakor doma!...", pa naj je prišel iz katerega koli kraja Evrope.
Spominjam se, da smo bili za Božič 1952 povabljeni v Albury k petju božičnih pesmi v parku
-	"Carols at the Candlelight". Father Baron nam je posodil cerkveno pesmarico. Zbrali smo angleško "Little Child Jesus", latinsko "Adeste Fideles" in slovensko "Sveta noč". Pri zadnji pesmi se nam je
pridružila vsa zbrana množica in vsak je pel v svojem jeziku. Nepopisen občutek, ki se ga more samo doživeti in ga ne pozabiš zlepa! Daleč od doma, med tujimi ljudmi različnih narodov in jezikov - a vse nas je povezala v eno družino ista pesem, ista misel: Božič! Rojstvo Gospodovo!...
Kljub začetnim težavam in skrbeh za domače smo bili zadovoljni. K temu je vsekakor pripomogla tudi slovenska pesem. In tudi to naše petje v Bonegilli je delček naše izseljenske zgodovine. Škoda bi bilo, da bi se nenapisan izgubil - zato sem se spravila k pisanju. Mogoče bi naš takratni pevovodja, Lojze Furlan iz Geelonga, znal še kaj dodati tem mojim spominom. Tudi njemu je bila takrat pesem več kot vsakdanji kruh.
Našt odnosi
PO obisku Tržaškega okteta v Sydneyu me je urednica Svobodnih razgledov prosila, naj napišem članek "Kultura nas druži". Ponudila mi je roko in dodala:"Podajva si roko sprave vsaj midva, če že drugi nočejo!" Rade volje sem to storil.
Kdor se je udeležil koncertov Tržaškega okteta, e res lahko čutil skupen duh slovenstva, nek mir, .d nas je družil. Na vseh nastopih, kjer je pel Tržaški oktet, je vladal popolen mir, da so se društveni opazovalci čudili, kako je to sploh mogoče, ko največkrat ljudi ni mogoče umiriti. Kultura, res prava, globoka in resnična srčna kultura pomirjuje, celi rane in ustvarja blaginjo. To ni nujno samo pri občutenem petju, lahko je tudi pri poeziji, dobro napisani knjigi ali lepo zaigrani igri. Da lahko katerokoli od teh kultur sprejemamo, moramo imeti tudi sami nekaj srčne kulture. Vsaj pri nastopih Tržaškega okteta smo dokazali, da jo imamo. Zakaj nas torej mnogokrat stvari razdvajajo? Zdi se mi nujno najprej dognati, kaj nas razdvaja. Šele potem bomo lahko odstranili želo razdora in se bomo pričeli družiti.
Ker sem pravkar prevzel predsedništvo Avstralske slovenske konference (ASK), mi
dovolite, da za našo skupno blaginjo te probleme z vami razglabljam. Istočasno želim predstaviti naše delo in cilje istim, ki nas ne poznate, ter popraviti mnenje tistim, ki trdijo, da se želimo vmešavati ali celo kontrolirati društva. V tem ni resnice in če se bo kdaj ASK vmešavala v društvene zadeve, bom to javno kritiziral in iz organizacije izstopil.
ASK je nastala na pobudo organizatorjev Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). SSK si prizadeva, da bi zbral Slovence z nadpovprečnim interesom za slovensko stvar in jih vodil v skupnem naporu za dobrobit vseh rojakov. Slovenski narodni sveti (SNS) so lokalne organizacije, združene v ASK iti imajo torej isti program kot Kongres. Naša naloga je pospeševati slovenstvo, ne pa ga ovirati. Zlobno je podtikati Svetom zle namene, predvsem zaradi društev. V Sydneyu in Canberri sodelujejo društva z Narodnim svetom složno in zgledno. Naš namen pa tudi ni društveno delo, ampak narodnopolitično, vendar pa ne strankarsko-politično delo. Naše delovanje mora biti nadstrankarsko, kar pa ne pomeni, da se ne smemo navduševati za stranko, ki ima najboljši program za blaginjo nas vseh.
Zdaj, ko imamo našo samostojno Slovenijo, ni
resnega razloga, da bi bili iia smrt sprti med seboj. Tako nas misli velika večina. Sprava, ki nam je bila ponujena, pravzaprav ni bila resna sprava. Tisti, ki so nam delali krivice, se nam smejijo v brk in še naprej uživajo privilegije, ki so si jih priborili v hosti. Tisti, ki smo izgubili domovino, pa tudi če samo zato, ker smo šli v svet za poštenim kosom kruha, ne dobimo sočutja, ker nam je domovina bila odvzeta. Zakaj nam rodna gruda ni dala blagostanja, da bi se ne gubili in izumirali po svetu? Za vse to smo krivili komunizem in jugoslovanstvo. Zdaj teh dveh ni več, zakaj torej še nismo enotni in spravljeni?
Mislim, da nas večina ve, v katerem grmu tiči zajec, pa se ga bojimo prestrašiti. Prav ob obisku Tržaškega okteta smo zopet slišali, da bi naj pevci bili "farški". Kakšna zmota (če ne namerna laž -op. ur.). Zanimajte se za njihovo ozadje in dognali boste, da so pristni Primorci, nekateri tesno povezani tudi s Primorskim dnevnikom. Vse smo lepo sprejeli in jim nismo dajali zdevkov. Torej kakšna zloba in kakšna krivica, da so "farški". Prav zaradi takšne mentalitete majhnega števila voditeljev so bila društva v Melbournu in njihovi številni člani prikrajšani za nepozabno petje Primorskih rojakov. Mar ni to tisto zlo, ki nas razdvaja? Žal so vse psovke in sovraštvo zadnji petdesetih let več let snovane prav na tem zlu. Imenovali smo to zlo komunizem, jugoslovanstvo in matico. Toda to so bile le besede, ki so skrivale sovraštvo do drugače mislečih, do ljudi, ki hodijo in ljudi, ki ne hodijo v cerkev. V tem je zloba, ki nas razdvaja.
Kdaj bomo spregledali in opustili to nevredno početje poštenega Slovenca? Kdaj si bomo priznali, da nimamo pravice sorojaku vsiljevati lastnih nazorov in kdaj bomo prenehali sovražiti ljudi, ki verjamejo v kaj drugega kot verjamemo sami? Tudi za to je potrebna srčna kultura in v veliki večini jo imamo. Izločimo torej ljudi iz naše skupnosti, ki sovraštvo gojijo, širijo in vsiljujejo! Povejmo jim, da ne maramo njihovega sovraštva in da hočemo sožitje in sodelovanje vseh Slovencev, če hodijo v cerkev ali ne!
Slovenski narodni sveti tudi niso socialne in družabne ustanove, ki članstvu nudijo zabavo in razvedrilo. Kot že rečeno: Sveti so organizacije Slovencev v sklopu Slovenskega svetovnega kongresa, ki čutijo posebno potrebo, da storijo nekaj za Slovenijo in ne pričakujejo, da bi Slovenija kaj storila zanje. Da delujemo narodno-politično, smo jasno in odkrito dokazali, ko se je Slovenija osamosvajala in je rabila mednarodno priznanje. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, brez zahteve za plačilo. Od Slovenije ne pričakujemo
odkupnine, niti pravice odločati o slovenski politiki. Zahtevamo pa za vse izseljence pravico do članstva v narodnem občestvu, katerega si nismo izbrali sami, ampak smo bili v njem rojeni. Prišel je čas, da zahtevamo tudi nekaj zase, ker smo vedno skrbeli le za Slovenijo. Slovenski parlament mora vedeti, kje nas izseljence žuli čevelj. Prav zato si želimo v Slovenskem parlamentu zastopnika, ki bo te pravice zahteval. Svojega predstavnika ima 4,000 državljanov italijanske manjšine in še manjše število madžarske. Izseljencev po svetu je preko 300,000 -so torej naše zahteve krivične?
Svetovni slovenski kongres povezuje Slovence, kateri želimo Sloveniji in Slovencem na zemlji raj. Vemo, da to ni mogoče, prepričani pa smo, da se zanj smemo boriti. Vabimo vas, da se nam pridružite in postanete člani Svetov. Slovenskim društvom pa želimo uspehov in našo podporo, če jo sprejmejo, nikakor pa ne želimo nesporazumov in sovražnosti. Prepričani smo, da tudi verski centri želijo sodelovanje kot ga ima verski center v Sydneyu s Slovenskim društvom in Klubom Triglav. Vsako natolcevanje proti duhovnikom je zvito iz trte, kar jasno dokaže primer v Sydneyu. Dajmo "fair go" tudi Melbournu in Adelaidi in ne nasedajmo hujskačem. Živeti hočemo v miru in slogi.
S temi mislimi želim sprave in sodelovanja, veliko sreče ter zadovoljstva vam, vašim družinam in prijateljem za Božič, v novem letu pa zdravja in veliko uspehov za naše skupno delo v prid vsem Slovencem in Sloveniji. Z najlepšimi pozdravi!
CVETKO FALEŽ predsednik Avstralske slovenske konference
Odbor Avstralske Slovenske Konference in vsi njeni Narodni sveti v Avstraliji želijo vsem Slovencem obilo božičnih milosti ter sreCe, zadovoljstva in uspehov v letu 19971
ja Božiča
NAMENIL sem se, da po več kot 45 letih za letošnji Božič obudim nekaj spominov.
Pisalo se je leto 1940. Že nekaj mesecev sem služil dijaški vojaški rok. Na vojaškem službovanju sem bil v bosanskem glavnem mestu Sarajevu. Bilo nas je okoli deset, Slovenci in Hrvati in dobro smo se razumeli. Po nekaj mesecih vojaškega uvajanja so nas razmestili po raznih pisarnah. Mene so poslali v glavno pisarno kot "sotrudnika" vodje.
Naravno smo dnevno z veliko pozornostjo sledili dogodkom okoli Jugoslavije, zlasti ob italijansko-grškem zapletu in še bolj ob bombardiranju Bitolja. Bilo je dokaj vznemirljivih novic. Zato smo se zares oddahnili ob okrožnici vojnega ministrstva, da se za Božič vsem pripadnikom rinio-katoliške vere prizna
-	ako seveda dovoljuje služba - enomesečni dopust. Muslimani pa so dobili enak delež za njihov post "Ramadan". Ta vesela vest nas je nekako prepričala, da vendarle ni bilo vse tako črno; istočasno pa je morda potrdila, da so se v vojaških krogih zavedali resnice in so jo hoteli prav z našimi dopusti prikriti javnosti.
Čim smo dobili dopustno dovoljenje, smo se odpravili vsak na svojo stran. Vožnja od Sarajeva do Ljubljane je trajala okoli deset ur. Bilo je pred opoldansko uro, ko sem potrkal na stanovanjska vrata našega doma v Gradišču. Odprla mi je mama in bila vsa vesela mojega prihoda. Pričakovali so me, saj sem imel za seboj že več kot pol leta vojaške službe.
Sprejel sem božično delo, ki se me je držalo vsa leta, prav od drsanja šolskih klopi: priprava jaslic in božičnega drevesa. Užival sem pri tem in vesel sem bil, da sem bil za Božič doma. V pričakovanju je vendarle nastopil Božič, praznik miru in radosti, kateremu pa je bil že primešan občutek skrbi, kaj nam bo prinesla bodočnost. Čutili smo, da smo morda zadnjikrat vsi skupaj, saj je vse kazalo, da se bliža vojna vihra. Kot v letih moje mladosti smo ob igranju tombole pričakali polnočnico. "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje!" Kakor vsako leto, a pravega razpoloženja ni bilo.
Prav tako smo pričakali na Silvestrov večer prestop starega v novo leto. Ob tem nas je še bolj prevzemala misel, kaj nam bo novo prineslo. Nismo
se mogli otresti misli, da smo kot družina zadnjikrat skupaj.
Se nekaj dni januarja in treba je bilo misliti na povratek. Po vrnitvi pa sem zvedel, da sem bil med odsotnostjo premeščen na drugo mesto. Bil sem deloma vodja mobilizacijskega oddelka. Imel sem polne roke dela z vpoklici vojnih obveznikov, ne samo podnevi, ampak celo v nočnih urah. Prav smilili so se mi bosanski mobiliziranci, ki so se z opankami in v spremstvu živinčeta pojavljali pred pisarno v obrambo domovine. Res, pripravljenost pa taka!
V	tem duhu smo pričakali vojaški puč v Beogradu ter vedeli, koliko je ura. Preživeli smo bombardiranje sarajevskega letališčam Rajlovice in mesta samega. Toliko hvaljena jugoslovanska vojska se je razsula že v nekaj dnevih. Ustanovitev Paveličeve Nezavisne Hrvaške Države ji je dala zadnji sunek. Hrvatom je bilo dovoljen povratek domov, Srbom in nam Slovencem pa ni kazalo drugega kot slediti ukazu nemškega poveljnika mesta Sarajeva,. se kot vojni ujketniki podati v vojašnico in tam počakati nadaljnih navodil.
Končno smo se v dolgi koloni pomikali proti kolodvoru, kjer so nas natovorili v deloma odprte in deloma zaprte vagone. Kam gremo, ni nihče vedel. Med hudo nevihto smo končno dospeli v Bosanski Brod. Železniški most preko Save je bil uničen, zato so nas morali s splavom prepeljati na drugi breg Save, v Slavonski Brod. Resnici na ljubo naj pripomnim: ako ne bi bila prisotna nemška vojaška straža, bi nas Hrvatje potolkli kakor živino.
Namestili so nas v prostorih bivšega Jug. Zel. polka. Popoldne smo dobili nekaj okrepčila, kmalu nato pa so nas zopet natovorili na vagone. Vlak nas je odpeljal preko od Madžarov zasedene Vojvodine in Madžarske, Avstrije in dalje v Severno Nemčijo, blizu holandske meje. Naslednji dan smo prišli v stalno taborišče vojnih ujetnikov, kjer so nas pozdravili Francozi in Poljaki.
Ugibali smo, kaj nam bo prinesla bodočnost. Po popisu za Rdeči križ v Ženevi smo kmalu nato dobili .sporočilo, da je jugoslovanskim ujetnikom namenjena delovna komanda. Veseli smo bili novice, kajti življenje je postajalo dolgočasno in enolično, Slovenci pa smo vajeni dela. Kamioni so nas odpeljali na delovno mesto. Sprejel nas je komandant taborišča, a zlasti nemška mladina nas je gledala kot bi bili opice v zoološkem vrtu. Končno smo bili razdeljeni k posameznim kmetom. Ne bom pozabil prve večerje. Zadovoljni so bili, da smo Slovenci, kajti vsaj je znal vsaj nekaj nemščine. Zlasti pa jih je veselilo, da smo katoličani, kajti v tem delu Nemčije so živeli strogi pripadniki naše
vere. Zlasti smo jih presenetili, da smo se vsako nedeljo udeležili svete maše s slovenskim ljudskim petjem, vse dokler nam ni bilo to od oblasti prepovedano.
Naj preidem k pravemu namenu članka: opisati svoj prvi Božič v ujetništvu. Leta 1941 je bila prava sibirska zima. Dekleta so pletla nogavice in drugo podobno robo. Mimogrede so namignile, kakšno številko nogavic nosim. Po večerji sem se poslavljal (spali smo v delavskem domu), pa so me zadržali in presenetili z božičnim darom. No, presenečenje ravno ni bilo, ker sem iz razgovorov slutil, da bom dobil nogavice. Vesel sem pa le bil pozornosti do ujetnika. Doma smo se ujetniki zbrali vsi skupaj na zares skromni sveti večer, ob revni zakuski, ki smo jo skupno pripravili. Kazali smo, kaj smo prejeli od gospodarjev, skupno zapeli nekaj božičnih pesmi in polegli. Polnočnice seveda zaradi vojnih razmer ni bilo.
Naslednji dan, na Božič, je bilo slovesnejše kosilo. Pripovedovali smo, kako praznujemo božične praznike v rodni domovini. Spomini so oživeli... Kljub razmeram je bil tudi ta Božič v ujetništvu po svoje lep. Morda smo bili betlehemskemu Novorojenčku v svoji revščini še bliže.
V	prvi delovni skupini leta 1941 smo imeli
NAŠ BOŽIČNI SPORED:
MELBOURNE - Torek, 24. decembra, božična vigilija - Ves dan bo prilika za sveto spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu. Zvečer bo spovedovanje od devetih do tri četrt na polnoč. Točno opolnoči začnemo peti "Sveta noč" ter istočasno v procesiji otrok z lučkami prinesemo kip betlehemskega Deteta k jaslicam v lurški votlini. Po blagoslovu jaslic pričnemo slovesno polnočnico. (V deževnem vremenu bo polnočnica seveda v cerkvi in ne na prostem.)
Spet prosim, naj ne bo nepotrebnega zbiranja in glasnega govorjenja za cerkvijo, ki tako moti zbranost pri božičnem bogoslužju. Kdor nima namena sodelovati, naj raje ostane doma.
Sreda, 25. decembra, Božič - Svete maše bodo pri nas ob osmih, desetih (v lepem vremenu na prostem pred jaslicami v lurški votlini) in ob petih popoldne. Pred mašami spovedovanje.
Četrtek, 26. decembra, Štefanovo - Maši po nedeljskem urniku, ob osmih in ob desetih. Pred mašama spovedovanje.
Nedelja sv. Družine, 29. decembra - Maši po
Slovenci večino, da pa je bila skupina polno zasedena, so nam kasneje dodelili še nekaj Srbov. Rojaki, doma izpod nemške okupacije, ki so postali novi nemški državljani, so bili januarja 1942 odpuščeni iz ujetništva in naj bi šli domov. A to je bila le pretveza in velika laž. Nekateri so pozneje izrabili dopust ter kot nemški vojaki obiskali gospodarje za časa ujetništva.
Jaz sem, kot Ljubljančan (Ljubljana je spadala med vojno k italijanski Ljubljanski pokrajini) seveda ostal vojni ujetnik. Menjal pa sem nekaj delovnih komand, a vse so se nahajale le nekaj kilometrov od holandske meje. Prišli smo v stik s Holandci in zamenjavali blago za blago, zlasti ko so začeli prihajati paketi Rdečega križa. Ob koncu aprila 194^ sem dočakal osvoboditev po Poljakih in Kanadčanih. Ker je vojna proti severu še vedno divjala, smo se prostovoljno razšli kot skupina, med sabo pa sklenili, da bo vsak začasno ostal pri svojem gospodarju. Pozneje so nas posamično pobrali in strpali v skupno taborišče Jugoslovanov, kjer smo čakali nadaljne usode.
Marsikaj dobrega in slabega bi lahko poročal iz tistih negotovih dni. A menim, da sem izpolnil svojo nalogo, ki sem si jo zastavil z naslovom tega
pl ant a
JANEZ PRIMOŽIČ
SV. CIRIL iii METOD MELBOURNEj
Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,
SS. Cyn/ & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Te/.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 015 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom poCitka m. Romane - Mother Romana Home 11 — 15 A 'Beckett St., Kevv, .Vic. 3101 Tei. in Fax: (03) 9853 1054
nedeljskem urniku, ob osmih in ob desetih. Pred mašama spovedovanje.
Torek, 31. decembra, Silvestrovo - Z večerno mašo ob sedmih (predno odhajate na zabave po naših klubih) se bomo zahvalili Bogu za vse dobrote preteklega leta. Pred mašo spovdovanje.
Sreda, 1. januarja. Marijin praznik in dan novega leta - Maše v naši cerkvi ob osmih, ob
desetih in ob petih popoldne. Pred mašami prilika za sveto spoved.
V ST. ALBANSIJ bo prilika za slovensko božično spoved v ponedeljek pred Božičem, 23. decembra, od šestih do pol osmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega.
V SPRINGVALE bom spovedoval v farni cerkvi sv. Jožefa v	soboto	pred	Božičem,	21.
decembra, od petih do šestih zvečer.
V NORTH ALTONI bo prilika za slovensko božično spoved v četrtek	pred	Božičem,	19.
decembra, od šestih	do sedmih	zvečer. Farna
cerkev sv. Leona Velikega.
Slovenci v GEELONGU imajo priliko za slovensko spoved v	petek	pred	Božičem,	20.
decembra, od šeste do sedme ure zvečer v farni hiši poleg cerkve svete Družine, Bellpark.
V MORWELLU bo redna slovenska maša v nedeljo pred božičem, 22. decembra, ob sedmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. Prilika za božično spoved od šestih do pričetka svete maše.
VVODONGO, kjer smo imeli slovensko mašo ob koncu novembra, žal pred prazniki ne morem več obiskati. Spet se vidimo na četrto nedeljo v januarju 1997. Maša bo v cerkvi Srca Jezusovega ob sedmih zvečer. Pridite polnoštevilno!
SLOVENSKA BOŽIČNA ODDAJA na Radiu 3ZZZ bo na božični praznik (sreda, 25. decembra) zvečer. Za Vas bo pripravljena - prisluhnite ji!
Krstov tokrat nismo imeli, poroke so si pa sledile takole:
Dne 6. decembra sta si v cerkvi sv. Dominika, East Camberwell, obljubila zakonsko zvestobo Waltcr Anthonv Dodich in Natasha Kathrvn Biro. Oba sta seveda že tukaj rojena, ženin v družini očeta iz Istre in mame, že pokojne, doma z Notranjske. Nevesta je po očetu madžarskega rodu.
V	slovenski cerkvi pa sta se 7. decembra poročila Sebastian Pepi in Lidija Iglič. Ženin je po starših italijanskega rodu, nevesta pa je rastla v družini Mirka in Dragice Iglič.
Naj tu omenim tudi poroko nevestine sestrične, ki je bila 26. oktobra v kapucinski cerkvi sv. Antona v Hawthornu: ženin Michael Cassar je malteško-italijanskega rodu, nevesta Susan Iglič pa je iz družine Dragota in Marije Iglič. Oba očeta, tako Lidijin kot Suzanin, sta pred poroko živela v Baragovem domu.
Čestitke vsem trem novoporočenim parom.
UPAM, da ste vsaj naše božično pismo prejeli pred prazniki, če bo morda božična številka MISLI kot tiskovina morala čakati kje na pošti, da bodo minili praznični dnevi. Pismu je kot običajno priložena božična darilna kuvertica. S tem in velikonočnim ter žegnanjskim darom vzdržujemo naše versko in kulturno središče. Vedno je kaj popravljanja in izboljševanja poleg rednih izdatkov (davek, elektrika, voda...) Zato sem iz srca hvaležen vsem, ki to razumete in po svojih močeh tudi pomagate. Lepo središče imamo, ki je skupni dom nas vseh in kjer naj bi se vsakdo počutil zares doma. Ne le ob praznikih, ampak skozi vse leto.
Povečini že gotovo veste, da je p. Tone s pričetkom novega cerkvenega leta odšel domov. Zdi se, da so delo in razne obveznosti, ki si jih je nalagal, kar preveč pritiskale nanj. Ker je po naravi držal vse v svoji notranjosti, je bilo končno vsega preveč in pretežko. Zahvaljujemo se mu za vse delo med nami. Dobil sem sporočilo, da je začasno na ljubljanski župniji sv. Antona na Viču, v januarju pa bo povedal svojo odločitev glede bodočnosti. Priporočam ga v molitev.
Tako sem obtičal sam za vse delo. Ne gre več tako kot je šlo pred leti, ko še nisem poznal starostnih nadlog. Zato prosim razumevanja in tudi pomoči, da bo šlo vse v redu naprej. V kratkem bom izbral nekaj oseb za Cerkveni odbor, ki mi bo v prihodnjem letu stal ob strani. Pater Tone je kot vodja središča že lani nekaj poskušal, potem je stvar zaspala. Zdaj ne sme, saj potrebujem čim več sodelovanja.
Dobili bomo pomoč v februarju, ko pride mladi pater Metod, ki se je zadnje leto v Ameriki učil angleščine. A po dogovoru bo odšel v Sydney k p. Valerijanu, ki je tudi ostal sam, ima pa na skrbi še Queensland, Canberro in podružnično cerkev v Wollongongu. Pri nas bomo za zdaj potrpeli. Problem je le na drugo nedeljo v mesecu, ko je po deseti maši premalo časa za pot v Geelong, kjer je slovenska maša ob pol dvanajstih. Zato bomo v Kew z januarjem deseto mašo druge nedelje v mesecu premaknili na pol desetih. Si boste morali zapomniti, da gre le za drugo nedeljo v mesecu. Ostale nedelje bo začetek maše kot doslej ob desetih.
MIKLAVŽ se je letos pri nas pomladil. Ivan Mejač, ki je dolgih 35 let predstavljal tega dobrotnika otrok, je zaradi starosti in bolezni prosil za razrešnico. Tako se mu na tem mestu iskreno
zahvalimo za dolgoletno častno Miklavževo službo. Za njegovega namestnika smo naprosili Fistričevega Andreja, ki najbrž ni dosegel niti polovice Mejačeve starosti. Bog daj, da bi vztrajal vsaj polovico dobe starega Miklavža.
Prostovoljne prispevke Miklavževanja (50 dolarjev) je dobila Slomškova šola, ki je nastopala na odru. Hvala Smrdelovi Veroniki, ki vse šolsko leto tako vestno skrbi za pouk in nadtope.
Na drugo adventno nedeljo je Angela Povhova s pomočnicami spet napekla krofov, kot jih zna le ona. So zares odlični in jih hitro zmanjka. Društvo sv. Eme je čisti dobiček (340 dolarjev) namenilo v sklad za novi fotokopirni stroj, ker je sedanji dotrajan in že zelo nagaja.
Na soboto 30. novembra smo imeli''goste iz Canberre, Sydneya in Mildure poleg naši domačih Melbournčanov. Avstralska slovenska konferenca je imela letni sestanek Narodnih svetov z izvolitvijo novih članov odbora. Zborovali smo se v pisarni viktorijskega Narodnega sveta, za kosilo v obednici Baragovega doma pa so poskrbele članice Društva sv. Eme, za kar v imenu ASK iskrena zahvala.
Novi predsednik ASK je Cvetko Falež iz Canberre, podpredsednik je Ljenko Urbančič iz Sydneya, tajnica Jožica Gerden iz Mildure, blagajnik pa Štefan Merzel, član Narodnega sveta Viktorije. Novemu odboru želimo obilo uspehov.
Bližajo se počitnice in na vrsti bosta spet dva tedna naše počitniške kolonije v Mt. Elizi. Lepo prosim, prijavite se čimprej, da nam bo lažje načrtovati. Prvi teden začnemo v soboto 4. januarja in traja do sobote 11. januarja, ko se prične drugi teden, ki ga bomo zaključili naslednjo soboto, 18. januarja. Oba tedna bosta za družine in mladino, ki jo starši pustijo samo v naše varstvo. Za te so prijavnice, ki jih morajo podpisati starši, že na razpolago. - Glavna kuharica bo spet Anžinova Francka, ki pride 30. januarja s sestro Emo za nekaj mesecev med nas. Obema kličemo veselo dobrodošlico.
Grey Friars je idealni kraj za počitnice, tik nad morjem, plaža pa zelo varna tudi za neplavalce.
POKOJNI - DRAGO ČRETNIK je umrl v bolnišnici v West Footscrayu že 20. septembra letos, a smo zanj šele nedavno zvedeli. Z ženo Angelo je živel v Oak Parku. Rojen je bil 17. septembra 1922 v Guštanju. Po vojni se je v Nemčiji poročil z Angelo Hočevar, doma iz Studenca pri Krškem. V Avstralijo sta emigrirala
leta 1949 in se ustalila v Melbournu, kjer je zdaj Drago podlegel krvavenju možganov. Pokopan je bil na pokopališču Fawkner. Sožalje vdovi Angeli.
Dne 23. novembra je v Macleod Nursing Home zaključila svojo dolgo zemsko pot GABRIJELA STOK r. Hafner. Dočakala je lepo starost, saj je bila rojena 24. marca 1902 in sicer v Srednjih Bitnjah pri Škofji Loki. Moža Vinka, ki je bil doma v Bistrici pri Sežani, so ubili komunisti med revolucijo, ona pa se je leta 1945 s tremi otroki podala preko meje v Avstrijo. Leta 1950 so emigrirali v Avstralijo, kjer je živela pri svoji hčerki v melbournskem okraju Kingsbury. Pogrebna maša je bila 28. novembra v cerkvi sv. Martina v Rosanni, nato je sledil pogreb qa pokopališče v Fawkner. Naše sožalje hčerki Justini ter sinovoma Vinku in Marjanu.
Pokojnim naj pridružimo še Beneškega Slovenca, četudi ga nismo videli v naši družbi. ALEXANDER ZUFFERLI je umrl 24. novembra v Kew. Rojen je bil 30. avgusta 1914 v vasi Grmek blizu Vidma (Udine) v Beneški Sloveniji. Grob je dobil na pokopališču v Kew. Vdovi Gini, ki je tudi Beneška Slovenka, in obema otrokoma iskreno sožalje!
P. BAZILIJ
BERNARDA FINK INZKO, naša rojakinja iz Argentina in priznana solo pavka, je na tvoji pavski turneji po Avstraliji, v času nastopov v Melbournu, obiskala tudi naSe središCe. Slikana je pred luriko votlino. — Zdaj živi v Evropi. Njen mol, Slovenec s Koroikega, je avstrijski veleposlanik v Sarajevu.
 o—i
IZPOD TRIGLAVA
___________________________________________I
PRVO SEJO novoizvoljenega slovenskega parlamenta je vodil Marjan Schifrer kot najstarejši izvoljeni poslanec, na listi Slovenskih krščanskih demokratov. On je prvi poslanec, ki prihaja iz zdomstva, saj je kot begunec doslej živel v Argentini. Po drugi svetovni vojni je bil šolnik na Tržaškem ter je obiskoval univerzo v Trstu. Zato kaj dobro pozna slovensko zamejsko stvarnost.
NOVI PREDSEDNIK državnega zbora RS je
postal Dr. Janez Podobnik, župan v Cerknem pri Kranju in po poklicu zdravnik, politično pa pripada Ljudski stranki. Izvoljen je bil skoraj enoglasno, saj je prejel 82 od 90 glasov. Ker je star komaj 37 let in zelo zmožen, od njega lahko še veliko pričakujemo.
STRANKE POMLADI, ki so pred volitvami ostale brez sporazuma tesnega sodelovanja, ga skušajo ustvariti sedaj po volitvah. Skupaj imajo polovico poslancev, 45 po številu. Če bodo res enotni, bodo uspeli. Očitno je položaj absolutne premoči, ki so jo uživali levičarji v parlamentu vse do letos, mimo. Upajmo, da za vedno.
Admiral Motor Inn
Vaia gostitelja st* MURRAY in FRANK BERIC Eno , dvo in triiobna odljčno opremljena
stanovanja.kopalni oaz«n,x>n£na terasa.pralnica,
TV, ventilatorji, zajtrk po lelji . . .
Samo par minut hoje do plaže in trediiča mesta.
Vprašajte za ostala informacijel 2965—2967 Cold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLI).4217 Telefon: (075)398 759
...----
<  ----------------------------------------
; OFFICE:	MOBILE:	|
1	563 8095	018	107 305 •
1 > j	Melbournskim	rojakom	1
, na uslugo za klaparska in instalacijska dala [
DANNY S PLUMBING
1	17 Charles Street	DANNV	STIBIU	f
3 East Bentleigh, 3165	ucence	no 33308 »
4^^» ■	v	wvwvv'*vv"v*vvw*vw	+
NOVEGA NADŠKOFA naj bi kmalu dobila Ljubljana. Sveti sedež bo ob bližnjih praznikih ali kmalu po njih imenoval naslednika dr. Alojziju Šuštarju, ki odhaja v pokoj. Tako je v intervjuju za tednik Demokracija povedal beograjski nadškof dr. Franc Perko, potrdil pa tudi dr. Šuštar sam v pogovoru za televizijo Pop TV. Ugibanj je veliko, kdo bo novi nadškof in slovenski metropolit. Kar lahko bi rekel, da je največ oči obrnjenih na dr. Perka, ki ima v Beogradu res težak položaj, Ljubljana pa bi ga navdušeno sprejela.
V	prihodnjih Mislih bomo verjetno že lahko razglasili novico.
31. PEVSKA REVUA je bila 1. decembra v Kulturnem domu v Trstu. Nastopili so pevci Zveze cerkvenih pevskih zborov. Trinajst zborov je nudilo ljubiteljem petja bogat in vreden spored, kar daje upanje, da sc bo pevska tradicija med Tržaškimi Slovenci obdržala in še nadalje razvijala. Na koncertu je bilo predstavljeno tudi novo glasilo Glas naših zborov, ki bo odslej povezovalo pevske zbore, včlanjene v ZCPZ.
PORABA ZDRAVIL v Sloveniji zadnja leta močno narašča. Lani je bilo za to porabljenih dobrih 25 milijard tolarjev. Od tega je bilo 21,2 milijarde tolarjev denarja iz obveznega zavarovanja, drugo pa iz prostovoljnega. Raziskava je tudi dognala, da zdravniki očitno predpisujejo svojim pacientom taka zdravila, ki jih ni treba plačali. Pacienti so po številu največ ostareli ljudje.Tudi je bilo ugotovljeno, da se obolevnost Slovencev v zadnjih letih ni skoraj nič spremenila, le življenjska doba se tudi v Sloveniji kot drugod po svetu ves čas podaljšuje.
PLEČNIKOVE ŽALE v Ljubljani imajo 2200 pogrebov na leto, od teh jih je kar 80% z žaro. Za visoki odstotek je pojasnilo v tem, da so Žale edini krematorij v Sloveniji.
NA GOLOVCU pri Celju so odkrili masovno grobišče. Najdena okostja so povezana s telefonsko žico. Očitno gre za brezpravne ujetnike teharskega povojnega taborišča. Tokrat so - menda prvič -zadevo poprijeli pravilno: na kraj zločina je prišel preiskovalni sodnik. A vprašanje je, če bo dovolj poguma sprožiti kazenski proces proti preživelim mučiteljem in morilcem teharskega taborišča.
ZUPNUA DOB pri Domžalah je praznovala na Martinovo nedeljo, 17. novembra. S kulturnim sporedom so se spomnili 700 let izpričevanega
organiziranega dušnopastirskega delovanja v Dobu in okolici. Pred 700 leti, leta 1296, je v popisu papeških desetin poleg nekaterih drugih župnij omenjena tudi dobska.
Urednik Misli je kot otrok veliko šolskih počitnic preživel v dobski fari, kjer je bila rojena in krščena njegova mati.
VEDNO BLIŽE smo letu 2000, ki bo sveto leto kol spomin Jezusovega rojstva. Leta štejemo od takrat nazaj in naprej, "pred Kristusovim rojstvom" in "po Kristusovem rojstvu". Slovenci pa še kar držimo zapuščino dobe enoumja ter še naprej štejemo leta "pred našim štetjem" in "po našem štetju". Za nekatere bi bilo očitno prepobožnjaško pri lem imenovali Kristusa, kot dela to ves zahodni svet. - Kdaj bomo zlezli iz starih kalupov?
LETOŠNJA AKCIJA revije Naša žena z naslovom "Iščemo ljudi odprtih src" je izbrala za nagrado izjemni osebnosti na področju človekoljubnih del lazarista Petra Opeko, misijonarja na Madagaskarju.
STO LET FILMA na Goriškem je tudi vredno omembe. Zgodilo se je sredi popoldneva dne 8. decembra 1996, torej pred sto leti. Kraj: pivnica Dreher, tik ob glavni mestni ulici. Neznani, brezimni možakar je na enostavnem projektorju pokazal zbranim radovednežem vrsto impresivnih in rahlo intrigantskih posnetkov iz vsakdanjosti. Najbrž mu je šlo za zaslužek nekaj grošev, gotovo pa se mu ni niti sanjalo, da bomo to njegovo preprosto filmsko predstavo slavili ob stoletnici.
NA JETRBENKU, razglednem hribu na meji med župnijama Preska pri Medvodah in Sveta Katarina - Topol, so leta 1935 postavili farani evharistični križ. Prestal je srečno vojno, po vojni pa je bil nekaterim odveč in so ga podrli. Ko je enoumje minilo, so farani križ obnovili. Pobudo zanj je dal leta 1991 vnuk Malenškovega ata, ki je bil leta 1935 glavni pobudnik za postavitev križa.
Melbournskim Slovencem se priporota KAMNOSEŠKO PODJETJE
GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. 85-87 Trawalla Ave., Thomastovvn, Vic. Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474
^agrobne spomenike izvrlujemo po dogovoru. Garancij« la vsako nat« dalo!
»
Žal je bil ta novi križ nekaterim očitno na poti. V noči med nedeljo letošnjega 10. novembra in ponedeljkom 11. novembra je štirinajstmetrski hrastov križ znova padel, spodžagan po neznanih sovražnikih križa. Na prežaganem mestu so pustili celo listek s sporočilom:"Eden raste, drugi pade."
Revčki so ljudje, ki jim je v napotje vse, kar je božjega. Ne morejo razumeti, da bo vsekakor imel Bog zadnjo besedo...
LEON ŠTUKELJ, najboljši slovenski in obenem najstarejši olimpijec na svetu, ki je s svojo prisotnostjo na letošnjih Olimpijskih igrah v Atlanti požel močnejši aplavz kot vsi zmagovalci, je dočakal svojo častitljivo 98-letnico. Rodil se je 12. novembra 1898 v Novem mestu, svoj letošnji visoki jubilej pa je obhajal v Mariboru, kjer zdaj živi. Iz srca mu želimo, da bi dočakal stoletnico. Saj dve leti ni tako dolga doba in jubilant je za svoja leta še zelo zdrav. Kljub visoki starosti je še vedno dovolj prožen in čil, da je sposoben izvesti telovadne elemente, ki jih ne zmorejo niti osemdeset let mlajši od njega.
Na olimpijskih igrah v Atlanti je ameriškemu predsedniku Clintonu ob zaključni slovesnosti obljubil, da se bosta zopet srečala na prihodnjih Olimpijskih igrah, leta 2000 v Sydneyu. Upam, da bo držal besedo, četudi bo takrat star že 102 leti.
Tudi avstralski Slovenci smo veseli njegove obljube in prav iz srca kličemo temu našemu častitljivemu olimpijcu: Na svidenje leta 2000 v Avstraliji!
SLOVENI AN EUNERAL SERVICE
Tel. 724 5408
A F U A
Fax: 728 2253
Sydn«yskim Slov«nc«m v času žalovanja 14 ur dnevno na uslugo: v velikam Sydneyu, na dažsli, v Canberri, A.C T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
DUHOVNIK MED LJUDSTVOM
Kot duhovnik je bil Slomšek v vsem svojem delovanju res ves duhoven, delaven "na njivi neumrljivega človeškega duha". Ko je prejel odlok,-da mora na Bizeljsko, je zapisal v svoj dnevnik: "Bil sem razžaloščen, pa v Bogu potolažen." V tistem času je šel namreč o bizeljski župniji glas, da je tam doma pijanstvo, nečistovanje in bahaštvo. Versko Življenje je bilo mlačno in noben mlad duhovnik si ni želel priti za kaplana tja, ne le zaradi razmer, ampak tudi zaradi sitnega in težavnega župnika, Ludovika Batista, jožefinca po duhu. Mladega Slomška vse skupaj ni oplašilo; pogumno se je lotil dela in začel orati zapuščeno ledino. Kmalu je daleč naokrog zaslovel kot izvrsten pridigar, da so iz domače in sosednjih župnij ljudje kar vreli k njegovim mašam. Zaradi tega sta prišla z župnikom najprej navzkriž. V svojem dnevniku pravi Slomšek, da je ta že po njegovi prvi pridigi sploh nehal pridigovati.
Kmalu se je razširil tudi glas, da je mladi kaplan odličen spovednik. Domači in tuji župljani so oblegali njegovo spovednico in mu z velikim zaupanjem odkrivali svoje večkrat davno zastarele dušne rane. Poleg tega je skrbel za nedeljsko šolo, poučeval ženine in neveste, prirejal procesije, kazal mladim prave vrednote... Leta 1826 je bila na Bizeljskem birma. Iz škofovega zapisnika izvemo, da je bila takrat bizeljska župnija res kaj težavna; štela je okoli 4,000 duš in imela šest podružnic, kamor je hodil kaplan od časa do časa maševat. Škofu je posebej ugajala zelo obiskovana šola, v kateri je bilo nemalokrat premalo prostora za vse ukaželjne glave. O župniku si je zapisal, da je lahkomiseln in
Vrli Slovenci! Ne pc drago materinsko bi vam bodi luč, matei
robat, o kaplanu Slomšku pa, da je v vsakem pogledu zgleden duhovnik. Tudi tokrat mu je škof v pogovoru ponudil, naj gre na Dunaj študirat in spet je Slomšek ponudbo odbil.
V	duhu jožefinizma vzgojeni duhovniki so imeli Slomška zaradi njegove gorečnosti za strogega prenapeteža. Vesten in točen je bil v izpolnjevanju svojih dolžnosti, nikakor pa ni bil kak mrk in odljuden posebnež. Bil je veselega srca, družil se je s kaj različnimi ljudmi in k vsakemu je znal pristopiti na pravi način. Z nedolžnimi otroki je občeval prav po otroško, prijazno in priljudno se je pogovarjal s preprostimi možaki in ženicami, pa tudi v odlični družbi ni bil v zadregi - znal se je vljudno vesti, ne da bi priliznjeno klanjal hrbet pred odlično gospodo.
Tretjega aprila 1927 - na tiho nedeljo - je dobil Slomšek škofijski odlok, da je prestavljen z Bizeljskega k Novi cerkvi. "Župnija žaluje, sovražniki se vesele," pravi Slomšek v svojem
BIZELJSKO, kjer ja priffel nal Slomfak tvojo prvo kaplansko sluSfbo, ko Ja odklonil tftu-dij na Dunaju, kamor (o ga ho-tali poslati carkvani predstojniki po konSanam bogoslovju.
Kakor Fridarik Baraga kot kaplan v Metliki, je imel tudi gora2i Slomfek težava z joze-finci, takratna mrka struje v Cerkvi. Baraga je odfel v Ameriko in postal misijonski Ikof med Indijanci, Slomlek pa je doma vodil narod iz mrafinja-itva. Oba sta oltarna kandidata in ponos nafega naroda.
MIA SIVOJEGA PR VEGA [*>N MARTIN SLOMŠEK €
a ste Sifiovi matere Slave; naj vam bo a vera in pa materina beseda! Prava vera 'am bodi ključ do zveličavne omike.
A. M. Slomšek
dnevniku. Poleg župnika je imel v župniji več nasprotnikov, ker je bilo njegovo neomadeževano in pobožno življenje ter goreče delovanje glasna obsodba njihovega malopridja. "Gospod Anton odidejo od nas, " se je bliskoma razširilo po vsej Župniji. Na cvetno nedeljo je bil nepopisen jok v nedeljski šoli in mnogo ljudi iz sosednjih župnij je ta dan prišlo na Bizeljsko, ker so mislili, da se bo Slomšek poslovil. Pa se ni - delal je naprej, kot da se ni nič zgodilo. Napravil je ličen božji grob, na veliki petek je imel pridigo, potem križev pot, nato so peli neko pesem o sedmerih besedah Zveličarjevih na križu. Pesem je. ljudem zelo ugajala, najbrž jo je sestavil in ji dal napev Slomšek sam. Tudi na veliko noč je imel v nabito polni cerkvi pridigo o velikonočnem evangeliju, popoldne pa o daritvi svete maše. Med tednom je še opravil šolarsko spovedovanje, na belo nedeljo pa je pri pridigi z besedami "Mir vam bodi!" vzbudil vsesplošno jokanje. Popoldne je imel zadnjikrat nedeljsko šolo, samo z dečki, katerim je polagal na srce vodila za poznejše življenje. Šolo so zaključili z naslednjo Slomškovo pesmijo:
Tri rožice v našem vrtu cveto:
Glej, prva je roža veselja.
Naj vselej opleta nam našo glavo. Pravična naj spolni se želja.
Tri rožice v našem vrtu cveto:
Nedolžnosti lilja je druga, lepota to našega srca naj bo, da vest nam kaj hud'ga ne žuga.
Tri rožice v našem vrtu cveto:
Zeleni je rožmarin tretja.
Na grobu naj našem ta vsajena bo, zelena od veka do veka!
V	Novi cerkvi je bil župnik dekan Jakomini, ob Slomškovem prihodu star že 72 let, zato je imel redno po dva kaplana. Slomšek se je tam kot prvi kaplan zelo veliko naučil. Zaupnik mu ni delal težav, temveč ga je podpiral in dobrohotno opozarjal na morebitne pomanjkljivosti. Tudi tukaj se je Slomšek ljudem kaj hitro priljubil, čeprav so se mnogi, zaradi strogosti, ki jo je izžareval, sprva izogibali njegove spovednice.
Tretjega avgusta 1928 je dobila Nova cerkev nepričakovano visok obisk. Pripeljal se je lavantinski škof Cimerman s kanonikom. Šele čez nekaj tednov je bilo jasno, po kaj sta gospoda prišla. V krško-lavantinskem bogoslovnem semenišču v Celovcu je morala lavantinska škofija izmed svoje duhovščine nastaviti spirituala ali duhovnega voditelja bogoslovcev. Pomislili so na Slomška, čeprav je bil še razmeroma mlad za takšno mesto. Vendar je presodek ob obisku izginil; po svojem vedenju in delovanju je bil Slomšek kljub mladim letom zrel mož- Kot dušni pastir, kot spovednik in učitelj je dobil jasen vpogled v globino ljudske duše, spoznal je svetle in temne strani verskega in nravnega življenja med ljudstvom, pa tudi med duhovniki, zato bi kot spiritual znal voditi bogoslovce ter jih učiti, kako naj delujejo in česa naj se varujejo.
Tako je bilo 23. oktobra 1829 končano Slomškovo dve in polletno delovanje pri Novi cerkvi. "Bil sem srečen pri delu, hvaležen v srcu, obdan z mnogimi prijatelji," je zapisal v svoj dnevnik. "Novocerkovška župnija je hvale vredna; v njej je dobro pomešano s slabim, po večini je pa Župnija vendar dobra. Moje besede so radi sprejemali in ne brez sadu, kakor mi je skušnja pokazala. Spokorniki prihajajo iz vsega sosedstva. -Dekan je bil od srca dober, toda kakor je pri starcih navada, hvalil je stare čase. "
Pripravila K. M.
"O, pozdravljena bodi, mojemu srcu tako ljuba sveta no£, največje veselje mojih otročkih let! Svet mi je vzel mnogo veselja nedolžnih mladih dni, ostal mi je pa spomin tvojega otroškega veselja. Vsako leto se Je spomnim, kako srečen sem bil, ko sem bil pri jaslicah doma v kotu prižgal dve svečki, kako smo potem na sveti večer okrog mize pokleknili in molili sveti roSni venec. Vselej mi srce na novo oživi, kadar zapojem milo božiCno pesem 'Oj, Dete je rojeno nam'. Hvalim Boga, ki svojim otrokom za vse te božične praznike pripravi toliko veselja." /Anton Martin SlomSek/
SV. RAFAEL
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Sl ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.VV. ^160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre ■ frančiSkanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478
PRIPRAVA NA BOŽIČ - Na vse, kar v življenju doživimo lepega, duhovuo pomenljivega, se skrbno in prizadevno pripravljamo. Vsak Božič je eden	takih	doživetij, čeprav	se vsako	leto
ponavlja.
Svet okoli nas se pripravlja na ta praznik na svoj način: z nakupovanjem, s praznovanjem, ki obstoji v uživanju hrane in pijače. Saj slišimo že od novembra dalje, da imajo "Christmas Party" na mnogih krajih. Vidimo tudi mrzlično tekanje od trgovine v trgovino; slišimo razpravljanje in načrtovanje, kako bodo praznovali Božič:	na
letovanju, na izletu v naravi ob morju ali v gorah... Vse to	pa nima nič skupnega	s krščanskim
praznovanjem Božiča.
Kristjanov Božič je v zavesti, da je Bog prišel med nas na zemljo, prevzel je našo človeško naravo, da bi mi postali deležni njegove božje narave. Prišel je med nas v podobi nebogljenega otroka. Ob pogledu na tega otroka v jaslih se mora raznežiti	vsako	trdo srce, in to še	toliko bolj,	ker
nam vera pravi,	da je otrok v jaslih	- Bog.
Ker je Bog postal z nami domač in se nam je nedopovedljivo tesno približal, tudi nas nagovarja, da se približamo drug drugemu, da postanemo med seboj dobri bratje in sestre. To pomeni, da smo pozorni in dobri do vsakogar.
BOŽIČ - PRAZNIK DOBROTE. Ko sem pred kratkim šel skozi trgovski kompleks v Merrylandsu, sem v glavni avli občudoval krasno božično sceno, ki je očarala ne samo otroke, ampak tudi odrasle. Za minuto sem se ustavil in prebral božično zgodbo za otroke:"Nekoč, ko je bil Merrylands še obdan z bujnim gozdom, so v tem gozdu živeli dobri medvedi. Nekega dne pred Božičem so se zbrali in
se posvetovali, kako bi otrokom pripravili veselje za bližajoči se Božič. Predlagali so vse polno lepih načrtov. Končno so se zedinili, da bodo okrasili in osvetlili vsako drevo v tem gozdu." Lepa zgodba za otroke, ki nima sicer nikake direktne povezave z Jezusovim rojstvom, ima pa tisto, kar preveva božično praznovanje: pripravljenost napraviti veselje bližnjemu, posebno otrokom.
KRISTJANOV BOŽIČ je torej v tem, da skazujemo pozornost bližnjemu. To storimo lahko na številne načine. Pri tem nas ne sme voditi računica, češ: poslal bom čestitke vsem tistim, ki so mi jih lani poslali, obdaroval bom tiste, ki mi bodo vrnili z darom. To ni pravi božični duh. Duh Božiča je v tem, da napravimo drugim veselje in jih osrečimo, ne da bi pričakovali povračila: Prav je, da se za Božič spomnimo posebno tistih, ki imajo težave z zdravjem in raznimi drugimi problemi. Osamljenost je križ, ki teži marsikaterega naših starejših rojakov. So primeri, ko so se otroci osamosvojili ter se odselili drugam. V ostarelih starših nastane praznina. Ne manjka pa primerov, ko otroci skrbe za svoje priletne in bolehne starše. Pravi prijatelj se pokaže šele v stiski. Vsi številni primeri skrbi do bližnjega nam dajo dovolj prilike, da bo duh Božiča deloval v našem življenju in v naši okolici.
DUHOVNA PRIPRAVA. - Poleg pozornosti do bližnjega v božičnem času pa je treba skrbeti tudi za našo osebno duhovno naravnanost, ki mora iti vzporedno z zunanjo dejavnostjo. Ta dejavnost pa ne sme zadušiti skrbi za našo lastno notranjost. V adventu naj bi dali več pozornosti in časa našemu molitvenemu in zakramentalnemu življenju. To pomeni: prejem zakramenta sprave in pogostega obhajila, udeležba pri maši tudi med tednom, branje svetega pisma, miloščina potrebnim, vdano prenašanje bolezni, križev in težav ter nevšečnosti.
Že v adventu naj bi v hiši postavili jaslice, ki jih potem dovršimo na sveti večer, ko postavimo v hlevček Jezusa, Marijo in Jožefa. Božično drevo zaživi šele, če so ob njem ali pod njim tudi jaslice.
NAŠ BOŽIČNI SPORED 1996:
MERRYLANDS - Ne pozabile ua božično devetdnevnico od ponedeljka 16. decembra do božične vigilije v torek 24. decembra. Vsak dan bomo molili za razne namene naše skupnosti, Cerkve in obeh domovin. To je bližnja priprava na Božič - nikar je ne zamudite!
Slovesna polnočnica bo tudi letos v cerkveni dvorani. Naš mešani zbor in solisti bodo izvajali Božično mašo Jana Jakuba Ryba. - Na božični dan, v sredo 25. decembra, pa bo sveta maša z ljudskim petjem ob osmih zjutraj, ob pol desetih pa slovesna z zborovim petjem. - Na Stefanovo, četrtek 26. decembra, bo sveta maša po nedeljskem urniku, ob pol desetih dopoldne, pa tudi ob šestih zvečer. Po večerni maši bo v dvorani praznovanje Dneva samostojnosti s kulturnim sporedom, nato sledi zabava ob zvokih "Veselih Gorenjcev". Priporočamo se za rezervacije, katere sprejemamo najkasneje do opoldne na dan prireditve. - Na praznik svete Družine, na nedeljo po božiču (29. decembra), bo po maši Zahvalna pesem z blagoslovom za konec leta. - Na dan novega leta, (1. januarja 1997), bosta pri nas dve maši: ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer. - Sicer pa velja za vse nedelje, da je maša ob pol desetih dopoldne, v soboto zvečer pa je ob sedmi uri vigilna maša, ki velja za nedeljsko.
VVOLLONGONG - V cerkvi Vseh svetih v Figtree je vsako sredo do Božiča ob sedmih zvečer sveta maša in adventna pobožnost. Redna nedeljska maša bo v nedeljo 22. decembra ob peti uri popoldne. - Zgodnja polnočnica bo v torek 24. decembra ob osmih zvečer. - Na dan novega leta bo sveta maša že ob štirih popoldne. - Redni sveti maši bosta 12. in 26. januarja ob petih popoldne - torej vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu.
CANBERRA - Božična slovenska maša bo na sam praznik, v sredo 25. decembra, ob šesti uri zvečer. Nato bo maša spet v nedeljo 19. januarja ob istem času. (Vedno na tretjo nedeljo v mesecu.) Kraj: cerkev sv. pctra in Pavla, Wisdom Street, Garran.
NEWCASTLE ima slovensko službo božjo na nedeljo po božiču, 29. decembra, na praznik svete Družine. Čas: ob šesti uri zvečer. Kraj: stolnica Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton. Pred mašo bo prilika za zakrament sprave, po maši pa bo naše običajno srečanje v dvorani.
ZA ROJAKE V BRISBANU IN ZLATI OBALI bo tokrat "PIANINKAM v Cornubiji kraj za našo praznično mašo. To bo ua praznik Gospodovega razglašenja, v nedeljo 5. januarja 1997 ob štirih popoldne, lipam, da razumete: ker
sem za nekaj časa sam, moram najprej v Sydneyu opraviti službo božjo in potem z letalom poleteti v Qucensland. Ker je "Planinka" nekako v sredi med Brisbanom in Zlato obalo, je v našem primeru najboljša lokacija za slovensko bogoslužje. Upam, da bo za veliko noč že bolje in spet dva patra v Sydneyu v skrbi za Slovence.
PERTH, W.A., pride po vsej verjetnosti na vrsto v velikonočnem času, v aprilu 1997. Točen datum bomo pravočasno sporočili.
V	petek 29. novembra 1996 je v Westmead (Sydney) bolnišnici umrl ALOJZ FILIPIČ. Rojen je bil 8. maja 1926 v Bregiuju. V Avstralijo je prišel leta 1949. Dne 13. junija 1959 ga je Father Mikula poročil v Marijini cerkvi v Watsonu, NSW, z Ivanko Rejc. Lojze je bil z družino vseskozi povezan z našim verskim središčem in je rad pomagal pri gradnji cerkve in dvorane, kakor je bil tudi vsa leta zvesti naročnik "Misli". Redno je obiskoval sobotno mašo v naši cerkvi in tudi skrbel za njeno nabirko. Zaradi ženine bolezni se je moral predčasno upokojiti, da je skrbel zanjo. Odkar mu je leta 1994 žena umrla, je bil precej osamljen in ni rad zahajal v družbo. Ob smrti zapušča v Sydneyu hčerko Danico in brata Dominika, hčerka Mary pa živi v Brisbanu. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v sredo 4. decembra, nato smo blagega pokojnika spremili na novi del našega pokopališča v Rookvvoodu, v grob pokojne žene Ivanke.
Isti dan kot Alojz, je v bolnišnici v Canberri umrl EGON KATNIK, rojen v Trstu 17. marca 1914. Njegovo bivališče je bila najprej Wagga Wagga, NSW, zadnja leta pa Canberra. Poročen je bil z Avgusto, ki pa je že nekaj let pokojna. Zapušča hčerko Iris. Pogrebne molitve so bile v stolnici sv. Krištofa v Canberri v torek 3. decembra, pokopan pa je bil na pokopališču Gungahlin. Več podatkov o pokojnem rojaku pa žal nisem mogel dobiti.
Sorodnikom obeh pokojnih naše iskreno sožalje. Naj počivata v božjem miru!
KRST - Daniel Ilarrison Taylor, Drummoyne, NSW. Oče dr. David Anthony, mati Vesna r. Franca. Botrovala sta Stoyan in Marita Franca. -
Sv. Rafael, Merrylands, na prvo adventno nedeljo, 1. dec. 1996. - Novokrščencu Danielu, staršem in botrom naše tople čestitke!
RAZPIS GRADNJE - V kratkem nameravamo začeti v Merrylandsu s povečanjem "farovža". Že od vsega začetka smo imeli v načrtu dvigniti stanovanje duhovnikov, ki je veliko premajhno, v prvo nadstropje, Zato razpisujemo to gradbeno delo in prosimo rojake v tej stroki, da se javijo za revzem. Spodobi se, da vprašam najprej rojake, ele v primeru, da ne bo odziva, bomo morali najeti kako avstralsko gradbeno podjetje. Vse rojake pa naprošam, da z darovi podprejo to potrebno zadevo, ki je res nujna, saj je naše delo otežkočeno zaradi pretesnih pisarniških in stanovanjskih prostorov.
SESTRI Hilarija in Francka nas zapuščata. V Slovenijo se vračata v soboto 18. januarja zvečer z
letalom družbe "Lauda Air". Kdaj bom mogel sporočiti prihod drugih sester? Za to si za enkrat prizadevamo breuspešno na raznih pristojnih mestih. Morda premalo molimo v ta namen. Sestri Ililariji in sestri Francki naj na tem mestu izrečem prisrčen Bog plačaj! za njuno delo med nami. Želimo jima še naprej trdnega zdravja in zadovoljstva ter uspehov na njunem novem službenem mestu. Ostanimo povezani v molitvi!
Ker bom sam do druge polovice februarja, ko pride, kot upamo, k nam novi pater, prosim za razumevanje in pomoč. Že vnaprej lepa hvala!
NAŠI BOLNIKI IN OSTARELI naj ne bodo pozabljeni, posebno v božičnem času. Saj ob praznikih še bolj čutijo križ svoje bolezni in osamelosti. Tudi vsem, ki so v zadnjem času izgubili svojce, pokažimo svojo pozornost, zlasti z molitvijo, da premostijo žalost.
P. VALERIJ AN
Jaslic« slovenska cerkva v Sydneyu
Kaj se vam zdi, pastirci vi, al' ste kaj sllSali?
Veseli glas gre dol' do nas, z nebes veseli glas.
"Slava Bogu na višavah!" angelci pojo v nižavah, lepo pojo na Čast Bogu, odprto je nebo . ..
.Jožko Kragelj
NASE nabirke
IG PRI LJUBLJANI
Govorica, da pojdcmo na Ig, ni bila prazna. Zvedeli smo, da pripravljajo delavnice za čevljarje, krojače, da bodo druge zaposlili na ekonomiji in podobno. In res. Z novim letom se je začelo preseljevanje. Prevažali so nas s kamionom.
Nad Igom se dviga grad, ki je obdan z drevesi, tako da ga komaj opaziš s ceste. Včasih so v njem bivali graščaki, zdaj bomo pa tlačani. In niti desetine ne bo treba dajati. Graščina ima v sredini lepo dvorišče. Okrog so hodniki, velike sobe pa so na vseh štirih krajih obrnjene proti naravi. Proti jugu in zahodu gozd in Krim, proti severu in vzhodu Gorenjska in Ljubljana. Za jetnika, vajenega sivih sten, pomeni gozd, smreke in zelenje pravo vabo za oči. Hkrati se mu bolj prebuja domotožje, zlasti spomladi, ko po drevesih žgolijo ptice in se vsa drevesa odenejo v svetlozeleno obleko. Marsikomu se porodi tudi skušnjava, da bi izginil z gozdu in svobodno zadihal med smrekami in jelkami.
S svojimi culami in škatlami smo se zbrali na dvorišču in čakali, da nas spravno po sobah. Tudi ta razpored je bil zelo premišljen in vnaprej pripravljen. Na spiskih je bilo določeno, v katero sobo dajo tega ali onega. Počasi smo se prerivali po stopnicah v drugo nadstropje in zopet čakali, da je paznik odpiral vrata in klical po imenih. Nekatere sobe so bile zelo velike, dolge. Obsegale so polovico dolžine gradu. Opremljene so bile z železnimi posteljami druga nad drugo. V sobi je bila tekoča voda in v kotu zaprto stranišče na vodo. Vsaka postelja je imela svojo slamnjačo in rjuho. Pod je bil namazan z žganim oljem. Vse je bilo nekam sveže, skoraj vabljivo v primeri s celicami v jetnišnici na Miklošičevi cesti.
Sprva so nas duhovnike dali v posebno sobo. Slamnjače so bile skoraj prazne, le umetno napihnjene. Vsako jutro je bilo treba vse poravnati, napraviti robove,"ivice". Podnevi ni bilo dovoljeno
TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”:
$50.— Zvonko Bezjak, Fanika Robida; $40,— Ivan Prugovecki; $30,— Emilija Kuzma; $20,— Alojz Semenič, John Cugmeister, Vinko Butala, Edvard Peršič, Janez Sok; $ 10,— Zlatko Skrbiš, Livio* Novak, Irena Renko, Emilia VValls, Miro Vuga, Marija Kraševec, Jean Pevc; $5.-Emil Simčič, Franc Petelin.
ZA MISIJONE
IN NAŠE POSINOVLJENE
MISIJONARJE:
$633.80 Nabirka na misijonsko nedeljo v Merrylandsu; $50,— Toni in Anica Konda (namesto božičnih voScilnic prijateljem in znancem.)
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$20.— Ivanka JauSovec.
ZA ROMARSKI DOM NA SVETI GORI:
$100,—Darko in Milka Stanič* (namesto božičnih voščilnic prijateljem in znancem).
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTETO POVRNI!
VSEM DOBROTNIKOM OBILO MILOSTI ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
V	imenu stanovalcev zaposlenega osebja, zaupnikov Doma m. Romane in patra Bazi lija,
Želimo vsem Slovencem Sirom Avstralije blagoslovljen Boiit ter srečno in zdravo novo leto 1997.
Na5 moto je:
SpoStujemo starejše in vse, ki so potrebni nege.
Nudimo prijazno krščansko okolje, potrebno
za kvalitetno življenje. SpoStujemo zelje in
in prepričanja vseh stanovalcev.
Stanko Prosenak,
Upravnik Doma m. Romane.
ležati ali sedeti na posteljah.* Če je bilo dovolj slame, je bilo mogoče napraviti robove, z na pol prazno slamnjačo pa nisi mogel kaj narediti. Vsak si je pomagal, kakor je pač vedel in znal. Med robove smo stlačili perilo in odvisno obleko in nategnili odejo, da je bilo videti vse ravno. Zjutraj je prišel nadzornik paznikov, ki je dobro vedel, kakšne so slamnjače, in je rekel:"No, poglejmo, kakšne so posteče!" Šel je po sobi, na rahlo dal roko na posteljo in blazine so se udirale, da so nastale kotline. "Tu nej postla, tu je karitu!" je rekel in odgrinjal drugo za drugo. "To bo trejba popravit, nej duobru!" Ko je odhajal, smo buljili za njim in nismo vedeli, ali bi se smejali ali jezili. "Ta muož buo pej z Vipavskega." Nič nismo vedeli, kako se piše, zato smo ga spočetka med sabo klicali "Karitu". Pozneje smo zvedeli, da se piše Kretič in da je doma iz Tevč pri Planini nad Ajdovščino. Postal je nadzornik paznikov, ker ni imel izobrazbe, da bi v vojski postal oficir. Verjetno prav zato ni maral izobražencev. Svojo oblast je pokazal s takimi podvigi, da je preizkušal našo potrpežljivost in nam utrjeval živčni sistem.
V	naši sobi se je nabrala kar lepa družba samih duhovnikov. Z nekaterimi smo se že poznali, nastajala pa so tudi nova poznanstva. Bila je pisana družba od navadnih podeželskih župnikov do kanonikov in teoloških profesorjev ter opatov. Najprej sem se približal profesorju Fabjanu in mu obljubil, da mu bom pospravljal posteljo. Bil je že v letih, težko je hodil in še teže prenašal zapor. Bil mi je hvaležen. Nad njim je imel svoje "korito" jezuit Lederhas, ki bi zaslužil dvojno kazen zaradi motenja nočnega miru. Klicali smo ga "Lederbas". Komaj je namreč zvečer zaspal, je začel smrčati. Spočetka "in sordina", nato pa se je smrčanje tako stopnjevalo, da se je kar treslo. Mislili smo, da bo pomagalo znano zdravilo, ko tleskaš z ustnicami kot bi glasno poljubljal in se navadno vsakdo zbudi ob takih glasovih. Pri njem pa ni bilo uspeha. Pokrili smo ga s suknjičem, a ga je kmalu odvrgel, ker ga je dušilo. V usta smo mu vlili vode - malo je zakašljal in pogrgral pa spet nadaljeval s svojim kontrabasom. Komur se je posrečilo prej zaspati in je imel trd spanec, tisti je bil rešen. Kdor pa ni mogel prej zaspati, je bil revež. Tako smo imeli veliko priložnosti za vaje v potrpežljivosti: podnevi s popravljanjem postelj, ponoči pa s poslušanjem te čudovite muzike, ki so jo spremljali razni vzdihi in oddihi.
Teže kot prof. Fabjan je prestajal zapor kanonik Mirt iz Maribora. Po časopisih so ga oblatili, da je imel stike z neko baletko. Bil je močne postave in izredno obilen. Mučila, ga je lakota. Komaj je čakal, da je dobil paket. Takrat je sedel k mizi in z veliko "andohtjo" odpiral papirček za 'papirčkom ter opazoval dobrote, ki so mu jih poslali. Če so na papirju ostale drobtinice kruha, jih je spravil na kupček, položil obe dlani na mizo, se sklonil in z usti pobral drobtine s papirja. Rad je šahiral. Ko je hotel biti duhovit, je rekel:"Vete, ljubljanski
kapitelj ima enega Kimovca, v Mariboru smo pa vsi kimovci!"
Prvi dnevi nas Igu so bili dolgočasni. Zjutraj smo slišali, kako so iz drugih sob po zajtrku klicali: Ne delo! Čevljarji in krojači so odhajali v delavnice, nekateri so odšli na posestvo, manjša skupina pe je pletla košare. Tisti, ki smo že bili na delu, smo si želeli, da bi nas kam poslali, ker smo se naveličali sten.
Nekega dne so mlajše odbrali in nas peljali v sobo, kjer so pletli košare. Bila je pisana družba. Mlajši, starejši, politični, kriminalci, laiki in duhovniki. Med njimi stas bila tudi Italijana iz Izole. Eden se je pisal Perentin. Upala sta, da ne bosta dolgo v zaporu, ker sta zvedela od domačih, da potekajo pogovori o zamenjavi jetnikov. Nekaj časa smo opazovali, kako nastajajo košare. Nekateri so bili zelo spretni, ker so že dolgo opravljali to delo. Tudi za košare je bila norma.
V	popoldanskih urah so nas spustili na dvorišče, kjer smo se sprehajali in spoznavali. Bili smo skupaj z laiki, md katerimi so bili politični in kriminalci. Veliko je bilo izobražencev. Prišli so iz raznih taborišč in ekonomij. Tu sem po dolgem času srečal tudi Simona Hrasta, ki je bil skupaj z mano obsojen. Dolgo je delal na Kočevskem na Mlaki, kjer je bila ekonomija. Pripovedoval je o skrivnostnem predelu gozdov, kamor ni smel ne civilist ne zapornik. Vse je bilo obdano z mrežo in tudi šoferji, ki so pripeljali blago, niso smeli noter. Drug šofer je prišel in odpeljal kamion v skrivnostna zaklonišča. Vsi so ugibali, kaj je za tistimi pregradami. Kdo tam dela? Morda tisti, ki so bili na smrt obsojeni in jih niso usmrtili? Tam so bili živi zakopani. Nikdar niso mogli ven, da bi izdali skrivnosti. Delali so do smrti. Simona so na Igu kmalu dodelili k tistim, ki so delali na posestvu. Od doma je dobival novice, ki so tudi mene zanimale. Zvedel sem, kateri so se v teh letih poročili na Livku ali umrli. Ko sem bil pozneje dodeljen v prevajalnico, sem v prostem času tudi slikal z oljnatimi barvicami, ki mi jih je dal Čoro Skodlar. Naslikal je moj portret z zebrasto obleko. Simonu sem pa jaz naslikal vas Livek po vzorcu neke razglednice. Poklonil sem mu jo za god in dodal tudi tole pesmico z akrostihom:
SIMONU ZA GOD (28.okt.1955)
Hraber si ostal kot hrast v viharju,
Kad pomagal si povsod trpečim,
A slaboten, bednim in trpečim °če bil vscm mlajšim si na M,aki’ Svetil si kot v temi luč brodarju. Novodošle si sprejel kot brate,
llkažcljnim nudil nauke zlate,
Tvoje je srce do dna spoznalo, Zagrenjenim moč ob uri vsaki.
Stisko zapuščenosti, trptienja,
In prepolno upov, hrepenenja	°	sreca ° 1 ctos mi a>
Mnogim je blažilni balzam dalo. Grenko to živlJenJc bo končano-
O dobroti Tvoji tiho vdano
^prihodnjim letniku/	Dobra	srca bodo govorila.
UREDNIK SPOROČA:
Kot vidite, je tej Številki MISLI dodan listič o zbiranju plišastih koal za izgradnjo nove otroške klinike v Ljubljani. Glas Slovenije je poavstra-lijanil ljubljansko idejo zbiranja otroških igrač medvedkov, ki jih bodo prodali na dražbi v pomot otroški bolnišnici. V Avstraliji pa naj bi naša ljubka koala nadomestila evropskega medvedka.
Bolije čas obdarovanja. Zato se je akciji za otroško bolnišnico pridružila tudi nata revija v upanju, da bo vzbudila mehko stran src svojih bralcev. Žrtvujte nekaj dolarjev, kupite koalo in ga pošljite na upravo Glasa Slovenije (naslov je na lističu), ki ga mora dobiti do osmega januarja. Avstrijska zračna linija Lau-da Air bo koale brezplačno transportirala v Evropo, da bodo 15. januarja na cilju, ko bo poleg dražbe medvedkov tudi dražba avstralskih koal.
Ta božična akcija za ljubljansko otroško bolnišnico je vredna, da se ji odzovemo. Bodimo darežljivi!
+
Prva Številka MISLI novega letnika bo dvojna, za januar in februar. Izšla bo v februarju.
Urednik
I---------------------------------------D—i
SVETA DRUŽINA _________________________________ADELAIDE	,
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slovene Mission,
51 Young A ve, IV. Hindmiirsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, Welland, S. A., 5007)
Tel.; (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
V *
NOVEMBER je za nami in sem prepričan, da je v vseh, ki se zbiramo v slovenski cerkvi svete Družine, zarisal globoko doživete spomine. Na začetku meseca smo se zbrali ob dr. Stanislavu Franku, ki je obhajal 90-letnico življenja, dne 17. novembra pa je gostoval pri nas Tržaški oktet.
Dan prej, v soboto, so naši tržaški gostje nastopili v adelaidski stolnici. Peli so med mašo v polni cerkvi izredno ubrano in doživeto, kot je pri zahvali na koncu maše omenil tudi Msgr. Atkin, stolni rektor. Navzoči verniki so pevce nagradili z dolgini aplavzom. Po končani maši se je petje Tržaškega okteta nadaljevalo v koncertu, pred katerim je goste predstavila in nato tudi povezovala spored gospa Stanka Sintič. Med poslušalci je bilo znatno več Avstralcev kot Slovencev. Pričakoval bi, da rojaki ne bodo zamudili enkratne priložnosti. Žal pač nismo vsi za lepe in globoko doživete stvari, ki človeka poplemenitijo.
Na nedeljo 17. novembra so gostje peli med slovensko mašo. Zgodilo se je prvič, da se je v naši cerkvi petje prepletalo v koralu, vzhodnem bogoslužju in črnski duhovni, pa seveda tudi v tradicionalni slovenski cerkveni glasbi. Maša je bila enkratno doživetje. Po maši je zopet gospa Stanka Sintič pozdravila goste, podala kratko zgodovino Tržaškega okteta in med koncertom povezovala spored. Petje je šlo vsem zbranim do srca, kar si lahko opazil na obrazih. To je duševna hrana, ki človeka dolgo drži pokonci. Po koncertu se nam je oktet zahvalil za gostoljubnost, naša skupnost pa je vsakemu pevcu podarila kenguruja (seveda ne živega). Gospodinje so gostom pripravile kosilo, čas je ob prijetnem klepetu hitro tekel in morali smo se posloviti. Še skupinska fotografija pred avtobusom, spet je zadonela pesem in zaželeli smo gostom srečno pot in uspešne nastope, kjer koli bodo peli po svetu.
Naj se na tem mestu posebej zahvalim Cvetku Faležu, ki je pevce pripeljal. Kar organizira, vedno
vključi v spored tudi verska središča. Drugi so nas do nedavnega izključevali. A ravno v naših središčih se gostje vedno počutijo toplo sprejeti in res iskreno dobrodošli.
Zahvala Tržaškemu oktetu za lepe urice ob srebrnih glasovih, a ne nazadnje tudi njegovemu umetniškemu oblikovalcu Danilu Čadežu.
Vsako leto otroci nestrpno pričakujejo dan, ko bo prišel Miklavž. Nekatere kar redko vidite v cerkvi, za Miklavža pa pridejo, ker vedo, da bodo starši in stari starši poskrbeli za darove ter pokazali morda kar preveč svoje ljubezni. Tako je bilo pri nas tudi na drugo adventno nedeljo in med oznanili je bilo treba ob otroškem živžavu kar dobro prisluhniti. Pa saj so ob nestrpnosti pričakovanja opravičeni. Tudi mi vsi se radi spominjamo svojih otroških let, koliko neskaljenega veselja smo doživljali. Zato je prav, da zdaj otrokom spominjali. V spomin mi prihaja pokojni duhovnik Franc Lipičnik, ki je jesen življenja preživljal pri frančiškanih v Ljubljani, ki nam je večkrat pripovedoval:"Star sem bil komaj šest let, ko mi je umrla mama. Hudo me je prizadelo in oče me ni in ni mogel potolažiti. Njegov prijatelj, ki je gojil kanarčke, ga je povabil na obisk.Z očetom sva se odpravila k njemu. Najprej nama je pokazal svoje ljubljenčke kanarčke vrvivčke. Ko je videl, kako neutolažljivo jokam za mamo, sem se mu zasmilil in mi je podaril dva kanarčka. Ti dve živalci sta me tako zanimali, da sem ob delu in skrbi zanju res nekako pozabil na svojo bolečino. In od takrat gojim ptičke..." In gojil jih je vse do smrti pred nekaj leti. Kot ta duhovnik, se vsi radi spominjamo prijetnih otroških doživetij. Na stara leta človeka umirjajo. Zato le poskrbimo, da bodo imeli otroci lepe spomine na slovensko cerkev in slovensko skupnost. Ni hujšega kot sejati strup v mlada srca. Ta se sicer rad vrača od koder je prišel, a zastrupljenje mladih src ostane...
Hvala Miklavžu Filipu za opravljeno delo.
Dne 22. novembra sta se v naši cerkvi poročila Sonja Valenčič in Sandip Caludja. Nevesta je ena od trojčkov zdaj že pok. Jožeta Valenčiča in Ryszardc r. Borko iz Plymptona, ki so bili rojeni in krščeni 1972, ženin pa je doma iz Indije. Sonja je vedno rada pomagala v našem verskem središču. Poročencema želimo obilo božjega blagoslova.
BOŽIČNI SPORED:
Rojake v Milduri bom obiskal v nedeljo 15. decembra. Zvečer ob sedmih bo slovenska maša v farni cerkvi Srca Jezusovega. Obenem bo tudi
priložnost za zakrament sprave.
Rojaki v Berriju pa bodo imeli slovensko mašo v ponedeljek 16. decembra zvečer ob sedmih v njihovi farni cerkvi. Pred mašo prilika za božično spoved. K srečanju vsi rojaki lepo vabljeni. Res je veliko dela v sadovnjakih, vendar si moramo vzeti čas za tako redko priložnost kot je slovenska maša.
V	Adelaidi bo v naši cerkvi sv. Družine skupna priprava na sveto spoved v petek 20. decembra zvečer ob sedmih. Otroci bodo imeli spoved v soboto dopoldne ob enajsti uri. Starši, poskrbite, da bodo vaši otroci lepo pripravljeni doživeli Jezusovo rojstvo. Otrok je navadno odsev družinske vere. Če starši resno vzamejo zakrament spovedi, mašo in družinsko molitev, bo vse to spoštoval tudi otrok. Če pa je staršem življenje po veri deveta briga in nekaj zastarelega, bo na vero tudi otrok tako gledal.
Za spoved bo priloStnost tudi v nedeljo pred božičem od 9.30 do 9.50 pred mašo, v ponedeljek zjutraj in zvečer ter na božično vigilijo dopoldne.
Na sveti večer, torek 24. decembra, bo slovesna polnočnica. Kot vsa leta bodo sodelovali otroci v procesiji, zato spet vabim starše, ki imate otroke starejše od petih let, da jih pripeljete k temu otroškemu božičnemu doživetju.
Na božični dan, sreda 25. decembra, bo sveta maša ob deseti uri dopoldne, naslednji dan, na Stefanovo, pa ob devetih dopoldne.
Praznik svete Družine, zavetnice našega misijona, praznuje Cerkev prvo nedeljo po Božiču. Ko delamo že vsa leta, bo tudi letos naša zunanja slovesnost praznika prenešena na prvo nedeljo v januarju. Med nami bo spet adelaidski nadškof I.eonard Faulkner. Kakor se v družini, kadar praznujejo naši starši, radi vsi zberemo in jim tako pokažemo svojo hvaležnost, predanost in svoje veselje, tako je tudi farni praznik svete Družine dan hvaležnosti. Toliko lepih stvari doživljamo v naši skupnosti ter smo drug drugemu v oporo. Potrudimo se, da se bomo zbrali ob nadškofu, ki je naš pastir. Po maši bo blagoslov otrok.
Vabim vse, da prisluhnete slovenski radijski oddaji na božični večer (sreda) ob 7.30, na valovih etnične radijske postaje 5 EBIFM. Vsebina bo seveda o božičnem miru in ljubezni. Enako na dan novega leta, ki je tudi sreda, ob isti uri.
Vsem našim rojakom širom Avstralije, zlasti tistim, ki jih osebno srečujem, želim, naj jim novorojeno Dete prinese obilico tihega notranjega veselja in miru. Posebne dobre želje vsem bolnikom in ostarelim, doma ali po bolnišnicah in domovih za ostarele. Zmolitvijo smo združeni. V božični skrivnosti naj bo vaša tolažba. Jezus naj vas spremlja na vaši poti trpljenja.
P. JANEZ
BOŽIČ
Resnična zgodba se Se nadaljuje, kot vlak po tiru v nedogled brzi.
Vesela starka v Betlehem hiti, otroka v jaslih živo opisuje.
+
Ta zgodba mi prinaša domotožje, prinaša mi v spomin radost od davno prej. Ta zgodba hleva in pastiijev gre naprej ... Vesel Ti rojstni dan - O DETE BOŽJE!
IVAN BURNIK LEGIŠA
 D-n
Z VSEH VETROV
LETO 2000 - SVETO LETO. Papež Janez Pavel II. je že 10. novembra 1994 s posebno encikliko napovedal, da bo Cerkev obhajala leto 2000 kot posebno slovesno jubilejno leto. Enciklika se imenuje po začetnih besedah "Ko sc bliža tretje tisočletje". V ujej je papež napovedal, da se bodo verniki nanj pripravljali tri leta. Leto 1997 bo leto Kristusa Odrešenika, leto 1998 bo na poseben način posvečeno Svetemu Duhu, ki je duša Cerkve, dočim bo v letu 1999 središče naših misli Bog Oče. Ta tri leta naj nas na poseben način pripravijo na leto 2000, ki nas spominja na leto Jezusovega rojstva.
Vsako sveto leto privabi v Rim milijone romarjev, da prejmejo svetoletne odpustke. Leto 2000 pa jih bo gotovo še več. Poleg tega je sveti oče izrazil željo, da se jubilej leta 2000 obhaja tudi v Sveti deželi, v Nazaretu, Jeruzalemu in na gori Sinaj, torej na krajih, ki so tesno povezani z razodetjem enega Boga, Jezusa Kristusa in Svetega Duha.
ZNAK ZA LETO 2000, logotip, so že tudi predstavili v Vatikanu: Krog modre barve deli na štiri polja križ, v sredini pa pet golobov miru simbolizira pet celin našega planeta. Na razmejenih štirih delih kroga piše: Christus heri, hodie, semper (Kristus včeraj, danes, vedno). Zunaj kroga je napis:	Iubilaeum A.D. 2000 (Jubilej v letu
Gospodovem 2000).
Znak jubilejnega leta je naredila 22-letna študentka Emanuela Rocchi iz Masse Mariane pri Perugii.
STANJE PREBIVALSTVA v Izraelu na dan 13. septembra, ob izraelskem novem letu
w m ...............................
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela
!	164 Victoria Street, Branswick 3056
Telephone: 9387 8488
----------------------------  rrrrrrrrrr	rrrr----->
5756/5757, je bilo sledeče:	Od 5,716.000
prebivalcev	je Judov	4,620.000	(80.6%),
muslimanov	je 835.000	(14,6%), kristjanov
166.000 (2,9%), ostalih pa je 95,000 (1,7%).
MILOŠEVIČ je v škripcih, slišimo na radijskih novicah, na televizijskih pa gledamo lisočglavo množico, ki že vrsto dni protestira v Beogradu pred vladno palačo. V Srbiji se je spor okrog razveljavitve krajevnih volitev, ker je pač zmagala opozicija, spremenil v protirežimski odpor. Začeli so študentje, zdaj so se jim pridružili še delavci z vsesplošno stavko, ki je paralizirala Srbijo. Zahodna diplomacija	pritiska na	predsednika, naj s
kompromisom reši krizo, a za enkrat brez uspeha. Po vseh vidikih pa bo končno moral popustiti. Saj ga zapuščajo celo člani Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zapuščajo ga tudi najradikalnejši bivši komunisti, na katerih je slonel Miloševičev režim.
ŠTUDIJA o vernosti Angležev, ki je zajela v glavnem izobražence, je pokazala, da se vedno več kristjanov nagiba k novodobnim verskim tokovom. Tudi vedno več kristjanov išče odgovore na svoja dejanja v horoskopih in na raznih nepravih krajih, manj pa jih živi prave krščanske vrednote. Vzrok je tudi v tem, ker poredkoma hodijo k nedeljski maši. Rednih nedeljnikov je med Angleži le 14 odstotkov. "Ljudje izbirajo iz različnih mišljenjskih tokov tisto, kar jim ugaja in to zmešajo v neke vrste zasebno vernost," je dejal anglikanski škof Michael Nazir-Ali. Pri katoličanih pa jih pod vplivom azijskih verstev veliko verjame v ponovno rojstvo, je bila njegova ugotovitev.
VELIKA BOŽIČNA SMREKA krasi sleherni božič Trg svetega Petra v Rimu. Vsako leto se potrudi eden katoliških narodov, pripravi smreko ter jo kot svoje božično darilo svetemu očetu pripelje v Rim. Letos so se za to odločili Slovenci, v zahvalo za papežev obisk. Ko to pišemo, še ne moremo reči, kje jo bodo posekali in kdaj pripeljali v Rim. Brali smo, da bodo ob tej priliki prišli z uradnimi predstavniki oblasti v večno mesto tudi številni slovenski romarji.
BOKS je po svoji naravi zelo agresiven šport, saj je pri njem zmagovalec dvoboja tisti, ki nasprotnika s hudimi udarci v telo in obraz spravi dobesedno na kolena. Zato je v ospredju polemik, saj mnogi zahtevajo njegovo prepoved. Uspeli pa najbrž ne bodo, saj ima boks preveč vnetih zagovornikov kljub dejstvom, da je z ozirom na smrtne žrtve med športi v samem vrhu. V približno
sto letih obstoja jc na ringu umrlo že več kot 500 mladih boksarjev. Zadnja žrtev je bil nedavno komaj 25-letni italijanski boksar Fabrizio De Chiarc.
V NEDELJO 17. novembra se je v Rimu končala velika svetovna konferenca Organizacije združenih narodov za prehrano FAO. Na konferenci naj bi sc zbralo 173 državnih delegacij in preedvsem vsi predsedniki držav na svetu. Zal vseh ni bilo in manjkal je celo ameriški predsednik Clinton. Delegati so se razgovarjali o prehrani in lakoti po svetu in seveda kako bi lakoti odpomogli.
Danes je na svetu izredno lačna skoraj milijarda ljudi. Osemsto milijonov ljudi na svetu je podhranjenih in trpijo za lakoto. Zastrašujoč je podatek, da vsako leto umre za lakoto 12 milijonov otrok - vsakih osem sekund torej umre za lakoto en otrok. Lakota je znamenje revščine in je ena najhujših krivic današnjega časa. Ni v ponos nikomur, še najmanj premožnim družinam.
Papež Janez Pavel II. jc imel na konferenci uvodni nastop. Odločno je podčrtal glavne linije evangelija in se zavzel za odpravo lakote in revščine po svetu. Med drugim jc dejal:"Če nas je na svetu veliko, to še ne pomeni, da morajo zato nekateri stradali, drugi pa se lahko kopljejo v bogastvu... Velike razlike med revnimi in bogatimi so danes za
človeštvo nevzdržne in krivične... Nujno je, da vsi čimprej najdemo sredstva in načine, s katerimi bomo poskrbeli za gotovo prehrano vseh ljudi na svetu, kajti prehrana je pomemben dejavnik za ohranjanje in dosego miru..."
Prisotni kitajski predsednik pa se je na konferenci edini hvalil in širokoustil, da v svoji državi nima lačnih ljudi: vsi kitajski državljani -1,2 milijarde ljudi, ena petina vsega človeštva - so siti in zadovoljni. Težko bi pameten človek verjel, da država, ki še danes občutno krši človeške pravice, istočasno tako odlično skrbi za prehrano vseh...
Kno jc gotovo: napak je govoriti, da je na svetu preveč ljudi. Vsi bi imeli dovolj jesti, če bi bile dobrine pravično razdeljen in če bi se svet potrudil razviti vire prehrane tam, kjer še čakajo razvoja.
[HilH^unoni
l -	1	fnomu	oam^anv
V.F.L
A
MITSUBISHI
.  ____
L
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
♦MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
G
COLONIAL MUTUAL
/jw
AlTROVr.l)
SfM
KF.FAIIlF.il
A.H.: 470 409S
Melbournskim Slovencem se priporoma KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ALOO and JOE MEMORIALS P/L
10 BANCELL STREET, CAMPBELLFIELD. VIC. 3061 Tal.:
359 1179
Via dela so pod garancijo!
KOTIČEK NAS IH MLADIH ,
GALERIJA MLADIH je tokrat v Melbournu našla dekle za decembrsko Številko Misli. Ime ji je ANITA KRENOS in živi s starši v Deer Parku. Družina je vsa leta tesno povezana z našim verskim središčem v Kew. Anita je bila pri nas krščena, prejela je prvo sveto obhajilo in tudi sveto birmo, štiri leta je bila Slanica našega mladinskega pevskega zbora Glasniki, obenem je tudi plesala v naši folklorni skupini in velikokrat nastopala v narodni noti. Mimogrede omenjeno: tudi njena mama Marta je zelo delovna Članica natega Dr ul tv a svete Eme, zaposlena pa je v našem Domu počitka m. Romane.
Anita je poleg rednega itudija sprejela v svoj program tudi slovenščino. Tri leta je obiskovala Slomškovo Solo našega verskega srediSČa, Sest let pa je hodila k slovenskemu pouku državne sobotne Sole na University High School, Parkville. Vzela je slovenšli-no tudi za svoj maturitetni predmet in se v njem odlično izkazala.
Po maturi se je Anita posvetila univerzitetnemu Študiju na R.M.I.T. v Melbournu, katerega krona bo prejem diplome Bachelor of Business in Transport and Logistics Management Zdaj je za eno leto prekinila Študij,, ker mora imeti predpisano dobo kot “vvork experience". Po preteku leta bo nadaljevala
SVETONOČNA
GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE MIGLJAJO LEPO, ODPRTO ŠIROKO JE SVETO NEBO. DUHOVI NEBEŠKI SE Z RAJA VRSTE, PREPEVAJO SLAVO, NA ZEMLJO HITE.
OBLJUBA PREDAVNA POSTALA JE RES, ZVELIČAR JE ROJEN LJUDEM IZ NEBES. PRI UBOGIH PASTIRCIH NA SLAMI LEŽI, Sl REVŠČINO IZVOLI, PONIŽNOST UČI.
O SREČNE DUŠICE, KI NJEGA DOBE,
Z NEBEŠKO TOLAŽBO JIM POLNI SRCE; LE K NJEMU HITIMO, SAJ RAD NAS IMA, ZAUPNO ODKRIJMO MU RANE SRCA!
študij ter po enem letu prejela diplomo, ki ji bo odprla vrata v poklicno delo. Nič ne dvomim, da bo dosegla svoj cilj, saj je bila vsa leta odlična 'študentka.
Ni treba menda posebej poudarjati, da Anita svoj materin jezik, slovenščino zelo spoštuje in tudi zelo dobro obvlada. Ljubezen do jezika ji je dal že dom, saj sta oba starSa zavedna prekmurska Slovenca. Dodajala je tej ljubezni v slovenski družbi njenih sovrstnikov v verskem središču in pa seveda v sobotni soli. Prav gotovo pa so svoje dodali tudi obiski domovine staršev, lepe Slovenije. Anita s ponosom pove, da je Slovenijo obiskala že štirikrat ter ji je zelo i'Set. In že zdaj načrtuje, da bo po končanem Študiju in prejemu diplome spet odšla v Slovenijo na dopust. Seveda ji to vsi iz srca privoščimo v upanju, da se bo Anita tudi s tega obiska vrnila v Avstralijo še bolj navdušena Slovenka.
J?
VSEM, ki berejo KOTIČEK, mladim kot starim, feli vesele praznike in vse dobro v novem letu 1997 — strtflek.
OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA RS
Urad veleposlaništva v Canberri ima uradne ure ima vsak delovni dan od desete do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite osebno ali po telefonu vse potrebne konzularne informacije.
Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu:
ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6.
60 Marcus Clarke St., CANBERRA CITY
Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pošiljajte na poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P.O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO v Canberri želi vsem Slovenkam in Slovencem širom po Avstraliji vesel Božič ter srečno novo leto in veliko osebne sreče in zdravja v letu 1997.
Veleposlaništvo želi, da bi tudi v novem letu 1997 nadaljevali naše uspešno sodelovanje.
AIJAŽ GOSNAR
odpravnik poslov
MT. HAWTIIORN, W.A. - Prav lepo se Vani zahvaljujem za Misli, ki prihajajo v našo hišo že dolgo vrsto let. Z možem sva jih vedno z veseljem prebirala in vedno najprej pogledala, kdo je odšel v večnost. Če bi Misli ne poročale, bi najbrž za marsikaterega znanca zunaj W.A. komaj kdaj zvedela, da je umrl.
Zdaj je pa tudi moj mož že med pokojnimi in zato sem sklenila, da vam sporočim žalostno novico. (Poročilo sem prejel pravočasno, da sem pokojnikovo ime lahko vključil v Matico pokojnih novembrske številke, za objavo pisma pa žal ni bilo več prostora, zato ga objavljani šele v tej številki. Op. ur.)
Pokojni FRANK ROBIDA je bil rojen 24. maja 1913 v Braslovčah v družini Ferdinanda in Marije r. Rizmal. Svojega očeta ni nikoli poznal, ker se ni vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo mamo je imel Frank zelo rad. Umrla je leta 1952. Pokojna sta tudi že sestra Mimi in brat Vinko.
S Frankom sva po vojni živela pet let v Celovcu v Avstriji. Ker ni bilo izgleda, ds bi se vrnila v našo lepo Slovenijo, sva se odločila za Avstralijo. V
K&IZ£M
AVfT&AL iK£ (lamiUL |
novembru leta 1950 sva na ladji "General Hearsy" plula proti Avstraliji. Pristali smo v pristanišču Pertha (Fremantle) in tako je Werst Avstralija postal naš dom. Frank je bil vsa leta zaposlen v bolnišnicah, zadnjih 23 let kot Senior Nursing Assistant in kot tak tudi upokojen. Povsod so ga imeli radi, ker je bil zelo vesten pri delu.
Dne 10. maja je zbolel za pljučnico in je moral v bolnišnico. Ko se je vrnil domov, se je kar dobro počutil. V juliju pa je zopet zbolel za isto boleznijo, a tokrat žal ni bilo več pomoči: dne 15. avgusta, ravno na praznik Marijinega vnebovzetja, ga je zadela srčna kap. Mati božja ga je poklicala k sebi.
Rožni venec ob krsti smo zmolili za pokojnega Franka 17. avgusta ob sedmih zvečer v kapeli Bowra 0’Dea. Pogrebna maša za pokoj njegove duše je bila opravljena 19. avgusta v farni cerkvi v Osborne Parku, nato smo Franka pospremili na pokopališče	Karrakatta. Sledila je upepelitev v
tamkajšnjem krematoriju. Zdaj zemski ostanki pokojnega Franka čakajo vstajenja v najlepšem vrtu
Three retum flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneya na Dunaj, v Ljubljano in nazaj *
LAUDA telefon: 1 800 642438 (bnzpi»cnipoklic)
The only airline d.rect to	.
the Heart ot Europc	Z^3UQdh3\r
pokopališča Karrakatta.
Poleg žene žalujeta za pokojnim še nečakinji Jožica in Anica z družinama, v Sloveniji pa nečakinji Ljubica in Vida, prv tako obe z družinama.
Lepo prosim, spomnite se pokojnega Franka v svojih molitvah. Za objavo teh vrstic njemu v spomin pa uredniku topla zahvala.
Žalujoča žena Panika Robida.
GRANVILLE, NSW - Danes izpolnjujem obljubo, ki sem jo dala uredniku, in pošiljam fotografijo našega pevskega zbora v Bonegilli. In seveda razlago, brez katere slika ne pomeni veliko. Morda boste kaj lahko porabili v Mislih. Prilagam tudi dar v pomoč Sveti Gori - namesto božičnih voščilnic sorodnikom in prijateljem.
Najbrž vam je v novembrski Matici pokojnih ponagajal škrat. Nisem našla namreč imena JOHN KIRN, ki je umrl 21. dec. 1995 in je bilo o ujem v jan,- feb. številki letošnjih Misli. Morda je pomoti botrovalo dejstvo, da je njegov oče JANEZ KIRN, ki je vključen v Matico pokojnih, umrl dva tedna za njim.
Najlepša hvala za trud, ki ga imate pri urejevanju lista, katerega z velikim veseljem bere naša družina in tudi moji domači v Sloveniji. Bog naj ohrani p. urednika zdravega in veselega še mnogo mnogo let! Želimo Vam blagoslovljen Božič! - Milka (in Darko) Stanič.
LIGIITNING RIDGE, NSW - V ponedeljek 25. novembra 1996 je pri nas v Lightuing Ridge-u umrl JOŽE KOPRIVC, rojen 15. februarja 1925 v Brežini pri Brežicah. V Ljubljani se je leta 1954 poročil s Slavko Godlar, leta 1958 pa sta prišla v Avstralijo.
Prvih deset let sta živela v Coomi, kjer je Jože delal v gradnji z azbestom, kar mu je pustilo posledice pri zdravju. Leta 1968 sta se preselila v Andamooko, kjer je Jože kopal in brusil opale. Leta 1985 pa sta prišla v Lightniug Ridge, kjer se je Jože ukvarjal z brušenjem opalov in izdelovanjem okraskov. Pokojnik je bil vsestransko nadaljen, rad je tudi igral kitaro in pel. Bil je slikar in kipar, rad je pisal verze, sestavljal pesmi za razne priložnosti. Posebno je rad pripovedoval zgodbe iz svojega življenja, saj je veliko doživel in je imel tudi dar opazovanja.
Ko je bil Jože star štiri leta, je v nesreči zgubil očeta. Tik pred začetkom vojne se je šel učit za čevljarja v Zagreb. Mamo so medtem Nemci preselili v koncentracijsko taborišče, kjer je kasneje umrla.
Jože zapušča v Lightuing Ridge-u ženo Slavko, v Sloveniji pa dve nečakinji. Na zadnji poli smo ga spremili dne 30. novembra 1996.
Pokojni Jože se je vedno rad držal doma. Bližnji prijatelji smo ga redno obiskovali, saj je bil Koprivčev dom vedno prijeten kraj za srečanja.
Naše sožalje ženi Slavki, ki je neutrudno in ljubeče skrbela za Jožeta v njegovi dolgi bolezni. Skrbela je tudi za vse nas, ki smo prihajali na obisk.
KINGSBURY, Vic. - Z nami je mama Lucija Miklavec, po rodu doma blizu Cerknice na Notranjskem, ki ima 94 let (najbrž je najstarejša Slovenka v Viktoriji. - Op. ur.), a je še zelo prožnega duha. Največ premoli in vesela je, ko prejme vsaki prvi petek v mesecu sveto obhajilo. Še iz svoje mladosti je ohranila v spominu stare molitve in pesmi, katerim je v teku desetletij najbrž
Viktorijskim rojakom ta priporočamo za razna obnovitvena dala na grobovih in tudi nova spomenika na vseh pokopališčih Viktorije.
%&%9^emoris^sfPtyLtd
ACN 006 $&& 624
, 20 Reld Street Craigiebum VIC 3064 Motale: Tclephooe: (03) 308 1652	018348 064
Facsimile: (03) 308 1652	018 531 927
Najlapša hvala za Bonegillske spomine, ki sem jih s sliko objavil v tej 'Številki na strani 295. Morda bodo zbudili še koga. ki bo kaj napisal in poslal kako sliko, da ostane naši izseljenski zgodovini.
Pregledal sem Matico mrtvih novembrske številke. Res je po pomoti izpadlo ime sina, najbrž zaradi sličnosti z očetom in bližina obeh smrti. Bom popravil v prihodnji Matici pokojnih, domačim pa se lepo opravičujem.
Hvala za dar Sveti Gori. Ko bi vsi namesto božičnih voščilnic dali raja v dober namen, bi bili naši Božiči ša lepši.
Lep pozdrav in lepe praznikal Pa !e kaj svojih spominov napišita za Mislil Škoda bi bilo, da bi se izgubili.
— P. urednik
C**N,AK^ John & Zorka
Odprto
od 11 im do 11 pm, v petek in soboto do ene ponoči.
Ob nedeljeh zaprto. Domača hrana.
Dobra postrežba posameznikom in skupinem I
137 Bank Street SOUTH MELBOURNE Tel: (03)9690 5148
&
‘K.
kaj izpuščeno in kaj dodano, pa so vendar del starodavne ljudske zakladnice. Tu je ena, ki jo mama večkrat ponavlja in mi jo je narekovala, da sem jo napisala:
Prečista, sveta Devica, lepša kot sonca danica, krasnejša kot roža, lepša kot lilija.
Marija, čez nebesa povišana, lam kleči, trdno spi; čudne sanje so modrost.
Jezus je rekel, da je Bog.
Ljudje niso verjeli, so Jezusa prijeli, so ga močno potegnili, da so se glitke raztegnile.
Sive skale so pokale, žene so močno jokale.
Stotnik se je na prsa trkal:
"To je resnično Sin božji!"
Da bi se en človek znašel, da bi to molitev zmolil na veliki petek pred obedom, veliko soboto pred kosilom, veliko nedeljo pred soncem -speljal in rešil bi tri dušice iz vic: prva očetova, druga materna, tretja njega samega.
Kaj pa te dušice delajo?
Pred svetim rajem rajajo, s sveto birmo birmajo in usmiljenimi Jezusu kratek čas delajo.
Mama ima tu poleg mene še hčerko Ivanko in sina Silvota. Vsi ji želimo, da bi dočakala sto let v zdravju in zadovoljstvu. - Kristina Vičič
DAPTO, NSW - Pošiljam križanko. Jo zelo rada rešujem za konec, ko prečitam vse, toda nikoli
Tobin Brothers
Viktorijskim Slovencem I na uslugo v času lalovanja
Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE			9 328 3999
BERVVICK	9 796 2866	MOORABBIN	9 555 9088
CRANBOURNt	(059) 96 7211	NOBLE PARK	9 558 4999
DONCASTER	9840 1155	PAKENHAM	(059) 40 1277
EAST BURVVOOD 9886 1600		RINGVVOOD	» 9 870 8011
ESSENDON	f*- 9 331 1800	ST ALBANS	9 364 0099
FRANKSTON	9 775 5022	SUNSHINE	9 364 8711
CARDENVALE	9 5% 2253	VVERRIBEE	9 748 7900
GLENROY MALVERN	9306 7211 9 576 0433	F rane e s Tobin 8l Associates	9596 8144
TOBIN BROTHERS PTY LTD (aTda
nisem gotova, da je pravilno rešena. Za "Misli" pa res lepa hvala, saj jih prejemam že dolga leta. Zelo bi jih pogrešala, če bi jih ne dobila.
Sprašujete za TONIJA PANTNERJA. (Ali gre za isto osebo ? Uredništvo je bilo vprašano za Pantherja - Op. ur.) Meni je bilo rečeno pred nekako dvema letoma, da je umrl. Njegova žena je bila Korošica, je že več let, kar je pokojna. To vem, da je bil Toni pevec pri nemškem klubu v Newcastlu, kakor nam je sam povedal, ko je prišel k nam na obisk.
Lepe slovenske pozdrave! - Albina Konrad
Zdravnik vpraša gluhega pacienta:"No, kako ste kaj zadovoljni s slušnim aparatom?"
"Odlično, gospod doktor! Že štirikrat sem spremenil oporoko."
Are your dentures more comfortable in a glass...? |f so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technician specialising in dentures and mouthguards.
147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293
GOJAKS MEATS
&SMALL
Rojakom v Sydneyu
O O D S
se toplo priporočam!
220 Burvvood Rd, Burwood N.S.W. 2134 Phone: (02) 747 4028
TH€ GRniNRRV BRKC HOUSC
Phone 846 7700
Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in šo drugimi dobrotami naše peči.
F. M. P. BRAČKO
1/110 JflM€S STR66T, T€MPLeSTOUU€ 3106
REŠITEV križanke prejšnje številke:
Vodoravno: 1 .paraplegik; 7.naliv; 8. Leonida; 10.antilopa; 11.Brno; 13.klepet; 15.Trenta; 17.Irci; 18.Belgijci; 21.Aljažek; 22.naris; 23.dnina;
24.park. - Navpično: 1.Pilat; 2.revolver; 3.polipi; 4.Eros; 5.izigran; 6.Antarktika; 9.apokalipsa; 12. aroganca; 14.encijan; 16.(Franc) Perko; 19.jarek; 20.ržen.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, Ivanka Žabkar, Lidija Čušin, Terezija Horvat, Albina Konrad. -Žreb je tokrat izbral Terezijo Horvat.
Sosedi med seboj. - "Kmalu bomo stanovali v lepšem okolišu," se pobaha prva. - "Mi pa v mirnejšem," odvrne druga. - "Kaj se tudi vi selite?" "Ne, mi ostanemo."
Križanka
/Marko Matjašič/
KDO BI VEDEL POVEDATI...
...čc še živi in kje v Avstraliji se nahaja ALOJZ ZALAR (ali ŽALAR), po rodu iz Senovega. Sporočite na uredništvo. Išče ga njemu znana oseba.
Starejša ženska je prosila fanta, da bi ji pomagal iti preko ceste.
"Počakajte, na semaforju je še rdeča luč."
"Ja, fant, pri zeleni si pa upam sama čez cesto!"
"Žena, na srajci mi manjka gumb."
"Nič zato, saj boš oblekel jopico čeznjo."
"Na jopici mi manjkata dva gumba."
"Pa kaj, saj menda ne boš šel ven brez plašča."
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Ali ni žaiuouio: Vse iivljenje se je hvalil, da je revolucionar, zdaj pa se spreneveda, da pri nas revolucije sploh ni bilo.
+ Volite najslabSega, da pozneje ne boste razočarani!
+ Na prvih svobodnih volitvah smo lahko izbirali med komunisti in biviimi komunisti.
+ Kako bo tovariš Kufan pisal spomine, ko pa je pozabil, kaj je poCel v preteklosti?
+ Bil sem kolaboracionist — petinštirideset let sem kolaboriral s komunisti.
Vodoravno: 2. ne prepogosto žensko ime; 5. vpliv na nekoga, da se bo razvil; 7. uničenje, propast; 8.slap ob izviru reke Savinje; 11. pregovor; 12. glavno mesto Francije; 14. bolezen dihal (tujka); 16. del obraza; 17. veznik (Že); 18. skoraj izumrla lival, ki ie doma le Se na Kitajskem; 20. rojstni kraj Otona Zupančiča v Beli krajini; 21. spojina z ogljikom (svoj Sas uporabljana v ; svetilkah; 22.slavnostni obhod.
Navpično: 1. vodno vozilo; 2. ovojnica za pisni papir; 3. ni vrtna rastlina, a priznana zelenjava; 4. za trenutek osvetliti nebo; 6. peŽenka posebne vrste; 9. ribje jajSece; 10. v Sloveniji £ive1£a Šival (sesalec); 12. rokodelcev pripomoček; 13. glavno mesto Saudske Arabije; 15. uspeSnost, priznanje; 18. Štajerska reka, pritok Savinje; 19. angleško žensko ime.
REŠITEV pošljite do 15. januarja na uredništvo!
OSTANI Z NAMI, GOSPOD! - Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena osem dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je po?la, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oti. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER — Anglesko-sloveiiske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol. THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA, to bo nova knjiga Ivana Kobala. Prednaročila sprejema avtor.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Iz£la v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
ŽIVLJENJSKI IZZIVI ie naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izSla pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15.— dolarjev.
JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklif — Z velikimi Erkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev.
Oi
MOŽJE S SNOWYJA. Slovenska izdaja knjige, MAN WIIO BUILT THE SNOWY, je še na razpolago. Naročite jo lahko pri Goriški Mohorjevi družbi ali pri avtorju Ivanu Kobalu (4 St. Andrews PL, Rydalmere 2116, NSW). Cena brez poštnine je petnajst dolarjev.
HREPENENJA IN SANJE je nova pesniška zbirka, kr nam jo poklanja naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena dvanajst dolarjev
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVENIM. AUS1RAUAN
\
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
GROUPS FOR SLOVENIA
Book now for economical groups for Slovenia departing from Adelaide - Brisbane - Canberra - Hobart - Melbourne and Sydney:
9/12/96 - 26/12/96 - 16/1/97 - 27/2/97 31/3/97 - 15 /5/ 97 - 21/6/97 - 12/7/97
ABC CAR RENTAL SLOVENIA
We are now sole agents in Australia for the above Slovenian Car Rental Company. Please contact us for very economical rates. SELF DRIVE HOLIDAYS FOR THE INDEPENDENT TRAVELLER
;(nf |n^ Special Long Term Car Rental Programme for touring
Slovenia and Europe.
Lic. No: 302 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
PRIGLASITb ac ENO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996
in 1997
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . . .
Pokličite ali ooiščite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
F.RIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncasler Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666