IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
TEDNIK
LIST
Posamezna številka 600 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 9.000 - polletna lir
15.000 - letna 25.000 — Za inozemstvo:	letna naročnina lir
30.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1510
TRST, ČETRTEK SO. JUNIJA 1985
LET. XXXV.
Pogodbe je treba spoštovati!
Prejšnji teden je bil v prostorih hotela Excelsior Savoia v Trstu dvodnevni simpozij na temo: »Narodne manjšine in kulturne izmenjave na obmejnem področju«. Simpozij je priredil inštitut Gramsci iz Rima ob sodelovanju tržaške in videmske u-niverze. Hvalevredno je, da se je omenjeni inštitut odločil za seminar o tako aktualni in hkrati kočljivi tematiki, kot je vprašanje narodnih manjšin. Obžalovati je le treba, da so bili kot predavatelji oziroma govorniki povabljeni le pripadniki nekaterih idejnih krogov in da je v okviru seminarja nastopilo odločno premalo pripadnikov manjšin, čeprav se je razpravljalo o problemih, ki se tičejo prav manjšin.
S tem seveda nočemo reči, da predavanja oziroma nastopi italijanskih strokovnjakov niso bili tehtni. Večina govornikov ie v svojih izvajanjih zadela jedro manjšinske problematike. Želeti bi bilo le nekaj več natančnosti pri oblikovanju posameznih stališč. Premalo je namreč, če kdo reče, da morajo odnosi med večino in manjšino temeljiti na omikanem sožitju. To je za manjšino vsekakor premalo in utegne ostati lepa fraza, če ni pravnih instrumentov, ki po eni strani preprečuje izginotje manjšine, se pravi asimilacijo, po drugi strani pa omogočajo manjšini vsestranski razvoj.
Prav pri določevanju teh instrumentov pa navadno nastajajo spori oziroma različna gledanja med večino in manjšino. To med drugim dokazuje primer Južnega Ti-rola, za katerega je italijanski parlament svoj čas tako rekoč soglasno odobril znani »paket«, zdaj pa večina italijanskih političnih sil graja vsebino tega »paketa« in bi jo rada, kot vse kaže, spremenila.
Na tem mestu se ne bomo spuščali v oceno vsebine južnotirolskega »paketa«, vendar se nikakor ne moremo strinjati s tistimi silami, ki kratkomalo zanikajo veljavnost načela narodnostnega sorazmerja na Južnem Tirolskem, čeprav ves »paket« dejansko temelji prav na tem načelu. Tu se tudi ne spuščamo v razglabljanje, ali bi se takšno načelo moglo ali celo moralo u-veljaviti tudi za odnose med italijansko večino in slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini. To predvsem iz preprostega razloga, ker italijanska država še ni izpolnila niti vseh tistih obveznosti, ki izhajajo iz prve italijansko-jugoslovan-
dalje na 2. strani ■
Vladi v VVashingtonu in Tel Avivu v hudi dilemi
Ameriški talci še vedno v rokah šiitskih teroristov
2e več dni je v središču pozornosti svetovne javnosti naj novejši primer zračnega pusarstva, to je preusmeritve potniškega letala ameriške letalske družbe TWA. Javnost je še vedno v skrbeh za usodo kakih 40 talcev, ki so jetniki šiitskih oboroženih oddelkov na območju v neposredni bližini letališča v Bejrutu.
Teroristi, ki pripadajo šiitski muslimanski skupnosti v Libanonu, zahtevajo, naj izraelske oblasti izpustijo iz zaporov ka-k'h 730 šiitskih jetnikov, ki so jih bili Izraelci ujeli med zasedbo južnega Libanona. Pogajanja za izpustitev talcev vodi najvidnejši predstavnik šiitske skupnosti v Libanonu Nabih Berry, ki ie tudi libanonski pravosodni minister. Težko je reči, ali je bil Berry tudi pobudnik zadnje teroristične akcije, saj je treba vedeti, da je položaj v Libanonu silno zapleten. Berry pa je v zadnjih dneh večkrat izjavil, da osebno jamči za življenja talcev, v pričakovanju, da ameriške oziroma izraelske oblasti zavzamejo stališče do vprašanja izpustitve šiitskih jetnikov v Izraelu. Berry je tudi izjavil, da je osebno odredil, nai talci zapustijo letalo, kakor hitro je pričela, po njegovem, groziti nevarnost izraelskega ali ameriškega vojaškega posega. Talci so v »varnem« kraju, pod nadzorstvom šiitskih oboroženih oddelkov.
Vladi v Washingtonu in Tel Avivu stal gotovo v precepu, saj se dobro zavedata, |
kaj pomeni popuščati teroristom. Vsako popuščanj e dejansko pomeni potuho in ima za posledico nove teroristične akcije. Po dru-r^i strani pa prav tako drži, da je v hudi nevarnosti življenje nekaj desetin nedolžnih ljudi, ki prav gotovo nimajo nobene odgovornosti za vse, kar se je dogajalo in se še dogaja v Libanonu. Teroristi, ki so preusmerili letalo letalske družbe TWA, imajo poleg tega krvave roke, ker so ubili enega ameriškega potnika in njegovo truplo kratkomalo vrgli z letala na letalsko stezo v Bejrutu. Tudi ta zločin gotovo vpliva na odločitve zgoraj omenjenih vlad.
Poznavalci razmer v Libanonu in na Bližnjem vzhodu na splošno ugotavljajo, da ie naj novejši primer terorizma dejansko nosledica nespametnega sklepa, ki ga je bila svoj čas sprejela vlada izraelskega ministrskega predsednika Begina, naj izraelske vojaške enote kratkomalo zasedejo južni Libanon, češ da Palestinci s tega ozem-lia napadajo izraelska naselja ob meji in vdirajo na izraelska tla. V resnici pa si je s tem sklepom in z zasedbo južnega Libanona izraelska država nakopala novega sovražnika na severu in si zlasti nakopala sovraštvo pri šiitski skupnosti, ki do tedaj ni gojila sovražnih čustev do Izraela.
Ne glede na razplet in zaključek te dramatične dogodivščine je jasno, da je treba resneje pristopiti k ureditvi vprašanja var-
daljs na 2. strani ■
TEKMA ZA KVIRINAL
Vodstva italijanskih političnih strank se živahno pripravljajo na volitve predsednika republike, ki se bodo začele v ponedeljek, 24. junija. V teku so pogovori med strankami ustavnega loka, da se po možnosti doseže sporazum o skupnem kandidatu. Posvete je imel tudi predsednik vlade Craxi, kar je vzbudilo v političnih krogih nekoliko začudenja glede na to, da vlada kot takšna nima kaj opraviti pri volitvah državnega poglavarja.
Za izvolitev predsednika republike je pri prvih treh glasovanjih potrebna dve-tretj inska večina upravičencev, od četrte-! ga glasovanja dalje pa zadostuje absolut-i na večina. Volilni zbor sestavljajo sena-| torji, poslanci in predstavniki dežel. Skup-i no 1011 volilcev.
Do zdaj je znano, da postavlja Krščan-
ska demokracija, ki je stranka relativne večine, zahtevo, naj se za državnega poglavarja tokrat izvoli pripadnik njene stranke. Dosedanji predsednik Pertini je pred dnevi marsikoga presenetil z izjavo, da njegova kandidatura ne obstaja, češ da je bil vedno prepričan, kako je sedemletna mandatna doba precejšnja in ni primerno predsednika republike potrditi še za en mandat. Zdi se, da predlaga Krščanska demokracija kot kandidate za državnega poglavarja predsednika senata Cossigo, podpredsednika vlade Forlanija in senatorja Fanfanija. S tem nikakor ni rečeno, da bo eden teh izvoljen za predsednika republike, saj vse kaže, da stranke ustavnega loka še niso dosegle sporazuma in ga po vsej verjetnosti niti ne bodo pred začetkom volitev dne 24. junija.
ZDA in SZ o Afganistanu
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 23. junija, ob: 8.00 Radijski dnevnik;
9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Češnja vabi v svate«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 15.00-19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 24. junija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Nediški zvon;
10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.00 Leo Delibes: Lakme (1. dejanje in uvodni prizor drugega dejanja); 11.30 Beležka; 12.00 Smer: slovenske gore; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Mešani zbor »Pod lipo« iz Barnasa; 13.35 Glasbena priloga; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plani«; 15.00 Iz šolskega sveta; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 17.00 Kratka poročila; 17.10 »Kogojevi dnevi 1984«: Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta, sodeluje harfistka Jasna Corrado-Merlak; 19.00 Radijski dnevnik.
■ TOREK, 25. junija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Med Brdi in Jadranom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Leo Delibes: Lakme {nadaljevanje 2. dejanja in tretje dejanje); 11.30 Beležka; 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Raziskovalno delo: Dolina '84; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Mi in glasba: »Naša pesem | 1984«: Moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine in mešani zbor »France Prešeren« iz Celja; 18.00 Z mednarodnega natečaja Prix Italia: Arne Torn-quist: »Rekviem«; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SREDA, 26. junija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Gospodarska problematika; 8.40 Slovenske popevke; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Liki iz naše preteklosti;
13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zbor »Franc Borgia Sedej« iz Števerjana 13.40 Glasbena priloga; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Kocka na kocko; 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kratka poročila; 17.10 Glasbena kronika s Hrvatskega 18.00 Iz sence večnosti: »Kako preživeti z demonom in erosom«; 19.00 Radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 27. junija, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenske popevke;
10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka;
12.00 Sestanek ob 12h; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Diskorama; 16.00 Na goriškem valu; 17.00 Kratka poročila 17.10 Mi in glasba: »Naša pesem 1984«: Akademska pevska zbora »France Prešeren« iz Kranja in »Boris Kraigher« iz Maribora; 18.00 Četrtkova srečanja: »Šivala je deklica zvezdo, oj, zvezdo rdečo ko kri...«; 19.00 Radijski dnevnik.
■ PETEK, 28. junija, ob: 7.00 Radijski dnevnik; 7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica;
8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenske popevke; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 G'a-sbena priloga; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovednšitva; 17.00 Kratka opročila; 17.10 3. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel 8. maja letos v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 29. junija, ob: 7.00 Radijski dnevnik;
7.20 Narodnozabavna glasba - Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Slovenske popevke;
10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert simfoničnega orkestra Radiotelevizije Ljub ja-na; 11.30 Beležka; 12.00 »Glas od Rezije«; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila 14.10 Otroški kotiček: Iz živalskega sveta;
16.00 Človek v sodobnem svetu; 17.00 Kratka poročila; 17.10 3. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel 8. maja letos v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Dramska vetrovnica: Franček Rudolf: »Skriti pred sosedi: park«, enodejanka; 19.00 Radijski dnevnik.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151
V	Washingtonu so se začeli ameriško-sovjetski pogovori o Afganistanu. Ne gre za kaka pogajanja v zvezi s sovjetsko vojaško navzočnostjo v omenjeni deželi, pač pa za izmenjavo stališč o problemu, zaradi katerega je prišlo še do nadaljnje ohladitve odnosov med velesilama. Washingto-nu in Moskvi je zdaj predvsem do tega, da bi glede afganistanskega problema ne prišlo do kakih napačnih in zgrešenih ocen in stališč, kar bi lahko še dodatno zaostrilo odnose in položaj.
Medtem ko so v krogih ameriškega zunanjega ministrstva neuradno objavili vest, da so protikomunistični partizani v Afganistanu sredi prejšnjega tedna uničili 20 letal režimskega vojnega letalstva v Kabulu. Gre kar za četrtino vseh vojnih letal, s katerimi razpolaga Karmalov režim. V Afganistanu je tudi okoli 100 sovjetskih reaktivnih lovcev, ki pa so vsi nepoškodovani. Medtem se je brez uspeha končala ne-
Pogodbe je treba...
■ nadaljevanje s 1. strani
ske pogodbe, to je iz londonskega sporazuma.
Nikakor pa se ne moremo strinjati z zaključkom izvajanj senatorja neodvisne levice Pasquina, po katerem zdaj še ni napočil pravi čas za odobritev zaščitnih norm v korist slovenske narodne manjšine v Italiji. To pomeni, da bi morali Slovenci v deželi Furlaniji-Julijski krajini po mnenju tega senatorja, ki je tudi član senatne komisije za ustavna vprašanja, še čakati na odobritev norm, ki bi zagotavljale po eni strani obstoj manjšine, po drugi pa njen nadaljnji razvoj. Gre za modrovanje, s katerim se nikakor ne moremo strinjati, tudi iz preprostega razloga, ker je treba pogodbe spoštovati (pacta sunt servanda!).
Ameriški talci...
■ nadaljevanje s 1. strani
nosti letalskega prometa po svetu. Zaradi dela ali iz turističnih razlogov se v zadnjih letih dnevno premika z letali po svetu na milijone ljudi. Treba je zlasti ostro nastopiti proti tistim vladam, ki ne znajo ali nočejo spoštovati pravil mednarodnega sožitja. Ustanoviti je treba čimprej enotno fronto proti terorizmu in, če je potrebno, tudi sprejeti ustrezne ukrepe proti tistim, ki ščitijo ali pomagajo teroristom.
V	Firencah se je prejšnji teden zaključil italijansko-francoski vrhunski sestanek, ki sta ga vodila ministrski predsednik Cra-xi in predsednik francoske republike Mit-terrand. Predmet pogovorov so bili odnosi med obema državama, vprašanje nadaljnje gradnje Evrope, bližnje vrhunsko zasedanje Evropske skupnosti v Milanu, vprašanje vesoljske obrambe Zahoda pred sovjetskimi atomskimi raketami, odnosi med gospodarskima skupnostima Vzhoda in Zahoda, ustanovitev stalnega tajništva
davna sovjetska ofenziva proti upornikom. Sovjetske čete so se že umaknile iz doline Kunar nedaleč od pakistanske meje. Edini uspeh je bil v tem, da so Sovjeti začasno pregnali protikomunistične oddelke, ki so dolgo časa oblegali večje mesto.
—o—
ODPOSLANSTVO IZ LIVERPOOLA
V	Turinu je bilo na obisku odposlanstvo iz Liverpoola, ki je prišlo z županom na čelu po odpuščanje in spravo v zvezi s krvavo sredo, 29. maja, na nogometnem igrišču v Bruslju Poleg liverpoolskega župana so v odposlanstvu tudi predstavniki cerkvenih oblasti, športnih združenj in posamezniki, ki so bili med angleškimi gledalci in ki so pomagali reševati italijanske navijače pred nasiljem huliganov. »Prišli smo povedati Italijanom, da prebivalci Liverpoola obsojajo nasilje peščice divjakov in da zahtevajo za njih ostro kazen«, je na županstvu v Turinu pozdravil liberpool-ski župan Dalton. Turinski župan Cardetti pa je poudaril misel, kako je nekaj krivde za bruseljsko tragedijo tudi v tem, da sodobna skupnost ni znala ohraniti športa pred norim fanatizmom nekaterih. Zupan je pri tem obsodil izbruhe veselja, ki so se mu bili nekateri predali po zmagi na nogometnem igrišču, še posejanem s trupli. O spravi in odpuščanju so potem govorili tudi verski in športni predstavniki na obeh straneh. V torek zvečer je bila tudi služba božja v neki turinski cerkvi.
DELNA AVTONOMIJA
ZA NAMIBIJO
Južna Afrika je 17. t.m. podelila delno avtonomijo Namibiji ali Jugovzhodni Afriki. Prva upravlja to deželo od prvih let prve svetovne vojne. Prej je bila Namibija nemška kolonija in jo je leta 1915 zasedla Južna Afrika.
Na svečanost podelitve avtonomije je dopotoval v Namibijo predsednik Južne A-frike Botha. Začasno vlado je Južna Afrika podelila Namibiji že leta 1983, a je ta rešitev propadla zaradi spora o rasnih zakonih.
Tudi proti novi avtonomiji protestirajo Združeni narodi in Evropska gospodarska skupnost. V vladi ne bodo sodelovali predstavniki gverilskega gibanja Swapo. Kljub temu pa Južna Afrika misli nadaljevati pogajanja z Združenimi narodi.
za zedinjevanje Evrope ter vprašanje italijanskih teroristov, ki živijo v Franciji.
Ob sklepu pogovorov so podpisali štiri sporazume: sprostitev od oktobra dalje prehodov oseb preko italijansko-francoske meje; sodelovanje Italije pri delovanju laboratorija supersinhrotrona v Grenoblu ter Francije pri laboratoriju v Ispri; ustanovitev mešane komisije za vino, ki naj prepreči nadaljnje spore med vinogradniki o-beh držav in še sodelovanje v filmski proizvodnji.
Italijansko-francoski vrh v Firencah
Španija in Portugalska v Evropski gospodarski skupnosti
V	Lizboni in Madridu so 12. t.m. podpisali pogodbi za sprejem Portugalske in Španije v Evropsko gospodarsko skupnost ter je bil tako napravljen nov korak na poti do združevanja Evrope. Pogodbi bosta ■ pričeli veljati 1. januarja prihodnjega leta.
O	evropskem združevanju sta se pred dnevi pogovarjala v Firencah italijanski ministrski predsednik Craxi in predsednik Francije Mitterrand. Čez en teden bo Cra-xi sprejel v Rimu zahodnonemškega kanclerja Kohla. 28. in 29. junija pa bodo zborovali v Milanu državni poglavarji in ministrski predsedniki nove Evropske gospodarske skupnosti 12 držav ter bo na delovnem sporedu ustanovitev tudi evropske politične zveze poleg sedanje gospodarske skupnosti.
Evropska gospodarska skupnost 12 držav, to je skupaj s Španijo in Portugalsko, meri 2 milijona 255.000 kvadratnih kilometrov. To je četrtina Združenih držav ali ena desetina Sovjetske zveze. Po drugi strani ima nova Evropska gospodarska skupnost 320 milijonov prebivalcev, kar je poldrugikrat toliko kot Združene države ali eno petino več kot Sovjetska zveza. Gostota prebivalstva znaša 142 prebivalcev na kvadratni kilometer
Na gospodarskem področju je nova Evropska gospodarska skupnost okrepila svoj položaj kot prve trgovinske velesile na svetu in kot druge finančne velesile za Združenimi državami.
Kosmata notranja proizvodnja Skupnosti se je s pristopom dveh držav Pirenejskega polotoka povečala za desetino ali od 2.777 milijard evropske valute ECU v letu 1984 na 3.010 milijard valutnih enot. To je dvakrat toliko, kot znaša kosmata notranja proizvodnja Japonske, a samo dve tretjini proizvodnje Združenih držav, ki doseže 4.639 milijard enot ECU.
Povprečni dohodek na prebivalca v Skupnosti se je s pristopom Portugalske in Španije zmanjšal. Zaradi pristopa Portugalske na primer od 10.197 enot ECU
Ljubljansko »Delo« je te dni na prvi strani poročalo o nastopu slovenskega delegata na seji odbora za gospodarske odnose s tujino Franca Grbca, ki je navedel razloge, zaradi katerih Slovenija odklanja novi devizni sistem, kot ga predlaga jugoslovanska osrednja vlada. Slovenski dele-' gat je navedel v bistvu tri razloge. Poudaril je, da morajo vse rešitve zagotavljati družbeno-gospodarski položaj delavcev pri upravljanju s celotnimi družbenimi sredstvi, tako tudi z devizami. Novi devizni režim mora dalje zagotavljati ekonomsko stimulacijo kot tudi prisilo za povečanje izvoza. Prav tako mora zagotavljati možnosti za gospodarsko in pravno odgovornost delavcev v gospodarskih odnosih s tujino. S predlaganimi rešitvami ne bi
na 9.404, kar je manj kot polovica ameriškega dohodka, ki znaša 19.475 ECU, ali tri četrtine dohodka Japonske z 12.088 ECU.
Število brezposelnih v Skupnosti se je s pristopom držav Pirenejskega polotoka povečalo na 16 milijonov in odstotek brezposelnih v aktivnem prebivalstvu se je dvignil od 10,9 na 11,5 odstotka. Manjši je porast inflacije, ki je lani znašala v Evropski gospodarski skupnosti 6,1 odstotka, s Španijo in Portugalsko pa 6,3 odstotka.
Španija in Portugalska sta zaprosili za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost že leta 1977. Pogajanja so trajala kar o-sem let zaradi gospodarskih težav, ki se tičejo kmetijstva, ribolova, carinskih tarif in socialne problematike.
Evropsko gospodarsko skupnost je z rimskima pogodbama leta 1957 ustanovilo šest držav: Italija, Francija, Zahodna Nemčija in tri države Beneluxa, to je Belgija, Nizozemska in Luksemburg. S prvim januarjem 1973 se je število članic povečalo na 9 s pristopom Velike Britanije, Irske in Danske. Članice so narasle na deset s sprejemom Grčije 1. januarja 1981. In kot rečeno, včeraj je bila dosežena dvanajstica z okrepitvijo upov v popolno zedinjenje Evrope.
Po 18 mesecih sta se 18. t.m. ponovno sestala naj višja predstavnika države in Cerkve na Poljskem — ministrski predsednik general Jaruzelski in primas kardinal Glemp. Podrobnosti o srečanju niso znane. Vladni glasnik Urban je le povedal, da je prišlo do vrhunskega sestanka na željo obeh strani in da je želela državna oblast razčistiti odnose s Cerkvijo, ki so precej napete od časa, ko je bil ugrabljen in u-morjen duhovnik Popieluško. A še pred e-nim tednom sta bila dva duhovnika obsoje-
zagotovili, je poudaril slovenski delegat, teh treh bistvenih pogojev, z njimi pa bi poleg tega prejudicirali druge rešitve v gospodarskem sistemu. Predlagani devizni sistem ne bi zagotovil prisile, ki bi omogočila, da bi Jugoslavija do konca stoletja dosegla zastavljeni cilj, se pravi, da bi se vključila v mednarodno menjavo z vsaj 40 odstotki družbenega proizvoda.
Izvoz je usodno vprašanje za vse, je še dejal slovenski delegat, zaradi česar ni mogoče vnaprej obsojati kateregakoli mnenja, tako tudi ne mnenja Slovenije, ki u-stvari 25% celotnega jugoslovanskega konvertibilnega izvoza, čeprav znaša njen delež v celotnem prebivalstvu 8%, delež v družbenem proizvodu 16%, delež v uvozu pa 20%.
ITALIJA PROTI LAKOTI
Ministrski predsednik Craxi je poslal pozdravno spomenico zborovalcem na zasedanju Svetovne organizacije za prehrano FAO v Rimu, ki razpravljajo o svetovni pogodbi za zagotovitev hrane. Craxi pozdravlja pobudo, po kateri naj bi države, v katerih vlada pomanjkanje, napele vse sile za izboljšanje kmetijstva, razvite države pa naj bi jim tehnično, organizacijsko in finančno pomagale.
Zunanji minister Andreotti pa je podpisal v Ženevi sporazum s Svetovno meteorološko organizacijo, ki tudi dela v okviru Združenih narodov. Italija je pristopila k načrtu »Agrhymet«, ki je že deset let usmerjen k boju proti suši na obširnem afriškem področju Sahel. Italija bo v prihodnjih letih namenila skoraj deset milijonov dolarjev za boj proti lakoti in žeji v Sahelu. Vojno letalstvo bo sodelovalo z vremenskimi napovedmi, poleg tega bodo posamezne države tistega področja povezali z evropskim meteorološkim satelitom Meteosat, tako da bodo napovedi sproti izkoriščali v kmetijstvu.
CERKEV PEHTANG V PEKINGU
Konec leta bodo v Pekingu odprli katoliško stolnico Pehtang. Zaprli so jo med takoimenovano kitajsko kulturno revolucijo v letih 1966-1976. Pred to revolucijo so bile v Pekingu štiri katoliške cerkve.
V	Pekingu živi okrog 30.000 katoličanov in v vsej Kitajski 3 milijone.
na zaradi domnevnih protidržavnih dejavnosti.
V	Rimu so potrdili, da bo v kratkem dospel na dvodnevni uradni obisk v Italijo poljski zunanji minister Olšovski, ki bo tako vrnil obisk Andreottiju, ki je bil na Poljskem decembra lani. Ministra bosta razpravljala o dvostranskih odnosih in pa o sodelovanju med Evropsko skupnostjo ter Svetom za gospodarsko vzajemnost, ki povezuje vzhodne države.
Glavni tajnik sindikata CISL Carniti je ravno glede odnosov s Poljsko pisal pismo zunanjemu ministru Andreottiju. Izrazil je mnenje, da Italija ne more molče mimo hude obsodbe predstavnikov opozicije in Solidarnosti na Poljskem. Zaporne kazni za Lisa, Michnika in Frasyninka namreč kažejo na zapiranje in zaostrovanje uradnih stališč poljskih oblasti, kar onemogoča dialog in popuščanje napetosti.
BOLGARIJA ZAPIRA MEJE
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Bolgarija 1. maja zaprla večino mejnih prehodov z Jugoslavijo. Od devetih prehodov so odprti samo trije. Jugoslovanska vlada je poslala v Sofijo zahtevo, naj bi se položaj normaliziral. Bolgarske oblasti pravijo, da so morale okrepiti boj proti terorizmu. V ta namen so povečale nadzorstvo v mestih in po cestah, katerih se poslužujejo tudi turisti. Mejni prehodi so odprti 12 ur dnevno, kar velja za poletni čas. Pozimi pa bodo mejni prehodi odprti le 8 ur.
Slovenija proti predlaganemu novemu deviznemu sistemu
Sestanek Jeruzelski - Glemp
Jubilejni koncert dekliškega zbora Vesna iz Križa
400 let Padrič
V	času, ko so čez Kras še občasno prihajali Turki in je bilo vse področje zaradi bolezni ter vojn precej redko naseljeno, je nastala tudi vas Padriče. Po arhivskih virih, ki jih hrani arhiv tržaške škofije, je neki Tomaž Grgič prišel in postavil svoj dom v Padričah leta 1585.
Svojo 400-letnico so vaščani Padrič hoteli proslaviti z vrsto kulturnih in družabnih pobud. KD »Slovan«, »Gozdna zadruga«, SZ Gaja, odsek VZPI-ANPI in osnovna šola »Karel Destovnik Kajuh« so tako poskrbeli za zanimiv in pester spored.
Že v soboto, 15.6., popoldne so otroci bili protagonisti originalnega slikanja. Poslikali so namreč asfalt na vaškem trgu. Slovesni trenutek je dosegel svoj višek zvečer, ob odkritju kamnitega stola na vaškem trgu. Odkril ga je naj starejši vaščan Stanko Grgič, sledil pa je zabavni del sporeda, ki so ga priredili na igrišču SZ Gaia.
Nedeljsko jutro je bilo posvečeno balinarskemu in teniškemu turnirju, popoldne pa je bila na igrišču Gaje osrednja proslava, pri kateri so sodelovali poleg domačih osnovnošolcev z lepljenko na temo »Padriče«, še domači pevski zbor »Slovan« in zbori PD »Slovenec« iz Boršta, »Lipax iz Bazovice ter KD »Primorec« iz Trebč. Na proslavi pa sta sodelovala tudi godba na pihala in ritmična skupina društva »Partizan« iz Šoštanja. Tako v soboto kot. tudi v nedeljo je za ples igral ansambel Ottavia Brajka.
Praznovanja ob 400-letnici Padrič na ne niso končala v nedeljo. Marljivi vaščani nameravajo v jesenskih mesecih pripraviti razstavo orodja in nekaj kulturno-spomin-skih pobud, napoveduje pa se tudi izid brošure o zgodovini vasi. Publikacija bo gotovo pomenila važen doprinos k boljšemu poznanju preteklosti te kraške vasi.
Koncert na Repentabru
Ob zaključku sezone so v teh dneh marsikje na sporedu zaključni koncerti in prireditve. Tak slavnostni koncert so priredili v nedeljo, 16. t.m., v prostorih Kraškega muzeja člani otroškega in mlajšega mladinskega pevskega zbora »Zvonček«, ženski pevski zbor »Repentabor« in ansambel »Burja«. Nastopil pa je tudi ženski tercet.
Večer so otvorili otroci, ki so zapeli štiri pesmice, sledil je nastop ženskega zbora, ki je pod vodstvom Toneta Bedenčiča zapel vrsto priljubljenih narodnih in umetnih pesmi. Dve črnski duhovni pesmi pa ie podal ženski tercet. Pred nastopom ansambla »Burja«, ki je zaključil večer, je z daljšim in dobro pripravljenim sporedom pel mlajši mladinski pevski zbor »Zvonček«, ki ga tudi vodi Tone Bedenčič. Zapeli so pesmi, ki jih je zbor izvajal tudi med svojim gostovanjem na Dunaju pred mesecem dni.
Številno občinstvo si je po koncertu lahko ogledalo še zanimive in dovršene diapozitive gospoda Bedenčiča z naslovom »Tam kjer sonce in burja valovita v morje in kamen« ter še nekaj diapozitivov o gostovanju na Dunaju.
Pester spored je povezovala Vilma Purič.
Vsak jubilej pevskega zbora je pomemben dogodek v našem kulturnem in narodnem življenju. Tako okroglo obletnico je obhajal v soboto, 15. t.m., dekliški zbor »Vesna« iz Križa. Nastal je namreč pred desetimi leti. Od ustanovitve dalje ga je vodila Pij a Cah-Sirca, v zadnjem letu pa ga vodi Bogdan Kralj.
Slavnostni koncert v domu A. Sirka se je začel z Vrabčevo priredbo Prešernove »Zdravljice«. Sledil je pozdravni govor taj-i nika kriškega društva Nika Sirka. Razvil je misel o pomenu tega jubileja in zadoščenju ob rasti pevskega zbora.
Sledil je prvi del koncerta med katerim so pevke podale dve polifonski pesmi, Ar-ničevo »Muca maca«, Zgančevo »Daj me mamo«, nekaj narodnih in dve črnski duhovni od katerih je pesem »Jericho« za dekliški zbor priredil sedanji dirigent Bogdan Kralj.
Med odmorom je spregovoril prof. Sveto Grgič, ki je zboru v imenu ZSKD voščil še nadaljnje uspešno delo in mu v znak
Krščanski demokrat Comelli, republikanec Barnaba za večino in komunist Pa-scolat za manjšino bodo zastopali deželni svet Furlanije - Julijske krajine na skupnem zasedanju obeh domov parlamenta, na katerem bodo izvolili novega predsednika republike. Parlamentarci in deželni dele-i gati se bodo v Rimu sestali 24. junija. Med I velikimi volilci bo skupno 24 delegatov iz j naše dežele. Poleg treh že omenjenih se , bodo zbora udeležili tudi izvoljeni parla-j mentarci, in sicer 14 poslancev in 7 sena-| torjev.
Comellija, Barnabo in Pascolata so izvolili že pri prvem glasovanju. Svetovalci Slovenske skupnosti in Liste za Trst so se i vzdržali. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je izrazil obžalovanje, da stranke niso omogočile izvolitve enega od slovenskih svetovalcev, tako da bi bila tudi slovenska manjišna, podobno kot nemška in francoska, soudeležena pri izvolitvi naj višjega državnega predstavnika. Lista za Trst pa je vzdržanje utemeljila z dejstvom, da so bili delegati izvoljeni po ključu, ki so ga določili na vsedržavni ravni.
Pri tržaški Trgovinski zbornici je bil pred dnevi zanimiv seminar o jugoslovanski zakonodaji, ki zanima tržaške in na splošno italijanske operaterje. Navzoča je bila med predstavniki oblasti tudi funkcionarka italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino.
Podjetnike in predstavnike oblasti je pozdravil predsednik Trgovinske zbornice Tombesi. Predsedstvo zasedanja je nato D”evzel predsednik tržaške delegacije ita-lijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu Petrucco.
priznanja podelil posebno plaketo. V imenu Zveze kulturnih organizacij Slovenije pa je Vlado Ravnikar podelil pevkam, ki v zboru pojejo več kot 5 let bronaste Gallusove značke, tiste pevke pa, ki pojejo od vsega začetka, so dobile še posebno knjižno darilo. Posebna zahvala in priznanje je seveda šlo tudi dosedanji pevovodinji Piji Cah, ki je z veliko požrtvovalnostjo sprem-liala zbor do letošnjega delovnega leta.
Drugi del sporeda je bil tudi zelo skrbno izbran. Slišali smo Maličevo »Sinku« in razn2 priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Kot ."adnji pa sta zadoneli pesmi »Kurirček« Arniča in »Bilečanka« Ubalda Vrabca.
Sobotni jubilejni koncert Dekliškega zbora »Vesna« je bil gotovo velik dogodek ne samo za vas, ampak tudi za širšo zamejsko javnost. Uspešno delovanje zbora pa tudi dokazuje kako pomembno je delovanje otroških in mladinskih zborov, saj so mnoge pevke in njihov dirigent šli v otroških letih skozi odlično zborovsko prinravo otroškega zbora iz Križa, ki ga je vodila s. Celina.
NOVOZELANDCI V TRSTU
V Trstu se je mudila skupina 40 pripadnikov druge novozelandske divizijo ki je bila med vojno v sklopu osme britanske armade in ie prve dni maja 1945 vkorakala v Trstu, kjer so se odvijali zadnji boji med Nemci in jugoslovansko vojsko. Bivši borci so se srečali s prebivalstvom v hotelu Jolly. Se prej so jih sprejeli na županstvu.
Ssk V NABREŽINI IN NOVA UPRAVA
V ponedeljek, 17. t.m. se je sestalo vodstvo devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti. Na seji so ocenili sestanka s predstavniki krajevnih sekcij komunistične partije in socialistične stranke, do katerih je prišlo v prejšnjih tednih. Slovenska skupnost je na osnovi rezultatov dosedanjih pogovorov potrdila zavzetost za obnovitev domače občinske uprave in preučila vse možnosti, da do take uprave tudi pride. Na seji je bila tudi poudarjena nujnost, da se pospešijo pogovori med strankami, da pride čimprej do sestave nove občinske uprave.
Dal je takoj besedo predavateljema iz Jugoslavije predstavnikoma Gospodarske zbornice Slovenije. Tomo Vojnovič je predaval o novem jugoslovanskem zakonu za tuje naložbe v Jugoslaviji. O jugoslovanskem deviznem sistemu, od katerega so odvisne tudi tuje naložbe, pa je poročal Tomaž Menih. Nekaj pojasnil o obmejni trgovini je dal še funkcionar ljubljanske zbornice Mrak.
Sledila je dolga debata, ki je dokazala zanimanje zborovalcev za omenjeno problematiko.
Iz Furlanije - Julijske krajine 24 delegatov
Seminar o jugoslovanski zakonodaji
Predavanje o Cirilu in Metodu
dila raba živega jezika v bogoslužju po II. vatikanskem koncilu, prav tako tudi katoliška Cerkev v novejši zgodovini poleg svoje. univerzalnosti boli poudarja določeno samostojnost krajevnih Cerkva, npr. z več-iimi pristojnostmi nacionalnih škofovskih konferenc.
Predavanje prof. Eldarova je vsekakor bilo zelo zanimivo in je prineslo na dan marsikatera nam neznana dejstva, vendar se zdi, da je govornik le nekoliko preveč! poudarjal bolgarski državni princip in se ie le bežno dotaknil pomena cirilmetodov-, skega izročila pri ostalih slovanskih narodih. npr. pri Srbih. Makedoncih, Hrvatih, Slovencih, Rusih, Cehih, Slovakih in Poljakih. Da je bilo to izročilo pri Slovencih oz. Hrvatih živo še stoletja, priča npr. gla-goliaško bogoslužje, ki je bilo razširjeno tudi v Vipavski dolini in drugod na Slovenskem, v goriškem Centralnem semenišču pa so dolgo dobo študirali tudi hrvaški duhovniki iz Istre in s Krka, ki so do II. vatikanskega koncila uporabliali staro cerkveno slovanščino v bogoslužju. Predavanju je prisostvovalo lepo število poslušalcev, med njimi tudi goriški nadškof Anton Vitale Bommarco. S to pobudo se je tudi goriški Zavod za družbeno in cerkveno zgodovino vključil v letošnje praznovanje 1100-letnice Metodove smrti.
 O----
»SENJAM BENEŠKE PIESMI«
DOŽIVEL LEP USPEH
Kulturno društvo »Rečan« iz Les je tudi letos prirerdilo že tradicionalni »Senjam beneške piesmi«. Dvanajstič zaporedoma so se v prostorih telovadnice v Lesah zbrali številni pevci in ljubitelji narečne pesmi, ki so sledili letošnji trodnevni priredbi.
»Senjam« se je zaključil v nedeljo, 16. t.m., ko so tudi nagradili tri najboljše pesmi letošnjega tekmovanja. Prvo nagrado publike je prejela pesem »Liube mene«, ki sta jo napisala Davide in Aldo Clodig, pele pa »Čeče za ljubezen«. Na drugo mesto se je uvrstila pesem Alda Clodiga »Prav’ca«, ki sta jo zapeli mati in hči Ana in Martina, pesem »Ljubezen za vse«, napisala, u-glasbila in zapela sta jo Massimo Pagon in Francesco Trusgnach pa se je uvrstila na tretje mesto.
Nagrado za najboljšo glasbo je komisija dodelila Rinu Chineseju, priznanje za najboljše besedilo pa je bilo za Antonello Rucli. Odziv, ki ga »Senjam« doživlja v Benečiji je znak, da podobne pobude zanimajo občinstvo in privabijo veliko ljudi.
ŠPORT
KOLESARSKO SREČANJE
Goriški teritorialni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Športno društvo »Sovodnje« prirejata, ob 90. obletnici ustanovitve Kolesarskega društva »Gorica«, kolesarsko srečanje dne 23. junija 1985. Start bo v So-vodnjah pri Kulturnem domu ob 10. uri. Udeleženci se bodo lahko vpisovali od 9. ure dalje. Prireditev predvideva tekmovalni in rekreacijsko izletniški del.
Družinska proga bo merila en krog (9 km), rekreacijska dva kroga (18 km), tekmovalna pa bo merila 55 km. Prva dva kroga bo hitrost omejena.
Spominsko kolajno za prisotnost dobijo vsi u-deleženci. Pokale dobijo zmagovalci in zmagovalke tekmovalnega dela za leteči, gorski in končni cilj. Nekaj bo tudi praktičnih nagrad. Na cilju bo poskrbljeno za malico. Vpisnina znaša Lir 3.000 oz. 150 ND (na osebo za organizirane skupine iz obmejnega področja).
Načrt prog si lahko ogledate na izobešenih plakatih.
Prireditelj ne odgovarja za morebitne nezgode med izvedbo prireditve, a bo vsekakor poskrbel za varnostne ukrepe.
Priporočamo pa. da se udeleženci držijo prometnih predpisov.
TO ZSSDI - Gorica Pripravljalni odbor
KOLESARSKI POLIGON
Ob 90. obletnici ustanovitve slovenskega kolesarskega društva »Gorica«, prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji kolesarski poligon za otroke in naraščajnike od 6. do 15. leta starosti.
Prireditev bo potekala na igrišču zavoda Le-nassi (Ul. Vittorio Veneto) dne 22.6.1985 s pričetkom ob 17. uri.
Spretnostna vožnja bo potekala po poligonu, ki vsebuje slalom, prenos koles preko ovir, pobiranje in prenašanje predmetov med vožnjo in podobno.
Udeleženci bodo razdeljeni na štiri tekmovalne razrede, in sicer:
a) Od 6 do 10 let fantje
b) od 6 do 10 let dekleta
c) od 11 do 15 let fantje č) od 11 do 15 let dekleta
Vsak udeleženec in vsaka udeleženka dobijo spominsko kolajno, najboljši pa dobijo pokale.
Toplo vabljeni!
TO ZSSDI - Gorica Pripravljalni odbor
Odprli so Sabotinsko cesto
V	rednem nizu predavanj, ki jih na zgodovinsko tematiko prireja Zavod za družbeno in cerkveno zgodovino iz Gorice, je v petek, 14. t.m., v prostorih Centralnega semenišča govoril Jurij Eldarov, docent na papeški univerzi Seraphicum v Rimu. V svojih izvajanjih je osvetlil mmen delovanja svetih bratov Cirila in Metoda v cerkvenem, kulturnem in političnem pogledu. Uvodoma je spregovoril o kulturnih in etničnih koreninah, ki so vplivale na intelektualno izoblikovanje obeh evropskih velikanov, pri čemer je poudaril značai Soluna v 9. stoletju, ki je takrat bil v bistvu slovansko mesto. Nato je prešel na oris delovanja Cirila in Metoda na Moravskem in v Panoniji, ki sicer ni imelo najbolj srečnega konca, a je ostalo živo njuno izročilo, ki sta ga naprej gojila učenca Klement in Naum in je po predavateljevem mnenju imelo velik vpliv v rani zgodovini bolgarske države. Osnovna govornikova teza je bila, da je sporočilo svetih bratov aktualno še danes, kar je med drugim potr-
Prejeli smo
ALKOHOL MED NAŠO MLADINO
Člani profesorskega zbora trgovskega tehničnega zavoda »Zip:a Zois« iz Trsta in Gorice, zbrani na sklepni konferenci šolskega leta 1984-85, izražajo svojo globoko zaskrbljenost zaradi vedno večjega števila mladih, tudi učencev naših slovenskih šol, ki se predajajo pretiranemu uživanju alkoholnih pijač.
V	zadnjih letih je bilo že opaziti stalni porast števila dijakov, ki so se predajali nezdravemu in škodljivemu kajenju tobaka (zlasti med dekleti), in kaže, da nekateri niso nedovzetni niti za mamila; ob tem pa se je zdaj zelo povečalo število podatkov tudi o pijančevanju naše mladine.
Ker je ta pojav prišel vidno do izraza zlasti na nekaterih letošniih valetah in podobnih priložnostih, kjer ie pijanost dijakov presegla mejo dostojnosti, prihaja pa do pritožb tudi iz raznih organizacij, kjer se zbira mladina (tudi športnih), člani profesorskega zbora menijo, da so dolžni nanj opozoriti našo javnost, da bi se zavedala nevarnosti, ki grozi zaradi širjenja tega družbi nezdravega pojava.
Opozorilo velja staršem, vzgojiteljem in sploh vsem, ki se ukvarjajo z mladino, da bi s primerno skrbjo in ukrepi zavrli te duhu in telesu posameznika in vsej družbi škodljive razvade, zlasti ker se širi med mladimi, ki bodo morali jutri ne le prevzemati vlogo roditeljev in vzgojiteljev novih rodov, ampak tudi odgovorna mesta v naši narodnostni zamejski skupnosti in v družbi sploh.
Ob teh pojavih nikakor ne moremo o-stati neprizadeti, ne kot starši, ne kot vzgo-iitelji, ne kot pripadniki naše narodnostne skupnosti in predvsem ne kot ljudje, saj so nositelji razvrednotenja prizadevanj za vzgojo boljšega človeka in njegovega dostojanstva.
Profesorski zbor trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois«
V	soboto, 15. t. m., so slovesno odprli Sabotinsko cesto, ki povezuje Goriška Brda z Novo Gorico. Pobuda za gradnjo te ceste je prišla pred desetimi leti v Osimu. Italijanska in jugoslovanska stran sta se takrat domenili za gradnjo te ceste, ki teče tudi čez italijansko ozemlje, ne da bi predvidevalo povezavo z italijanskim cestnim omrežjem. Pri stroških za gradnjo ceste pa sta prispevali obe državi.
Ko je bilo v soboto popoldne cestišče
odprto avtomobilskemu prometu, je bil to prazničen dogodek za številne Brice in Novogoričane. Po cesti se je kmalu začel odvijati precej gost promet. Nova cesta je tudi s turističnega vidika lahko zanimiva, saj je vseskozi speljana tako, da z nje potnik uživa lep razgled na goriško stran. Pridni Brici pa so ob odprtju nove ceste priredili praznik češenj, sadja, ki je ob vinu ena najpomembnejših kmetijskih panog v Brdih.
Bogat 37. tržaški velesejem
V	torek, 18. t.m., so ob navzočnosti podpredsednika italijanske vlade Forlanija in drugih predstavnikov oblasti slovesno odprli 37. mednarodni tržaški velesejem. Na njem sodeluje 358 razstavljalcev iz 36 držav. Od 1200 prisotnih podjetij je kar 77 tujih razstavljalcev.
Tudi tokrat so organizatorji poskrbeli za bogat in zanimiv splet raznih pobud, ki se odvijajo ob razstavljalni dejavnosti. Tako je bilo že v torek popoldne v okviru Dneva Združenih držav zasedanje o odnosih med ZDA in Severnim Jadranom v znamenju svobodne trgovine. Ob predsedniku Velesejemske ustanove in ameriškega konzula so sodelovali še predsednik deželne Zveze industrij cev, predsednik Konzorcija za znanstvene in tehnološke raziskave in drugi.
Sredo, 19. pa so organizatorji posvetili Jugoslaviji. S tem v zvezi je bila tudi zanimiva tiskovna konferenca, ki je javnosti predstavila jugoslovansko prisotnost na tej tržaški gospodarski pobudi, ki letos doživlja velik uspeh tako po številu razstavljalcev kot tudi prisotnosti občinstva.
Ob 150-letnici rojstva papeža Pija X. je Janez Pavel II. pred dnevi obiskal bližnji Veneto. Prvi dan obiska je bil v rojstnem kraju svetega Pija X. Riese, nato pa je o-biskal Treviso. Naslednji dan je prispel v Benetke, kjer je med drugim prisostvoval koncertu, ki so ga priredili njemu na čast
v	gledališču Fenice. Zadnji dan pastoralnega obiska, v ponedeljek, 17. junija, se je papež srečal z delavci v Mestrah, kjer je imel tudi pogovor z delodajalci.
Novi »Log« - spet s
Na Dunaju je izšla petindvajseta številka »Loga«, revije za mednarodno literaturo, ki jo izdaja in soureja slovenski rojak Lev Detela. Poleg objav avstrijskih in nemških avtorjev ter informativnih odlomkov iz del južnoafriških, a-meriških, poljskih, madžarskih in avstralskih pes nikov in pisateljev je tudi v novem »Logu«, prvem letnika 1985, veliko slovenskega.
Milena Merlak je prevedla nove duhovite satirične aforizme Žarka Petana ter Petanovo pesem v nemščino. Peter Kersche, znani v Celovcu živeči pisatelj in prevajalec, objavlja poleg lastnega modernega nemškega proznega teksta tudi dva svoja prevoda lirike mariborskega pesnika Slavka Juga. Mlajši koroški slovenski rojak Janko Ferk je avtor treh nemških pesniških besedil, ki so prav tako natisnjena v pričujočem pomladanskem »Logu« s platnicami v bodri zeleni barvi. Lev Detela na obširnejši način predstavlja an-gleško-slovensko antologijo koroške slovenske lirike, ki sta jo uredila Feliks Bister in Herbert Kuhner, izdala pa Mohorjeva družba v Celovcu. To oceno je decembra 1984 oddajal tudi prvi program avstrijskega radia v svoji kulturni rubriki. Lev Detela prav tako na kratko predstavlja tudi dve drugi novi slovenski publikaciji, zbornik »Draga 83« o prireditvi slovenskih izobražencev pri Trstu ter deveto številko dunajskega »Glasa Korotana« z razpravami o slovenski narodni zastavi in o slovenskih grbih.
Skavtska organizacija pred tabori
Slovenska zamejska skavtska organizacija se v teh dneh marljivo pripravlja na poletne tabore. Poletna dejavnost pa se je že začela, saj so prav v nedeljo, 16. t.m., nekateri novinci in novinke šli na nekajdnevni izlet v gore. Ogledali so si Triglavska jezera. Konec meseca pa se napoveduje pohod tržaških in goriških roverjev in popotnic v Trnovski gozd.
Na Tržaškem bo skavtska organizacija tudi sodelovala pri proslavi ob 1100-letnici smrti svetega Metoda, ki bo v nedeljo, 7. julija na Repentabru. Sredi julija pa se bodo začeli vsakoletni tabori. Tabor A, ki ga bodo sestavljale skupine iz Zahodnega Krasa in mesta, bo odpotoval v ponedeljek, 22. julija. Ta tabor bo v Benečiji. Naslednja skupina, tabor B, ki ga bo vodila Bruna Ciani, pa se misli ušotoriti 29. julija na področju Ilirske Bistrice. V juliju bo krenil na pot tudi potovalni tabor roverjev in popotnic, ki ga bo vodila Eva Fičur. Naj-
IZJAVA, KI NI VREDNA
VZGOJITELJA
Pred začetkom zrelostnih izpitov je slovensko javnost na Tržaškem presenetila izjava člana maturitetne komisije italijanskega zavoda za geometre, prof. de Col Tana, ki smo jo lahko brali v italijanskem tedniku »II Meridiano«, po kateri »se mu gnusijo Slovenci s Krasa«, češ da poslušajo »vlado v Ljubljani.«
Ta izjava pa je povzročila disciplinski ukrep. Šolski skrbnik v Trstu dr. De Rosa je poskrbel za njegovo zamenjavo. Belun-skega profesorja je zamenjal profesor fizike na zavodu za geometre v Rimu Luciano Fratta.
slovenskimi avtorji
Posamezna številka revije »Log«, ki so jo med drugim naročile mnoge evropske in čezoceanske knjižnice, stane 30 avstrijskih šilingov, oziroma protivrednost v tujih valutah. Hvalevredno je, da revija prav z Dunaja informira literarno javnost o dogajanjih v nenemških literaturah, ne malokrat tudi v slovenski.
UMRL JE PROF. DR. ANTON BAJEC
V	ožjem družinskem krogu so pred dne-
vi	na pokopališču v Šentvidu pri Ljubljani pokopali znanega slovenskega jezikoslovca, rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, upokojenega profesorja za slovenski knjižni jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Antona Bajca.
Profesor Bajec se je rodil leta 1897. Ze pred vojno je sodeloval pri sestavljanju znanih slovenskih beril in slovnic, čemur je ostal zvest tudi po vojni. Bil je član glavnega uredniškega odbora obeh povojnih slovenskih pravopisov in slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki še ni dovršen. Bil je tudi soavtor italijansko-slovenskega slovarja. Poleg tega je napisal vrsto jezikoslovnih člankov in razprav.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je priredila v ponedeljek, 17. t.m., žalno sejo v svoji veliki dvorani.
mlajša veja volčičev in veveric pa načrtuje svoj tabor od 2. do 13. avgusta tudi pri Ilirski Bistrici. Načelnik tega tabora bo A-leks Sosič.
V teh dneh je izšla zadnja, 8. številka skavtskega notranjega glasila »Jambor«, ki je tako zaključila 14. leto uspešnega izhajanja. Glasilo, kot običajno, posveča veliko pozornosti skavtski dejavnosti tako v zamejstvu, kot po svetu. Objavlja pa tudi druge, splošnejše članke, ki lahko zanimajo širši krog bralcev.
NOVI IN STARI ZUPANI
Pred dnevi so se sestali novoizvoljeni občinski sveti v Zgoniku, na Repentabru in v Dolini. Na dnevnem redu je bila izvolitev župana in občinskega odbora.
V Zgoniku je bil za župana izvoljen prof. Miloš Budin, ki je zamenjal Josipa Guština. Prof. Miloš Budin pripada italijanski komunistični partiji in je že vrsto let predsednik Kraške gorske skupnosti. Josip Guštin, ki politično prav tako pripada komunistični partiji, je županoval v Zgoniku celih 20 let. Na zadnjih volitvah je ponovno kandidiral in bil izvoljen. Ostal bo v občinskem svetu, ker so se voditelji strank vladajoče koalicije (KPI in PSI) odločili za pomladitev vodilnih mož v upravi. Za podžupana je bil določen dr. Boris Štrekelj, ki je socialist in bo zamenjal dosedanjega podžupana Borisa Simoneto, ki ni več kandidiral. V opoziciji ostanejo trije svetovalci Slovenske skupnosti.
Na seji repentaborskega in dolinskega sveta ni bilo novosti in presenečenj. Za župana sta bila potrjena socialist dr. Pavel Colja na Repentabru in komunist Edvin Svab v Dolini. Podžupana sta Sonja Baiss (KPI) na Repentabru in Marino Pečenik (PSI) v Dolini. V tej občini se niso uresničile napovedi, da bo v odbor stopil tudi predstavnik Slovenske skupnosti. Vse je torej ostalo pri starem.
DRAŽJI »MUZEJI«
Vstop v muzeje in galerije se bo podražil za sto odstotkov. To je sklenil pristojni odbor poslanske zbornice in ukrep bo pričel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu.
V zameno pa bodo muzeji odprti vse dni. Brezplačen vstop bo veljal za mladince izpod 18 let in za ljudi nad 60. leti, za skupine študentov v spremstvu šolnikov ter za tujce na podlagi recipročnosti.
ITALIJA IN POLJSKA
Poljska agencija PAP napoveduje, da je zunanji minister 01szowski 20. junija odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Italijo.
Na obisk — dodaja agencija — ga je povabil italijanski zunanji minister Andreotti. Slednji je bil na Poljskem lanskega decembra.
Finančni minister Visentini je pojasnil, da potni list ni veljaven v vseh državah Evropske skupnosti, če njegov lastnik ni plačal predpisanega koleka 20.000 lir letno.
Častitljiv jubilej v Devinu
PREJELI SMO:
OSKRUNITEV KAPELICE
SV. JOŽEJA V MACKOLJAH
Vsak kulturen narod je ponosen na svoje zgodovinske spomenike, zato se zgražamo nad njihovimi skrunitvami in obsojamo znane ali neznane storilce takšnih dejanj. Samo kolikokrat so oskrunili spomenik bazoviškim junakom in druga podobna obeležja ter slovenske napise na šolah.
V noči med 3. in 4. junijem so neznanci nasilno odprli vrata kapelice sv. Jožeja v Mačkoljah, ki stoji na cestnem križišču na vrhu vasi, ki mu domačini prav zaradi tega verskega znamenja pravijo »Pri Pilu«. Tisto jutro okrog šeste ure zjutraj so namreč domače žene opazile svetnikov kip na cestišču, po dveh dneh pa so, kot lahko sklepamo, isti neznanci na njegovo mesto postavili sliko nedostojno oblečene ženske, kar pomeni, da »neznanci« niso prišli od daleč. Zato bo zelo žalostno in poniževalno za vse, če bo preiskava ugotovila, da gre za podvig nestrpnežev s tukajšnjega področja.
Vsak kulturen in preudaren človek se sprašuje, komu in zakaj je bilo to ljudsko narodno-versko znamenje napoti. Kdor danes ne spoštuje teh starih vidnih pričevanj prisotnosti našega ljudstva na teh tleh, bo jutri s še večjo lahkoto zavrgel še druga izročila naših prednikov, vključno zvestobo materinemu jeziku in javno slovensko besedo.
V	imenu Župnijskega sveta - Mačkolje Žarko Škerlj, župnik — □ —
60 SLOVENSKIH BIRMANCEV
V TRSTU
Kakih 60 slovenskih otrok je prejelo v nedeljo, 16. t.m., zakrament svete birme v župni cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. Zadnja leta je namreč v navadi, da je birma za slovenske mestne otroke tržaške škofije vsako leto v drugi cerkvi, medtem ko je bila včasih na praznik sv. Petra in Pavla pri Novem svetem Antonu.
Nedeljski obred je vodil škof msgr. Bellomi. Birmanci so otroci, ki so se dve leti pripravljali na prejem zakramenta v mestnih župnijah Sv. Jakoba, Rojana, Skednja, prihajajo pa tudi z miljskega področja in iz nekaterih vasi.
Karlo Kerševan
II.
Po prvih osem in pol letih življenja v misijonih sem smel prvič na dopust, ki se je pa zaradi negotovega zdravja nekoliko raztegnil. Vrnil sem se ter leta 1960 in naslednja doživljal preobrat, ko so se Belgijci morali umakniti iz dežele. Do tedaj je misijonsko delo v Kongu cvetelo. V neredu in negotovosti revolucije je nastal zastoj. V naši pokrajini ni bilo najhujšega in smo ostali na svojih mestih, sestre so se iz previdnosti začasno umaknile. Vendar je v tistem obdobju žrtvovalo svoja življenja okoli 200 oseb, misijonarjev, mi-
Verniki devinske župnije (Devin, Sti-van, Medja vas) se bodo v nedeljo, 23. t.m., množično udeležili slovesnega obreda v šti-vanski župni cerkvi, kjer bo devinski župnik in dekan msgr. Ivan Kretič obhajal »zlato« mašo, se pravi 50 let mašništva.
Jubilant je od 50 let dušnopastirskega dela kar 30 let posvetil skrbi za blagor duš v devinski župniji. Zato bo nedeljska slovesnost posvečena tudi tej obletnici.
Msgr. Ivan Kretič se je rodil v Tevčah v Zgornji Vipavski dolini. Gimnazijo je o-biskoval v Šentvidu pri Ljubljani in v Kopru, bogoslovje pa v Gorici. V mašnika je bil posvečen v aprilu leta 1935 v Ogleju. Dušnopastirsko službo je nastopil v Cerknem, Kojskem, Cepovanu, Solkanu in
V	Rimu se nadaljuje kazenska obravnava v zvezi z atentatom na papeža Janeza Pavla II. na trgu sv. Petra. Javnost še vedno presenečajo izvajanja atentatorja, ki je bil za svoj zločin že obsojen na dosmrtno ječo. Agča vztraja pri izjavah, da so atentat organizirali pripadniki bolgarske o-ziroma sovjetske varnostne službe. Na takšna izvajanja so že odločno reagirali v Sofiji in Moskvi. Kremelj zahteva, naj se naredi konec procesu, katerega glavni namen je še bolj zaostriti mednarodno napetost in škodovati odnosom med Italijo in Sovjetsko zvezo.
Zahodnonemški kancler Kohl se je v Hannovru udeležil kongresa nemških beguncev iz nekdanje Slezije in v svojem govoru med drugim naglasil, da se Zahodna Nemčija ne zavzema za spremembo državnih mej, kakor so izšle iz druge svetovne vojne. Politika zahodnonemške vlade do vzhodnoevropskih držav je jasna in nedvoumna, je naglasil kancler Kohl, kajti njeno osnovo predstavljajo zahodnonemška u-stava, pogodbe z vzhodnoevropskimi državami, sporazum med Združenimi državami, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in
sijonark, protestantov in katoličanov, med njimi tudi domačini. Od tega je sedaj dvajset let. Zaire, kakor se sedaj imenuje (francosko se piše Zaire), postaja bolj in bolj krščanski in ima mnogo domačih duhovniških in redovniških poklicev. Tam prebivalstvo krepko narašča in že zasajena Cerkev z njim. Skoraj vsa cerkvena hierarhija je domača s kardinalom Malulo na čelu. Misijonarji in misijonarke so še potrebni, dokler ne bodo zmogli vsega dela sami.
Mnogo je dogodkov, ki se naberejo v teku let, a jih čas počasi zabriše. Ne gre
Doberdobu, odkoder je pred 30 leti prišel za pravice avtohtonega in do pred leti večinskega slovenskega prebivalstva.
Ob častitljivem jubileju kličemo msgr. Ivanu Kretiču na mnoga leta! v Devin in postal župnik ter dekan. Za fašizma je bil nekaj časa zaprt in konfini-ran, ker fašistom ni šlo v račun njegovo delo za narodno in versko rast mladine v Brdih.
Med svojim 30-letnim bivanjem v Devinu je osebno doživljal korenite spremembe v narodnostnem, socialnem in družbenem tkivu tega najzahodnejšega slovenskega narodnega območja na Tržaškem in vztrajal na svojem mestu kljub velikim in včasih tudi neprevidljivim težavam v narodnostno mešani župniji. Jubilant si je vedno prizadeval biti z vsemi pravičen, ne da bi v ničemer popuščal, kadar je šlo
—o—
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na zadnji seji poglobljeno razpravljal o kulturi in kulturni politiki. Glavni referat je prebral dr. Boris Majer. V razpravo so posegli številni udeleženci, med njimi Mitja Ribičič, Matjaž Kmecl, Tone Partljič, Sergej Kraigher, Ciril Zlobec in drugi. V svojem govoru je dr. Majer omenil tudi skrb za razvoj kulture med Slovenci v Italiji in Avstriji.
Francijo iz leta 1971 in sklep zahodnonem-škega parlamenta iz leta 1972, ki je ratificiral pogodbi z Moskvo in Varšavo. Kancler Kohl je hkrati opozoril, da ostane odprto vprašanje zedinjenja Nemčije. To vprašanje pa se lahko reši le na miroljuben način in v sporazumu z vzhodnimi in zahodnimi sosedi.
Kar zadeva odnose s Poljsko, je Kohl mnenja, da je treba podpirati prizadevanja za poznavanje med poljsko in nemško mladino, čemur naj prispevajo predvsem redni kulturni stiki med Nemčijo in Poljsko.
mi pa iz spomina tisti deček, morda desetleten, ki je nekoč prijokal na misijon. Pred predstojnikovim stanovanjem ni nehal presunljivo in globoko prizadeto ihteti. Bilo je v času izpraševanj pripravnikov za sveti krst, kjer je bil deček zavrnjen. To je bila huda reč, zanj prehuda, da bi ga ne v vse njegovo bistvo globoko prizadela. Tudi meni se je fantek smilil, ker je tako dolgo jokal ... jokal ... Ker se je naglo nočilo, tudi misijonar ni mogel ostati ravnodušen, čeprav mora biti pri svojem odgovornem delu dosleden in vesten. Naročil je dečku, naj se vrne čez tri dni na izjemno ponovno izpraševanje. In glej, kakor čudežno: na vsa vprašanja je tedaj gladko odgovoril. Verjetno se je ta čas pridno učil. Za krst si kratke kodraste lase medsebojno do kože obrijejo, če nimajo drugega, s kosci stekla. Misijonarke poskrbijo deklicam bela oblačila, dečkom bele hlačke. Tako belo
Nemčija in meja na Vzhodu
Pričevanje slovenskega misijonarja
Z. D.
Domača
Bližamo se letu 2000 in svet se vedno bolj industrializira. Zato mnogi zapuščajo zemljo, da bi se zaposlili v tovarnah. Po vaseh ie ostalo le malo kmetov. Večina njih pa je že podprla stare kmečke hiše in na njih mestu zgradila modernejše. Mnogi so seveda tudi prodali živino iz štale. Zato danes lahko rečemo, da otroci nekdanjih, kmetov ne poznajo več niti domačih krav.
Poleg propadanja domačega kmečkega ognjišča gredo v pozabo tudi stare vaške navade. Vaška narečja se spreminjajo in namesto teh se vsak dan pojavljajo nove besede, ki jih največkrat vsiljujeje »napredek«. Na žalost pa so te besede večkrat tujke. Tako mi mladi, ki živimo po vaseh, ne poznamo več veliko lepih starih slovenskih besed, ki pa so vendarle kulturni zaklad naših staršev.
Treba je poudariti, da se ta sprememba močno občuti tudi v domači kuhinji. Poleg tega je treba še povedati, da se je današnja kuhinja zelo spremenila v primeri z nekdanjo.
Današnje družine ne poznajo več starih preprostih »žup« in »šušpajzev«. Kot vsi vedo, to tudi sam lahko potrdim, da razni zrezki, začinjene testenine in druge enostavne jedi nadomeščajo danes staro domačo naravno kuhinjo.
Mislim, da stara domača kuhinja izginja tudi zato, ker ji je treba posvečati veliko časa, a tega imajo današnje gospodinje zelo malo. Menim pa, da bi bilo prav, če bi ohranili vsaj lepa imena naših starih domačih jedi.
Prav zaradi tega sem se odločil, da bom opisal vsaj nekaj takih, ki so jih skrbno pripravljale naše stare none.
Nekoč so delali kruh sami doma, a to so storili le enkrat na teden.
Kruh so pekli na domačem ognjišču iz sirkove moke, tudi zato, ker je bila pšenična predraga, da bi si jo lahko vsi priskrbeli.
Poleg tega je treba poudariti, da so jedli kruh samo pri kosilu, medtem ko je bila pri večerji sirkova polenta, včasih pa tudi ajdova.
kuhinja
Vsako nedeljo je bila na mizi »župa« z govejim mesom, v katero so dodajali »nudelčke«, ki so bili kot danes »pašta bu-tada«, pa bleke (tagliatelle) ali tudi žličnike, napravljene iz jajc in moke. Povedati ie treba, da gojevega mesa niso pojedli pri kosilu, ampak so ga uporabili še za večer-l jo. Iz njega so naredili dober »toč«.
Po »župi« je prišla včasih na vrsto kot šušpajz tudi »uopca«. Ta je krompir, obeljen s Špehom, ali pa krompir z vrzotami.
Med tednom pa je bila za kosilo domača kuhnja s kapusom ali vrzotami, ali pa iota. Jota je kuhnja iz kaše in repe. Večkrat je prišla za kosilo tudi šelinka. To ie župa iz svinjskih kosti, krompirja in »šeli-na« (zelene), ali pa »prežgana župa.«
Zupa prežgana je ena naj starejših jedi v moji vasi, ki se je še ohranila. Zupo prežgano se dela tako, da se na ognju počasi prežge maslo in moko, da postane rumena. Nato se počasi doliva vrele vode in se začne mešati, dokler se vse ne zgosti. Nato pa se stepe še jajce, ki ga je treba skuhati z župo. Ce se hoče, se župi doda tudi malo koromača.
Poleti je večkrat bila za kosilo tudi frta-lja s koromačem ali srčnim zeljem. Ko je prišel čas klanja kokoši, so napravili cvrtje iz kokošjih jeter, srca in krvi.
Povedati je treba še, da so bili pred leti zelo verni, zato so zelo spoštovali petek in so se na ta dan skozi celo leto vzdrževali mesa. Zato je skoraj vedno ob petkih
Z namenom, da se zajezi izredno huda inflacija, je argentinska vlada sprejela nekaj korenitih ukrepov. Oblasti so dale v obtok novo denarno enoto, imenovano »Au-stral«, ki velja 80 stotink ameriškega dolarja. To naj bi tudi na zunaj dokazovalo globok preokret v gospodarskem življenju. Trenutno so vse argentinske banke zaprte. Od 17. t.m. dalje bo postal veljaven ukrep o zamrznitvi cen, s prvim julijem pa bodo
prišla na vrsto »renga«, »štufis« ali pa jajce in čebula.
Ob praznikih pa so jedli bolj cenjene jedi, kot so »župa s tripami« ali pa »žolč« 'geiatina).
Preidemo še na večerjo.
Ob nedeljah, kot sem že prej povedal, ie prišel »toč« z govejim mesom, seveda vedno obdan s polento. Med tednom pa je prišel na vrsto »toč« s klobasami in krompirjem, včasih pa le mleko in polenta. Večkrat pa se je pri večerji tudi ponavljala pogača, to je pšenična moka, spečena skupaj z verzoto na pepelu.
Razne vrste domačih slaščic
Za Veliko noč, Božič in druge pomembne praznike v letu so doma pripravljali gu-banco, razne pince ter navadne in kuhane štruklje. Za pust pa je bila navada, da so napravili «šnite« in »fancelne«. Najlaže je pripraviti »šnite«. Te se napravijo tako, da se zreže že star kruh na kose, namoči se ga v mleko in stepena jajca in se vse sku-pai speče v vrelem olju. Ko se vse to konča, se »šnite« potresejo s sladkorjem.
CESTNINE V SLOVENIJI
Dne 15. t.m. so se podražile cestnine na slovenskih avtocestah Ljubljana - Razdrto; Hoče - Arja vas in Ljubljana - Naklo. Jugoslovanska vozila bodo odslej plačevala 50 odstotkov cestnine, poleg tega pa bodo mogli jugoslovanski vozniki izkoriščati posebne bone s popustom. Po novi ceni bodo osebni avtomobili jugoslovanske registracije plačali cestnino od Ljubljane do Razdrtega 160 dinarjev, tuji avtomobili pa 320 din. Na omenjenem avtocestnem odseku stane od 15. t.m. naprej cestnina 6,10 dinarja na kilometer.
zamrznjene tudi plače. Inflacija je v Argentini dosegla v enem letu 1.010 odstotkov. Zadolžitev v tujini znaša 95.000 milijard lir. Proti napovedanim ukrepom so pred dnevi ostro nastopili peronisti in sindikati. Prišlo je tudi do pouličnih protestov. Ameriška vlada je pozdravila načrt argentinske uprave in posegla pri Svetovni banki za posojilo v višini tisoč milijard lir.
Nova denarna enota v Argentini
oblečeni in obritih glav (tudi deklice) so pozneje med množico zelo opazni.
Leta 1964 sem bil zopet na vrsti za dopust. Imel sem tedaj v kovčku lep barvni film za 90 minut predvajanja, ki je bil posnet leta 1958 prav pri nas. Najprej je bil prikazan tu po Primorskem, a sem bil povabljen z njim na dolgo »rajžo« v Kanado, ZDA, Kolumbijo in Argentino. Vrniti sem se moral v Belgijo, ker se nas je cela skupina vračala v Kongo, kjer so pa nastale medtem nove napetosti. Tri mesece po vrnitvi smo prvič bežali iz treh naših misijonskih postaj. Bilo je to konec januarja 1965. Tedaj so padli trije Evropejci, eden je bil ranjen. Nekaj žrtev je bilo tudi med domačini. Umaknili smo se tedaj v glavno mesto Kinshasa, večina na motornem čolnu po reki Kongu. Po ostale sta prišli po dvakrat dve desetsedežni letali, kjer je bilo nekaj prostora tudi zame. Po dobrem
1	mesecu smo se vrnili, ker so nam krajevne oblasti zagotavljale varnost. Res smo našli povsod vse nedotaknjeno in so ljudje medtem celo hranili naše zapuščene kokoši.
Zdravje se mi je v naslednjem obdobju vedno bolj krhalo in leta 1969 sem moral zopet v Belgijo. Šest mesecev nato, po občutnem zboljšanju, sem bil zopet v Afriki pri svojem delu. Nevihta in strela sta mi ga medtem pripravila. Nekaj let prej in na neki drugi misijonski postaji se je pozno zvečer po dušljivi dnevni soparici sprožilo neurje. Strele so na gosto padale. Ker so drugi bili še pokonci, je elektrika še svetila, sam sem pa že ležal na slamnjači iz rafije. Naenkrat je treščilo, nastala je tema in po meni se je vsul omet. Šele naslednji dan sem ugotovil, da je zadelo ko-vinasto ogrodje postelje in se po njem zgubilo v tla, ker je bil betonski tlak na štirih j mestih okrušen. V takem naelektrenem.
ozračju je ponoči lepo videti migotajoče plamene kje ob robu gozda, ki izhajajo iz nagnitih štorov in drugega gnijočega lesa. Od strele zadete palme nekaj dni po neurju povesijo svojo krono in usahnejo. Drugega znamenja na deblu ni opaziti.
Tako je minilo še eno leto, ko je zdravnik odločil, da se dokončno vrnem v Evro-oo. Bilo je to meseca avgusta 1970. Ostal sem nato v Belgiji do januarja 1981. Bratu poteka sedaj dvainpetdeseto leto življenja na afriških tleh, kjer se bo najbrž nekega dne zgrnila nad njim gomila pod kako palmo.
Zakaj hoditi v misijone? Tu delujejo nadnaravni nagibi, poklicanost, ki se v mladem človeku zbudi, ko išče v svojo prihodnost, kaj bi z njo, in se zavestno odloči posvetiti svoje sposobnosti in moči službi bližnjemu, kjerkoli.
KONEC