SjHMlIzlone m atohonamcntn postale — l*i>6tnln:i plačana < s'>«<>vim Leto XXV. Ljubljana, 28. januarja 1943"XXI r.i-i-i•?<•/•!!■ širvHkn cent. 60 Štev. 4 DONOV in KNETSKI LIST Upruvni&lvo in jirumdlvo »UOMUVlftts,« ujuoijdjia Puccinijeva uln:a »t 5 U nad.. teletom 31-2» to 31 26 Račun Pndtnp nrantlntre porini* v MtihMnn« t« rti Izhafa vsak teden Naročnina ta tuzeiustvo Četrtletno V L. polletno 12.— L. celoletno 24 L - Posamezna Številka «0 cent. pregled vojnih dogodkov Nič ne more bolj vznemiriti angleškega imperija, kakor če mu kdo otiplje njegovo življenjsko žilo, ki drži od Anglije mimo Gibraltarja in Malte skozi Sueški prekop pa tja dol v bajno bogato Indijo. Avstralijo in ostale podložne dežele. To pa se je zgodilo pred 32 meseci, ko je Italija s svolo vojsko nastopila proti Angležem v Severni Afriki. Polnih 32 mesecev so trajale ostre borbe, v ka>rih so bile velike žrtve na obeh straneh Angleška 8. armada je bila lani. ko je proti nlej nastopil italijansko-nemški oklopljeni zbor. sko-,raj popolnoma un:čena in oklopni zbor je že dospel na eg'ptovfka tla ter se utaboril pri E1 Ala-meinu. V velikem strahu pred tem. da bi italijansko-nemški armadni zbor • v Afriki osvojil egiptovsko žitnico ter z osvojitvijo Sueškega prekopa prerekal apgleškemu imperiju življenjsko žilo, so začpli Ape'eži v vsei naglici obpavliati 8. armado. Pritegnili so števlne oddelke iz Avstralije, Nove Ze1and'ie in Indije in so nanovo vzpostav"epo 8. armado oborožHi z najmodernejšim orožjem. Obenem so nakopali v Eg:ptu ogromne zaloge materala. potrebnega za voleva-nje. Treba je priznati, da obnovljena R armada ni bila sestavliena iz pustolovcev, nabranih od vseh vetrov, marveč da so b'li v njo uvrščeni vojaki, ki so znani po hoievitosti in krvoločnosti. Istočasno je angleška adnvraliteta zbrala v SredozenOiu š'evilne svoie podmornice, na pomoč so priplul' tudi Amerčani. S oodmorp^mi in tornednimi letali so skušali Angleži nreoreče-vati italijanski :n nemški dovoz proti Eg:ptu Tn tako se je oc'em pr:čela pri E1 Alame'pu tretja angleška z:m<-ka ofenziva. Bilo je to proti koncu lanskega oktobra. Navpl angleške 8. armade .te b!t silovit, v<*n«*ar r- 'e itaVjansko-nemški zbor ustavil In odbil. .•^nt^ež' so pri tej pr!liki utrpeli zelo hud® 'zgu-... vodstvo italnansko-nemškega zbora se ' odločilo za premikalni manever, nakar so An-■ z\\ sledil'. If,»lijr»*om in Nemcem po vel!ki cesti. ki jo je bil dal že pred leti 7grad'ti vel:kl iliian^k' knVn^lni p'on'r, maršal Balbo. V teki'. svojega premkovalnega manevra so z->šči,r>e '"'e ''taHian^o-pemškega zbora zadale angleški ;nadi nekajkrat zelo hude izgube. Pfrateg!ia pa ;e velevala, da se italijapsko-nemški arma^ni i^or umakne na č:m ožji prostor, in sicer v Tu-nis. kier «e *e nekai ča=a boriio dru"e italijanske in nemške če'e proti navalu Apg'ež?v, Amer'ča-nov in Francozov. Tako ^e je zgodilo, so čete Osi izprarnHe mesto T r i o o 1 i s . prectolpVo istoimenske veVte afr;šVe deže'e. ki 1o 'e Italija v teku 30 let izpremenila v cvetočo pokrai!r,o. Zrtvovan;e tega o7omlja, pravijo poročila iz Rima, je go*ovo boleče. temboH. frer gre *a predele, ki so pripadali I**1M' že treH'no stn»eMa ln fh je Italija pledMa s dolgotrajnim delom in % mnotro krvi. Toda v voini ie ozemlje vedno le en č'niteli. ne pa še konec manevra. Na drugi strani pa je v velikanski voini, kakršna ie današnja, u^c^a vseh 4ežel. še zlasti na on'h za morjem, odvisna od •»-lednje in končne zmage. 1 p 15 k p m bojišču se razv'iaio u«oe-šni boii. Pr°m:kanie italiiapsko-pemš^e oklon-llene armade na nove postolapke v Tup;su je bilo v redu izvršeno. Zdaj je pr!čaVovatI prav ostrih ;n od!cč'ln;h spopadov na ttin;škem ozemlju, kier se dan na dan ve-lno ostre'e bor£ čet« .na kopnem, obenem pa vihrajo borbe v zraku in na mor'«. Mcča-no be<-ni na V7hndni fronti najhujša b"la. i^ar j:h je bilo v sedanM vo'ni. Neki nemšv: voini dcrrT^k pravi o piei: Med Donom in VoVo so bol^ževiki pr'čeli pred te^ni z ofepzivo velikega sloga. Tu ne gre za ob;-čajne krajevne pokre-e nekaterih polkov in nekaj tucatov tankov. To ie prava sovjetska ofenziva, ki je bila pripravljena in izvedena v raz- Slovenski lan in pridelava prediva Ze leta 1770. je Izdala Kmetijska družba za Kranjsko prva navodila o pridelovanju lanu ter o Izdelovanju prediva. Ta navodila se končujejo z besedami: »Vsi, ki želite splošno blagostanje ln ki svojo domovino ljubite, se pozivate na produkcijo lanu. ne bo vam žal in domovina bo od vašega dela kmalu korist Imela.« Važnost posetve lanu je imela ta družba vedno pred očmi ln je leta 1869. celo poslala kranjska fanta Piskarja ln Majerona v Moravsko Ostravo, da se naučita pridelovanja lanu In izdelovanja prediva. Ta dva sta potem predavala po deželi in pa kmetovalce s seboj prinešenim orodjem učila izdelave. Kmetijska diužba je tudi vsako leto razdeljevala večje množine lanenega semena iz Rige znatno pod lastno ceno. Kultura lanu je posebno leta 1874. visoko stala, družba je porazdelila samo na Kranjskem 260 mernikov lanenega semena, pa Je bilo toliko zanimancev zanj, da ga je najmanj 50 mernikov zmanjkalo. To laneno seme je pri nas izredno dobro uspevalo; lan je zrasel nad 120 cm dolg, predivo je bilo lepe svetlosive barve in trdno, posebno ono — po navodilu imenovanih inštruktorjev — v vodi g6deno. Da bi še bolj dvignila kulturo lanu. je Kmptijska družba določila vsakoletno razstavo prediva in izdelkov iz njega. Kolikokrat smo že slišali, da je edina reš tev našega kmeta v gojenju industrijskih rastlin in ena teh je lan! 2e pred leti je bil Izdelan program dela za pospeševanje kmetijstva z zakonom, ki je bil izdan 6. septembra 1929. Po tem programu smo pričeli skrbeti, da se Izpremenl orientacija našega poljskega gospodarstva ln da se težišče proizvodnje prenese na panoge, ki zagotavljajo kmetovalcem večji dohodek. Skrbelo se bo, da se goji v bodoče krmilno bilje kot podlaga za razvoj živinoreje, nadalje bilje, ki se uporablja v trgovini in Industriji, sadje in vrtnarski proizvodi. 2ita naj odstopijo del svoje površine tem kulturam, vendar pa se njihova proizvodnja ne sme zmanjšati, temveč naj se z boljšim delovnim načinom doseže večja proizvodnja. da se nadomesti zmanjšana površ:na Poleg okrepitve in kvalitativno izboljšane produkcije je zlasti važno zagotoviti si tudi odie-malce za naše pridelke ln tu, mislimo, bi kaj kmalu imeli popolno razvito laneno industrijo, če bi imeli več ustrezajočega, to se pravi pravilno pridelanega in izdelanega prediva. Lan prinaša kmetu dvoje: seme in vlakno. Seme dš. kmetu v jeseni skoraj prvi, vedno tako težko pričakovani denar in se porablja kot domače zdravilo pri živini, v glavnem pa ga rabi industrija za Izdelovanje olja in flrneža. Pri prešanju lanenega semena nastale tropine pozna vsak kmetovalec kot {zborno redllno sredstvo za živino. Vlakno pa se rabi za izdelovanje preje ln platna. Lan so sejali že Egipčani. Loči se v glavnem v dve vrsti: v lan pomladanske ln lan jesenske posetve. Prvega sejejo največ v vzho4nji Rusiji, Severni Nemčiji, na Nizozemskem, Belgiji ln na Irskem. V ob morju ležeč h teh krajih je zaradi vpliva pomorskega podnsbja njegova kakovost najboljša. Zimski, to je: jeseni sejanl lan pridelujejo v alpskih deželah, južni Franciji, na Španskem in v Egiptu. Zelo veliko pridelajo lanu tudi v Argentini, Alžlru in Vzhodni Indiji. Jeseni sejanl lan d A moineiše, več olja vsebujoče seme, pomladni pa finejše vlakno. So pokrajina, Id pridelulejo lan samo zaradi semena, in take, ki polagajo vso važnost le na stebličevje: ian^šče. V Argentini na pr'mer pustijo, da la-nišče in s tem semenske kapice na polju popolnoma dozore, potem seme odmlatijo; lanišče. ki postane zaradi mlačve neporabno, pa požgeio. V Slezljl pa zopet lan že takoj, ko odevete, poru-jejo. ker iz takega dobe fineiše vlakno, seme za novo posetev pa rajši nanovo kupijo. Setev: želeti je. da tudi pri nas začnemo lan sejati spomladi. Paziti moramo, da vzamemo dobro, čisto in dozorelo, dve do tri leta staro laneno seme. Priporočamo ono od Rige ali pa š'e-zijsko seme, ki naj bo rdečkasto rjavo svetle barve, debelo in težko. Zemlja, na katero se sei-e lan. mora biti močna, ne presuha ne premokra ali prepeščena. Najbolje uspeva na ledini ali pa po krompirju, sočlvju in detelji; če se Je tem pridelkom prej dobro pognojilo. Laneno seme ne prenese svežega gnojenja. V tem primeru poganjki kaj radi rorumene In sploh ne dorastejo več, ampak ostanejo kakor požganl. Na polje, kjer Je poprej rastel lan, ga 6 do 7 let ne seiemo več Polle za lan naj se pripravi že v jeseni; takrat naj se zor je, prevleče in odstrani ves nte-vel. Spomladi naj še enkrat zorjemo, kolikor mogoče globoko. Sejo naj se šele takrat, kakor hitro se ni ve« bati slane ln je polje že osušeno; čim bolj zgodaj sejemo, tem boljši je lan. Pri nas. mislimo, bi moral biti do konca aprila že v zemlji. Zgodnja setev ima za kmetovalca tudi to dobro stran, da se lan pred drugimi poljskimi pridelki že lahko spravi domov, kajti lan je v treh mesecih goden za ruvanje. Spomladi, ko je polje že suho merju, v kakršnem sovjetska vojska doslej še ni izvedla nobene ofenzfve. Rdeči so napadli nemške postojanke na več sto kilometrov dolgi fronti. Vrgli so v boj preko step in brezmejnih planjav ob Volgi šest ali sedem armad, ki j'h podpirajo stotine in stotine tankov. Proti tej napadalni množ:ci stoji ena sama nemška armada, ki je v ofenzivi preteklega poletja navalila na stotine in stotine kilometrov, ko je mar-š'rala od Donca do Volge in zasledovala v hudih borbah poraženega sovražnika. Ta armada, zaključuje nemški dopisnik, se postavlja po robu silnim in neprestapim napadom, ki j:'h v vseh smereh izvaja neizprosen sovražn:k, odločen, da zastavi vse v tej zanj odločilni igri. Drugi nemški dopisniki opisujejo posamezne prizore te strahovite b'tke, za katero se je sovjetska Rusija pripravljala tako rekoč polnih 20 let. Najstrahotnejše je pač pred Stalin-gradom, k.jer se je sovjetsk:m četam posrečilo obkoliti večjo nemško skupino. Ta se ni vdala, marveč se bori do zadnjega moža. Bojišče pred StaPngradcm se je Spremenilo v pravcato pokopališče tankov. Ni redko, pravi neki poročevalec, da vidiš 40 do 50 sovražnih tankov, ki so obtičali na področju 9 ali 10 km. Vsak dan se ti kupi večajo z drugimi uničenimi tanki. Vodstvo sovjetske vojske nikakor ne štedi z vel!k'mi množicami svojega vojaštva, ki jih brezobzirno meče v ogenj, še manj pa seveda štedi s tanki, topovi in letali. Bitka na Vzhodu ne preneha niti za uro 'n ves svet napeto sledi nienemu razvoju. Poročila iz Berlina ugotavljajo, da velja na vzhodni fronti danes geslo: »Boljševizem kljub vsemu ne 1)0 prodrl.« V dobi teh velikih dogodkov je prišlo do novih važnih dogovorov, sklenjenih med Italijo in Japonsko. odnosno med Nemčijo in Japonsko. Dogovorjeno je bilo popolno sodelovanje sil trojnega pakta. Vse tri države so odločene nadaljevati vojno proti Veliki Britaniji in Zedinjerini državam do končne zmage. Za poznejšo mirovno dobo pa je dogovorjeno najožje gospodarsko sodelovaje. M'nistrski svet v R'mu se je sestal preteklo sobo! o dopoldne pod Duccjcvim predsedstvom. Ob tej priliki je bil odobren državni proračun za finančno leto 1943-44. Sprejeti pa so bili še razni drugi važni sklepi, o katerih je podrobneje poročal naš dnevni tisk. Rigolanje, okopavanje in gnojenje Pridelki naših kulturnih rastlin so odvisni od priprave remije, gnojenja, poznejšega obdelovanja in slednjič od pravilnega spravljanja. Pri-. prava zemlje za vinograde, sadno drevje in za vrte je temeljitejša kakor za poljščino. Sadno drevje in trte rasejo na mestu več let ter se njihove korenine daleč razrastejo in širijo v vedno večjem obsegu, iskajoč živež za rast in rodnost V vrtnarstvu pa je izboljšanje zemlje potrebno, da se s prerahljanjem zavarujemo pred sušo, da zelenjad hitreje doraste in da Je zaradi tega nežnejša in sočnata. V sadovnjakih splošno opuščamo rigolanje, dasi bi bilo boljše, ter se zadovoljujemo s kopanjem jam. ki pa morajo biti najmanj po 150 cm velike v kvadratu in 60 cm globoke. Glo-bokost jame ni zaradi tega, da bi drevo stlačili do dna v jamo in ga silili, da odganja korenine v tej globočini, temveč zaradi prerahlja-nja zemlje, da nudi v takem stanju drevesu več vlaga Poznajoč potrebe, rigolamo za vinograde 60 do 80 cm, za sadovnjake in vrte pa 50 do 60 cm. Pri rigolanju pazimo, da gorenjo živo plast zemlje podkopljemo v globino, v kateri se korenine najbolj širijo, to je 20 do 40 cm. To napravimo, ako vsmerimo rigolanje tako. da pride vrhnja plast v sredino rigolane zemlje. Ako jo podkopljemo na dno jarkov, v globino 60 do 80 cm. kamor korenine nerade rasejo. zaradi pomanjkanja zraka in toplote, so trte ali drevje siljene rasti v plasteh mrtvice, ki je ne-hraniva. Zaradi tega pešajo, ostarč in izgube življenjsko zmožnost. Zaradi manjše množine zraka se tudi gnoj ne more razkrajati tn koristiti rastlinam, ako Je pregloboko zakopan. V težki, mokri Ilovici se spremeni v nehranivo šoto, v peščeni in gramozni pa uidejo gnojilne snovi v globino. Gnojili bomo torej plitvo, pod površjem, kjer so dani pogoji za razkrajanje gnoja v korist sadežev. Globoko rigolanje je v glavnem potrebno zaradi zadrževanja vlage v nižjih plasteh, ki prehaja zaradi kapilarnosti v višje plasti, kjer so korenine, da rastline ne trpe suše. Na podlagi ugotovitev ravnatelja Priola so drevesne korenine v največji množini in jakosti v globočini 30 cm. O tem se lahko prepričamo, ako izkopljemo kako drevo in sledimo za koreninami Ta dejstva, ki nam jih narava sama prikazuje, moramo pri sajenju dreves in trt upoštevati, da ne zagazimo v škodo. Sadno drevje sadimo tako globoko, kakor je poprej raslo. Ker se pa zemlja v jami sesede in z njo tudi drevo, zlasti, ako ni bila prej nekaj tednov zasuta in pod vplivom dežja, moramo računati, da se zniža za okoli 10 cm in v težki zemlji še več Zaradi tega postavimo drevo v zemljo za toliko više. To odmerimo najbolje z ravno palico, ki jo položimo ob drevesu rra tla preko jame. Ob zasajanju vinograda moramo uvaževati, da je trta sončno bitje in da njene korenine potrebujejo še več sončne toplote, kakor od sadnega drevja. Povsem napačno je. ako sadimo dolge trtne sajenice (cepljene ali divjake), kakršne proizvajajo razne trtnice. Dolgost trt naj ne presega v nobenem primeru za težke zemlje nad 30, za lahke pa 35 do 40 cm. Kolikor centimetrov je trta preveč globoko vsajena, toliko več ovir je za delovanje korenin. Okopavanje in gnojenje vinogradov 30 do 35 cm globoko je napačno. Ker ne morejo korenine tako uspešno rasti pod 30 cm globočine, si hoče trta opomoči, da odganja korenine više. Ako pa te odstranimo ali z motiko ob kolcanju. presekamo, jo šibimo, da slabotneje raste in manj rodi. Zaradi možnosti neoviranega obdelovanja zemlje v vinogradih, naravno, odstranjujemo vrhnje, rosne korenine do prvega člena 15, v lahki zemlji največ 20 cm globoko. Želimo v splošno dobro, da bi kmetijski zavodi in trtnice, pa tudi zasebniki uvedli kontrolne poizkuse glede dolgosti trt, okopa vanj a in gnojenja. Poizkusi, ki so bili narejeni v strmih, lapor-natih in ilovnatih legah ter v ravnini, so pisca tega članka poučili o tem, kar je tu napisal » * • Dušična vrenje Dušično vrenje imenujemo presnavljanje amo-nljaka v dušično in dušikovo kislino pod vplivom bakterij (glivic). Izpočetka so mislili, da Je kemični proces; pozneje so pa razni znanstveniki — na primer SchlCsing in Miintz — dokazali, da se vrenje vrši le pod vplivom bakterij, čeprav glivičnih skupin v grudi niso dognali. Končno je Vinogradsky pri svojem večletnem delu dobil dve skupini bakterij (glivic). Prvo Je imenoval nitritne bakterije (nitrosomonas, nitrosococcus), drugo pa nitratne glivice (nitrobacter). Presnavljanje se vrši le ob prisotnosti zraka (kisika): I. 2 NK, + 302 = 2 HN02 + 2 H. O n. 2 HNOj + 02 = 2 HNOrv Pri dušičnem vrenju morajo biti prisotne glivice (bakterije), ki se nahajajo v vsaki zemlji, v obdelani grudi pa se silno razmnožijo. Drugi pogoj za vrenje Je prisotnost dušičnih tvarin, to je: prisotnost amonijakovih spojin. Zaradi tega je potrebno, da pri nitrifikaciji gnij6 organske snovi ln pod vplivom glivic razpadajo; iz organskih dušikovih spojin dobivamo amonijak. Tretji pogoj je prisotnost zraka (kisika). Brez kisika se dušično vrenje ne more vršiti. Cim bolje ln temeljttejše obdelamo grudo, to je: globoko preorjemo, pobranamo, gnojimo in večkrat okop-ljemo, tem večji so donosi pridelkov — dušično vrenje je najpovoljnejše. Kakor vsem živim bitjem, je dušičnemu vrenju potrebna primerna toplina. Vrenje se za&ie pri 5° C, doseže svoj višek pri 55° C, najugodnejša toplina je 37 stopinj V naših krajih je presnavljanje pozimi bolj počasno; so pa nekatsre bakterije. ki tudi pozimi prav učinkovito vrše koristne preosnove v obdelani grudi. Zelo važno je delovanje tistih bakterij, ki tudi v najostreJši zimi še vedno po malem razkrajajo beljakovine iz gnoja tn rastlinskih ostankov ter s tem pomnožujejo zalogo amonijaka v zemlji. ln hočemo pričeti s setvijo, moramo njivo, na katero smo namenili lan, potem ko je bila dobro preorana, dobro prevleči z brano ln odstraniti ves plevel. Po prevlačenju z brano naj prevle-čemo še z valčki, ker sicer pride seme pregloboko v zemljo. Posejte na oral (joh) do 100 kg lanenega semena ln sicer kakor mogoče gosto; sejemo z obema rokama po dolgem in počez, kajti če Je lan gosto sejan, je steblo tanko in visoko, trava ln plevel ne moreta tako zrasti in rastlina dela sama sebi senco, tako da se pri hudi vročini zemlja kakor tudi steblo ne posušita. Olje, ki je v steblu ne izhlapi, zaradi česar je vlakno pozneje mehkejše in finejše, ker steblo lanlšča ne postane grmičasto in debelo. Ko Je njiva posejana, naj se še enkrat prevleče z brano in nato s srednje težkim valjčkom, ker sme biti seme samo dva do tri cm pod zemljo. Ko Je lan tO do 15 cm visok, se pokaže tudi že plevel, ki ga je treba p o p 1 e 11. pri čemer ne stopajmo s težko okovanimi čevlji, da ne uničimo rastline. To delo naj Izvrše otroci ln ženske bosi; ko Je lan večji, ga ni treba več opleti, ker bi ga polomili In uničili. Lan dozori, ko pričn6 od stebla odpadati listki ln ko mu steblo in glavice počno rumeneti. Ce čakamo, da so stebla in semenske glavice že rjave ln suhe, potem Je vlakno grobo, surovo, prhko in zaradi tega manj vredno. Žrtve komunizma Ob meji Ljubljane je bil v nedeljo ob 9. dopoldne izvršen nov komunističen umor. Dva morilca sta napadla 31 letnega Antona Marti-njaka iz Kozarij, uradnika Kmetijske družbe. Vračal se je ravno od maše. Morilca sta oddala 7 strelov, nato pa zbežala. Več krogel je dobil Martinjak v glavo. Zapustil je ženo in mesec dni staro hčerkico. Morilca sla imela s seboj nekega domačina, ki jima je pokazal žrtev. Anton Martinjak je bil pošten uradnik in je njegova smrt zbudila globoko obžalovanje z družino pa veliko ogorčenje nad zločinci. O pomoru dvanajstih mladih Ljubljančanov v Iški smo čitali zadnjič strahoten dokument. Medlem so prišle na dan pretresljive podrobnosti, kako je bilo teh 12 mladih Ljubljančanov zajetih in kako so jih nagovarjali, naj bi se pridružili partizanom. Ker pa so to bili sami zavedni slovenski mladeniči, ki so zahtevali, da jih odpremijo domov, so jih komunisti v Iški pomorili. 2e pol leta počivajo tam nekje v gozdu nedolžne žrtve, ki niso zagrešile nič drugega, kakor da so verjele svečanim besedam in obljubam komunističnih funkcionarjev, saj so jim ti zagotavljali, da se bodo fantje lahko svobodno vrnili v Ljubljano in da jih bodo partizani celo spremili do prvih italijanskih straž. Namesto tega pa je bil izdan krvniški dokument, ki smo ga zadnjič čitali in po katerem so 12 interniran-cev »likvidirali«. Mnogolcaj se je že izvedelo o partizanskem početju, toda ta pokol j je med najgrozotnejšimi. Na Dolenjskem je zgorelo že mnogo naših lepih gradov — postali so žrtev komunistične uničevalnosti. Tako propada ne samo naše narodno premoženje, marveč tudi priče naše zgodovine V to črno kroniko je zdaj zabeležen nov zlo-iin.: V noči od prejšnje srede na četrtek, kmalu po polnoči, so partizani napadli znano Lavri-Cevo tovarno usnja v Št. Vidu pri Stični. Razbili so okna in vrgli v tovarno nekaj ročnih igranat in z bencinom napolnjenih steklenic. V shrambi za bencin in strojarske maščobe se je razmahnil požar in je kmalu bila vsa tovarna v plamenih. Do jutra je pogorela. Uničeni so vsi stroji in naprave in z njimi vse zaloge usnja in kož. Propadlo je cvetoče podjetje, v brezdelju pa ždi 70 delavcev, samih domačinov. Pred dnevi so partizani obiskali Primskovo ter oropali vasi Dobravo. Zagorico, Mišji dol, Petrušno vas in Gradišče. Napadli so tudi Polico, kjer pa se je razvil hud boj in je padlo kakšnih 100 partizanov. Nekaj dni nato so partizani odvedli iz Z a gori-ce Stoncljevega fanta ln ga po mučenju umorili. Iz partizanskega ujetništva pa se je rešil 19 letni Kavšek s Sela. ki je rekel, da mnogim partizanom v letošnji zimi huda prede, ker so zaradi pomanjkljivih obuval in obleke omrznili po rokah in nogah. Streliva imajo malo in je slabo vnetljivo. Iz Ribnice poročajo, da je neko krdelo partizanov dne 20. januarja na Gori nad Sodražico zažgalo šolo, župnišče, cerkev in gasilski dom. Ljudje so po odhodu partizanov cerkev delno rešili, ostala poslopja pa so popolnoma pogorela. V borbi pri Dobu je padel partizanski kolovodja Conč-Penko, ki je zlasti razsajal v šent-ru^ertsk; in šentjerne.iski okolici Zadnje čase se je skrival s svojim krdelom na Velikem Ka-lu. S seboj je imel Zimičevo Cveto s Čateža, ki je prav tako nosila purko in se borila ob strani Svojega izvoljenca. Ljudje so si oddahnili. Nepoboljsljivec (Dogodbtea) O organistu Ovčarju na Brezovem griču so krožile govorice, da je nepoboljšljiv vinski bratec. To nI bilo Izmišljeno, zakaj sivolasi župnik, pri katerem Je bil organlst na hrani, se je resno prizadeval, da bi ga odvadil te pregrehe. Poskusil Je vse mogoče, a ves njegov trud Je bil zaman. Nekoč se je spomnil sredstva, ki se mu je zdelo zelo pripravno ter mu je mnogo obetalo. Naročil Je graverju, naj naslika na dno Ovčarjevega kozarca Kristusovo glavo s tmiem ovito In z ranami na obrazu. S tem je hotel poboljšati orga-nista, ki bo v naslikanem obličju čital glasno svarilo, da se odvadi pijančevanju Umetnik je izvršil naročilo natanko po župniko-vem ukazu. Kuharica je shranila kozarec; naročeno jI je bilo, da ga postavi vselej po kosilu In večerji pred Ovčarja zraven steklenice, napolnjene z najboljšim vinom. Kako se je začudil Ovčar, ko je neke nedelje po kosilu prvič zagleda! pred sabo kozarec s Kristusovo glavo. Dolgo je gledal podobo v živih barvah. ki mu je skoraj privabila solze v oči. Medtem pa se je njegova roka že iztcgovala proti steklenici in neka nevidna sila mu je velela, naj natoči. Ptemagala ga je želja po pijači, nalil je kozarec ter se Je poglobil v njegovo sliko In glej, vzbudila se mu je vest, zakaj vse bolj žive so postajale barve božjega obličja pod rdečo tekočino. »On, ki ga piedstavlja ta podoba, je bil žejen, a ni pil,« mu je šepetalo nekaj v svarilo. »Ustvaril pa je vino zato, da ga mi pijemo,« je Cul naproten glas. »O, kolika dobrota« je vzkliknil Ovčar ter je duškoma Izpraznil kozarec. Pridno Je nalival in hvalil dobrotnega Stvarnika, ki je lz ljubezni uo človeka ustvaril sladko kapljico. Svoje slavospe-ve je končal šele, ko ga je mamila pijača ter mu Je glava zdrknila na mizo. Spričo organistove trdovratnosti Je bU župnik zelo užaljen Videl je. da se mu ni posrečil načrt in da bo organlst še dalje sladko-.otožno razpoložen. Božja podoba ga ni ganila., zato bo težko najti kaj boljšega, kar bi ga spravilo na pravo pot. Po daljšem razmišljanju mu je zasijalo novo upanje. Ako ga ni mogla spreobrnit! pobožna podoba, tedaj ga bo gotovo ostrašii zlodej z večnim pogubljenjem. Ta misel ae mu Je zdela tzborna ter Jo je hotel Izpeljati. Spet Je poklical graverja. da mu na dno kozarca naslika najstrašnejšega vraga za opomin organistu. vdanemu grešni razvadi. Kuharica je dobila naročilo, da čašo skrbno shrani in jo postavlja na mizo pred organista. 2e tistega dne po večerji je zapazil organlst pred sabo kozarec s podobo Luciferja v peklenskem ognju. Čudil se je tej izpremembl In v srcu je čutil bridke občutke, da plove s svojimi grešnimi razvadami v večno pogubljenje. Ohšel ga Je strah za katerim pa je Izbruhnila silovita jeza. fie enkrat je pogledal v kupico in je pordečil od togote. Skrčil ie pesti, stisnil ustnici zgubančil čelo in udaril po mizi . »Ako se nisem zdržal pijače na čast Kristusu, se je ne bom niti zaradi Satana.« je viknil razjarjen. »V božjo slavo bi že še kaj napravil, vragu pa ne žrtvujem najmanjšega premagovanja.« To Izrekši je zvrnil kozarec za kozarcem in ko je izpraznil steklenico, ga je kuharica spodila v posteljo. Nato je sivolasi župnik opustil nadaljnje poizkuse, da bi spreobrnil pijančka. Soteščan N O R A H L O F T 8 ( V SUŽENJSTVU Zamišljena je šla v svojo sobo, sedla za pisalno mizo in razmišljala, kaj naj se zdaj zgodi. Sama ni imela niti najmanjšega nagnjenja za bolniško strežnico, živčnih spopad-kov svoje snahe pa tudi ne more več prenašati. A odkod naj dobi pomoč, če ji Alfred Kyno ne bo hotel odstopiti Marije? V tem trenutku je Kvnov deček prijezdil na svojem osličku pred VVaterhead in oddal sporočilo ki ga je Popy takoj odnesla s?ospe. Gospa Markhamova se ai več tako odločno upirala misli da bi vzela v hišo deportirankc — gotovo se naide tudi med temi nesrečni cami Htie. ki se mu sme odnnstiti rrie<*nv »rpV- — važno na ie bilo tako le eno: da stori vse prav vse kar more Is se snahino stanfp rxv pravi in se zagotovi srečen prihod -naihnemu Zemljanu rr katerem se ho aadalieva! rod M?"1,'""nnvih Konstanea le brž odprla pisemsko mano vzela i? nie panir in vrgla nani nekaj vrstic 3 katerimi ie povaHla svoieea -»a^tonnika. tia1 pride infri na kosilo in pripelie dekle. Ko sta sp naslpdnipga dne Alfred ?ov da <•" ^o r»7T>iln v leno očoriitvr Spn^ko. Vos ie krenil s ceste med niive Kmalu je postala štora, čez katero je širilo drevje svoje listnate veje ozka Na njenem koncu, sredi trato rv^-ii^np anlries te stala udobna hiša »Tu smo!« ie vzkliknil Kvne Pritekel je majhen dp*ko in nriiel vajeti Kvne je skočil 7 ?n nOTiagr^l fjg fjfc VpŽa fe bfla hladna ?n nr^Tna sladkobnega vonia rož. ki so Sta1'' nookroe t-,,'« ji je zašenetal odvetnik in '•tonit to £rr,?m (WVr«Tn. ki mu ie Ml odnri vrati "»»ton -fe hM'!a sem (n tip oo veži p-TiJ-it-, op oHoniol!) nad pvptTi^np lonce no cp^pTa v grnuno^inimprn bn- ^J,-,.-,in nien V J—"*- *♦{-*»o notre^ovala A^o ln i*—"»^ils VnVor na da M momla še na->n li po sto*»*>irsh. po jn^i-Mj. T^aj no knii"o ali vezenje. ki ga ie hJtn on->v>« založita. ki-> 1p °+at>il krmo sam v sobo. ie Ml* konstanta " ivio vptsVfj nresenp<*emp ra^o^arana in rro i« m.ni»*ila ko -ie oUSila ni^T^VP bp- SP^e: »i*"'-!!, v veji« PTot.pT spm na mre! sam iz^—i Tr^^nf TU-»o<*o p ir 1 p ima težke ča<-o -o H «o V> nanraviM nezaunliivo In (»('VfiVavAto vas torei. Koivtauca: /-v-rirrii 7. njo.« ip zamrmrala gosna Markha-mo*"* ■"•n ip M to tmpti pri soM in fo razvajali '-'ai oa m ona m to nrp^zeti iaz. Torej . . . nai pri^p ta vaša varovanka___ne bom po*^ia tega niiKe^n otrocička.« K^-no i« w>Hm ffestero. Obstala je dva konoVa naq1oniačero V kafprpm ip Sedela gosna obraza in pripomnila koleno, kakor ie bila nekoč Gospodična Peckova navadila svoje učenke. Zadostoval ** pogled, da je čutlfn., da ne bo nikdar po godu tej stari gospe hladnih oči. ki se je zdelo, da neprenehoma računajo, tenkih ustnic, krepkega nosu, trdo vzravnane glave, ki so ji bili beli lasje počesani v obliki krone. Prav tako je čutila tudi Konstanca. Tudi ona je takoj začutila nenaklonjenost do tega velikega, nedvomno lepega dekleta čutnih ustnic in nenavadnih, ponosnih oči, ki so tako zahtevno gledale v svet. Prvo srečanje obeh močnih osebnosti, ki si v bistvu morda niti nista bili tako različni, je končalo z opozorilom gospe Markhamove, da mora človek s samo-premagovanjem in trdno voljo premagovati nagnjenje k lahkomiselnosti »Kar pa se tiče vaših dolžnosti«, je potem nadaljevala, »priča- kujem od vas samo to, da posvečate vso svojo pozornost inoji snahi ^stale posle opravljajo črnci... Dobro M bilo. da ohranite nasproti njim gotovo distanco. Zdai na stonite r rr.ano. Peljala vas bom '<• svoji snahi. Poslovite se od gospoda Kvna.« Odvetnik se je oklenil k Hesteri »n 'i poda) obe roki. »vsp pfr.ctprr>' f^j gg bova večkrat vHeln. in unam, da se hoatp jobro počutili Prenričan sem, da bosta gospe zado-vofini z vami « »T^krena vam hvala da ^,te bf'i tako priiazn' o menoj.« ie mrmrala HVc-tprMj «3,» nasmehnila in efn^ita m fftenn MirtrVjprnnV') Na konert ^oto-orra ho^nftrn c-p -fn r^^rr** vila nrpd nekimi vrati in deiala Festeri. naj vstoni. »Zdaf na vaju bom mtstita sami." ip detala trosna Markhamova. »^"^avaita '» Po^nn-fp te nrfdprrr še no^Tedat Fi';nq Oo=nod Kvne ie tam — ne smpm s^a nn^titj nrp^T^o čakat? VaSa so^>a ip tli no'»(» Madpiam qp liiil-itp rA-l in vMrte na on^^O.f Ko se ip vra^nla H mena. Nikar ne mislite, da so vas vzeli v hišo meni na ljubo. O ne . .1 Niof) iwq ir»oli aRmO zato ker jaz ne mo^-em prenašati črncev... razburism •e nad nitmi, notem mi pr*»tane "tabo — in to bi nte»n"o škodo^ti ot^ku .. P^er-pi mi«li-io 'e na otroka ... vnuka ... dediča Waters-haeda ?« »Lahko si mislim, kako hudo vam ie in koliko morate trpeti.« ie odvrnila Hc^ra, -toda potem... potem boste tako srečni. Med vožn jo je neka ženska povila otroka — odnesle smo jo v majhno kabino, dekle, ki mu je bilo ime Mirjan, jaz in se neka ženska ... me tri smo bile pri niej, pa ni bilo skoro kaj delati — porod je bil lahek. Ko pa je bil otrok na svetu, ga n»smo imele v kaj poviti... saj nismo imele ničesar razen obleke na sebi. Dala sem ji svoio srnico. In ko smo ji podale otroka, to čedno majhno stvarco, ki je bila tako potrebna zaščite, je bila vsa srečna. Nikdar nisem'videla bolj srečnega človeka. In vse tri smo bile istih misli: ko bi imela jaz takšnega otročička...« Vsa zavzeta jo je Filipa gledala. S takšnimi besedami ji ni še nihče predstavljal dogodka, ki ga je pričakovala. Hesterine besede pa so dramile v njej nekaj, kar je doslej le dremalo v njej — neko drhteče hrepenenje po drobcenih slabotnih rokah, iztegnjenih proti njej. »In je otrok ... otrok, ki ste pravkar govorili o njem... ostal živ?« »Seveda!« je Hestera živo prikimala. Krepak kajpada ni bil, ker ie bila njegova mati vse zadnje mesece z-nrta, tako da je imela slabo hrano in premrl svežega zraka, pa se je kljub temu dobro razvijal. Koliko l^žje bo vse to pri vas, ki nimate nobenih skrbi!« »Ko bi le mogla jesti!« je vzdihnila Filipa. »A Dclia — to ie naša črna kuharica — se mi enusi. M01' mož in tašča pa jo tako cenita. Prav nič jima ni, da širi tak ostuden smrad okro? sebe .. in da se poti « Streslo io je ob spominu na večno vlažne Delijine roke. >Nrti enkrat, kar sem v tej hiši, nisem jedla s te-ko"D. Navadno iem ""'e tedaj, ko sem že tako lačna, da me obhajaio slabosti in mi je vseeno, kaj jem. Odkar pa nričakujem otroka, tudi to ne pomaga več. Zdaj mi boste vi kuhali. kaj ne' Tn postelio ... mi jo boste tudi vi pripravljali?« »Prav rada storim vse za vas.« ie odvrnila Hestera. »Ali zdai kai notrebiriete?« »Mislim .. mirlim, da bi jedla. Čaj... in kruh z maslom in mehko kuhano la jce Pa tudi vi bi kaj jedli... vsega je dosti v hiši. Veste, kie je kuhinja? V nrit.ličiu, na desni strani.« FTestera je vstala. »Se smem z-ne^ti na vas?« je tiho vpra§aTa FT'r»a. »Hočp~i re"f • brstp tu*i za morim hrbtom — težko ie o tem rovoriti — rada bi vedeta, a.Ti ram smem zaunati, da boste tudi takrat, ko vas ne bom videla...« padla je nazai v Marine, ne da bi bila mogla najti pravo besedo, »Hoteli ste me vprašati, ali fcem res jaz sama kuhala, tudi če me vi ne vidite?« Filipa »e prikimala. »Bre? skrbi se lahko zanesete name.« je od-H>s«ara. »L»asrti ni mola navada.« fJoTa ''P ff jp V>va'e?Tr ITa »Kroaltl pribite nazai,» yv fe prosila. ^Skupaj bova iedli in potem mi lw'.e povedali ksf o t/ra-dor.« Vndn--» »em ai ?*>'e?ft v F,vrono.c Hestero so v kuhinji hladno rprejeli. Deha je sedela na stolu in se zibala sem in tja, S čimer je hotela izraziti svojo popolno ravno-dušnost do belega bitja, ki se je tako nenadoma pojavilo v Watersheadu, gotovo z namenom, da bi se vrinila med goste in služinčad. Dočim si je Filipa belila glavo, kako je mogla priti Hestera v dotik v žensko, ki je sedela dolge mesece v zaporu, ni bila Hesterina preteklost kuhinjskemu osebju nobena skrivnost, kajti Alfredov dečko, ki je čakal na odgovor gospe Markhamove je izvohal, da je njegov gospodar odkupi! to belo dekle, ki je prispelo s kaznjeniško ladjo in jo namerava pokloniti »gospe Ambrosi«. Deiii se torej ni zdelo vredne vstajati, ko je stopila Hestera v kuhinjo. Mesto da bi ji pokazala, kje so krožniki in ilice, se ji je le škodoželjno režala Toda ostri He-stertn nastop ji je kmalu pregnal voljo za smeh. »Bolje bo za vas. da vstanete in mi poka-žete, kje bom kaj našla. Nisem tu lato, da bi vas zabavala! Kje so jajca?« Čemerno je Deiia vstala, izvlekla predal « jedilnim priborom, odprla omaro 9 krožniki is skodelicami m vzela iz nje jajce. Ko sta sedeli mladi ženski za pogrnjeno mizo, sta malo govorili: obe sta se najprej z vso odločnostjo posvetili jelu. »Nočete čaja?« je vprašala Filipa. »Ne vem... ali ni... ali ni čaj predrag zame. Na Angleškem zelo varčujejo z njim.« »Nesmisel — razume se, da dobite čaj in vse. kar koli hočete.« Z užitkom je Filipa gledala, kako gre Hesteri jelo v slast in je slednjič smeje se menila: »Zgovorna družabnica pri mizi baš niste ...« Hestera je zardela in odvrnila: »Tako malo-kdai sem se lahko do sita najedla...« »Potem kar mirno jejte, mimogrede pa mi povejte kaj o sebi.« (Dalje) Ženski vestnik Za lepoto in zdravje Kamelični čaj je izvrstno sredstvo za umiva- ' nje glave. Vreti mora deset minut, potem pa g-i odcedi in umi j t njim lase. To je posebno dobro za svetlolasKe. Prelesne podveze iz elastike so škodljive, ker ovirajo redni obtok krvi in razvoj meč. Hrapavi komolci so zelo neprijetni. Odpraviš i h tako. da mažeš komolec vsak večer r. oljem in masiraš hrapava mesta. Cez nekaj dni postane koža voljna in gladka. Sončne pege kazijo obraz. Najrajši se primejo svetlolask in rdečelask. Pri mladih ljudeh jih "dnr^v:š laže knkor pri starejš h. Od umivanja obraza z boraksovo raztopino in močenja kože t razredčenim vodikovim oksidom pege obledč. Ce to ne pomaga, so pege zastarele in je vsako mazanje z drugimi sredstvi tvegano. V takem primeru vprašaj za svet zdravnika. Drobni nasveti Emajlirana posoda postane snežno bela, če jo očistimo z mešanico soli in terpentina. Moker klobuk ne izgubi svoje lepe oblike, če ga nagačimo s tankim, mehkim papirjem, ga lepo naravnamo in na primernem stojalu osušimo. V noge vas ne bo zeblo, če položite pod preproge več plasti časopisnega papirja. Nove nogavice so trpežnejše, se ne krčijo in ne oblede, če jih. preden j h prvič obujemo, prelika-mo pod vlažno krpo in nato osušimo. Volnen.h rut in šalov dolgo ni treba prati, če j jih večkrat premencamo v neznatni količini suhe moke. To ponovimo tolikokrat, dokler niso čisti. Moko potem z lahkoto Iztrepamo. Za kuhinjo O domačem kruhu, pripravljen s pomočjo makaronov tn krompirja, govori tudi letošnji Gospodinjski koledar. Sestavine: 1 kg enotne moke, 1 kg makaronov. 2 kg skuhanega, pretlačenuga krompirja, 5 dkg kvasa, 3 zvrhane žlice soli, žlička janeža ali kum ne. — Makarone operi ln namakaj tri ure v mlačni vodi. Nato vodo previdno odllj — lahko jo uporabljaš pri kuhi — makarone pa zmečkaj z roko ali jih zmelji z mesoreznico, primesi pretlačeni krompir in razmočeni kvas ter dodaj končno še moko, sol ln janež. Testo dobro premesi ln ga nato daj na toplo, da vzhaja. V eni uri napravi en ali več hlebov, ki naj še kratko časa vzhajajo, preden jih postaviš v peč ali pečico. Krompirjeva Juha brez masti potrebuje samo 1 kg krompirja. Olupljenl krompir razreži v kocke In skuhaj v en In pol litra vode, pridaj soli. drobno sesekljane čebule, malo majarona, timi-jana in limonine lupine in borfcerjev list. Juho precedi, krompir pretlači in pridaj nekaj žlic smetane, če jo imaš, ali pa nastrgaj parmezana. Krompir s slanikom. Med vojno nam zlasti ribe lahko nadomeščajo meso. So lahko prebavljive in vsebujejo izredno mnogo beljakovin. Kadar se v trgovini dobijo slaniki ali kake druge sušene ribe, napraviš morda naslednjo jed, za katero potrebuješ 1.50 kg krompirja, slanika, 6 dkg moke in 3 dkg masti. Krompir skuhaš, pripraviš prežganje, prldeneš dobro sesekane čebule, lovor- Jev list in zeleni peteršilj, opražiš vse Se enkrat, zallješ s pol litra vode in dodaS na drobne koščke zrezanega slanika. Nato dušiš vse skupaj 20 minut v peč.ci. Kakor rečeno, lahko namesto slanika daš tudi sušeno skušo. Beli f žol. Sestavine: 40 dkg belega fižola, 1 čebula, 6 dkg masti, 1 žlica paradižnikove mezge. — Boli fižol poprej namakaš ln potem skuhaš brez soli; čebulo zrežeš in spražiš na masti, pridaS paradižnikove mezge, mešaš ter začiniš s soljo, sladkorjem In z malo popra. Potem primešaš fižol in pustiš prevreti. „Grd@" ženske in pravica db ljubezni V vseh pravljicah najrazl čnejš h narodov naposled le triumfira lepota. Lepi prnc, ki pride na ogled, vedno odpelje najlepšo in najmlajšo hčerko domov za ženo. Celo ostudna žabica dosege svojo crečo šele po*em. ko se mahoma iz-premeni v bajno lepo deklico. Ce bi bilo v ž v-1 p-, u res fcnkor nam to prikazujejo pravljice, te fantastične saniarje. bi bilo za erde ženske res žalostno Izogibal bi se jfh prebrisani Amcr in vse bi obsedele z dolg:m nosom, ako bi se drznile tudi one iskati srečo in ljubezen Tako je to na prvi pogled. Toda če malo premislimo in pogledamo globlje v življenje, vidimo. da temu ni tako. Absolutno erd h žensk je v resnici prav malo, namreč tako grdih, da bi nas pcgled nanje snom njal na pračloveka ter bi nas pogled pretresel. Kar mi imenujemo grdo — je le manjša ali večia nepravilnost obraza ali telesa Hvalabogu — okus je tako razFčen zaradi tisočer h izpre-memb >n različnosti. Kar je enemu leoo. le drugemu grdo ali vsaj samo zammivo Vse misijo-narke brez razlike imajo črnci in Indijanci za božanstvene lepotice, ki jih v svoji zmešani angleščini imenujejo »much too fin«. V salonih seveda nadkriljuiejo klasično lepi obrazi vse druge V splošnem pa tudi tu ne zmaguje le lepota sama na sebi, pač pa oni notranji odtenki lepote in vrline, ki jih po večini posedujejo ravno tako 'menovane erde ženske Pri zabavi je večjega pomena inteligentna duševnost in privlačnost. Ako se zabavnosti pridruži še milina, potem je grda ženska zmagovalka in zavojevalka tudi duševnih velikanov Najboljši magneti »erd:h« žensk, ki premagajo prednosti srečnejš'h. lep'h tekmovalk, je lepota duše in nežnost, srčrta dobrotljivost. takt-nost, onB dobrodušna milina, ki Jo primerjamo pon;žni vijolici, katerih prednost in vrednost spoznamo šele od blizu, pri bližnjem občevanju Take ženske razvijejo svojo dobroto šele v svojem ožjem družinskem krogu. Tudi pesniki so vobče mnenja da n'so ženske liubliene le zaradi zunanje lepote. Pod pojmom ženske lepote razumemo le najrazličneiše duševne zanimivosti in vrednosti ki dopolnju- jejo, povečujejo in ojačujejo moško duševnost. Tista skrivnostna meč, ki ji ne vemo imena, tiči v najglobljem kotičku človeške duše in jo lahko samo čutimo. Tudi grde ženske navadno bolj gojijo duševne kreposti, katere nedostajajo s'cer lepim ženskam, ki jih svet razvaja z ljubeznivostjo, kjer se prikažejo. Zato je neznatna »grda« ženska bolj ljubezniva in zato tudi bolj priljubljena, kakor pa ženske, ki se ie preveč zavedajo svoje lepote, so ošabne in odbijajo moške Zgodovina nam pr ča, da so »grde« ženske osvojile srca najrazl;čnejš'h duševn h vel;ka-nov. Francoska pisateljica George Sandova je bila znana »grda« ženska pa si je osvojila po svoji volji moška srca. Vsi so trdili o njej, da je v ljubezni nedosegljiva. Najbolj jo je ljubil Chopin. O gospe Staelovi pravi njen častilec: »Vem, da ie grda. a na to pozsbm. kadar govor:.« Ed:na Rouseaujeva ljubezen gospa d'Houde-lotova je bila kozava in je škilila, pa vendar so jo naz vali »popolno Julijo« Po svoj h spominih znr.na E'.!zabeta Sarlota von der Pfalz. k> je s svojim sopresom F:lipom v Anžuju osvajala ves francoski dvor, je b'la posebno grda. pa je bila na glasu kot prva francoska šarmantna žena. Smejala se je sama *ebi rekoč: »Strašno moram biti grda. Imam maihne oči, kratek, debel nos. gladke ustnice in š:roka usta. To ne more oblikovati lepega obraza. Sem nizke postave, debela in široka, kratkega života, skratka: prav grd zaklad.. « Ce bi dvorni slikarji ne olepšavah svojih modelov, bi nas še bolj prepr'čal\ kol;ko »grd h« žensk je doseglo ljubezen visok{h dostojanstvenikov. Gospod čna de la BalPere je naidalje vezala francoskega vladarja Ljudevita XIV., »sončnega kralja«. Bila je resnično grda in ie mmo v vsei Liublianski pokrai ni le še malo snega. O sv. Pavlu, ki ie godoval prefekli ponedeljek, pravijo: »Sv. Pavel dere pol z'me na kavelj.« Polovca rme je torej za nami in kmet se voljno pr;oravlja na prva pomladna dela. Paz mo na zdravje! * Nov komet v bližini zemlje. Zvezdama v Konigsbergu je lani 11. decembra odkrla med ozvezdji Dvojčkov in Raka komet, ki ga sicer s prostim očesom ni b'lo mogoče v'deti. V nadali-njih dneh ie postaial komet svetieiši, tako da bi ga dobro oko že morda lahko opazMo, vcekakor ga pa vsakdo lahko opaz!. če ga gleda skozi kakršen koli daljnogled. Komet se g'blie razmeroma hitro in je bil v začetku letošnjega leta oddaljen okoit 77 milijonov kilometrov od zemlie, torej prbližno polov;co manj. kakor je oddaljeno sonce od zemlje Tedaj je bil na nebu sever- Nekega dne se je čulo, da bo polk premeščen v drugo garnizijo. Renoldiju je srce močno utripalo od veselja. Bil je rešen, rešen brez vsakih prizorov, brez hrupa! Rešen! Treba je bilo potrpeti le še dva meseca. Zvečer je prišla k njemu Se bolj izven sebe kakor po navadi. Zvedela je bila porazno novico. Ne da bi odložila klobuk, je prijela ljubimca za j roke in ga stisnila živčno, mu pogledala v oči in I rekla s tresočim se toda odločnim glasom: »TI odideš vem Najprej ml je to potrlo dušo, i potem sem pa takoj vedela, kaj naj storim. Nočem se obotavljati. Dala ti bom najboljši dokaz ljubezni, ki ga more dati žena: grem s teboj! Zaradi tebe pustim moža -itrike rin^Jno Izgubljena sem. toda srečna. Zdi se mi, kakor da se ti znova darujem. To ie poslednja in največja žrtev, tvola sem za vedno'« Njega 1e oblil hladen znoj, jeza ga Je obšla, Jeza onemoglega Vendar se je pr-vmgal In navidez z mirnim glasom odbil njeno žrtev. Poskušal Jo 1e um'r1ti ln Izraroetovatl. hoteč JI prikazati nleno nepremišljenost Poslušala le, gledaje ga v obraz s črnimi očmi in le na pol odprtimi usti. NI odgovorila ničesar. Ko je končal, mu je rekla lamo: »»HočeS biti podel? Ali si ti eden Izmed onih, k4 zaneljejo ženo, potem jo pa ob prvi priliki za-puste*« Prebledel Je In začel odgovarjati Predočil 11 Je ne'zbegljlve posledice takega koraka: uničeno žlvljenle zabranlen vstop v družbo. Ona pa je trdovratno odgovarjala: »Kaj «ato. kadar ljubimo!« Naposled je krlknll Renoldl: »Ne! Nočem, sll-619? Nočem, zabranlujem ti!« Dolgo zadržana 1e-za je tako naposled bruhnila lz nlega ln dal Je duška svojemu srcu: »Prekleto! Dolgo že traja, da me ljubiš proti moji volil! Samo tega Se manjka, da bi te s sabo vzel. Hvala lepa!« no od velike zvezdne kopice v Raku. Komet se pr bližuie soncu še ves čas in se bo približal soncu kar najbolj 6. februarja. Kljub temu pa bo tudi tedaj še vedno 200 milijonov kMomefrov oddalien od sonca. Ni verjetno, da bi pri približevanju komet dobil tako znič'len rep. Vsekakor pa bo njegova svetloba še znatno naraščala, tako da bo viden tudi s prostim očesom. Konec januarja se bo komet priblžal ozvezdju Velikega voza. Komet se g bije proti vzhodu in ga bo zato mogoče opazovati še več mesecev. * Kmetijski obdelovalni načrt. Za vso kraljevino Italijo Je predpisan popoln obdelovalni načrt, ki naj zagotovi prehrano Italije v prihodnjem letu. Ker jo kruh najvažnejši za prehrano, se bo zlasti povečala površina, posejana s pšenico. Na ta način bo omogočeno povečanje pridelka pšenice za 3.2 milijona metrskih stotov. To bo v polni meri zadostovalo za vojsko in prebivalstvo. Površina z ržjo, ječmenom in ovsem se ne bo dosti spreme-nla, pač pa bo povečana površ'na koruze. Površina, posejana s krompirjem, bo povečana za 35 tisoč ha, čeprav je že v zadnjih letih znašala povprečno 40.000 ha. • O vraničnem prisadu, ki je nevarna bolezen domačih živali, smo čitali, da je bil te dni v S ški ugotovljen pri psu nekega tamošnjega posestnika. Dvorišče je bilo nato vestno razkuženo. saj je ta bolezen zelo nevarna tudi človeku. 2ivali se okužijo po večini na paši, po travn;-k:h okuže":h s sečjo in blatom že boln:h živali ali pa z uživanjem okuženega sena in p'če. Uživanje mesa in mesnih izdelkov v sili zaklanih HBBHHUHI «»■ UaraBrnKI Nič ni odgovorila; obraz pa ne ji je bledo In bolno zgrbančil, kakor da so odnehali vsi živci. Odšla je, ne da bi mu rekla vsaj zbogom. Tisto noč se je zastrupla. Osem dni so mislili, da je izgubljena. V mestu so o nj2j govorili in jo pomilovali, prip sujoč nesrečo njeni strasti Kajti tako izvanredna čuvstva se oproščajo, ker so postala herojska, pa če bi bila še tako vredna kazni. Žena, ki se sama konča, postane brez nadaljnjega rešena krivde. Vse javno mnenje se Je obrnilo zdaj proti poročniku Renoldiju. Vsi so ga obsojali, ker je ni hotel obiskati. Govorilo se je da jo je zapustil, Izdal in tepal. Polkovnik je spregovoril nekaj besed poročn'ku iz usmiljenja do nesrečnlce, obtožujoč ga tega dogodka. Pavel d'Heuricel je prišel k prijatelju: »Ha, prekleto! Dragi moj, vendar ne gre. da bi kar tako pustil damo umreti; to nI častno!« Renoldl si Je besen prepovedal take očitke. D' Heurlcel pa je označil tako ravnanje za nesramnost. In prišlo Je do dvoboja. Renoldl Je bil v obče zadovoljstvo ranjen In je dolgo ležal. Ona je to zvedela In ga le še bolj ljubila misleč, da je to napravil zanjo. Ker nI mogla vstati, ga Je videla neposredno šele, ko je polk odšel. • Renoldl Je bil že več ko tri mesece v Lilleu, ko ga je nekega jutra obiskala mlada dama, sestra nekdanje ljubice. Po šestih tednih je prišla k njemu vsa prepadla: »gospa Polncjotova umira. Njeno stanje Je brezupno. Želi ga videti eno samo minuto, eno samo minuto, preden zapre oči za vedno... Odsotnost ln čas sta mu ublažila srd; ganjen je bil do solz In je odpotoval v Havre. Bila je skoraj v agoniji. Pustili so ju na samem. Ko je videl bolnico na postelji, katero je proti volji ubil, ga je prevzela silna bol. Jecljal je. jo objel ln poljubljal nežno in strastno kakor nikoli dotlej. Mrmral je: »Ne. ne, ti ne bofi umr- ali celo poginulih živali je smrtno nevarno živalim in človeku. Pri človeku se pojavlja bolezen v obliki velikih zunanj h tvorov na koži pa v obliki pljučnega ali črevesnega vran:čnega prisada. Opozarjamo prebivalstvo, naj takoj javi pristojnemu oblastvu vsak primer nenadnega obolenja ali pogina živali. * Poostrene kazni za zloč'ne v vojn:h razmerah. Visoki kom:r.ar za Ljubljansko pokrajino je odred!l: Ce krivec izkoristil v zvezi s sedanj;m vojnim stanjem okolnosti, ki so take, da ovirajo javno ali zasebno obrambo, se za zloč nstva po-sil'enja. usmrtitve, razbojn:štva. izsiljevanja, odvzemanja osebne svobode ali tatvine v pr'meru sovražnih letalskih napadov ali sicer v primerih tatv:ne zaradi vojaškega alarma izreka smrtna kazen. * Strahovita avtomobilska nesreča se je primerila v Novi vasi pri Vildonu. Iz Maribora se je peljalo z osebnim avtomob''lom več orožni-šk'h uradnikov proti Gradcu. Pri Novi vasi zapore niso b^e spuščene, razen tega je bila megla. V trenutku, ko je hotel avto prečkati progo, je ordrvel osebni vlak. ki je avto zdrob!l in ga vlekel še nekaj časa s seboj. Dva uradn!ka sta b:la na mestu mrtva, ostale tri pa so prepeljali v graško bolnšnico. * Grda tatvina. V kapeli bolnišnice usmlljen-'h bratov v Kandiji so bile tudi letos postavljene lepe jaslice, ki si j'h je hodilo ogledovat mnogo l;udi. Pred jaslicami je bila skrnjica za m'lo-dare. Nekdo pa se je bil polakomnil tega denarja, nabiralnik je nasilno odprl in ga izprazniL al. Spet se bova ljubila. Ljubila se bova vedno!« Ona pa Je šepetala: »Ali Je to resnica? Ali me še ljubiš?« In on JI je v svojem ganotju prisegel in obetal, da jo bo čakal, dekler ne bo ozdravela. Usmiljenje do umirajoče žene ga Je prevzelo in dolgo jI je poljubljal tanke roke. j DrugI da se je vrnil k svojemu polku. Po šestih tednih je prišla k njemu ponolnoma 1 postarana in izpremenjena. a še bolj zaljubljena. I Sprejel jo je presenečen. Živela sta kot mož ln : 2ena; sam nolkovnlk — ki ga je prej karal, ker 1 Jo je zapustil — Je bil zdaj proti stanju, ki nI bilo združeno z lenim vzgledom, kakršnega morajo dajati častniki. Najprej ga je opomnil, potem na 1e uvedbi nost-^->"l< proti njemu. In Renoldl i Je znnustll vojaško službo. | Odpotovala sta in živela v neki vili na obali Sredozemskega morja, klasičnega morja zaljub-i ljencev. Od tega so minila tri leta. Renoldl se Je vdal usodi, bil je premagan, navajen ženine vedne nežnosti. Ona je bila že starka. On je kot utopljenec smatral svoje ž'vljenje za končano. Vsako tipanlp na nanredovante in zadovoljstvo la vsako veselje mu je bilo uničeno. Nekega dne mu prinese sluga posetnlco: ».To-seph Poincot. graditelj ladij. Le Havre!« — S->-{ prog. ki nI bil nikoli nič rekel, vedoč. da se nI i mogoče boriti proti nenavadni trdosrčnostl žene. i Kai le hotel ? j Čakal le na vrtu in ni hotel v vilo. Vljudno Je ; pozdravil NI se hotel niti vsestl. celo ne v drevo-i re^n na klop. In Je začel govoriti enostavno ln i mirno: j »Oo^ood. n'sem prišel. da bi vam korkoll oč'taL i Vem še predobro, kako so se te red razv11a'e. ! Mene je nadela ... nas je zabela ... neke vr»te sodba. Nikdar bi vas ne mot'l v v»9»m stantu, ! da se nI položaj nonolnoma snremen'1. I">am dve 1 hčerki, gospod. Starejša ljubi nekega mladeniča. Marsičesa se naše roke dotikajo dan za dnem, ne da bi se tega kaj posebno zavedali, marsikaj uporabljamo neprestano, ne da bi pri tem mislili, kako zanimiva je zgodovina razvoja teh reči. V svetih knjigah se govori, da je imel Og. orjaški bašanski kralj, devet sežnjev dolgo in Štiri sežnje široko železno posteljo, ki so jo pač morali uporabljati njegovi otroci, zakaj sam je bil višji od gore Ararat. Naj bo to, kakor že hoče, iz tega posnemamo, da si ne sme naš vek lastiti iznajdbe železne postelje. Prava domovina danaSnjih postelj bo nemara Egipt. Izdelovali so jih navadno iz lesa, pa tudi iz železa brona in celo srebra. Za blazino je bila lesena klada z majhno vdolbino, kamor so polagali glavo. Da je bila postelja še nerodntjša so polagali konec na nekak podstavek, tako da se je vsak čas lahko prevrnila. Menda so se držali bistroumni Egipčani istega načela, po katerem se je ravnal veliki vojvoda Wellingtonski, namreč da je čas vstati, ako se jameš v postelji obračati. Hebrejcl so uporabljali za podlago vreče Iz ovčjih ali kozjih kož, napolnjenih z volno, perjem ali slamo. Salomonova modrost se izraža tudi v tem, da si je dal napraviti pravo pravcato posteljo iz libanonske cedrovine s srebrnimi nogami in zlatim dnom. ki je bila pokrita s škrlatnimi tirskimi volnenimi odejami Modri kralj nam tudi pripoveduje, kako daje ona ženska, čije zapeljive dra-svojo posteljo in kako nato sama posipa tenko žesti zna tako živo opisovati, orisati, tn izrezljati egiptsko platno z mirto, aloo in cimetom. Se dandanes prepevajo bajadere v Indiji: »Ležišče mojega ljubega je okrašeno s cvetnimi kitami in ob-senčeno z baldahimom iz jasmina, posula sem ga z dehtečim benraškim prahom in vonjivimi rožami.« Vendar je bila takrat postelja več ko danes, bila je hkrati zofa, na kateri so počivali podnevi. Ko so prišli morilci k Isbosetu, sinu Savlovemu, j« ta ležal ob belem dnevu v posetljl. In prorok Amos opisuje krasoljubive Izraelce, da »polegajo 1 o posteljah in uživajo jagnjeta Iz črede in teleta iz hleva«. Blazine, ki so jih ponoči polagali na postelje, so bile napolnjene z volno ali nekakšnim boirbažem, d asi lahko sklepamo, da so že tedaj poznali perje ln puh. Znana je postelja davnega perzijskega kralja Kserksa, ki je stala na srebrnih nogah in imela s cvetlicami pretkano nebo. Grki junaške dobe niso postelje kaj čislali, ker *> mislili, da se človek pomehkužl ako ne leži na tako trdem ležišču, da ga bole kosti Vendar so tmeli lesena stojala s preluknjaniml deskami, prepletenimi jermeni ali mrežami za podlago Šele kasneje so znali ceniti posteljo tn jo umetniško krasiti. Namesto divjih zverin, Id so Jih v svojih rezbarijah predstavljali barbari se Je obrnil finejšl grški okus k cveticam: vinski trti, akantu ln drugim. Grke so posnemali Rimljani in jih v dobi svojega največjega blagostanja tudi prekašali. Rimske postelje so imele to posebnost, da so morali plezati nanje, tako visoke so bile V navadi so bili baldahini. za zavese se pa ne ve Tu lahko tudi omenimo da niti blazine z vzmetmi niso moderna iznajdba. Nekaj slične- kl tudi njo ljubi Njegova družina pa nasprotuje ženi t vi, navajajoč položaj nevestine •latare... Kar se mene tiče nisem niti jezen, niti željan osvete, toda obožujem svoje otroke. Gospod prišel sem, da zahtevam od vas nazaj svojo. -. ženo! Upam, da bo danes pristala na to, da se vrne v moj... v svoj dom. Jaz se bom naredil, ko da sem vse pozabil zaradi . najinih bčerlc...« Renoldi Je občutil, kako mu srce divje bije. Prevzel ga je val veselja kakor obsojenca, ki mu sporočijo pomiloščenje. Jecljal je: »Da, da.. naravno ... gospod . bodite uverjenl... jaz ravno tako... brez sumnje,... to je prav, vsekakor prav.« Hotel Je prisrčno stisniti roke temu človeku, da ga objame ln poljubi na obe lici. »Prosim, vstopite! Bolje Je, da boste v salonu, jaz grem po gospo. To pot se gospod Poingot ni upiral. Stopil je v salon tn sčdel. Renoldi hiti po stopnicah, pred njenimi vrati pa se umiri in vstopi mirno: »Prosim pojdi doli, gr~ vor je o tvojih hčerkah.« Odgovorila je: »O mojih hčerah? Pa kaj? Kaj nista zame mrtvi?« »Ne. Nastopilo je kočljivo stanje, ki ga more3 samo ti rešiti!« Ona ni dalje poslušala, marveč je pohitela po stopnicah. On se je spustil na stol. ves razburjen je čakal Dolgo je čakal, dolgo. Ko 1e še redno slišal razburjene glasove, se je odločil, da gre tudi on v salon. Gospa Poingotova je stala razburjena, pripravljena. da gre med tem ko jo je mož di-žai za haljo in ponovno govoril: »Dajte razumeti, da boste pogubili najini hčerki, vaši hčerki, najina otroka!« Ona je trmasto odgovarjala: »Nočem se vrniti k vam!« Renoldi je razumel, se približal ln zajedi*!: VKaho, gospa odbija?« Ona m }» obrnila, k nje- Postelja v teku zgodovine ga so poznali že Egipčani, dasl vzmeti seveda I niso bile iz jekla, nego iz bambusovih in palmovih ! šib. j Narodi ali ljudstva, ki so sledili Rimljanom, so počivali navadno na kupih slame ali listja, ki so jih pogrinjali s kožami. Vzvišene postelje so prišle v navado šele kasneje. Za Karla Velikega so j vsaj odličnikl že poznali pernice in cesar sam jih je baje imel pet. Ljudstvo je seveda spalo na tleh, nastlanih s slamo. Iz zgodovine je znano, da so sinu nekega škotskega poglavarja očitali mehkuž-nost, ker je uporabil kup snega za vzglavje. Srednjeveška postelja je obsegala pet kosov: pernico, madraco, rjuho odeje ir vzglavje. Pred posteljo je navadno stala še manjša postelja, nekaka otomana, na kateri so počivali, preden so legali v posteljo ali kadar so vstajali. To malo posteljo so imenovali tudi klop in često nI bila nič drugega ko navadna lesena pručica. Kdor je hotel delati v postelji ležečemu druščino, je sedel na ta podnožnik ali pa tudi kar na tia, pogrnjena s preprogo. Postelja, na kateri so mnogokrat posedali tudi podnevi, je stala v visokem ogradju na močnih, umetno zavitih ter pobarvanih ali pozlačenih in posrebrenih nogah. Hrbtna deska ogrodja je bila večinoma tako visoka, da se je glavna blazina nanjo naslanjala v topem kotu in je človek na njej bolj sedel ko ležal Stranske deske so ble nižje, da se je videlo posteljno perilo. Pokrite so bile navadno s pisano preprogo, ^tartj^ postelje ni jO imele zastorov P02110 v sre !njem veku nahajamo postelje, ki so bile le malo okrašene, a zelo masivne. Hrbtna deska je nosila streho, s katere so višate zavese Sploh so vse srednjeveške postelje masivne, ogtomne ln okorne, feele v XiIL in XIV stoletju so postale postelje ličnejše. V cvetoči dobi srednjega veka so zelo gledali na ličnost in lepoto postelj, v kateiih so spali in počivali. Postelje so bile ljudem najvažnejša hiš.ia opre-na, ki jih n so skrivali v i;:Mce. t«, . cč j "i kazali v sobah in celo salonih Liuclem odličnih slojev se ni zdelo kar nič čudno ali nespodobna, ako so delili svoje ležišče s prijate'j in gesti; to jo veljalo za znak posebnega prijateljstva. Skupna postelja, obložena s pernicami, je tvorila tr.ko-rekoč p<>nos vsake količkaj imovite rodbine. Se.n-intja so se nam še ohranile postelje, v katerih ni bilo le mesta za vso družino temveč tudi za mi-Ijene domače živali, zlasti za pse in mačke. Od tedaj do danes se je postal seveda mnogo Izpremlnjala in preobražala G'avnl napredek pa je gotovo v preprostosti čistr>ati in udobnosti. X Kadar se dva Fgipčana srečata, se pozdravita z vprašanjem: »Kako se kaj potiš''« Tudi Egipčan; namreč dobro vedo. da ie zelo zdravo, če se človek pofi. Ce kdo torej krr,a vpraša: »Kako se kaj potiš?« je to isto k-fcor če bi ga vpraša' s! kaj pri zdrnviu?« X Polž ima med vsemi ž vim: bitji največ zob N? mar j j'h r'mrt ko* 14 175 Vnzpor"1'—1 so v 135 vrst, od ka.erih jih .ma vsaka po i. mu in spregovorila, ne da bi ga hotela tikati Iz sramu pred svojim zaltuusklm možem: »Veste, kuj zahteva?! On hoče, da se vrnem!« Takrat je spregovoril Renoldi z odločnostjo obsojenca, ki igra svoje zadnjo ig'«< Zavzel se je za ubogi hčerki, za soproga, a tudi z*se. In ko je za trenutek prestal, da bi navedel nov dokaz, je rekel gospod Poingot, da bi poizkusil prigovarjati po starem zaupljivem načinu: »Glej Delfina, misli na svoji dve hčerki!« Ona je oba prežimo premerila »n preden je pobegnila ven. jima Je prezirno zabrusila v obraz: »Oba sta propallci!« Ko sta ostala sama. sta bila nekaj časa oba tiha ln potrtih src. Gcspod Polngot je dvignil klobuk, ki mu je padel na tla, obrisal prašna kolena od klečanja in ko ga je Renoldi spremil do vrat. mu je rekel: »Zelo smo nesrečni, gospod.« Potem se je oddaljil s težkim korakom. ArkadlJ Averčenko: ZastmpPeeje Vesela zgodba Bilo je nekega mrzlega, vlažnega večera. Pod-hodcev je sodel s svojim sostanovalcem Klinko-vim v nezakurjeni sobi in je rekel gostu, slikarju Gromovu: »Pusti časi, slabi časi, ampak tako slabih časov pa še nI bilo. Ml posedamo tukaj brez denarja za premog, še enega rublja nimamo vsi skupaj, med tem pa Ima Harčenko...« »Kdo je Harčenko?« je vprašal Gromov. »Harčenko?« je odvrnil Podhodcev. »Hm, to Je ljubljenček svoje mamice, domišljavec, sin neverjetno bogatega trgovca z dežele. Po 300 rabljev na mesec dobiva od doma. Za stanovanje in hrano plača 100 rabljev, ostalo zapravi po zabaviščih z lepimi ženskami. Mnogokrat je pri nas v družbi, posebno, če ve, da Imamo denar. Tedaj nas pusti % Domači zdravnik Kako prežecmo kaše!j? V sedanjih mesecih se človek najlaže prehladi Prehladov pa je več vrst in j>h moramo dobro razlikovati, ker zdravimo vsakega drugače. Najpogostejša sta suhi kašelj brez izmečka in mokri kašelj z izmečkom. Oba sta posledica obolenja dihaln h organov Suhi kašelj pra-ženemo najuspešneje z vročimi pijačami. Pri mokrem kašlju pa se moramo pvfačam docela odreči in moramo imeti z sprta u-ta Ker se bolniku nabere v pljuč h preveč sluza. če le?!, naj vsak dan malo sedi v postelji. Ce je kfšelf v zvezi z vročico mora uživati bolo'k zelo lahko hrano Bo!fe je. da je bolnik lačen, kakor da bi se mu jed gnusila Zrak v bolniški sobi mora biti čist Z3I0 'e treba sobo pogosto prezračiti Paziti moramo na, da boln'k ne bo na prep bu Dobro ga ie treba zadelati Zlasti dobro ie če ima nrsi ovite s toplem blagom Sodobno zdravstvo seže prav noposto natorej k starim Drei7'ru?ep;m domač!m poniočknm v bolezni Ce ie bolrvk zelo oslabel in če ie k~*o,J le prehud, dobi bolnik pomrievalna n-rWena sredstva ki pa i;h rrora določiti zdravnik. Ko| van svafrfe ^r ■o~! 1 vo ye l-> n Nageljnove žrb;ce Do^re nr.geHnove žeVce so rdečkastorjave terr.ro barve l-rb1:e. neea vonja !n or,rcfa prerije*"« cVu-a nove že^^e '"nn^hvirsio prebavila !n cbtok vi. Ce j;h ra "amo v ^-rVčrv ram *• t t '-v fv, • * - x. v ---»..i,. j lovan e črevesia Zc rrfi' *,*e k"' d::f-i. hoteč odoravl!' norrjetni duh •'? ust. N3-movo o!*e se pr*devHe z v T .**n pra*T~om. nor-flimrrn itd Fc.Vn 'jr->rablj=mo z vel'.k'm trpehem n?'raz' čriejš:h bo!~rr:h Pelrrov čaj s »-v'""'-ro?o ie izvrsten pr: b in ietrn"h bo1 -- rih, pri zTaten ci iti <-«der>'ci, pri ve'rov"!i n zipeki. tzvrsfr.a t;r>kfura za okreoitev žrle:' \ je v žganju nirr -.'eno pelinov« evotie (v»r.;:o jutro ->11 rc. PeletSJ isrp ra vo:'o, krepi ž vce n nroie^e vetrove Sve> ruztrtc liste urcrah!?-'mo "a nrš-prrvo obkladknv, ki i h p-.!?«->ni'-> ' " r ■ r"--mrčesa !n žr"e'k na žte-e ln pr.-L Iz peteri;''eve kcr?n:ne kuh mi čr.j Dr'po-3-63 pri vod-:rv'c!. Planinski mr«i>. Cr.j iz plan-nske^a maha Raj pijejo ljudje, ki ima:o slab želodec. Z medom je izvrstno zdravilo za k&£e?j. V-Hak n fii iz- ■);''mo ft-n fl- ..r, pr, K t. vso plačati, ampak koltor bitro s:no suh), se ro prikaže več. Tak sanic!jub:sc2., -ts^t un—Uiaac.1« »Zdaj nam mora pomagati u zadrege,« je smeje se pripomnil Gromov. čimo 1 i cn». c --ki. Izmislil sem cl nekaj... imenitnega. P-du^j, Podhodcev, povem ti to na uho! .. Kaj? Imenitno ? Naredimo tak i!« »Misel Je res imenitna! Naprej, dečki, It Har-čenku!« Smejž se, so odilt va trije iz mrzle luknje. Pol ure kasneje so stali trije prijatelji pred hišo, v kateri je stanoval Harčenko. Bilo je v temni, odročni ulici na kraju mesta. Za hiSa ji držala podeželska cesta z Jarki ob straneh. Pozvonili so. Kmalu so se oglasili drsajoči korakL Harčenko je odprl poznim gostom vrata. »Ah, veseli bratci! Pozdravljeni! Lepo od vao, da me obiščete. Samovar stoji na mizi. Vstopite!« »Oprosti, dragi Harčenko « Je rekel Podhodcev ln mu stisnil roko. »pripeljala sva prijatelja a seboj. Dovoli, da ti ga predstavim: Gromov iz Novočerkaska.« »Zelo me veseli, jaz sem Harčenko!« Krepko je stisnil Gromovu roka Ta ga je pogledal, momljal: »A ..., ba kh... hm...« »Kaj pravi?« Je vzkliknil Harčenko prestrašeno. »On je gluhonem. Ne boj se ga t Danes šele je prišel z dežele.« »Zakaj sta prišla k meni ž njim?« »Moj Bog, kaj pa naj počnem z njim? Samega vendar ne moreva pustiti doma.« »Revček ubogi« ga je pomiloval Harčenko. »Ali ne razume nobene besede?« »Nobenega zloga. Lahko govoriš o njem, kar hočeš.« »Res je, njegove oči so motne, pogled bodeč, kretnje okorne. Ali naj mu dam čaja?« »Zakaj pa ne! Ne brigaj se preveč zanj. Posadi ga v kak kot — je kakor živina, ne rasume prav ničesar.« Sedem svetovnih Pač imamo dandanes brez števila svetovnih čudežev. Mesto z nad 9 milijoni prebivalcev — New York; proizvajanje električne energije 59 milijard kilovatnih ur; transsibirska železnica v dolžini 6550 kilometrov, ki jo prekosi železniška proga Cap-Kairo z 8000 km dolžine; sueški prekop, ki mu grozi z ostro konkurenco prekop Greytown-Briton v Nicaragui (275 km); predora skftzi Simplon in St. Gotthard z 19.800 m oz. 14.990 m dolžine; viadukt Chao Ling na Kitajskem, ki je s svojimi 144.000 m dolžine pač najdaljši most na svetu; Eifflov stolp v Parizu; radijski stolp v Nauenu (samo 40 m nižji od E'flovega stolpa); Woolwork-Boilding v New Yorku: orjaški paraild; letala s srednjo hitrostjo nad 50 m v sekundi; dalje najnovejši izumi fotografije na daljavo: vse to pač po pravici lahko zovemo svetovne čudeže, ne da bi jih za take izrecno označevali, zakaj teh-n"čni triumfi so nas nekako omamili in se ne čudimo n;čemur več. kar leži tako rekoč v črti človeškega razvoja in naziranja: strmenje je za modernega človeka izgubilo svoj pomen. Popolnoma drugače je bilo v starih časih. Tedaj so imela kulturna ljudstva na zemlji še veliko spoštovanje do božansk'h stvari in do človeških del, ki so bila zgrajena s pomočio božanstev. Število svetovnih čudežev so odmerili s sedmico. Le nega teh sedmero čudežev sveta vidimo še dandanes: piramide. Vsi drug; so razDsdli; le poročila starih pisateljev so jih ohranila sponrnu potomcev. Omenjamo predvsem prekrasni kip Zevsa v Olimpiji, ki ga ie ustvaril F;dija v starosti 65 te* kot. na57Teleiši sad svojega genija. Nesrečnega so sma+rali onega, ki ni v;del tega kipa. S^il ie v svetem gaiu. Oče bogov in ljudi ie sedel na prestolu, okrašenem s slikami in drsnl v 'evici žezlo, v desnici N:ke. bosinio zmage. | NJefovo folo telo le bilo iz najfnejše slono- \ vine. obleka iz zlata z emajliranimi cvetkami, na zlatih kodrh mu je ležal ze'en emajl;ran ve- ' nec iz oljčnih vejic. -Ko je Fidija delo dovršil, | je prosil za znamenie. da ie bogu novšeči. Te- j daj je udarila z jasnega neba strela skozi od- j nr*o s*reho svefišča in š:nila v zemljo, ne da j bi se bila dotaknila umotvora. Dolgo let (850) je s+al ol'"mpijski Zevs na svoiem posvečenem | mestu, dokler ga ni 1 408. pred Kristom uni- I čil ncžar. Drugo mojstrovino so sestavili iz brona slo- j veči V v? rji z o+oka Roda ob vhodu v stoško pristanišče: rodoški kolos, 34 m visok kip son- ' čnega boga Helija, kot znak mesta. Kip je stal ] !p iet. n- var ga ie porušil potres, ki se ni | oziral na sončnega boga Ko so v 7. stoletju po ! Kristu Arabci zasedli mesto in otok Rod. so ; r^dali bronovino in ostalo gradivo Judom v > M-ll Aziji, ki so odpremili to blago z 900 ka- Za Ptolomeia I. so postavki nb velikem N:- | lovem rokavu, kjer se dviga Aieksandrija. na i »Ampak... ali ne grize?« Je vprašal Harčen-ko bojazljivo. »Bedak, ali si že kdaj slišal, da mutci grizejo? Samo dražiti ga ne smeš.« »Res je bilo potrebno, da sta ga prignala s seboj. Tu... a... ba. . ba... pridi, jej, pij'« Harčenko je stopil k mizi, nalil kozarec čaja iz samovarja, ga oeladil s koščkom sladkorja in dal kozarec mutcu. *Au ... h ... h ...,« Je hrknil Gromov ln mahal z roko. »Kaj hoče?« j<» vpraSal Harčenko. do smrti prestrašen. Premalo sladkorja si mu dal. Ne bodi umazan. Ali ne veš, da mutci strašno ljubijo sladkor?« In kakor da bi hotel to potrditi, je 6tekel Gromov k mizi ter si napolnil usta ln žepe s slad-kori»™ »Vidiš!« »Vrag vedi, kogft ste ml pripeljala v hišo,« je opohmnll jezno in razdraženo Harčenko. »Podhod-cev, reci mu, naj sede v kot ln naj mirno lzpije čaj.« »Au ... bah ... tu ... tu ...« je zakllcal Pod-hodcev, »sedi v kot, izplj čaj!« Mutec je vzel kozarec, sedel v kot, zlil čaj v čašico, vzel košček sladkorja Iz žepa, ga vtaknil v usta ln glasno srebal čaj. »Tepec tn kretčn,« Je rekel Harčenko. »Zdaj pa, dečka, pripovedujta, kaj počneta? Kako ubijata čas?« »Moj Bog, kaj bo3 počel pri teh divjih časih. Postopava po ulicah ln posevada po kavarnah, če Imava denar. Doma nI mogoče zdržati, ker pri nas so se naselile miši. Zdaj sem kupil v lekarni strupa, da pokončam miši. Samo tega ne vem, kako se strup uporablja.« »Kak strup je to?« »Arzenlk. Nevaren strun. ga vzameš na noževi konici si mrtev. Poglej!« Podhod cev Je položil majhen zavojček na mizo in raztresel nekoliko belega praška. čudežev otoku Faros, ki ga sipine vežejo s celino, sve-1 i< 7rpJne velikosti. To čudovito delo, ki so ga gradili 20 let, so otvorili L 279. pred Kristom, o priliki vsegrškega narodnega praznika. Luč tega svetilnika, ki je bil visok 120 m in zgrajen iz marmorja, se je baje videla 55 km daleč. Stolp je doživel čudne usode in do 16. stoletja so zgodovinarji poročali o njegovih iz-premembah. Utrdba, zgrajena na temelju, ki se je ohranil, je izginila s površja pred dobrimi 10 leti. Spomenik zakonske ljubezni je bilo 1. 350. pred Kristom zgrajeno svetovno čudo: mavzolej. ki ga ie karijska kraljica Artemizija posvetila svojemu možu Mavzolu. To je bilo prekrasno. knežje svetišče. Na svojem mestu je stalo do 13 stol. po Kristu, ko ga je porušil potres. Razvaline, ki so ostale, so uporabili križarji za zgradbo svoje znamenite citadele. V letih petdesetih prošlega stoletja so izkopali izpod ruševin mnogo kipov in reliefov. Kot peto svetovno čudo so starodavniki častili krasno svetišče Artemide v Efezu. Stalo je kot obredno poslopje maloazijskih misterijev v posvečenem gaju, divota vsem, ki so ga Mutec je nenadoma vstal, stopil k mizi in postavil prazen kozarec proč. Ko je zagledal zavojček z belim praškom, je zagnal nerazločno gol-Canje. pograbil prašek in ga vtaknil v usta. »Kaj pa počne?« je kriknil Harčenko. »Za Boga, on misli da je sladkor!« je vzkliknil Podhodcev. »Hitro mleka, sicer umre!« Harčenko je naglo nalll mleka v čašo in pohitel k Gromovu. ki je zdlhoval, padel na tla, se valjal z ene strani na drugo, puhal, pljuval, brcal z nogami in naposled obležal brez znaka življenja. Podhodcev je stekel k njemu, se sklonil niad njegovo srce in prisluškoval, potem je vzel ogledalo s stene ln ga držal k njegovim ustom. Skomignil je z rameni in rekel samo: »Mrtev!« Harčenko je zaječal. Kričal je: »Kaj sta naredila? Zakaj sta ga privedla k meni? Vidva sta kriva, da se je zastrupil. Vidva sta prinesla strup s seboj! Oh!« »Molči, bedak! Nihče ga ni zastrupil, sam se je. Samomor. Položiti moramo truplo na divan. Klinkov, pogrni truplo. Mučna, neprijetna zadeva!« »Kaj naj naredim?« je kriknil Harčenko in si pulil lase. »Nič. Truplo naj leži tukaj do jutri zjutraj. Zjutraj idl na policijo in prijavi zadevo, najbrž te bodo takoj pridržali in te vtaknili za par mesecev v preiskovalni zapor... Med tem bo sodna komisija določila, ali je bil umor ali samomor.« »Mene da bi vtaknili v zapor? Zakaj?« »Kaj se pravi: zakaj? Pomisli vendar, v tvojem stanovanju najdejo mrliča. Mož je zastrupljen ... Kdo je? Neznanec. Zakaj je bil zastrupljen? Kaj porečeš? Kako boš dokazal- svojo odsotnost? Midva bova izpovedala, da ne veva nič, ker nočeva Imeti opravkov s policijo in sodnijo. Slučaj je vendar jasen. Samo en izhod je: vrzi mrliča v obcestni jarek!... Servus! Midva greva. Nočeva imeti več opravka s teboj.« »Ne pustim vaju,« je viknil Harčenko in se po- videli. Na rojstni dan Aleksandra Velikega ga jc zapalil častihlepni Grk-Herostrat, ki se je menil s tem »proslaviti« na veke. Zelja se mu je izpolnila Ni pa prav verjetno, da je bil samo slavohlepen, zakaj grški misteriji so bili zvezani z marsikakimi tajnami. Kasneje ga je hotelo 72 knezov vzpostaviti, a jim je zmanjkalo denarja Končno ga je dal Konstantin Veliki podreti do tal Za šesto čudo sveta so veljali takozvani viseči vrtovi Semiramide, ki si jih moderna domišljija težko predstavlja. Viseči vrtovi so bili vzvišen spomenik babilonske krasote in so se nahajali tam. kjer leže danes ruševine, ki pokrivajo mesti Babilon in Ninive Herodot opisuje Ninive kot mesto, ki ga je obdajal 23 m visok in 24 m širok zid. Očividno je šlo za vrtove izrednih dimenzij, in vse to je tako rekoč viselo v zraku. Sedmo svetovno čudo stoji še danes: Slovita Kleopsova piramida v Gizeh, največja in najstarejša med 70 piramidami. Ne slovi toliko kot zgradba, nego kot čuvarica skrivnosti, kot dokument večne simbolike takratnih zgradb starega veka. Danes ni več dvoma, da piramide niso bile le grobnice kraljev, temveč da so služile hieratičnim svrham in igrale posebno važno ulogo pri staroegiptovskih misterijih Ozi-rida in Izide. stavil pred vrata. »Bojim se; vidva sta ga prignala s seboj, spraviti ga morata tudi od tod.« »Bedak, česa se bojiš.« Saj boš prišel v samotno celico. Tvoj oče bo založil kavcijo in izpustili te bodo na svobodo do razprave.« ' j.. »Mrliča se bojim.« : -> . d »Mrlič je manj nevaren kakor živ človek.«' »Najljubša prijatelja, spravita ga od tod! Dam vama, kar hočeta.« »Kaj pa naj počneva ž njim? Kam naj ga vza-meva s seboj ? Dalo bt se mrliča položiti v avtomobil ln ga pustiti šoferju odpeljati, ampak vožnja z avtomobilom stane denar. »In midva nirnava denarja!« je suho pripomnil Klinkov. »Koliko potrebujeta? Dal vama bom tri rublje!« je rekel nervozno domačin. »Smešno! Tri rublje! Možak je stanoval v Pav-lovskem. Do tja stane vožnja najmanj štirideset rubljev. Razen tega nama moraš plačati tri steklenice burgundca za nagrado, da spraviva mrliča na svojo nevarnost iz hiše.« Harčenko je bil zadovoljen z vsem. Mrtvec je moral čim prej iz liše. Podhodcev je stopil k naslanjaču in dvignil mrliča, Klinkov ga je prijel od zadaj! Tedaj je Harčenko odprl denarnico, odštel denar in ko sta njegova gosta stala s strašnim tovorom med vrati, si je oddahnil. Na pragu se je Podhodcev obrnil in rekel tiho: »Nobene besede o tem dogodku, sicer bomo vsi zaprti.« »Častna beseda, molčal bom! Idita, idita!« Ko so bili Podhodcev, Klinkov in mrlič zunaj, je Harčenko vrata skrbno zaklenil ln se zgrudil. Na ulici sta spustila Podhodcev in Klinkov »mrliča« na tla. Gromov je vstal in rekel smejoč se: »Pustolovščina, se je posrečila. Zdaj. dečka, pa stopimo v kakšno točilnico, na sladkor imam strašno žejo. šli so v bižnjo gostino, naročil vina in ga pili na Harčenkovo zdravje. Čudna je usada Ni 5e tako dolgo, ko so prodali — komu, to ni znano — enega največjih diamantov na svetu, tako imenovani »Mesec nad gorami«. Prodali pa so ga na javni dražbi, ln sicer za 5200 funtov šteriingov. Kako dragocen je ta »mesec nad gorami«, najlepše dokazuje dejstvo, da ga je noč in dan stražilo šest policistov. Druga dva zelo dragocena diamanta, morda najiepča, kar jih je bilo do zdaj znanih, pa so prodali v Ameriki. Sta to »Golconda« ln »Jonker-.'. Diamant »Jonker«, ki so ga prodali za deset milijonov Ur, je našel na bloemfontainskih diamantnih lež'ščih nek raziskovalec, po imenu Jonker, in je po njem diamant tudi dobil ime. Prodal ga je za 75.000 šteriingov nekemu Ernestu Oppen-heimerju, ta pa pred nedavnim v Ameriki za U>0 tisoč šteriingov. Kakor pravijo amsterdamski dragujarjl, ki so diamant tehtali, je tedaj »Jonker« tehtal 400 karatov. »Golconda«, ki mu po lepoti lri sijaju res ni enakega, tehta 76 karatov in so ga dediči nadvojvode Josipa Habsburškega prodali neki dia-mantski družbi za 2.5 milijona lir. Ta družba pa ga je zdaj prodala naprej za deset milijonov. Usoda »Golconde«, ki so mu dali to Ime po Indijskem kraju, kjer so ga našl! ob koncu osmega stoletja Je bila precej žalostna. Mož, ki je bil tako srečen, da je ta sijajni diamant našel, nI dolgo časa nikomur ničesar povedal o njem, sled-n1'č pa je to svojo skrivnost, razodel nekemu fvo-jemu tovarišu, nekemu Turnerju, ki pa je najdite- velikih draguljev j lja »Golconde« ubil in se dragocenega t' imanta ■ polastil. Da diamanta pri preiskavi ne bi našH, | ga Je Turner enostavno požrl. Po hudih bolečinah i pa je že "čez eno uro umrl. Zdravnik, ki je lurner-! ja raztelesil, je našel v njegovem želodcu ta dia-: mant in si ga prilastil ter ga čez pet let prodal I milijonarju Henriku Mekollu, ta pa ga je podaril | neki plesalki, ki je nenadno izginila, z njo vred ' pa seveda tudi svetli diamant. Do leta 18-10 o I »Golcondi« ni bilo nobenega glasu, '"edaj pa je j nekdo, ki je baje živel v revščini, ponudil diamaat ! na prodaj nekemu milijonarju, ki pa je o tem ou-vestil policijo. Policija je tistega prodajalca »«3ot« j conde« našla umorjenega v postelji v nekem hotc-j lu, a diamanta ni bilo nikjer več. čez tri leta se je potem zvedelo, da ga je kupil neki amsterdamski draguljar, ki ga je nato leta 1870. prodal habsburškemu nadvojvodi. Od vseh drugih diamantov je najslovitejši »Veliki mogul«, ki tehta 280 karatov, brušen v obliki rože, ki ga je sredi 17. stoletja kupil veliki mo&ul Auranzfieb. Krasen je tudi diamant s-Kohinoor«, ki tehta 186 karatov. ki je z mogulovega dvora prišel v roke šahu Nadirju, ta pa ga je pozneje poklonil angleški kraljici Viktoriji. 410 karatni »Pitt« je kupil v Indiji madraški guverner ritt, leta 1717. pa ga je kupil vojvoda Orleanski ki je vladal namesto mladoletnega L»dnv;ka XV. V dobi francoske revolucije ga je nekdo nkradel; Pozneje so ga spet našli ln ga je kupil Napoleon Bori&prvrte. Do izbruha sedale vojne je bil spravljen >Pitt« na louverski občini. STKAN S mu ni ,r t PO SVETU X Cela vas slepcev. V mehiški državici Oaxa-ca imajo vas, v kateri so vsi prebivalci slepi. Vas ima 44 h'šic narejenih iz ilov'ce in slame. Velika več na vaščanov je slep'h že po rojstvu, vsi ostali pa so oslepeli že po nekaj mesecev življenja. Tudi nekaj tujcev, ki so se priselili v Tiltepec. kakor se tista vas imenuje, je v kratkem oslepelo Slepi pa n:so tam samo vsi ljud!e, pač pa tudi mnogo domač'h živali, zlasti goved. Človek se nehote vpraša, kakšen je vendar vzrok, da je v Tiltepecu vse slepo. Ta čudni pojav si razlagajo na različne načine. Nekateri pravijo, da je kriv temu alkohol. Znano je namreč, da so T ltepečani hudi pijanci. Toda, zakaj potem ne oslepe tudi vsi drugi Mehikanci, ki iga rad' cukajo? Iz tega se vidi. da ta razlaga ne bo držala. Zakaj naj bi oslepele »udi krave, saj te prav gotovo ne zahajajo v krčme. Tilte-pečani sami pa pravijo, da so oslepeli zato, ker so izpostavljeni močnemu vonju neke rastline, ki raste v njihovih krajih. Učenjaški svet pa si pojav splošne tiltepeške slepote razlaga drugače. Trdi. da je to slepoto treba prip:sovatt li-činki nekega majhnega črva, ki je tanek kakor las. Ličinke tega drobnega črvička so baje oslepile tudi mnogo ljudi ob obali Guatemale. X Grbce, pritlikavce in jetične so zaposlili t tovarni letal. V neki tovarni v San Franciscu. kjer izdelujejo letala, je zaposleno res edinstveno osebje. Kakor piše »La Corrispondenza« iz Kima, so v omenjeni tovarni zaposleni samo takšni ljudje, ki so jih pri naborih pripoznali za nesposobne. To pa so po veliki večini grbci, pritlikavci, gluhonemi, jet;čni in ljudje brez ene ali celo brez obeh nog. Ker pa vseh teh še ni bilo dovolj in je v tej veliki letalski tovarni še vedno pr manjkovalo delovnih moči. so vzeli na delo še kaznjence iz tamkajšnjih jetnišnic. seveda samo takšne, ki so bili obsojeni na manjša kazni, predvsem pa tiste, ki so jih zaprli zato, ker so bili prevečkrat pijani. »News Rewiew«. ki o tem poroča, pravi, da so zato morali nabrati takšne delovne moči za omenjeno letalsko tovarno, ker drugih, sposobnejših, že resno primanjkuje. X Ko je nekoč v Marseilleu razsajala kuga. Je bila precej pridno na delu družba sedmih tatov. Uprizarjala je vlome v hiše bogatejš h ljudi, čeprav je bilo zaradi nevarnosti, da bi se kuga še bolj razpasla, prepovedano ljudem med seboj občevati. Tistih sedem tatov pa se kuge prav nič ni balo ln je mirne duše »obiskovalo« ljudi, ki so bili pod zaporo. Izkoriščanje ljudstva ob takih prilikah splošne nesreče je bilo ft"3" i, ♦ hnHn U^TT^VO. Ir^Vnr na primer danes zadene težka kazen ♦istega, ki skuša Izkoristiti zatemnitev po mestih in vlamlja v stanovanja. No, in nazadnje so tistih sedem tatov le prijeli. Obsodili so jih na smrt. Prej pa so hoteli na vsak način še vedeti, kako da se tatovi niso prav nič bali, da bi pri svojem tatinskem poslu naletti kugo. rri zasliševanju so ti dečki povedali, da jih je varovala pred kugo neka posebna kislina. (Se d. nes tisto kisi.no imenujejo »kislino sedmih tatov«.) Kislino so si pripravili iz česna, mete, rutice, cimeta, nageljnovih žbic, moškatnega oreščka, pelini in kafre X V kamniti krsti neke faraonke, ki je živela približno pred 4500 leu, so našli med drug m tudi košček kruha, ki so ga mrtvi starodavni egipčanski vladarici dali s seboj na drugi svet za popotnico. Brez dvoma ie to do zdaj n."'starejši kos kruha na svetu. Imajo ga spravljenega v eg:ptovskem muzeju v Berlinu pod imenom »mumijski kruhek«. X Sir proti glavobolu. Nek nizozemski zdrav-n'k je našel, kakor se zdi, zelo uspešno sredstvo proti glavobolu. To zdravilo naj bi bil sir. Zdravnik je opazil, da noben delavec, kar jih je bilo zaposlenih v neki sirarni, ni nikdar tožil, da bi ga kdaj bolela glava. Ta ugotovitev Je tistemu nizozemskemu zdravniku služila za podlago podrobnejših znanstvenih raziskav na tem polja Prišel jc do prepričanja, da snovi, ki izhlapevajo lz sira, kadar ga delajo, vsebujejo neko zdravilno sredstvo, ki preprečuje, da bi bolela glava, ali bolečine vsaj omiljujejo. X V 90 minutah i brezmotornim letalom 4600 metrov visoko. Iz kolumbijske prestolnice poročajo, da je kolumbijski major Camillo Daza dosegel nov rekord z jadralnim letalom. Letel je vsega skupaj le poldrugo uro in dosegel višino 4600 m. S tem je prekosil dosedanji južnoameriški rekord glede višine in časa poleta z brezmotornim letalom. X Tudi živali in rastline imajo smisel za čas. Smisla za čas nima samo človek, temveč tudi j živali in celo rastline. Znano je na primer, da | se kanarčen v kletki vsako jutro prebudi točno ' ob isti url ln da se tudi čez dan drži strogo svojega »dnevnega reda«. Naravnost klasičen zgled je potem na primer tudi neka ptica, ki jo imenujejo »man ersegler« in ki se v nekaterih nemških krajih pojavi vsako leto točno na dan 1. maja, seli pa se vselej točno 1. avgusta, pa naj bo tedaj, ko tja prileti, ali potem, ko spet odleti, vreme kakršno koli. Prirodoslovci so naredili poskuse tudi z rastlinami, če imaio res tudi te kaj smisla za čas. Ugotovili so, da pri nekaterih izmed njih, na primer pri grahu in fižolu, listi »zaspe«, čeprav poletni čas še daleč ni pri kraju. Enake poskuse so naredili tudi s čebelami, mravljami, osami in drugimi žuželkami, pri tem pa ugotovil:, da pri njih smisel za čas ne zavisi od zunanjih pojavov, kakor na primer od svetlobe in vremena, temveč od no-traniih psiholoških zračHnosti. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PUP1LARNO VARNA! IZFLACUJ1 »A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. - SODNO DEPOZITNI ODDELEK. HRANILNIKI. TEKOČI RAČUNI. ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA | SMEŽNICE ■— Kako se kaj počutlS v zakonskem življenju? — Kakor v raju. — Res? kaj si tako srečna? — Ne, srečna nisem nič kaj posebno, pač ml pa daje mož tako malo denarja, da nimam kaj obleči. ŠOLSKA NALOGA V nekem razredu pišejo šolsko nalogo o človeškem telesu ln Jurček napiše med drugim: — Na enem koncu telesa sedi glava, na drugem pa sedimo ml ■ •. ZANESLJIV ZNAK — Ali mislite, da bo vaS sin nadarjen za medicino ? — Seveda bo. Kaj niste videli njegove nečitljive pisave? PRED SODIŠČEM — Vaše življenje nI neoporečno, — pravi sodnik obtožencu. — Ze trikrat ste sedeli v zaporu. — Obtoženec: — Že res, gospod sodnik, samo pomisliti morate, da sem star že 65 let ln da za ta leta to ni baS mnogo. NAPREDEK — No, Ivlca, ali dobro napreduješ z violino? — Mislim, da dobro. Očka si je oni dan potegnil vato lz ušes. | ZA UGANKARJE 9 CRKOVNICA S A N K R I 1 M A A O T N O T R T 1 N K S M S D A A U O E O Z R M R J L L V A E Z Z O E V T O A D L E O M N Simon Gregorčič KVADRAT L ptica. 2. četveronožec, 3. slovenski matematik. 4. Bog (pri mohamedaneth). Rešitev križanke lz št. 3. Navp'čno: žir, mesar, redar, pop. čar, eden, Ibar, duh, lovor, povoj, danes, reven, Pat, sir, kes, Lož, vada, lek, dika, polom, topol, pes, pol — vodoravno: mir, pereč, epos. davi, dar. oonos, pet, pokop, davi, padar, R. U. R., pav, Vič, sen, voh, tovor, sedež, raj, sin, Abel, pota, sokol, mol. izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner Urejuje: Davorin Ravljen Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jeran