Z VEZJE K ^	A
Vsebina 3. zvezka :
1.	Gorazd : Iz popolnega dnevnika. /. Sopotnik. 2. Mohameddnki.
j». V begovi džamiji. Pesmi...........129
2.	S. Savec. Postilion d" amour. Povest. IV. Na morji . . .130
3.	Josip Stare: Pisma tz Zagreba. XV........ .137
4.	I. Trdina. Hajke in povesti o Gorjancih. 34. Stražam . . . 142
5.	A Fekonja: Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir? . . 147
0. Črnogorka: Zgodnja cvetlica...........154
7. Ivan Šubic: Rastlinske bolezni....... . . . 154
S. M. Cilenšek: Kaj pripovedujejo ob Ložnici I.......157
9. Gašpar Križnik: O lepi kraljičini. Narodna pripovedka iz
Motnika ..............• . , 162
10. Rädinski: Drohne pesmi............163
i i. Janko Kersnik: Testament. Povest. III........164
12.	Jos. Apih: Plemstvo in narodni razvoj I. . .......170
13.	Književna poročila:
II. V. Oblak r 2. Der I.({utwert der Nasalvoeale im Altpolni sehen. — j. Die serbischen Dynastien Crnojevič. —4. Akce-
na t i metar junačkih narodnih pjesama.......176
III. Fr. Hubad: Imenitna knjiga Krekova. Dalje . . . .181
14.	M. Trnovec: V zašfitenje.............183
15.	Listek: Nove knjige slovenske. — Slovenski pisatelji Liska,
I.i iker in (Vngermajer. — »Kdaj izidejo zopet Drobtinice — Ruska književnost.
16.	J. Kalan: Šah . ..............192
> '
Četrtletnim naročnikom, katerim ž denašnjo Številko poteka naročnina, pridejalft smo danes poštno nakaznico. Prosimo jih, naj blagoizvolijo svojo naročilo kmalu ponoviti, da jim bodemo mogli list redno pošiljati.
Nov raznašalcc zadnje številke ni prinesel vsem ljubljanskim naročnikom na dom. ker ni vedel njih stanovanja. Vse take gg. naročnike prosimo, naj nam blagovoljno oproste to nepriliko, in naj odslej vselej, kadar bi nc prejeli kakšne številke, reklamujejo list naravnost pri upravništvu v Gospodskih ulicah, 14. Prosimo jih pa tudi, da naj takrat, kadar se naročajo, vsak natanko povč svoje stanovanje, ker mi nc moremo vedeti za vsakega, kam naj se mu list nosi.
U p r a v n i š t v o. Listnica: Rev. J. M..Solnce v Scv. Ameriki. S poslanimi novci je »Slov.« planin do konca leta, »Slov. Narod« do ib. junija 18S7. — G. Jos. Pletcršnik v Kr. Gori in g. K. Pleiwcis na Dunaji: Ker smo naročnino Vašo prejeli /.a vse tekoče leto že od druge strani, naročeni ste s poslanim zueskom do konca junija 1888.
Štev. 3.
Jjubljar\sKif)
Leposloven in znanstven. 1 istrT
V Ljubljani i. marcija 1887.
Leto VII.
©
Iz popotnega dnevnika.
x. Sopotnik.
ovori, le govori Tovariš novi moj! Nc veš, kak<5 mi prija Prekrasni jezik tvoj.
Kak smelo turban beli Na glavi ti sedi! Obleka slikovita Haš divno ti stoji'.
Zdaj noge gracijozno »Podkrižal« si . . . leptf Še čibuk dragi v usta, Pa pušiva . . tak<5!
Maglaj. Z obraza že ti čitam. Da moslem ti si vnet, Jeruzalem je — Mekka, Vzor tvoj je Mohamed.
Govori, oj, govori 1'rcmili jezik svoj, Da zabim Mekko sveto, Da zabim turban tvoj!
Tvoj jezik moj je jezik, Čuj me, prijatelj ti 1 Slovanska sva si brata, Ej, jedne sva krvf!
2. Mohameddnki.
v
(L
emu gosta tri koprena, Ki zakriva lica kras? Kaj je mislil prorok modri Zagrnivši ti obraz?
Sarajevo. Iloče prorok mar za vidni, Naj le mož te gleda tvoj ? — Ali jc kot stvar nečisto V koran te zapisal svoj ? —^
Nikdar sanj ne sanjaš zlatih O svobodi kristijdn? — Robstva jarma nc občutiš, Harem ni ti — pretesrin?
3. V begovi džamiji.
Sarajevo.
>Z)czüj se!t op<5mni me hodža,	V mo&eji sva krasni, a — tiho!
»Prijatelj, tri dom je svet;	V molitvi vtopljeni so bas!
Sam Allah časti se tu višnji	Na čilimih klanja do zemlje
In prorok njegov Mohamed.«	S prosjakom se vred bogataš.
>Z)czuj se!t
Skoz küpolo sobice poldnevno
Na vernike sije z nebes,. Na t urbane pisane sije I vmes na rodeči fes.
Na ustnih trepeče jim »Allah!«
Na fztok jim sili okd . . . O kake goreče molitve Iz duše globine jim vrd!
Ne moti vas »tujec« jedini.
Stoječi med vami neznan - . . Oj, videti hotel sem samo, Kak Allaha moli — Slovtfn!
Po svoje jaz, vi' pa po svoje Kot bratje častimo Boga, Molitev je dobra i vaša, Čc dobrega vzdih je sred.
Skoz kdpolo solnce poldnevno Na brate tu sije na nas . . . Le molite, skoro da pošlje Nam »Allah« naš včliki čas!
G or rizd.
Pojasnila. Moslem, plur. moslemin, mohameddn; znano je, da so inohamctMnke (bule) zagmene z belim neprozornim velom ter da se smejo razgaliti po koranu, sura 24., samo pred svojimi soprogi, pred roditelji in najbližnjoj rodbinoj; hod/.a je mohamedanski duhovnik', dž&nija, mošeja \ dž. »begova« —- (Jazi llusrev-l>eg — je poleg »careve« najlepša v Sarajevu; Čilim, preproga-, »Po jeziku i krvi smo vaša brača«, rekel mi je hodža v begovi dždmiji. —	Pisatelj.

Postilion er amour.
Iz spominov dalmatinskega slikarja. Priobčil S. Savec.
IV. Na morji.
i znate več jezikov!« to so poudarjali Rusi Cctinovičevim ugovorom. Ali za Boga, kaj mu pomagajo tu njegovi jeziki r Vleče na uho pogovore sopotnikov, povelja čdstnikov, ujame kako znano besedo, govorice pa nc razume kar nič. Vražja angleščina! Saj se je je vendar toliko učil, da mu jc kak angleški časnik po večini razumljiv. Ti Angleži pa izgovarjajo svoj jezik vse drugače, kakor ga pišejo. Poskusi z nemščino. Ogovorjeni ga začujeno pogleda, drugi kaj nerazumljivega odgovori, tretji se porogljivo nasmehne. Toliko muke je svoje dni delala blažena nemščina mladeniču, lomila mu jezik, toda pri prvem koraku med širji svet ga pusti njena razvpita moč čisto na ccdilu! Osamljen sredi ljudij, poln nejevolje nase in na ves svet, na angleški šc posebe, zre v jednakomemo nizko ob-
režje na zahodu, dokler dež in mrak nc zagrneta vse v tmino. V svoji kabini položi utrujene ude na ozko pöstcljo ter jame premišljevati opasni svoj položaj. Zdaj vsaj utegne baviti se tudi s svojimi stvarmi. Sicer tc stvari' niso prav nič zamotane, sezajo mu pa globoko k srcu, tako globoko, da mu leze kaplja za kapljo po lici v črno brado, ko zbira misli za pismo na mater v Dubrovnik, ko premišljuje, kako naj bi razložil stari majki povod in namen dolzega potovanja, da bi menj mučil njeno skrbno ljubezen. Izmed vseh bitij, katerih se je oklenila njena blaga duša, ostal ji jc on jcdinec — jedina tolažba in jedino veselje njenih starih dnij. Sklene za trdno, da mu bo prva pot po vrnitvi v Dubrovnik. Ostati hoče pri ljubi majki ne le par tednov, temveč vse leto, vedno, dokler je nc pokliče mili Bog pred sč.
Na jutro stoji' brod pred Ankono in ostane tu vse dopoludnc. Ima dovolj prilike iti v mesto in zagotoviti pismu na mater varno pot. Vrnivši sc na »Pero« začne iskati mirno in hladno ključ do angleščine. Ker se mu ni posrečilo z visokorodnimi pasažirji prvega reda — mesec dnij pozneje jc spoznal dva sopotnika iz Nemčije, katera sta zatajila svoje nemštvo, akoravno sta le za silo lomila angleški — pregleduje brezobzirno bitja nižje vrste, mašiniste, kuharje, strežnike, dokler nc sluti v drobnem možičku zamoklc kože in ncangleške gibčnosti zaže-ljcnega človeka. Ko ga naš slikar ogovori za italijanskega domorodca, tedaj se oni, podnadzornik strežnikov, kaj radostno nasmeje in je takoj pripravljen ubogemu Cetinoviču žrtvovati vse proste ure do Alcksandrije za večjo slavo Italije in za dober denar. Mož siccr ni sila učen, toda jeziček mu teče gladko in kmalu priuči Cetinoviču, kako jc treba potisniti spodnjo čeljust malo naprej, da se zaletujc jezik prav na zobe in se izvabljajo tisti glasovi, svojski John Bullu. Kakor pred tolikimi leti, ko so zabičevali v Dubrovniku Peterčku, kako se glasi »mensa« v genitivu in pluralu, uči se zdaj Peter gramatiki, piše naloge in jih prebira svojemu zgovornemu pomočniku. Ko se ločita v Alcksandriji, ni mojster nič menj zadovoljen s hitrimi napredki svojega učenca, kakor ta sam.
V Suczu se prepriča, kako resnična so poročila kneza Lievna, kar sc tiče guvernante in vstopi lehkega srca, žc po notranjem in zunanjem človeku »gentlemanlike« potnik na »Peshawur«, velik in eleganten nov angleški brod, na katerem sc jc zbrala obila družba, odlikujoča se po izborni dostojnosti dam in damic. Potniki prebijejo na potu po Rdečem morji in po širokem Indskcm occänu skoraj tri tedne stisneni na prostor zadnjega krova in salona; ni tedaj težko seznaniti se na več stranij. Cetinovič je odložil svojo malobesednost, smelo se spušča v
razgovore, celtf do dvorljivosti proti damam se povzdigne in jim napravi s tem kako zabavico, da nariše s posebnim naglašanjem nepriličnih svojstev bolj markantnejše ali menj priljubljene osebe krova. Seveda ima njegovo početje le ta sebičen namen, vaditi si jezik in uho za zdaj jedino vzveličevalno angleščino. »Cc znate angleški in malo francoski, odprt Vam je ves svet«, zatrdi mu marsikdo in ga radovoljno podpira v iskrenem naporu povzdigniti se na »vrhunec civilizacije«; saj pravi, trdi Anglež stoji tako trdno na tem vrhunci, kakor koraka Francoz na »čelu naobraženosti«.
Kadar pokaže Indski ocean ljubeznivo svojo stran, zmagovalna je lepota njegova in očaruje vsakega potnika; tem močneje vpliva na umetniškega duha, ki je toliko bolj pripravljen prejemati v se in uživati nove, izborne prirodne krasote. Kako bi se ubranil Cctinovič tej poeziji podnebja 1 Čas, katerega je imel Cetinovič na lepem tem potovanji obilo na razpolaganje, porabi v to, da opiše dozdanjc svoje dogodke v obširnem, gorko pisanem listu Aleksandri, katere podoba se mu je živo vtisnila v srce. Pismo misli oddati v prvi postaji na Ccvlonu. Kmalu se vzdignejo iz morja gorati Ceylonski bregovi, zaviti v temnozeleno odejo do najvišjega vrha, potniki se pripravljajo zapustiti „Pcshawur", in tudi naš poslanec gre na suho zemljo.
Ko stopi v agenturo P & O (tako nazivajo zaradi krajšega izgovora parobrodsko angleško društvo), posluži se prvikrat tistih v notarskem pooblastilu dovoljenih katerih koli si bodi pomočkov. Ker so že v Suezu in šc bolj v Adcnu dotiČni gospodje neradi odgovarjaii na vprašanja zaradi guvernante in kazali veliko radovednost in zvedavost njemu nasproti, skoval si je in skrbno poangležil bajko, ki mu odpre brez ovir pasažirske knjige. Vpraša torej po sestri svoji, poročeni Seamens. Oče, pomorski kapitan iz Dalmacijc, jemal jc sestro s seboj v Aleksandrijo, kjer se je seznanila s trgovskim zaveznikom očetovim, z gospodom Scamensom. Moža sta se sprla; navzlic temu in proti izrečni volji očetovi se je sestra poročila. Na smrtni postelji je pa oče naročil Cetinoviču, poročiti sestri očetov blagoslov in izročiti ji delež precejšnje očetove zapuščine. V tem jc gospod Seamens odpotoval na vzhod in sredi nezgotovljcnih trgovinskih poslov nekje umrl. Sestra jc šla z detetom za njim. Pismene pozvedbe so bile brezvspešne, Cctinovič torej nc more drugače izpolniti očetove oporoke, kakor da potuje in jo poišče osebno.
Tu zve, da se je odpeljala »preljuba sestra« brez postanka v Singapore. Iz potnega svojega programa sme torej Avstralijo izbrisati in brez zamude odriniti po istem potu za guvernanto.
V.
Singapore.
»Peshawur« odpelje večino svojih potnikov v Madras in Calikut, nekajjih prestopi na avstralski brod, mal^i peščica, po dolzem potovanji dobro seznanjenih, zasede nekaj kabin na parobrodu »Travangore«. Družba P & O iz Indije v vzhodno Azijo nima sila prometa, tekmuje ji samö francosko parobrodsko podjetje; zato vozijo tod starejši, menj hitri brodi, ki ne podajajo tako elegantnega komforta, katere pa vodijo starejši, jako izkušeni in zanesljivi častniki. Potnika osupne takoj pri vstopu raznovrstno orožje, puške z bajoneti, revolverji, težki kratki meči in sekirice, vse najboljše, novo blag<5, v bližini zadnjega krova v redu nastavljeno. V tako zvanih soteskah med Malako in Sumatro, tudi še v nižjem delu južno-kitajskega morja še dandanes evropska mornarica ni zatrla popolnoma grozovitega morskega tolovajstva; pomorščakom na brodu, pravim Malajcem, tudi ni nikdar popolnoma zaupati, in ko bi brod po kaki nesreči moral k bregu v teh krajih, tedaj je orodje tem potrebnejše, ker prebivajo tod okoli krvoloki malajski rodovi. Vendar kako lepi so ti bregovi, ti otoki in otočiči sredi vedno mirnega morja! Sem bi stavil človek raj, kjer neprestano poletje in neusahljiva plodnost zemlje obilno skrbita za vsa živoča bitja. Kako mogočno razodeva tii priroda najbolj bliščeče krasote svoje na zemlji in na nebu! Najživejša domišljavost ne more zlagati tako smelih in veličastnih podob, v kakeršne izpreminja rahli vetrič zdaj težke gromaste oblake, zdaj lehke meglice. Kako pride v ta čaroben kraj 6ni-le zapuščeni brod? Glej, blizu tam leži brez jader, na visokih jamborih, mrtev, brez vsakega znamenja živih bitij na njem. Radovedno vprašujejo potniki, so li zapustili brod mornarji, ker niso mogli v tem pasu brezvetrij tako dolgo dalje, da jim je pošla pitna voda ali celö hrana? So li poklali posadko do zadnjega moža razbojniki, ki nikdar ne priza-neso nikomur, kdor bi mogel pričati o grozodejstvu? Nikdo ne more dati odgovora, parnik sopiha dalje in marsikateri potnik se znebi nekega tesnega čuta, ko pade sidro pred Singaporom, tem najlepšim izmed mnogobrojnih biserov angleške krone.
Brod se bo mudil tu cela dva dni. Ne le potniki, tudi kurjači, pomorščaki, vsak, kogar poseben posel ne zadržuje, gredo takoj na suho, ogledavat si krasote tropskega sveta iz bližine, drugi olajšat svoj mošniček zlatov in srebrnjakov v hišah' za razvescljevanja in zabave. Tu najde vsak svoj račun. Gentleman se sprehaja po prostranih, senčnatih šetališčih ter ogleduje okolico iz trdnjave, ki se široko raz-
teza na holmu, nadkrilujočem zaliv in ravnico. Najlepši del te ravnice, v sredi pod trdnjavo, pridržali so Evropci seveda sebi za velika javna poslopja, klubske hiše, za obširne magacine, za veliko cerkev. Na desni je velika kitajska naselbina, kjer vlada neutrudljiva pridnost in delavnost; na levi so se zbrali drugi Azijati, ki častijo preroka in ljubijo mir zase in še bolj za hareme in haremčke, skrite v senci visokega, košatega drevja. Po bližnjih in daljnih gričih okolice pa gledajo iz gostega zelenja bele hiše in palačice, stanovanja bogatih trgovcev; privažajo se v mesto le za nekoliko ur opravljat posle svoje, sicer pa žive, kakor mali bogovi. Tu in tam iztakne šetalec tudi še borno kočo domačih ljudij, stavljeno na kole od palic in palmovega listja. Bistroumni Evropec in vstrajno delavni Kitajec si podajata tu roke, pred njima ginejo domači deželani, kakor kafra.
Kraj je bil tudi Eanici všeč. Cetinovič pozve, da jc tukaj pretrgala potovanje za dva tedna in odšla s poslednjim poštnim brodom v Hongkong, torej naravnost v Kitaj. Cetinovič ima pa rešiti še drugo važno vprašanje, gre li v Maniljo ali v Hongkong? Nastanil se je v prid po-zvedovanj v najboljšem hotelu. V igralni dvorani sredi vrta se zbira evropski živelj, tu sedč na prostornih naslanjačih, ali leže in se zvirajo na vsak mogoč način gospodje, sklepajo kupčije, igrajo za visok denar, pri drugi mizi polivajo prosti pomorščaki šampanjca, kakor bi bila voda. Cetinovič se stisne v kot in preiskuje časnike iz vzhodnih kolonij, bi li našel kako vest o ruski ladiji »Svctlani«, Ni veliko, kar najde, jedino sledeči telegram v „Straits Times" iz Maniljc: Na potu iz Manilje je razpočil kotel na „Svctlani", ranjenih je nekaj mašinistov. Brod bo nadaljeval pot v Kitaj, kjer bo včliki knez Vladimir obiskal večja pomorska mesta.«
To zadostuje Cetinoviču, da se odloči naravnost za Kitaj in da izpusti Maniljo, kamor bi morda že prepozno prišel. Akoravno je zaradi prave smeri potovanja svojega dovolj umirjen, vendar želi zvedeti, kje se je mudila Fanica. Gospodar hotelu je nepristopno visok gospod, ki se z gosti le toliko meni, da jim pri obedu predseduje. Kaj, ko bi s kitastimi možmi poskusil, meni slikar, ki tako spretno strežejo, brzo in neslušno, kakor duhovi. Ko ga spremi visok suh Kitajec, zagrnen v dolgo, snežnobelo srajco dolgih rokavov, v spalno sobo in pokaže, kje naj se zapiše gost v potniško knjigo, zahteva Cetinovič še tfno iz prejšnjega leta. »No ken« — nc more — meni Kitajec in stoji nepremakljivo. Slikar seže v žep in pokaže rupijo. Dolgin se ne gane. Ko mu pa obvisijo drobne oči na rumenjaku, blisne mu lahek smehljaj po velem obrazu, in izgine. Kmalu prinese knjigo,
pa nc prvi, ampak drug Kitajec, moleč ob jednem dlan, da bi sprejel zlat. Guvcrnantin podpis, katerega ni težko najti, prav njene svoje-ročne poteze, razveseli Cctinoviča, kakor bi gledal sled njenih stopinj. Alcksandrino neomahljivo upanje sc ne vidi mu več tako naivno. Veliko je vredno, da jc bila gospä Seamens že tu očividno brez vse skrbi in ni iskala nikakeršnih ovinkov več.
VI.
Hongkong.
Dober parobrod preplujc južno-kitajsko morje v osmih dneh, »če monsun dopušča«, kakor pristavlja previdno uradno izvestje družbe P & O. Če pa „monsun" tako močno in tako neprestano redno piše iz severa, kakor natančen stroj, če dan za dnevom vzdiguje proti brodu valove jednakomerne, kakor velikanske brazde, naveličajo se ga tudi stari pomorski medvedje do cela in se ozirajo poželjivo proti severu, kdaj se pokažeta iz peneče vode dva suha, rjava robova, »brata« imenovana, ker za njima poneha dolgočasni veter. V jutro 6. dne aprila je morje oživljeno z ladjicami in džonkami čudnega, skoraj smešnega stroja, ki se zib-ljejo med skalnatimi otoki. Ljudje isto čudne in neznane oprave izmetavajo in vzdigujejo mreže. Ko zavije brod mimo visoke stene, pokaže se na mah čisto nov nepričakovan prizor. Na velikem gladkem jezeru, na videz zaprtem na vse strani od visokih razvitih gora največ golih, stoji ali se premikuje neštevilno čolnov, velikih in malih, evropski brodi črnega telesa stoje oblastno med svetlimi džonkami. Na ozkem vznožji najvišje gorč, Viktoria Pik, razteza se na dolgo in vzdiguje po rebrih sijajno mesto Hongkong, cvetoč emporij, ki je vzrastel na solidni podstavi angleške podjetnosti tako hitro, kakor le v Ameriki lezejo mesta iz tal. Pridnost, delavnost, obrtnost. brižno poslovanje po hišah in po ulicah; kakor čebele mrgole in hitijo kitasti sinovi „nebeškega kraljevstva" za zaslužkom in dobičkom, le na lepih trgih med poslopji vlade in klubov, v najodličnejših ulicah, kjer so hiše in palačice tujih, t. j. Kvropcev, jc menj živahno in mirneje. Ves toli živahni promet sc vrši vendar brez posebnega hrupa. Z nočjo utihne tudi po kitajskih ulicah življenje, rarzven če si dovolijo pomorščaki civilizovanih narodov glasno razveseljevanje v točarnah pri pivu. botiljah, pri žganih tekočinah ali pri čmolasih hčericah iz dežele cvetja in dišave.
Gospod Lieven ni bil kaj korenito poučen o številu Evropccv v kitajskih kolonijah; v Hongkongu jih je okoli pet tisoč, promet s severnimi pomorskimi trgovišči je živahen, posredujeta ga razven družbe P & 0 in francoskc tudi še dve ameriški, ne števši posameznih par-
nikov, ki vozijo v Kanton, Maniljo, Amoy, Svatau itd. Po prvih poskusih previdi Cetinovič, da po dosedanjem načinu ne more dobiti zaželenih podatkov o Fanici. Predstavi se torej na policijskem uradu z žalostno povestjo o svoji izmišljeni sestri. Gospod komisar je sicer uljuden gospod, vendar stavi pri tej ali oni točki kako podrobno vprašanje; ker mu naš potnik po vse prepričevalno odgovarja, dobi od gospoda karto s kratkim priporočilom in več adres raznih skrivnih policajev, kateri mu bodo na pomoč. Ti policijski agenti, na videz zasebniki, so izvrstni možje. V mestu in na vodi tik njega prebiva nad 120.000 ljudij, največ Kitajcev iz vseh dežčl ogromnega cesarstva. Koliko lopovstva je med to zmesjo nancseno sem od vseh vetrov, vendar je mesto varno, kakor Abrahamov nanSčaj; detektivi in njih pomočniki, poulični uniformovani policisti, posebno Hindovci, vzdržujejo vzgleden red.
Ko razloži' Cetinovič prvemu adresatu, stanujočemu v najodličnejšem delu mesta, svoje težave, gresta iskat po hotelih. Sedeta v salon že tretjega hotela k botilji porterja, tu še le najde agent gospo Seamens v knjigi zapisano; odšla je koncem aprila, tedaj onda, ko začne vročina pritiskati, kadar zbeži' posebno odličnejše žcnstvtf v hladnejše kraje. Pa kam? To zvedeti je mogoče le od službenega osobja. Sluge, in prav spretni za vse mogoče posle, so povsodi jedino Kitajci, njih glavar v hiši je »komprador«, ki je odgovoren za vse drugo, ki posreduje vse poslovanje med gospodarjem in Kitajci, ki zna tudi govoriti »pidžen engliš«. Ta kitajska angleščina je še prccej hujša, kakor glasoviti kranjski »kuheltajč« in zahteva posebnih študij svojih skrivnostij.
»Komprador« tedaj pride, pa neče ničesa vedeti. Prvi dolar mu obudi' nekoliko, drugi že precej, oslabeli spomin. Ker pa danes nikakor nc utegne, hoče priti prihodnje jutro sam k gospodoma in pripeljati s seboj tudi moža, kateri je odpeljal gospejno prtljago na brod, mož jc pa zdaj daleč daleč. Brez dvojbe bi se lehko zmenili takoj, tisti mož jc najbrž prav blizu, toda Kitajec hoče ta »pidžen«, ta posel ukori-stiti sebi, kar se dä.
Po dogovoru se prikaže drugo dopöludne v prijazno kitajsko to-čarno, kjer se služi gostom s čajem in v ločeni sobi z opijem, ves „komprador", pa ne peš, to se nc spodobi takemu odličnjaku, ampak v elegantnem čeru na ramah dveh rojakov svojih. Glej, tudi 6ni drugi, ki drgne po ulicah blag6 na jednokolesnem vozičku, hotel je Kvropccma izkazati čast, dal se je obriti in umiti, zamenil je kulijsko srajco in hlače od plave bombaževine s temnim talarjem in tudi zajahal dva rojaka. Po prvi čaši sc sme pričeti razgovor. Oba Kitajca najdeta guvernanto izmed več ženskih fotografij, katere je previdni detektiv pri-
nesel s seboj, nc lažeta torej ne. Schwer/er se je mudila deset tednov v hotelu, bila je jako sitna, »nc dobra«, pa »plcnti dolal«, polna tolarjev. Dete je bilo tako visoko, takih las — pokaže mož na les svetle rumenkaste barve — bilo je bolno pet, deset dnij, kopalo se je vsak dan. Zahtevala jc pestunje, obdržala pa šele tretjo in jo vzela s seboj. Parnik, na kateri je spravil kuli njeno blagö, imel je visoka kolesa; bil jc nedvojbeno ameriški, tedaj je šel proti severu. Pestunjo je vzel »kom-prador« iz misijonskega zavoda, v kateri vsprejemajo zapuščene ali kupljene kitajske otroke in jih vzgäjajo za službe pri Kvropcih.
Brez koristi ni bil sestanek, Cetinovič rad plača račun, kakeršen sestavi detektiv posebe za vsako osebo. Vsi so zadovoljni, le kom-prador je neprijetno iznenaden; pričakoval jc dobiti ves denar v svoje roke in ga razdeliti po svoji volji.
Na misijonskem zavodu še zvč Cetinovič, da se je odpeljala do-tična pčstunja z gospö Seamens v Shanghai. Poučil sc je tudi, da jc tam središče evropskega življa, da imajo Rusi tam velik konzulat. Iz vsega, kar je pozvedel, sme sklepati, da sc bo mudila ruska fregata »Svet-lana« najdlje v tem emporiji in tam jo hoče Cetinovič tudi pričakovati.
(Dalje prihodnjič.)
-V
Pisma iz Zagreba.
Piše Josip Stare.
XV.
c vemo, kaj si rodoljubne Slovenke mislijo, kadar slučajno pogledajo na tiste razvaline, katerih je vse polno po gorah in gričih romantične domovine naše; saj nam ti razdrti gradovi budč tako različnih mislij in čutov, da bi bilo težko ugeniti, katere podobe iz davne preteklosti so se ravno ta trenutek pokazale v domišljiji, opazujočega človeka. Jednemu prihajajo na misel lepe pravljice, ki si jih ljudje pripovedujejo o nekdanjih graščdkih in zakletih dčklicah, drugi se spominja žalostnega stanja tedanjih kmetov, čuje v živi domišljiji svoji jok in stok nedolžnih jetnikov ali pa žvenketanje orožja železnih vitezov. Zavednemu Slovencu vzkipi srce od jeze, kadar se ozre na ta gnezda zatiralcev naroda našega in narodnosti naše; pesnik pa vidi pevca popotnika, kako pred zbrano gospodo ubira strune, jim peva čudne zgodbe junakov in vitezov ter v pesmi svoji poveličuje telesne in duševne vrline slavnih žen. Ccstitc naše čitateljke, ki imajo polne mizice lepo vezanih knjižic, da nikdar ne pogrešajo zabavnega in po-
učnega berila, ne morejo si danes niti misliti, kako vesele so nekdaj na samotnih višavah svojih bile grajske gospč in gospodične, kadar se je oglasil kak pevec potnik ali trubadur. Dobro so mu postregle, da se je rajši mudil pri njih in jim povzdigoval srca s pesmimi svojimi, katere je zopet in zopet moral ponavljati, da jim ni ušla nobena lepa misel, in da so jim čudovite zgodbe ostale v spominu. Bogato obdarovan je pevec zapustil gostoljubni grad, plemenite gospodične pa so se pri preji in drugih opravilih svojih še dolgo menile o slavnih junakih in kar jim je druzega povedala pevčeva pesem.
Dandanes je pač drugače. Pevca popotnika jc zamenila vsakdanja pošta, ki redno donaša knjig in časopisov, da jih človek niti ne more vseh prebirati. Premalo utegne, a še menj ima kdo potrpljenje, da bi po cele ure, nikar dneve, poslušal vezano pevčevo besedo; hlastno prebere nadaljevanje v nevezani besedi pisane pripovedke, in le malokdaj se utegne pomuditi pri posameznih mislih, v tem ko mu je pesnik le bolj za naslado, da se ponaša ž njim in da mu v krasnih platnicah poveča sijaj hišne oprave svoje. Toda krivo bi sodil, kdor bi mislil, da jc po vsem svetu tako. be je krajev, kjer se je ohranilo preprosto ndrodno življenje, in ž njim preprosto narodno pesništvo. Ne trebaš iti daleč. Naši naj bližnji bratje v Bosni in Hercegovini po večem še dandanes med seboj tako živč, kakor so nekdaj živeli davni predniki njihovi. Se jih je med njimi, ki duševne hrane ne zajemajo iz tiskanih knjig, ampak ki rajši poslušajo živo besedo. Zato so se med njimi tudi še ohranili pevci, ki kakor nekdanji trubadurji hodijo od vasi do vasi, od bega do bega in kakor živa knjiga prepevajo zgodbe iz davne preteklosti naroda svojega ali pa v lepih liričnih pesmih razodevajo težave in sladkosti srca človeškega.
Kako imenitne so takšne pesmi za poznavanje narodnega mišljenja in življenja sploh, ni nam treba poudarjati; a bržkone bo če-stitim »Zvonovim« čitateljem tudi to znano, da ga ni naroda, ki bi se dandanes mogel ponašati s tolikim številom narodnih pesmij, kakor narod hrvaški in srbski. Književniki so že mnogo tega blaga nabrali in priobčili, ali še ga je premnogo v narodu, in zdaj je menda zadnji čas, da se ti zakladi ohranijo vnukom našim, kajti le prekmalu utegnejo nam umolkniti ti zadnji trubadurji v K v ropi. Veliko vrednost närodnih pesmij uvidela je tudi „Matica Hrvatska" in sklenila je izdati veliko zbirko tega neprecenljivega narodnega blaga. Zc pred desetimi leti se je lotila dela. ves čas je pridno dopisovala z domoljubi po vseh hrvaških krajih, in danes ima nabranih pesmij toliko, da bi ž njimi mogla napolniti petdeset knjig. Tega „Matica" ne more, pa niti neče.
Izbrala bo torej samö najlepše cvetke, zvezala jih v lepe šopke in jih izdala v desetih zvezkih po kakih štirideset tiskanih pol.
Prvi, ki se jc oglasil na „Matičino" povabilo, bil je sam njen predsednik, presvetli gospod Ivan Kukuljcvič-Sakcinski. Dalje „Matici" zbirko svojo, v katerih je pesmij v vseh treh glavnih narečjih hrvaških; dal pa ji je tudi tristo narodnih pesmij, katere je po Dalmaciji nabral slavni italijanski pesnik Tomaseo. Poslednji je hotel te pesmi leta 1840. sam dati na svetlo, pa jih ni mogel zaradi neugodnih tiskovnih razmer, ki so bile vzrok, da sta tudi Rakovčcva in Ljubičeva zbirka ostali v rokopisu do denašnjega dnč. Obe zbirki sta zdaj svo-jina „Matice Hrvatske"; posebno lepa je Ljubičeva z otoka Hvara. Znani rodoljub Pavi i novic je poslal „Matici" kakih tisočštiristo po večem 1 irskih pesmij iz Bosne in Dalmacije; profesor Luka Marija-novic je nabral v Liki čez dvesto pesmij; iz Slavonije je najimenitnejša zbirka književnika Luke Iliča; spomina vredne so tudi pesmi, ki jih je M ura t nabral na Luči Sipanjski kraj Dubrovnika, in mnoge druge, katerih tu nc moremo vseh navesti. Samö to naj še povemo, da jc Bal d o Glavič iz Dubrovnika poslal „Matici" pesmij, ki vse skupaj štejejo nad stotisoč vrstic.
Tolikega vspeha se „Matica Hrvatska" sdma ni nadejala. Imela- jc samö še jedno željo, namreč to, da bi za zbirko svojo dobila tudi pesmij, od Hrvatov muhamcdovccv, o katerih je znano, kolikanj ljubijo ndrodne pesmi, zlasti junaške. Ker je zadnja leta mnogo muhamedovskih Bošnjakov in Hercegovccv pristopilo k „Matici", prosil jih je odbor, čc ne bi oni med verskimi svojimi brati hoteli nabrati pesmij za »Matičino« zbirko. Pokazali so dosti dobre volje, in poslali so nekoliko pesmij, ki so „Matico" le še bolj vzpodbodle, da išče dalje. Najbolj so jo zanimale pesmi iz tako zvane turške Hrvaške, kjer jc narod najčistcjc ohranil junaško srce in stare navade svoje in se še prav nič ni spačil po tujih šegah. Na mnogo dopisovanje jc poročil »MatiČin« poverjenik in trgovec v Bišču gospod Joso Ivkovič, da se mu je posrečilo dobiti pevca muhamcdovca, katerega vsi bogovi čislajo in hvalijo kot najboljšega; naj torej pride kdo iz Zagreba, da mu bo ta pevec narekoval pesmi svoje. »Matičini« želji je ustregel vseučiliški profesor dr. LukaMa-rijanovič, že od mladih nog vešč in spreten nabiralec narodnih pesmij. Meseca septembra 1886. 1. šel je gospod Marijanovič» v Bišče, kamor je iz Orašca, z doma svojega prišel tudi omenjeni pcvec, Meh med Ko-lak-Ko lakov ič. V petih dneh jc zapisal profesor Marijanovič dvanajst junaških pesmij, skupaj kakih devettisoč vrstic, a to ni bil niti četrti del vseh pesmij, kar jih vč pevec Mehmed. Človek, ki nc zna
ni pisati ni čitati, in more toliko v spomini! iriieti, därtdarteS je gotovo redka prikazen. Tudi pesmi so pokazale redek pevčev dar, iii bila m škoda, ko bi se toliko närodnega blagä pogubilo. Ker se gospod Ma-rijanovič ni utegnil v Bišču dalje muditi, pregovoril je Mehmeda Kola-koviča, da je na povabilo »MatiČinega« odbora dnč 20. decembra 1886. 1. prišel v Zagreb. Tu je Mehmed dan na dan ves mesec narekoval pesmi svoje od jutra do Večera, a zapisövali so jih po vrsti prof. Ma-rijanovič, prof. Srepel in pesnik Harambašič. Zapisali so petinšestdeset junaških pesmij, ki štejejo skupaj nad 47.000 vrst desetercev. Pevec Mehmed se odlikuje tudi v tem, da zna vrsto za vrsto počasi narekovati ter jo nadaljevati tam, kjer je prejšnji dan prejenjal. Takšnega pevca doslej ni našel še noben nabiralec narodnih pesmij in isti Vuk se je tožil, da pevci le poj6, a nobeden da ne zna narekovati.
Mislimo, da ne bode odveč, ako tu navedemo nekoliko črtic iz življenja tega nenavadnega človeka. Mehmed Kolak-Kolakovič sc je rodil okoli leta 1830. v Orašci kraj Kulen Vakufa, v vasi, v kateri žive sami Hrvati muhamcdovci. Za mladih let se je vojskoval v Herce* govini proti Luki Vukaloviču, potem pa je v zadrugi z brati svojimi kmetoval na svoji zemlji in dosti dobro živel, dokler si bratje pred desetimi leti niso razdelili male kmetije svoje. Ob istem času mu je za vstaje leta 1876. pogorela hiša in bil je siromak, ki je po večem živel ob milosti begov. Meseca septembra 1878. 1. bojeval se je v Bišču s Turki proti Avstrijanccm, potem je prodal skoraj vse svoje posestvo in ni mu ostalo druzega, nego prazna koča. Kakor je že prej za begove od kmetov pobiral »tretjino« ali pa »desetino«, tako si je tudi odslej našel zaslužka na begovskih dvorih, kjer je zmeraj dobro došel zato, ker je jako pošten, pa tudi zato, ker zna s pesmimi in s tämburico svojo kratiti Čas turški gospodi. Ze za mladih let se je naučil mnogo pesmij od ujca svojega Sinanagiča in od nekega Bečira, ki je baje bil najboljši pevec, kar jih je Mehmed kdaj slišal, kajti tla je znal kakih tristo pesmij. Čuditi sc moramo spominu teh preprostih ljudij, kajti Mehmcdu je dosti, da mu kdo kako novo pesem pove dvakrat ali trikrat in zna jo na pamet; če mu jo pa zapoje, dovolj je, da jo čuje jedenkrat. Dokler mu je živel ujec, Mehmed iz spoštovanja do njega nikdar ni hotel očitno pred ljudmi pevati, šele po njegovi smrti je postal pevec popotnik, ki že trideset let potuje od Petrovca do Kladuše po vsi turški Hrvaški, kjer se je visoko povzdignil nad ostalimi pevci.
Mehmeda Kolak-Kolakoviča zovemo po vsi pravici begovskega pevca, kajti kakor nekdanji trubadurji hodi od jednega begovskega dvora na drugi, kjer brez njega ne mine nobeno gostovanje, nobena slovesnost.
Posebno rade ga poslušajo begovske gospd, ki ga tudi obilneje obdär-jajo, nego njih možje. Mehmed se zove begovski pevec, tudi po vsebini svojih pesmij, ki po večem spominjajo zgodbe turških begov iz tistih časov, ko so Turki vzeli hrvaško Liko ter se s krščanskimi junaki bojevali proti severu do Karlovca in Otočca, proti jugu pa do Zadra. Njegove pesmi so jedinstven ciklus, ki nam pripoveduje ime-nitnejše zgodbe iz krajiškega življenja v XVI. in XVII. stoletji, ko je Lika bila pod turško oblastjo. Vse osebe iz tfnega kraja in tedanjega časa se opevajo tako na tanko, da nam o vsakem junaku pripoveduje, odkod je, kako si jc pridobil grad ali čast, kje je dobil konja, kako se jc oženil in druzega več. Najslavnejša junaka sta liški Mustajbeg od Turkov, in Jankovič Stojan od kristjanov, pa tudi drugih je mnogo. Časih nas Mehmcdove pesmi peljejo k morju, in tu nam prav na tanko opisuje tedanjo ladijo in življenje na nji. V vsaki pesmi boš našel zgodovinsko jedro, zlasti pa nam one kažejo šege in navade tedanjih Turkov in kristjanov; kako so se junaško ženili, kako so se izkušali v boji, kako so spoštovali pobratimstvo, kako so živele žene njihove, in vse, kar se je tedaj godilo na domu. Zanimivo je tudi to, da Mehmed poje le o junakih svojega kraja, t. j. iz tako zvane turške Hrvaške, v tem ko ne zna nobene pesmi o kraljeviči Marku in drugih hrvaških in srbskih junakih. Tudi so Mchmedove pesmi mnogo obširnejše, nego druge, kajti vsaka šteje po 700—1400 vrstic dcsetercev. To epsko širino napravljajo mnoge epizode, ki jih naivno in neska-ženo srce Mehmedovo tako spretno vpleta, da jim prav nič ne jemlje skupne jedinstvenosti. Res, da se je Mehmed vseh pesmij, kar jih zna, od drugih naučil, vendar pa je z urojenim pesniškim darom marsikaj prenaredil, dodal ali skrajšal, kakor je bolj kazalo izredno razvitemu estetičnemu in etičnemu ukusu njegovemu.
»Matičin« odbor, zlasti pa neutrudljivi tajnik, gospod Ivan Kostrenčič in gospod prof. Marijanovič sta si pridobila velikih zaslug, da sta našla pevca Mehmeda ter ga privabila v Zagreb, da sta tako rešila mnogo dragocenega narodnega blaga in nam ob jednem pokazala pevca popotnika, kakeršnega bržkone ne bomo več videli; kajti z napredujočo kulturo umolknejo tudi ti naši pevci, kakor so v zahodni Evropi že davno izginili nekdanji trubadurji. Ni čuda torej, da se je vse trlo v dvorani pevskega društva »Kola«, ko se je razglasilo, da bo Mehmed pel. Nič ga ni motila velika množica ljudij. Mirno je prišel na oder v navadni turški opravi, razprostrl po tleh preprogo, sedel ndnjo po turški in začel počasi in jednolično brenkati na tam-burico svojo. Mehmed jc visoke postave, lepega, junaškega obraza z
orlovim nosom in črnimi brkami; z bistrimi svojimi očmi pa te zna tako milo pogledati, da se ti y prvi mah mora prikupiti. Kadar jame prepevati dolge in tožne glasove, povesi oči, žile se mu napno in za-rudelo lice ti kaže, kako se je iz dna srca svojega navdušil za pesem, ki jo poje. Dasi človeka čudno pretresejo nenavadni žalostni glasovi, vendar je pri Mehmedu in vseh pevcih tc vrste beseda ali vsebina pesmi prva stvar. Petje ima le olajšati pevcu spomin, poslušalcem pa zbrati misli, da pazljivcjc poslušajo. Tako jc bilo pri starogrških rap-sodih, pri francoskih trubadurjih in pri vseh drugih narodnih pevcih.
Konečno naj omenimo še to, da je Mehmed Kolak-Kolakovič stare hrvaške rodbine, ki se častno spominja v plemenitaških pismih 6ne dobe, ko še ni bilo Turkov v Evropi. Upamo, da bo napredujoča kultura zopet poravnala tisto brezno, ki ga je .verski razdor izkopal med brati iste krvi; da je ta naša nada opravičena, kaže nam moha-medovski pevec Mehmed, ki je prvi pesmi svoje narekoval krščenemu Hrvatu.
Bajko in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Trdina.
34. Strazäni.
d nekdaj že se je dobil tu pa tamo kak Podgorec, ki je znal nekoliko brati. Crke mu je pokazal gospod kapclan ali kak drug včdcž, vse drugo jc odpravil potem sam s pridnimi vajami. Kmalu se jc izuril, da je mogel moliti v ccrkvi na bukve. Po večji učenosti ljudje niso hrepeneli, menda zato, ker jim se ni zdela potrebna. Ta čas je že davno minil; nastopila je nova doba in ž njo so prišle nove potrebščine. Pismenega človeka jeli so spoštovati in častiti tudi pod visokimi Gorjanci. Skoro so se prikazali na več krajih orglarčki in ccrkovniki, ki so sloveli za velike modrijane, ker so znali začrkati, dasi ne povse pravilno, svoje ime in kako številko. Radostno so jim izročali Podgorci v pouk bodre svoje otroke. Lepe nadc so jih grdo prevarilc, kajti se drobna mladina v teh šolah ni naučila niti brati, nikar pisati. Očetje so se jezili in preklinjali orglarčke in cerkovnike, vendar se jim jc srce kmalu zopet ohladilo in pomirilo. V Stopičc, ki so koren in neko središče Podgorju, poslala jim je blaga usoda učitelja, kakeršnega so si želeli. Izprašali in potrdili so ga za to službo najučenejši ljubljanski strokovnjaki. Ze na koncu prvega
leta so mu prebirali učenci vsako knjigo gladko in razločno, da bi sc bili ktfsali lehko z gospodom župnikom. Ko jc minilo drugo leto, pisali so lič-neje nego marsikateri novomeški škric, ki si jc pol veka mazal prste s črnilom. Podgorci so sc ponašali zdaj po pravici s prebrisanimi svojimi sinovi. Govorili so na shodu svojem: »Saj veste, prijatelji, da nas jc jelo domd nekako stiskati, prostora nam ostaja čim dalje mčnj. Naši ljudje se morajo seliti, začeli so zahajati na Hrvaško in še v mnoge druge dežele, da si prislužijo kak goldinarček. Če nam pride od njih z daljnega sveta pismo, treba jim odgovoriti. Odslej bomo zde-lovali brez dragih najemnikov. Dejali bomo fantom svojim: Sčdite pa pišite prijatelju našemu takö pa takö, da smo hvala Bogu vsi zdravi in naj ohrani dobrotljivi Bog tudi njemu preljubo zdravje, da so nam se krave srečno otelile, grozdja da nam ni posmodila letos nič palež, da je strneno žito obrenkala nekaj toča ali brez velike kvare, da se čujc, kakor bi se hotel onegäv Francelj oženiti in še druge take novice bomo narekovali živoglavim svojim dečakom. Ti bodo dejali predse papir pa bodo gonili per6 simtertja in gori in doli in čez pol ure nam porekö z moško besedo: Mi smo gotovi, zdaj pa poslušajte, kaj smo poročili strijcu svojemu. Ko nam bodo brali list, bomo kar zijali in sklepali roke od čuda in strmenja. Vsaka črka bo na pravem mestu in bo kaj zalegla. Kdor bo prejel pismo, udobro-voljil se bo in dejal: Dčtc hentaj, kdo bi bil mislil, da so podgorski fantje takovi učenjaki! Mi pa bomo poklicali žene svoje in jim veleli : »Mica ali Katra, prinesi Janezku ali Jošku našemu kozarcc sladke lipi-nice. Danes ga je bogme pošteno zaslužil.« Tako so ugibali in si prerokovali zastavni podgorski očetje, veseleč se sijajnega napredka učne in marljive svoje mladeži. Jedini Candraževec ni zinil glasno ni besedice. Poslušal je molče sosede in znancc svoje, majal pomenljivo z glavo in šepetal sam zäsc: »Res je, res, da bomo posehdob pisarili lehko vsem svojim prijateljem, ki se trudijo za kruh po širokem svetu. Ali jaz bom pa dokazal, da je pismena učenost še za kako boljšo rabo in nc le za to, da raznašamo po ljudskih krajih prazne svoje novice in čenče. Pero bo rešilo Andrcjčka in Jarnejčka mojega, da ne bosta tepena tako neusmiljeno in po nepotrebnem in nedolžnem, kakor sem bil tepen jaz ubožec.« Tako je besedoval sam v sebi stari Candraževec in precej prvo nedeljo po tem podgorskem pomenku je šel zjutraj v Novo Mesto k maši in si kupil pri bukvarji dve zapisni knjižici z mehkimi, zelenimi platnicami. Popöludne po krščanskem nauku je poklical sinova svoja, dal vsakemu v roke knjižico in jima ukazal, da sčdeta in pišeta to, kar jima bo povedal. Dečaka sta se ravno mislila iti igrat s tovarisi>
zato ju ni nič kaj obradovala zapoved očetova, ali ved6č iz izskušnje, da se mu ne smeta upirati, sedla sta brez ugovora vsak na jeden konec mize, pomočila perö in začela pisati te-le mične črtice iz zgodovine prekrasne dolenjske krajine.
c Včlika vas S t r ä ž a nekdaj ni stala pod goro negö na visokem hribu nad Krko, ki je tod še precčj deroča. Bila jo silno utrjena z rovi, nasipi in stolpi, kajti so prebivalci njeni branili kranjsko deželo vražjih Turkov, ki so jo hoteli pustošiti in najbrž tudi obladati. Kadar sc je prikazal sovražnik na podturenskem polji, zakričali so Stražani tako grmeče in grozeče nanj, da se jih je vselej zbal, pobral petč in pobegnil. Radi tega junaštva so sloveli na daleč pri vseh svojih rojakih, ki so pa jako častili tudi modrost in moštv6 njihovo, kajti jim iz ust ni prišla nikoli nobena grda in nespodobna beseda. Ljudje so jih imeli takrat za važne meščane, ne pa za proste kmete. Ta slava o njih se je razširila po dobrem razlogu, ker brambovci trdnjave Strrižc niso delali gospodi tlake in nosili težkih bremen, ki so pritiskala slovenskega poljedelca. Ali ti srečni časi so že davno minili. Krščanski cesarji in kralji so ukrotili Turčina, da nam ni mogel več zahajati v škodo in je bil vesel, če so ga pustili doma na miru. Grajska gospoda so poročili Stražanom, da se morajo umekniti s hriba, kjer nikomur ničesar ne koristijo. Naj se naselijo zdolaj pod strmo višavo in obdelujejo polje in gorice z istimi dolžnostmi, kakor drugi dolenjski kmetje. Starih pravic jim nihče ni zagovarjal in čuval, trebalo je poslušati. Zgradili so si pod brdom dolgo vrsto hiš, cerkev z zvonikom in dvorec za župnika. Prva župna vas je ostala Straža nekoliko vekov ter si ohranila s tem mimo inih bližnjih vasij in podružnic svojih še vedno kolikor toliko oblasti, važnosti in veljävc. Pred sto in nekaj leti pa se je domislil neki nevšečen župnik, da bi se stanovalo in živelo prijetneje kje drugje. Preselil se jc s kapelanom svojim iz prisojenega podgorja v blatno in odljudno Prččino. Z odhodom njegovim je izgubila Strdža vso čast in ves ugled, ki ga je imela prej na Dolenjskem. Sosedje in po njih vzgledu tudi daljni zemljaki so se ji jeli posmehovati in rogati. Godilo se ji je kakor vsakemu mogočniku, ki pade po nesreči ali svoji krivdi z visočine svoje v brezno uboštva in pro-stöte. Ljudje so spletli in naklepetali o njih vsakovrstne bajke in marnje, v katerih je morda nekaj resnice, gotovo pa veliko več lažij in hudobnosti. S temi smešnicami jih dražijo še dandanes. Nihče jim ne more zamerjati, da se jezč na zabavljivce in jih o priliki tudi obunkajo in naklestijo. Nad Stražo se vzdiguje strma, na mesta skoro navpična reber. Tod gre tudi drča, po kateri se prožijo v dolino hlodi. Vaščanjc
živ<5 v večnem strahu po dnevi in po noči. O deževnem vremeni trga se s strmine kamenje in skalovje, ki leti naravnost proti vasi. Če koraka v tak čas pod hribom kak tujec, ki ne poznä kraja, zdi mu se, da ga hočejo kamcnovati nevidni lopovi. Pripetilo se je že, da se je zrušila v dolino štirideset ccntov težka pečina. In kadar so drvarji spuščali po drči rkljč, zgodilo se je tudi že nekolikokrat, da jc treščil veli-kansk hlod z vso silo ob kako hišo in ji prebušil ne le sprednjo ampak tudi zadnjo steno. Radi teh nevarnostij so sklicali Stražani premnogo shodov pod staro občinsko vrbo, kateri nihče ni smel sekati vej za kolje, da ni izgubila potrebne sence in hlada. Po korenitem posvetovanji so spoznali možje, da treba prenesti drugam ali pogubljivi hrib, ali pa nesrečno vas, drugače se nc izkopljejo iz te nadloge. Razdelili so se na dve stranki. Jedna je zahtevala, da se odmakne gora; druga, da se prestavi vas. Ker sta bili zmerom obe stranki jednako močni, ni se moglo dokončati nič koristnega. Vprašanje je ostalo nerešeno, zato se nahaja Straža še zdaj tamo, kjer je stala pred sto in pred dve sto leti, in kakor prej se usiplje ndnjo še danes kamenje in skalovje in jo strašijo po drči leteči hlodi. Od zaloške graščine so dobili Stražani prav malo polja, nič hoste in neke goličave, na katerih so si smeli narediti vinograde. Porabili so dobro vsak pedanj zemlje. Okoli hiš so posadili vse polno češpelj in orehov, po strmcih pa breskev in trsja. Na njive so sejali le pšenico, ječmen, bob in repo. Grajski in državni davki so jim jemali cčlo polovico skopih pridelkov. To jc bila velika nezgoda, kateri se jc pridružila skoro še hujša. Gospod Bog jc peljal proti Toplicam Lakoto. V Straži mu seje voz potrl. Zadnja prema in ž njo silen kos Lakote sta ostala v ti vasi in je nista hotela več zapustiti. Po takem so ži varil i vrli Stražini borno, grozno borno, do malega še slabše nego berači. Ali revščino svojo so prenašali moško kot pravi nasledniki viteških brambovcev slovenske domovine, nikdar jih nihče ni slišal, da bi bili radi nje po bäbje žalovali in javkali. Žita niso imeli toliko, da bi si bili pekli kruh vsak teden ali vsaj vsak mesec, mogoče jim je bilo to samo trikrat v letu Bistroumni Stražani pa so znali tako ukreniti, da jim je naklonila ta neskončna beda ncumrlo imenitnost in slavo. Kruh so si namenili baš peči sam<5 take dni, ko jih niti Bog ne bo mogel videti! Te umetnosti ni izumel še noben narod, kar svet stoji. Že ta jedina iznajdba povzdiguje Stražo visoko nad vse druge zemeljske vasi. Pekli so torej pred Božičem, predno se Bog rodi, pred Veliko nočjo, ko leži mrtev v grobu, in o vnebohodu, ko odide s tega svetd v nebesa, tedaj res vselej ob takem času, ko jih ne more videti poleg
10
kratke človeške pameti. Navzlic uboštvu svojemu so si omislili pobožni Straždni dva zvona, ki sta visela v zvoniku vsak za svoj trak in pela glasno in rczkö: »Ričet — repa, ričet — repa!« Vaščanjc so se togotili na ta ričet, ki se je mrzčl že od nekdaj dolenjskim kmetom, ali se niso mogli domisliti, kako bi se ga iznebili. Pomore jim blago naključje. Večjemu zvonu se je utrgal trak, iz zračnih lin jc telebnil na skalnata tla in se ubil. Srenja se zbere pod vrbo, da presodi ta dogodek in se dogovori, kaj bi ji bilo storiti. Nekateri so dejali, da treba ubiti zvon prodati in kupiti novega. Zmiselni cerkovnik pa se oglasi: »Čemu? Ubit zvon sam po sebi ni nikaka nesreča ali sramota, ker visi tako visoko, da mu zdolaj noben človek ne vidi pdke. Poglavitna reč mu je pravi glas. Denimo torej zvon svoj zopet tja, kjer je bil do zdaj in ako nam bo pel po všeči, pustimo ga, naj binglja med linami svojimi, če hoče, do sodnega dnč.« Veleumnemu ccrkovniku zbor pritrdi. Da bi pretrgani trak bolj držal, zganejo ga v dve gubč, privežejo zanj ubiti zvon in začno zvoniti z obema. Zapela sta krepko in ponosno: »Bob pa repa — bob pa repa!« Odušcvljcno zaploskajo vsi vaščanjc in zavrisnejo: »Živio, živio! Ta ubiti zvon, ki smo ga že mislili zavreči, oznanjujc zdaj s tovarišem svojim vsem zavidnim sosedom gromoglasno čast in diko našo, kajti bob pomenja jakost, repa pa zdravje naše. Bob daje junaško moč truplu in duši, repa jima pa ohranjuje zdravje, saj so jo spoznali vsi doktorji za tako lehko in dobro jed, da jo sme uživati vsak bolnik. Novomeški zvonovi se bahajo: »Vino, prata pa salata — vino, prata pa salata!« S to širokoustno hvalo nc povišujejo slave Novomeščanom, nego poročajo Dolenjcem le sramotno mehkuž-nost in zapravljivost njihovo. Lepo in modro jim odgovarjata naša dva zvonova: »Bob pa repa — bob pa repa,« kakor bi hotela reči: Vi meščanje ste babe in kilavci; kdor bi videl rad pametne, čvrste in čile mož6, pridi v Stražo!« — In res, mora se priznati, da so pre. bivalci te vasi ne le korenjaki, ampak tudi izumljive glavice, ki ne posnemajo nikoli tujcev, nego pokažejo v vsaki sili in o vsaki priliki 'zredni in samobitni svoj razum. Drugi ljudje sa izumili in rabijo zdaj sploh vozove, ki so okovani z železom. Stražani pa so se že davno domislili, da se dajo narediti k61a tudi od samega les d, na katerih nc bo železa ni toliko, kar je za nohtom črnega. Taki vozovi so se jim zdeli po pravici mnogo cenejši in umetelnejši, ker jim z veščim svojim škripanjem pripoveduje povsod, kako treba voziti in kaj jim je storiti. Po ravnem pravijo: »Le počasi, le počasi!« S tem jih opominjajo, da se nc smejo prenagliti. Slušajc jih se nikoli ne prevrnejo in nc povozijo. Kadar se gre navkreber, zacvilijo jim molitev:
»Bog pomozi — Bog pomozi«. Ž njo vzpodbujajo voznike na krščansko pobožnost, s katero si naklonijo milost božjo in srečen pot. Na trdih novomeških ulicah velevajo gospodarju: »Še soli — še soli«, ali pa: »Šc tobak — še tobak!« in tako prčcej vč, kaj mora kupiti. Nazaj grede povprašujejo ga na strmem klanci pred mestom: »Si kupil špeha — si kupil špeha r« Če je bil preveč zamišljen, da jc to pozabil, skoči lehko nazaj in se preskrbi tudi z zabelo.	(Konec prihodnjič.)
Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir?
»Samo slogom može naša literatura uzcv$tati.«
St. Vr. V. 189.
rasno delovanje, katero je v Hrvaški leta 1835. začel nesmrtni dr. Lj. G a j za književno zjedinjenje vseh Jugoslav-janov v narečji štokavskem kot skupnem jeziku »ilirskem«, ogrelo jc nekoliko tudi sosedne Slovence ter nekatere izmed njih precej navdušilo za to vzvišeno namisel. Tedaj so začeli »ilirski« pisati Slovenci: Stanko Vraz, Davorin Trstcnjak, Oroslav Caf, Kro-noslav Kočcvar, Fran Miklošič, Josip Muršec, Josip Drobnič, Urban Jarnik. Matija Majar, Jurij Kobe, Matej Ravnikar in še nekateri drugi z daljšo ali krajšo vstrajnostjo in z večjim ali manjšim vspehom. Naj-odličnejšc pristaš namerjavane zajednicc Gajeve, a tudi jedini, kateri je tej plemeniti ideji ostal zvest do konca, bil je Stanko Vraz, »list sladkih L6tmcrških goric«. — Preš i r en je zaradi tega nänj naperil znani porogljivi epigram, ali, kakor pravi sam, »zabavljivi napis« :
»Nar6be Katon.
Od drügih manjši in čast&n m&nj r<Sd je slovanski, Lakota sldvc, Wagd, vldcc pisarja drugJtm.
Victrix causa Diis placuit, sed vieta Catoni;
Stdnko Slovcncov vsk^k, Vr&c si nar<5bc Katdn.
No, o tem je bilo v najnovejšem časi pri nas že nekoliko več govora; posebej jc pisalcc teh vrstic prilično Stanka Vraza prikazal v »Kresu« III., IV., V. kot pesnika in pisatelja slovenskega (1. 1883.), kot zbiratelja slovenskih narodnih pesmij (1. 1884.) .in kot slovenskega rodoljuba (1. 1885). Sedaj pak si še malo oglejmo Vraza kot »Ilira« ter pre-iščimo v ta namen: kaj je bilo pravo za pravo povod in konečni vzrok, da je naš Stanko slovensko svoje narečje v pismu
I o*
opustil, a je za književne svrhe izključno vsprejel narečje hrvaško ali po tedanjem nazivu »ilirsko«. Voditelj v tej razpravi pa nam bodi ponajveč Franjo Markovič s svojim spisom »o životu i radu Stanka Vraza« v »Vienci« g. 1880. br. 36., a to z ozirom na Vrazova pisma, izdana po »Matici Hrvatski« v njegovih »Dšlih« V. 1. 1877., nekatere druge izjave njegove.
I.
Povoda Vrazovemu odstopu od pismene slovenščine in pristopu h književni »ilirščini« iskati nam je v okolnostih njegovega osebnega razvitka, v primeru bližnjega mu sosedstva in v obče v posebnostih vse one dobe. Največ tega omenja Stanko sam ali naravnost, ali vsaj posredno; a česar on ne omenja, razvidno je od drugod.
Širja ideja slavjanska (tako razvija stvar Markovič) namesto slovenske v ožjem plemenskem pomenu, ideja uprav ilirska, bila je že za Vrazovega detinstva nekoliko gojena po samih S lov ene i h. Vodnik, prvak kranjske veje, pel jc na začetku stoletja (1. 1811.) znano slavnostno himno: »Ilirija oživljena«, kličoč: »Napoleon reče: Ilirija, vstan'!« in v zahvalo zato Ilirija med ostalim odgovarja: »Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izločit' nc morem skor' svojih otrok. Od nekdaj snež-niki so najina last, od ttfd se jc naša razlegala čast. Ze močen na morji Ilirjan je bil, k' se ladijc tesat' je Rimljan učil. Zdaj Branci in Gotjc in Nemci slovč, Ilir pa v tcmnice pozabljene grč. Dve sedem sto solncc zarašča ga mah, Napoleon trebit' ukaže mu prah. Ilirsko me kliče Latinec in Grčk, Slovensko mi prav jo domači vsi vprek. Dobrovčan, Kotöran, Primorec, Gorčnjc, Pokölpljan po starem se zovc Slovcn'c«. No, nc samo navdušeni pesnik Vodnik, nego tudi učeni slov-ničar kranjsko-slovenski Japclj je bil že početkom tega »Ilir« in to po rokopisni svoji »Slawische Sprachlehre« iz leta 1807., o čemer piše Vraz sam D. V. str. 29.: »Japelnova jc gramatika za nas tim znatnia, čim on svoje rodjakc pozivlje k slozi pod stegjednog jedinog literarnog jezika i pravopisa za sve južne ili zadunajske Slavjane. On vojuje za ime ilirsko kao najslavnie i najprikladnie za tu svrhu«. Da je tudi štajerski Slovenec Mih. Jaklin, dekan ljutomerski, Vrazu ujec ter v njegovi mladosti dobrotnik in kakor drugi oče, gojil staro Vodnikovo ilirstvo in odobraval novo Gajevo, to se jasno spoznava iz Vrazove posvete svojih pesmij »Gusle i tambura« 1. 184$. baš Jaklinu, kjer slaveč njegovo in tovarišev njegovih rodoljubno napiranje v prejšnji dobi, piše med ostalim: «Što ste vi tek2) slutili, to mi sad vidimo gdč cvčta zastavo. a) Šele, komaj.
i uspeva ... Ti neprezireš ognja našeg. Ti nisi ni castigator ni censor minorum, nego se veseliš iskreno nad svakim domorodnim korakom sadašnjeg plemena, raduješ nad svakim cvetom ili plodom književnog sadašnjcg života a ono s istom plemenitom dušom, s kojom si pod krasnu Tvoju mladost nastojao s drogovi svojimi oko iste svrhe.c
V Vrazu jc nadalje že sama pri roda in ljudstvo rojstvenega kraja njegovega vzbujalo slutnjo zveze med Slovenci in Hrvati, vsajalo mu jc idejo občno, ne ozke pokrajinske. Z vrha blizu svojega rodiŠča, z »Jeruzalema«, s katerega je Stanko pozneje v »Djulabijah« II. 53. str. tako divno opeval zavičaj svoj »mili raj slovenski«, vidi on na jug zvezo slovenskih g6r s hrvaškimi kot »moste slavjanske«, preko kojih »do dvfi rukuju se1) grane,2) da u bratskoj slozi prava si obrane;« vidi zopet prelevanje ravnin slovenskih v hrvaške tako, da jim »nc-stižu3) kraja nit sokolskc oči. Kan 4) da hoče boži6) tim da tc uvere, da končinam slavskim tuda neima mere.« Ali, vidi tudi na sever in iztok kraje, nekdaj čisto slovenske, sedaj ali ponemčene, ali pomadjar-jene: »Gde sa slavskim slovom nesta0) slavskih Vila. Vrag tu uguši7 ) Slavi decu u kolevci8) pre neg zapčvaše slavskog jutra pevci.« Proti nemčenju vžiga Vraza mladeniča rojak njegov Stefan Modrinjak 1. 1813. pojoč: »Zadnji človek jc na svčti, ki svoj rod za nič drži. Krjav kakti Judaš b6di! naj te pes za plotom jč! med Slovence naj ne hodi, ki je prav Slovenec ne!« — proti madjarjenju že dečka njegova teta Marina, pripovedujoča mu kakor zopet sam pravi v svojih »Glasih iz dubrave Zerovinske« str. 110., o divjih ljudeh Pcsjanih ali »Kalvinih«, kateri ,0 ničem drugem ne živč nego o nedolžni drobni dcčici, katero kradejo, ubijajo in žrejo.' — A slušajoč Vraz, kako jc govor štajerskega Slovenca, posebno na vzhodni strani, bližji jeziku sosednega Hrvata, nego li besedi Slovenca kranjskega, pomišlja 011 na hip o književnem jeziku »štajersko-hrvaškem« namesto önega, katerega gojijo pesniki in pisatelji v Ljubljani. To se razvida iz Vrazovega pisma MurŠecu »v Gradzu, na 3. den grudna 1835,« k)cr govoreč o prevajanji Schmidtovih pripovestij za mladino pravi: »Ne treba ncli tudi kranjfhinc; samo po takem narczhji pifhtc, v kakem fo bili najni do-sdajni lifti. Le prelagajte po slovenfkem t. j. kak dober fhtajarfki Slovene/. govori;« in šc bolj iz njegovega pisma Preširnu »Gratz am 2. April 1837», v katerem Vraz, pošiljajoč mu štiri pesmi, namenjene za »Zhbelizo«, o njih pripazujc: »gesetzt, dass sie Herr Kastcliz nicht des Serbismus oder gar des Russismus Beschuldigt; soll das der Fall
*) roke si podajcte. J) veji. 3) nc dosezajo. 4) kakor. 5) bogovi. je nestalo = izginile. "•) je zadušil. 6) zibeli.
sein, so überlasse ich sie gänzlich Deiner Willkühr: Du kannst sie krainisiren oder ad acta legen etc.«
No, Vraz je bil že prej, nego li je prišel v višje študije v Gradec, začel seznanjati se z jeziki in literaturami ostalih Sla v ja no v, kakor tudi drugih glavnih evropskih narodov. Ze v gimnaziji se je (po svedočanstvu Dav. Terstcnjaka) izobraževal marljivo s prebiranjem lepoznanstvenih knjig. Šc dijak filozofije, t. j. sedaj 7. in 8. razreda gimnazijskega, pisal je Vraz že leta 1833. Slovencu Muršecu pismo, dato-vano: »Gradec 3. listopada 1833« s cirilico in čcho-ilirčico, in v jeziku ruskem ali tkzv. slaveno-srbskem; potem »na Gracu sad 30. mijescca Oktovra leta po rodjenju gospoda 1833« zopet istemu kot »physikc učencc« s cirilico, in v jeziku srbskem ali hrvaškem, dakako še nedo-vršenem. Župnike in duhovne pomočnike pri Sv. Miklavži, v Središči in v Ljutomeru, poročajoč jim pozdrave, imenuje v istih listih rajši po »srbsko«: »igumane« i »kalugjerc«, nego li po »slovensko«: far-meštre« in »kaplane«; a Muršečevemu »igumanu«, pravi v drugem listu 30. okt. i. 1., »bi baš pisao bio, a nišam se dosad naučio Alfa-bita glagolitiskoga.« V jednem od svojih prvih pisem: »v' Gradcu 5ega grudna 1833«, prosi Vraz kaplana Muršcca, naj mu pošlje nekatere pri materi doma zaostale »slavske knjige«; a te »knjige ki bi jih najbolj potrebuval so: Gramatika srbo-slavenska. Nove narodne pesmi srbske, Anthologija polska z' diktionerom vred, i franeuske knige — Don Quichote — prvi del.« V njegovi knjižnici so se našle pri smrti knjige, katere je Vraz (kakor trdi Markovič) gotovo upo-trcbljeval že pred letom 1833. — bil jc jako ščedljiv in varčen — slovnicc, slovarji, zbirke narodnih pesmij in prvi pesniki v jezikih: češkem, poljskem, ruskem, hrvaškem, angleškem, italijanskem. francoskem, španjolskem, seveda tudi latinskem in grškem, in ccltf v no-vogrškem, katerega sc je učil, da primerja njegove narodne pesmi s slavjanskimi. Tako čitivo jc dalo Vrazu že tedaj pravec vsemu dalj-njemu duševnemu delovanju njegovemu.
Ze od leta 1833. ima Vraz poglavitno skrb za razširjanje slovenskih in drugih slav j an ski h novin in knjig, raznaša jih na svojih potih v torbi znancem, ali v pismih prijatelje nagovarja, kakor zopet posebno Muršcca, da si jih naročujejo in razproda vaj o, pa jih pošilja tudi drugim, zlasti severnim Slavjanom. Zanimivo je pismo, katero je Vraz »uzhcnez modrosnaftva drugega leta«, v Gradci »na den fv. Hy-neka 1834« pisal Cehu župniku J. Roštlapilu, in katero je tudi Slovencem priobčil «Slovan« 1. 1886. št. 13.: »Bog Vaf fprimi, dragi v' duhi flavcnfkcm brate! Nc zhud'te fe, kaj Vaf liftek is rok besimenitih
dofegne in is krajov, odkud, kak Vafh in moj uzhitelj (Bog mu daj Moscsove leta!!) pravi, — ncposlano — gešte nikoho to k Slavč, ač gim dawno mjsta prichystäno, ne zhudte se, kaj i v' teh rajfkih pufhzhah flavenfkih glafov (ak ravno flabih!) zhuti, in nehajte mi zameriti — ah ne bote mi ne, ker mi ferze pravi, kaj fva oba fina jcdine matere, brata v' duhi, nafha shivota in shile foftatki jednega mosga in jedne krvi. — Dobro snam blasheni Zhcfhe! de Vi zhcftitelj in uzhcnez Kollarov ne farno s Zhehmi fmilenje mate, kda je ncsgoda obide, ter fe vfakim flavenfkega imena bratom, kda fe njim sle pripeti, tak bote i fmilenje meli s nafhim vbogim Slovenfkim narodom v' Stajari, kte-rega narezhje she je prezej zhifto, al ga dofdaj njegovi fpifatelji ofkru njavali fo. Nafhi mladenzi fo po nemfhkem sredjeni, in tak na pol Ncmzi. Malo naf je, ki fmo fe nemzhini odetergali. — Vlaftenfke mifli in vneto fte befede do narodno Iti je pri naf v dol nem Stajari blasenje. — Spifatelji farno abezede smifhlavajo, v' vlastnem nizhesar s' vun nekih po nemfhkem fkopizhenih (k. kopito) molitev ne pifhcjo, kaj njih malokda felanez rastlini. Severnih Slav. jesikov, bres kterih po-mozhi saftonj na ispafenje zhekamo, fe fkoro noben ne vuzhi. She bi Vam lahko vezh tak shaloftnih obraskov ftatka nafhih Slovenzov pifati mel, ali neham vafhcga zhutlivega ferza sh' njimi trapiti.« — Pošilja mu neke slovenske in hrvaške knjižice (najbrže 3. zv. Kr. Cbe-lice, ker pravi, da bi mu rad tudi prvi in drugi poslal, pa ju ni dobiti v Gradci). Rad bi bil šel na Dunaj obiskat ondotne slovanske rodoljube - »in ako bi mogozhe bilo, v' Pefht k nogam nafhega proroka (Kolarja) romariti,« ali policija mu ni hotela prepisati potnega lista. — Živeč v krogu rodoljubnih mladih Slovencev, začenja jih Vraz tudi učiti ruski, a Miklošič poljski, o čemer piše iz Gradca 1. 1836. Safafiku: »Po mojem nabadanji fem fhtiri mladenze naklonil, kaj fo fe pri meni rofifki uzhili, vezh bo jih fe prihodno letino k tem nauku prikenolo Drugo leto bo tudi g. Miklofhizh polfki uzhil. Po takem nazhini mifliva v Gradzi Slovenze f tim obuditi, fe vfem Slavenfkim jesikom priuzho-vati in je na zefto napeljati, lepoto in obilnost nafhega lastnega na-rezhja v pamet vseti in fposnati.«
Vse to nam pač glasno in jasno zasvedočuje vneti »p a n s 1 a-vizem« Vrazov že v (Sni dobi; a ob jednem nam se iz tega ako-tudi še neznatnega delovanja Stankovega pokazuje neka slutnja, da je njegov poklic zjedinjavati daljne kraje, ločena srca in razdvojene umove vse za jedno domovino, jeden velik zmoter. 'Spomladi leta 1S34 stopa Vraz že v neko zvezo tudi z vodjo »Ilirstva«, drom. Ljudevitom Gaje m. Ta mu namreč neznanja, da bode izdaval novine politične
in slovstvene, kakor to zvčdamo iz Gajcvega pisma, objavljenega v Vrazovih »Delih« V. str. XVIII. Gaj piše Vrazu: »U Krapini 3. travna 1834. Kaj se našega Slovstva navlastito pako knjižestva dotiče, ovo leto dozde obiljnum plodnostjum dičiti se ne more, premdar domo-rodetvo dosta zažgano, vse bolje i bolje plamnom da sine, pripravlja se. Vckšim vendar nptilom domačemti kresu moreju postati Novinc političke i slovstvene, kojeh vandavanje meni teda negda od dvora bečkoga, kak čujem, z premilostivnum odlukum dopitanol) jest. — Brate, moj vezdašnji stališ je tak vuzek, tak tesen, da vsaku i slednjit reč,2) koteru vu naših posleh pišem, živo pretresti primoran sem, atme viziji8) povsud skoznjivo4) nasleduju, tražeč,6) kde bi mi kakvu zanjku prikvačiti, ali lečku podmenuti mogli, ali ne meni več mojemu ljubimcu.« Prosi ga tudi, da bi delal za razširjanje njegovih novin po Štajerski, kakor pripoveduje Vraz v pismu »Gradzi na den sv. treh Kraljev 1835« rojaku Knupležu, oznanjajoč mu jih: «Jas bi Njim od tih novin she prej glaf dal, pa fem fkos menil, kaj bodo v Gradzhkih novinah literarnem obfhzinstvi nasnanjene. D. Gaj mi je v Sagrcbi pravil, kaj bom jas mogel ti posel na-me vseti.« Gaj je bil začel v Zagrebu izdavati politične »Horvatske novine« dnč 6. jan. in slovstveno prilogo »Danico« dnč to. ian. 1. t835. A Vraz, naznanjajoč to v pismih prijateljem Muršecu, Knupležu. MatjaŠiču, vabi njih in druge znance rojake, da bi si naročili te novine, katere bodo baje v književnem dčlu prinašale tudi članke v slovenščini; da bodo torej jednako Slovencem kakor Hrvatom na korist. Tako namreč piše Vraz Knupležu v omenjenem pismu: »Sostatki novin fo i politizhke novine, literarni list in osnanitel. G. redaktor v oglafu obezhavle, kaj bodo v literarnem lifti tudi raslizhne dela po nafhem narezhji najti. Zhe bo fe ta obljuba spolnila, tak fo sa-nas te novine ravno tak koriftne, kak da bi je v nafhem kraji na fvetlo davali.«
Na jesen istega leta, 1835., obišče Vraz prvikrat Hrvaško. Tedaj so (pripovčda Markovič) v Bistrico našo zagorsko kot stolico narodnega duha romali rodoljubi hrvaški in veljaki stavjanski iz naj-daljih krajev, ker je bil župnik bistriški Nestor hrvaških književnikov, domoljubov in gostoljubov, učeni in umni opat Krizmanič, po Safafiku že tedaj razglašeni kajkavsko-hrvaški prevoditelj .Miltonovcga »Izgubljenega raja.«. V Bistrico jc naravski romal tudi mladi slovenski književnik (Vraz) in tu prelepe dni preživel pri ljubeznivem opatu, ognjevitem hrvaškem Iliru in Slavjanu; poleg dičnega starca je spoznal tudi mladega rodoljuba, vlastelina v Krči (in v Omilji) v prigorju preko ') prisojeno. 2) besedo. a) prepeličarji. *) budno. b) iskajoČ. f) kletko, past.
Bistriške gore, Vekoslava Štauduarja in njegovo gospö, kateri je opat bil pravi strijc, duhovito, poetično, ognjevito domorodko, pozneje proslavljeno posestrimo svojo Dragojilo. O tem potu svojem v Hrvaško piše Vraz sam Muršecu »v Gradzu na 3. den grudna 1835« to-le: »Dcshovje je meni nekolko dnevov pervle v Biftrizi na Sagorji pri ljubesnivem ftarzi g. opati Krishmanizhi sadershavalo. Krishmanizh je veliki ljubitel vfega f loven fkega, in satega voljo tudi rad nc pulti na hitrem duše, ktera je v slate mreshc Jegove radogoftnofti sajfhla, dokler je do flednje rezhi ne fpita in vfe snanje slovcnfko do sadnjc kaplizc s njene pameti nc spije . . V Sagrebi fem fe tudi ne mogel, kakti l>cf bervi, omeknoti. V tem mesti me tolko Ijubesnivih rezhi mötilo, tolko prijatclnih rok sadershavalo, de jc nc lahko bilo, fc vfem tem protiviti. Ja fem komaj 15 kimovza Dravo prebrodil in v Scrdifhzhc prifhel. Sa kolko korakov f<5 she Hrovati, bolje Illvri, dalje v napredki, vi H malo farni lahko domiflite, da Danizo in novine horv. fhtejetc.« Že na tem obisku (misli Markovič) bil se jc Vraz lično seznanil s prvaki književnimi v Zagrebu in okolici, posebno z Gajem, Rakovccm in Vukotinovičcm, s katerim je hitro sklenil trajno najsrčnejc prijateljstvo ter jc ž njim in z Rakovccm takoj 6na leta pobratimski dopisoval. Vse to jc bilo Vraza tako navdušilo, da je na konci omenjenega pisma Muršecu prvikrat naravnost izjavil: naj zanaprej piše svojemu »nckadfhncmu fofedi in prijateljuj. St. Frafu Slovenzu zdaj pa Stanku Vrazu I Iliru iz Staj era.« Še tega leta 1835. priobčil jc v Gajcvi »Danici« prvi dve svoji pesmi hrvaški »Stana i Marko« in »Grob iz-dajice«, sicer še v jeziku na pol slovensko-kajkavskcm. A od sedaj gre Vrazovo slovensko pisateljevanje vzpöred z njegovim zanimanjem za ilirstvo. Naslednje leto 1836. o počitnicah obišče zopet Hrvaško. Sedaj najde v Samoboru svojo .Lavro', krasno črnobko Ljubico, hčer lekarja Cantilija, kateri na slavo takoj začne zlagati najkrasnejše pesniško delo svoje »Djulabije« 1. 1836. in 1837. Vse bolj in bolj pristopa naš Stanko k ideji ilirski in k ilirskemu književnemu jeziku, dokler se jima napösled ne pridruži za zmeraj. Koncem leta 1838. preseli se Stanko Vraz v Zagreb; Hrvaška mu jc trajna druga domovina, ilirska književnost sveta naloga do smrti. Jenjal jc biti pisatelj slovenski.
(Dalje prihodnjič.)
Zgodnja cvetlica.
ico primolila	Poinlrfdno solnce sije. Cvetlica iz zemlje, Kaztrfplja srd snega,
Boječe je prosila:	In željni se odkrije Belin, oj, skopni m 3 Cvetlici kras sveta.
Sneg mrzli nc |>osluša	Trpin premnog na sveti Nedolžne prošnje glas, Ne ve, kaj je radost.
Ustaviti izkuša	I >oklfcr mu je živeti Siroti žitja čas. Zatira ga bridkost.
Naj tožl>e glas zavzdigne,
Posluša svet hladno, A kvišku upe dvigne, In vsliši ga nebo.

Rastlinske bolezni.
Spisal Ivan Šubic.
jred mnogimi leti sem imel znanko, ki je strastno ljubila cvetlice. Po treh farah jc slovela za veščakinjo hišnih in vrtnih nakitnih rož. Sam Bog zna, koliko lonccv in lončkov jih jc gojila po svojih oknih in po prijaznem vrtičku, ki jc objemal njeno malo domovje. Čepki njenih nageljev, rožmarinov in žeravccv (rožen-kravtov). njenih fuhsij, pelargonijev in hortenzij, njenih pasijönk, resčdic in vrtnic so bili na takem glasu, kakor da jih je vzgojil sloveč umetni vrtnik stolnega mesta, nc pa preprosta kmetska samoukinja. Vzorni mladostni ženi usoda ni bila prijazna; ko je osamela in ji je življenja zima jela beliti lase, iskala je in tudi našla tolažbe v družbi Florinih otrök. Od jutra do večera jc skrbela za cvetočo svojo rodbino, prilivala, čc-dila in presajala z umetno roko gojcncc svoje. Z nekim posebnim na-tornim darom jc takoj spoznala potrebe vsake rastline. Le malokdaj jc imela nesrečo; a kadar ji jc jela ljubljena cvetka hirati, da ji jc perje odpadalo in so vršički povešali žalostno navzdol, stregla je bolniku tako skrbno in nežno, kakor mati svojemu detetu. Na počitnicah me je vselej klicala na pomoč. »Ti študiraš na rože,« dejala je ter zahtevala, naj pomagam s svojim svetom. A meni se je čestokrat godilo kakor mlademu zdravniku, prišedšemu z visokih šol, ki ima v
glavi dokaj učene teorije, ali prakse nikake in skoraj nikakega orodja za preiskavo. V potu svojega obraza sem ogledaval hirajočo cvetko in navadno samö slutiti mogel bistvo bolezni ....
Gotovo jih je tudi med »Zvonovimi« ljubeznivimi čitatcljicami dokaj, ki gojč v svojih prostih — upam, da srečnih — urah marsikatero cvct-lico na svojem okcnci in si blažijo srcc s pogledom na nepopisni kras, ki ga je vdihnil stvarnik zemeljski evetäni. Njim so namenjene naslednje vrstice. V njih hočem v glavnih potezah slikati nevarnosti in bolezni, ki pretč našim rastlinam, naj si bodo že umčtalno vzgojene po skrbni človeški roki, ali pa naj rastri divje v prosti prirodi. Pogoji življenja so v obeh slučajih pri jedni in isti cvctlici bistveno jednaki.
Ako poznamo njene potrebe v svobodi, moremo tudi ustrezati njenim potrebam pri umčtalni vzgoji; isto tako se pojavljajo bolezni pri divjih in kultiviranih vrstah na sorodne načine.
I.
Kose v telesi poruši normalno stanje, nazivamo organizem bolan. Navadnemu človeku rabi beseda »bolezen« samö takrat, ko govori o svojem ali pa o živalskem telesi. Odkar tarejo neštete bolezni Človeški rod, bavimo se z vzroki, ki nam motijo zdravje ter iščemo pomoči za brezbrojne slučaje, kaleče nam pravilno delovanje naših organov. V vsakem človeku tiči nekoliko Kskulapa in zato konkurenca med diplo-movanimi zdravniki in mazači pač ne poneha nikdar.
Poleg svojih boleznij se je oziralo človeštvo že v starodavnih časih tudi na bolezni domačih živalij, a dalje ni storilo nikaccga koraka. O rastlinskih boleznih smo do najnovejše dobe znali skromno malo. Sele odkar je mikroskop začel nova pota kazati prirodopisni vedi, jelo je narastati gradivo za rastlinsko boleslovje. S čudovitim povzdigom prirodopisnih znanostij koncem minulega in v teku sedanjega stoletja se je patologija rastlinstva razvijala bolj in bolj. Danes jc podobna ponosnemu poslopju, v katerem je zbrano toliko tvarinc, da jc skoraj ne zmore več posamezni človek v kratki dobi svojega življenja.
Tudi pri rastlinah imenujemo posušenje normalnega stanja »bolezen«. A če nam že pri živalskem telesi dela določitev tega stanja dokaj težav, velja to šc v nepričakovano večji meri pri rastlinah. Normalnega stanja tu sploh ne moremo označiti z gotovostjo. Rastline se neprestano razvijajo; v teku dolzih let nastajajo mnogovrstne modifikacije, ki nam jako obtežujejo spoznavanje pravilnega organizma. Vsake izpremembe ne moremo zmatrati za kaljenje zdravja, ker potem
iS6
bi morali skoraj vse rastline, kar jih vzgaja človek, proglasiti bolnimi. A ker ni nihče gledal stvarniku v roke, pač nikdar ne spoznamo vseh zakonov o razvoji in nikdar nc bodemo mogli najti stroge meje, ki loči zdravje in rastlinsko bolezen. Le v razvitih, skrajnih slučajih sta nam oba jasna; s takimi prikaznimi se potem v prvi vrsti peča rastlinska patologija.
Bolezni več ali menj skalč normalno stanje organizma. Čestokrat je njihova zadnja posledica — smrt. Pri živalskem telesi pride konečni moment tudi tedaj, ako jc bilo bitje vedno zdravo in čilo, ako jc vedno izpolnjevalo pogoje življenja. Ko poteče določena doba, potrka neizprosna smrt. Po prirodnem zakonu je tel6 žc prej pešalo in hiralo; izmena snovij mu jc odrekla in delavnost v organih zastala. Pri rastlinskem telesi v obče ne moremo govoriti o strogo določeni dobi, ki jc odmerjena pojedinki. Pri cvetlicah pojem individuva sploh ni tako strogo določen, kakor v živalstvu. Rastlina se v premnogih slučajih tako razvija in raste, da ji stari organi propadajo in odmirajo, na njihovo mesto pa stopajo novi, sveži udje. Osobito pri dolgožitnih rastlinah postane tcl6 v teku let popolnoma drugo, kajti dobilo jc druge organe, ž njimi pa drugo tvarino. Pri starih rastlinah torej bije življenje le v mladih, novih ustrojih. Stari deli, ki ostajajo stoletja in tisočletja navidezno neizpremenjeni, so lc mrtvi les, mrtva mehanična podpora živ6čih delov. Organi se menjavajo skoraj od leta do leta; ti odmirajo, cclota pa ostaja, dokler jc časih slučaj ne podere in poruši. Drevo navadno le tedaj pogine, ko mu deblo strohni, da nc more več nositi težkega trupla. Vihar potem vrže velikana na tla in ga izruje iz zemlje, ki ga je redila Bog zna koliko let, v tem ko jc na zemlji ginil rod za rodom! Ako pa deblo ostane trdno, more rastlina poganjati in zclenčti nečuveno dolgo. Vrtnica na stolni cerkvi v Hildes-hcimu jc stara 800 let, lipe učakajo 1000 let in na Oljski gori se dvigajo oljke, stare nad 2000 let. A to še menda ni skrajna meja. Pri nekaterih drevesih cenijo starost še mnogo više!
Se vč, le majhno število rastlin ima odločeno tako dolgo življenje. Ncbrojne množice poganjajo, kale in mrö leto za letom, časih po na-tornem zakonu, časih zaradi bolezni j. Vzroki rastlinskih boleznij so nam večinoma znani. Po teh vzrokih delimo bolezni v naslednje vrste: Bolezni, izvirajoče 1. iz mehaničnega poškodovanja, 2. iz škodljivega vpliva neorganske natorc, 3. iz škodljivega vpliva rastlin in živalij.
(Dalje.)
Kaj pripovedujejo ob Ložnici.
Spisal M. Cilenšek.
I. <
Ložnic jc po slovenskih krajih več in siccr isto tako voda kakor vasij. Kar svedoči že napis, govoril bodem tu o vodi, in to o dokaj veliki vodi. Res se utegne kdo v dlan nasloniti, premišljevati in naštevati vse tiste reke in rečice, katere je morda že sam videl, ali pa o njih čital, ali samö pripovedovati slišal, a ker jih je več tega imena, ne more pogoditi prave. Takisto sem naglašal, da ni majhna, ampak precej velika voda. No, morje pa tudi ni, niti jezero, toda človek pride vendar zaradi takih rečij prav lehko v zadrego in ker nosi vsak svojo glavo, težavno jc v drugih glavo ubijati to, ker se za raznih dob kaže različno. Kaj morda ne ve vsak fantič, da se lovijo raki lehko le v plitvi vodi in se tudi tu ni bati kakšne nesreče, izvzemši jedino to, da se trudi po več ur za vodo, pa še repa nc prinese domov? Tako je sedaj, a prejšnje dni je bilo vse drugače, kajti rdčje kuge še niso poznali. Ali kaj bi tudi, saj ima v novejšem časi skoro vsaka žival in vsaka rastlina svojega ali celö svoje zajedovce — torej tudi rak —. Kadar pa okolnosti nanesö, hrumijo valovi siccr pohlevnega potoka ter drvijo navzdol, da se opazovalcu ježč lasje. Sedaj stopi ribič s primerno mrežo v zatišje, kjer so se valovi pomirili, in meče ribe na trato. Tako nekako bi se dala opisati Ložnica in ker jc navadno opravljal svoj posel le rakar, prištevati jo moramo potokom.
Od navadnih potokov se mora Ložnica pa vendar že po tem razločevati, da je v tolmunu »brez dna« videl svoje dni — pred kakimi štiridesetimi leti — Onegäv Jože, strasten lovec in ribič, soma večjega od konja. Zasledoval ga jc večkrat, vendar le jedenkrat mu se jc primerilo, da jc imel nabito puško na rami. Kroglja ga jc neki zadela, toda brkač je nosil tako trdne hlače, da se ga ni prijela. Od tistega časa pa živi v miru, seveda po svojem mnenji, a Levčanje in Drcšinčanjc so mu jako gorki, kajti veliko ima na svoji vesti. Krapi, ščuke in druga luskava svojad polzčla jc neki po njegovem grlu, akopram jo jc pohrustalo tistih dvaintrideset — ali menj — zob, ki se imenujejo človeško zobovje.
Da se morda kritikom preveč ne zamerim, bilo bi le umestno, navesti nekoliko posameznostij, kar se tiče naše rečice Dajo sploh ločimo od drugih istega imena, bodi povedano, da se imenuje »savinjska« zato,
ker se pretaka po Savinski dolini. Resnično pretaka, kajti vsak mlinar jo zbira na svoja kolesa tako dolgo, dokler je ni toliko, kolikor je potrebuje. Niže se zopet zbira nad mlinom in to tako daleč, da se naposled oproščena vseh spon izliva nad Celjem v bistro Savinjo. Sevčda, kdor jo vidi pod Butejevim mostom, dobre četrti ure nad Celjem ob včliki cesti, lehko misli, ta potočec je morda kake pol ure dolg — ali moti se. Njena zadnja postaja je malo više omenjenega mostu; tu jc zaježena in ker se potem neposredno izliva v Savinjo, vidi se nam prav majhna. Teh svojstev so samö tiste vode, katerih struga je le malo nagnena pa večkrat zaježena.
Savinjska Ložnica teče skoro vzpöredno s Savinjo ob južnem vznožji vshodnih izrastkov severnih Savinjskih planin med Pako in Voj-nikom ter pobira ondotne rečice skoro do ravno imenovanega trga. Ona izvira blizu Ložnice (vasi) v St. Ilski župniji izpod skal gorenjega triasnega vapncnca. Kakor Savinji neki ne ugaja kmalu po porodu beli dan, isto tako tudi Ložnici ne; a ta se ne skrije v prödnata tla, ampak gre sence iskat v skalno otlino —• Vranjo peč — ki je kakih 120 m dolga. Potem teče po povprečnem jarku na jug in se vshodno od Polzele, prevrtavši si svojo pot po litavskem vapncnci, obrne na jugo-vshodno stran. Oljska gora ji je nekak čuvaj, ki gleda na izvirek in pazi na daljno razvijanje njeno. Kakor hitro prižubore njeni valčki v dolino, pomirijo se, kajti vse večje kamenje se je porazgubilo in na njegovo mesto je stopil drobnejši prödec. Tudi tla so vsa drugačna. Namesto vapnencev omenjenih dveh tvorb nahajamo tu potopnine (di-luvij), ki napolnjujejo vso Savinjsko dolino do bližnjih gričev. Ako si popotnik ogleda malo bliže nekoliko sestavin, razbivši jih ob trdi snovi, takoj mu se zažari oko, ustavivši se na zahodu ondi, kjer nad Dobrov-ljem prijazno pozdravlja znanca svojega, sivkasto pečevje strme Ostrice. Raz Solčavskih planin so nanosile predpotopne vode ogromno množino sedanjih Savinjskih tal in jo kolikor možno razdelile jednakomerno. Tu si je izdolbla Ložnica svojo strugo v nekoliko prodnati, nekoliko ilovnati zemlji ter počasi prestopa lesene jezove in se druži naposled s Savinjo, kateri neki pripoveduje raznočasne dogodke. Kakor se pa nje voda sčasoma popolnoma zjedini s Savinjo, ne puščajoč nobenegu slcdii za seboj, ravno tako se godi njenim dogodkom iz prave domovine: vdušeno, pozabljeno je vse! Na hrbet pa ji lčžc še mora iz gorenje Savinjske doline ter jo žuli do zadnjega vzdiha. Naravno, da se pritožuje, vendar vse zaman.
Iz njene domovine se pripoveduje marsikaj, a mi hočemo samö zanimivejše točke spraviti med svet. Možno, da se tudi drugje kaj slič-
nega dobiva, ali vsak kraj ima svoje posebnosti ter to in örio po svoje zavija. Tako tudi ob Ložnici.
Na zahodni strani nad Celjem so postavili davno davno nad njenim hrbtom most. Tu ob včliki žili, ki vodi iz poglavitnega mesta vsega cesarstva do sinje Adrije, je prometu najbliže. Tu so se vozili in se vozijo še sedaj pošteni ljudje, ki jo navadno le »Ložnica« imenujejo. Časih se je pritepel tudi kak tujec, kateremu »ž« in pa domača končnica nista prijala. Tako je prišlo, da so napravili iz domače besede pokveko in jo uveli tudi v knjige. Vse to bi se dalo še prenašati, a njena mlajšax) sestrica Pircžica iz Vinske gorice ji je po poročilu gori omenjenega lovca in ribiča, ki je bil sigurno nenavaden človek, ker je celö šumenje voda razumeval in morda tudi dobro tolmačil, že pred leti šepetala, da se ob njenem obrežji zbirajo neke megle, ki izpre-menivši sc v oblake prete s točo pobiti vso pšenico in zasejati ljuliko. Hudomušne toče sicer ni bilo, pa tem več bliska in groma. Strela jc siccr tu in tam udarila, toda bila je »vodena« in njene štiri curke je od-krhnila letošnja vročina tam nekje v Zalci. To jc opazovala radovedna Ložnica sama, ko jc skakljajc raz jezu bližnjega mlina nateknila naočnike ter se od same jeze razpršila v pene in hlap. Zdaj se ji je zenica tako povečala, da jc ugledala tisto čudno strašilo ob uhodu v trg, ki nosi na belkastem čelu neke črne hieroglife, kateri vozniku velevajo, da »Pokaj nc iz bičam . . . . jc prepovedano«.
Odkar je jela »železna kača« po naših tleh rožljati, ni videla Ložnica več tistih širokokolesnih »parizarjev«, ki so delali most med severom in jugom. To je bil seveda drugačen most od önega, o katerem je govorila Pirežica. Blagö se je prevažalo na vse dele sveta ter marsikomu dobička obetalo in tudi prineslo; druge pa je spravilo to prevažanje na beraško palico. Mnogo mladeničev se je odtegnilo tem potem vojaški suknji. Kadar so se pa bližali Celju, udarili so jo pčš Čez Ložnico proti Vojniku in tako odnesli petč za nekoliko časa. Ko je vse to prenehalo, videla je Ložnica mnogo solza in slišala bridko stokanje ubogih žen, katerim so možje po prejšnji navadi zapravljali imenje, zabavaje se po krčmah z igro in pijačo. Dokaj lepih kmetij je prišlo tem načinom na boben. Kolikor teh starih »furmanov« še živi, skoro vsi brez male izjeme so se udali žganjepitju, dočim mlajši, ki niso nikdar izkusili toliko svetä, večinoma dobro napredujejo. Temu pojavu se nikdo ne čudi, kajti dostikrat je vzel oče sina svojega, ko je malo do-rastcl, cclo iz šole in moral jc ž njim. Mladi človek se lehko vsemu
l) Z ozirom na geološko tvorbo, v kateri se nahaja nje izvirek. Tega je namreč povila tretjašku tvorb:».
privadi in ko mu je dal oče na izbor, ali v šolo — ali pa po svetu, odločil se je navadno za. zadnje. Zdaj pa vsega tega ni več in sin se uči kmetijstva od očeta ter ostaja lepo doma, dokler ga ne pokličejo v vojake. Tedaj pa zvesto služi svojemu cesarju in še na um mu ne pridejo Solčavske planine, kjer so se v prejšnjih časih klatili vojaški ubežniki in malovredni postopači. Vsak uvidi, da jc to sploh nemogoče in Ložnica sc ne bode mnogokrat več napela, da bode odnesla spomin na nekdanje čase v Črno morje. Sploh je opomnje vredno tudi to, da se mladina malo briga za minulost in tako gine dandanes bolj in bolj zanimanje do duševnega žitka minulih dnij.
Vozniki s parizarji so obvozili mnogo sveta in morda jc ni bilo ure, bodisi po dnevi ali po noči, ki bi jih nc bila srečala na cesti. Noč »pa ima svojo moč«, pravi star pregovor. Mnogo so vedeli pripovedovati o tujih krajih, velikih mestih in rekah in o šegah raznih narodov. Pa tudi marsikaj druzega je prišlo na vrsto. Seveda vsak ni bil za to, pa vsak tudi ni vedel, kajti med seboj so imeli druge pogovore. Se živeč mož mi jc pravil za mladosti naslednjo dogodbo, katero naj bi bil doživel njegov drug pred Lcvcem, vasjo slabo uro od Celja proti zahodu ob veliki ccsti. Vozil je po noči iz Celja proti vasi. Pred njo na desni se vidi šc sedaj v krogu stoječe gabrovje, Sola imenovano. Na levi pa jc groblja, kjer so izkopavali rezano kamenje izza starih časov. Ves ta kraj zovc ljudstvo »Tirgot«. Do semkaj je pri-vozil voznik, kar hkratu obstoje konji in nobeno priganjanje jih ni moglo spraviti z mesta. Vzpenjati so se jeli in rezgetati, da je voznika, strah izpreletaval, kar sicer ni bilo na njem opazovati. Ozre se okoli ter ugleda pred konji mrtvaški sprevod belo oblečenih pošastij brez glave. Pomikal sc jc od grobljc čez cesto v Solo. Ko je zadnji del bil s ceste, potegnili so konji brez voznikovega biča.
Na desno od Levca je položena čez Ložnico brv. Tu jc že ostra-šila mnogega grozna pošast. Velik kozel, črne barve in plamenečega jezika sedi' ob svoji uri na brvi. Ko človek stopi nänjo, postavi se kozel na zadnji nogi, a namesto vanj zaprašf se v vodo. Vse to se zbira lože od novejših napisov, kateri Slovencem oznanjajo, daje tu »Hopfen-Trockcnhaus«. To nam jc tudi glavna priča, kdo sili v deželo. In istina, kadar hmelj dozoreva, oglašajo se krivonosovi zmerom bolj in bolj in nemogoče ni, da se jih v kratkem tudi stalno nekoliko naseli. Potem bo pa Ložnica, izpirajoč vso to nesnago, točila dvojne solze, in odmeva v Savinji ne bo našla, kajti ta jc temu že vajena. PreČrno bi gledal trdeč, da mora vse tako priti, toda temu pa vendar nikdo oporekati ne more, da v lepo in rodovitno dolino vedno bolj in bolj silijo
tujci in izpodrivajo domačine. Teh se prehitro primejo tuje besede in Deutschwirth, Deutschenthal, Buchberg itd. slišiš, kamor se obrneš. Peščica takih ljudij žc da kraju ime, katero se podeduje od roda do roda.
Spomin na »ajde« se nahaja ob Ložnici še povsod. Pravega pojma ljudstvo o njih vendar nima. Vedno se le trdi, da so bili mogočne • postave in tej primerne telesne moči. Za Drešinjo Vasjö, kjer se je videlo do najnovejšega časa grmovje in trnje, imeli so neki svoje kegljišče. Ondu šo kegljali z ogromnimi krogljami, katere so potäkali preko polja od Savinje do Ložnice. Narejene so bile te kroglje od kamena, kateri so lomili v Kamniku nad Grižami; tedaj bi bile, geološki povedano, izbrušene iz gorenje triasnega vapnenca.
Tudi »ajdovkih dcklic« se še spominjajo. V predpasnikih so baje nanosile z Mrzlice kamenje za Petrovško cerkev. V skalovji omenjene gore so stanovale, a nobeno oktf jih ni videlo.
Volkodlaka so si Ložničanje prikrojili nekako po svoje. Pripovedujejo pa to tako-le: »V Zibiki se jc praznovalo ženitovanje. Po stari navadi so sc jako dobro veselili, jedli in pili ter uganjali mnogovrstne burke. Posebno so godci brili šale in navzočne svate kratkočasili, kolikor jc bilo moči. Ker jc pa v minulih časih bilo tudi po naših krajih dosti volkov, streljali in pobijali so jih vsak na svojo roko. Skoro pri vsaki hiši si dobil lehko volčjo kožo. Najpredrznejši godec da si prinesti tako dlakuljo, a predno jo ogrne, poprosi prisotne ljudi, naj ne odpirajo vrat, kajti — namigne s prstom — lehko bi se pripetila nesreča. Babura pa, radovedna, kaj se godi v sobi, poluka pri vratih in v tem hipu smukne volk na piano. Klatil sc jc okoli po svetu in ljudem škodo delal. Prišel je tudi do Ložnice, kjer so se razprostirali gosti hrastovi gozdi. Tu mu jc posebno ugajalo in nastanil sc jc. Na paši za logom je ukradel celö Brencetovo kravo ter jo v goščavi razmcsaril in do kostij obral. Večkrat so ga zasledovali, toda ni bilo možno priti mu do kože. Prihajal je celö v Godomeljsko1) ccrkev in prestrašeno ljudstvo se je razpršilo. Ali našel jc vendar mojstra svojega. Močen mož se je ustavil pri vhodu in ko plane volk pri odprtih vratih v cerkev, potegne mu kožo raz telesa in rešen je bil. Samö kremplje je obdržal, dokler je živel."
') Gotovlje, Gutovlje, Dobrovlje, Dubrovlje, Dobravas, vse to se nahaja po spisih in knjigah, vendar vse je napačno. Pod vasjo izvira Godomlja; po nji se mora vas imenovati „Godomlje".	*	• ,
0 lopi kraljičini.
Ndrodna pripovedka iz Motnika. Zapisal Gašpar Križnik.
edenkrat jc bila hudobna mati, ki je tako preklinjala, da je svoje tri sinove uklela v volke, da so se potlej potikali po gozdu in ljudem delali nadlego. Imela je tudi jedno hčer, katera je bila pozneje rojena; ta je bila tako lepa, da ji» na svetu ni bilo jednake, imela je tudi solnčno zvezdo v čelu. Ko doraste, zvč, da jc imela tudi tri brate, kateri so sedaj v volke ukleti. Gre jih iskat in se trudi, da bi jih rešila. Pride v gozd, sreča jo mož, vpraša jo: »Kaj iščeš tukaj?« Ona povč, da svojih treh bratov, kateri so ukleti v volke, da bi jih rešila, če jih jc še rešiti. On ji pove, da jih jc še rešiti, če ona sedem let nobene besede ne izpregovori. Pa gresta narazen.
Ona sedaj tava po gozdu, živi se s koreninicami in jagodami. V gozd pride jedenkrat mlad, krepek in zal plemcnitaž na lov. Ko jo ugleda, prčccj se mu obudč goreče želje v srci, »da bi ta-le bila moja poštena zakonska žena«. Gre k nji, razno jo izprašuje, pa jc kar molčala. Vzame jo na svoj dom, in povč materi svoji: »Le njo bom vzel za svojo ženo, pa nobene druge«. Mati, ume sc, da mu brani na vse pretege: »Kaj boš to lesno vlačugo za ženo jemal, ko še govoriti nc zna, in se ti gorših ne manjka!« Sin jc ni ubogal matere; zaroči se ž njo, pa jc bil prav zadovoljen v zakonskem stanu, ker jc imel ženo goršo kakor drugi plemenitaži. Ob letu mu povije dečka, katerega je bil neizrečeno vesel, ker je bil ravno tako zal, kakor njegova mati, imel je tudi solnčno zvezdo v čelu. Tašča pa jo je neznansko črtila; ni ji dala lepega očesa, ko jo je nje sin tako prisrčno ljubil, sedaj še posebno, ko mu je povila tako zalega dečka.
Ko sta bili jedenkrat sami domil, vzame tašča košek, dobro ga zasmoh', vzame dete in je povije v plenice, V košek zaveže, pa je nese na potok in ga po vodi spusti, kakor egiptovska mati Mozesa. Ko plemenitaž pride dam, tašča mu ročno povč: „Kaj ti je tvoja »lesna žena« naredila?" Tako jo je zmerom imenovala. »Glej, dečka je nekam spravila, ali ga je požrla, ali kam je prešel. Jaz nič ne vem."
On je bil žalosten, pa žene zato ni črtil, in si je mislil: »Jc že tako božja volja.«
Žena mu Čez dve leti zopet povije dečka. Tašča ž njim ravno tako naredi, kakor s prvim. Ko njega jedenkrat ni bilo domd, vzame tašča košek in ga zasmoli, pa dete notri položi in ga nese na potok,
da ga spusti' po vodi. Ko plemenitaž pride dam, nalaže se mu ravno tako, kakor prvikrat.
On pa zato svoje žene ni črtil, v božjo voljo se je udal. Ona mu zopet čez dve leti povije dečka, kateri je bil ravno tako zal, kakor prvi in drugi, imeli so vsi trije solnčne zvezde v čelu. Plemenitaž ga je bil neizrečeno vesel.
Zopet gre nekam po svetu, po svojih opravilih.	*
Tašča in njegova žena sta bili sami domd. Tašča je ravno täko s tretjim dečkom naredila, kakor s prvima dvema.
Ko pride plemenitaž dam, tašča mu ni prej pokoja dala, da je svojo ženo, ki jo je tako prisrčno ljubil, obsodil k smrti na grmadi, zato ki mu je zapravila troje detet.
Obsojenko so pripeljali na mesto, in jo menijo rabeljnovi hlapci položiti na grmado in potlej zažgati. Zdajci pridejo trije mladeniči, kateri pripeljejo tri zale, lepe dečke, imeli so solnčne zvezde v čelu. In jim mladeniči rečejo: »Stojte, da se nekaj zmenimo«. Povcdö sestri, naj sedaj povzdigne svoj glas, da se oprosti. »Sedaj smo mi tudi prosti, ki si nas rešila, ko si sedem let molčala; pri Bogu ti hvala za tvojo krepost in pogumnost. Tukaj imaš pa tudi svoje tri dečke, katere ti jc tvoja nevoščljiva tašča vzela in po vodi v zasmoljenih koških spustila, kakor Egipčanka Mozesa. Te smo oteli in tebi pa možu tvojemu prihranili«. Potem tudi žena povč, kako je mogla sedem let molčati, da jc rešila svoje v volke uklete brate. In povč, kako je tašča izpred njenih očij jemala dečke. Kako je bila žalostna, in tucli kako jih je nje mož tako prisrčno ljubil in po njih žaloval. Potem so pa taščo na grmadi sežgali, da druzega ni ostalo, kakor nekaj črnega pepela.
Drohne 
i.
'.bledčl mi rrfno je obrhz.
Kazp.M Ik> hitro spomenik,
Na grobu mi stoječ, In j&lu, ki ga nosim zd:\j, Sledil ne bode včč.
II.
Zmračil se moj pogled, Ostfl mi je usode mrfkz
Moj nežni, mladi cvet.
Trenutek le prisinil je V srce mi divni sču, Pa ludi t.i izginil je — Moj zadnji list zelčn !
A v6, otožne pisemce,
Vc? pričajte v spomin, 1 >a. naroda nesrečnega Nesrečen bil sem sin.
Testament.
Povest. Spisal Janko Kersnik.
III.
Ireba je poseči za celih petindvajset let nazaj.
Splošne razmere v dolini, kjer se vršč ravno povedani dogodki, bile so tedaj slične sedaj omenjenim; samo drugi ljudje so gospodarili tam. Topolščakovo domačijo je oskrboval Miklavžev oče, stari, osorni Ožbold, in tudi po druzih kmetijah so orali, sejali in se potili predniki sedanjim ratarjem. Po včliki cesti pa so ravno tako v jednomer drdrali poštni vozovi in se pomikali težki pa-rizarji s tržaškim blagom; promet se ne meni za nikogar; naj biva ob cesti ta ali ta, vsak mora ž njim ali za njim; on ne h odi za ljudmi.
Pa še nekaj se v teku vseh petindvajsetih let ni bilo znatno iz-premcnilo. Tomaža Omahneta koča doli pod klancem je bila skoro vedno jednaka. Streha je kazala svoja rčbra, in trte, ki so še za silo držale gabrove preklje ob strešnicah, molele so s svojimi konci prav tako v zrak, kakor danes; Bog, da je prerastel mah trohnelo slamo in da je na severni strani natrst širila sočnato perje po golčh. Tudi gospodar Tomaž — tedaj morda štiridesetleten — ni kazal druzega lica, nego danes, akopram je bil čvrst in krepak. Ze takrat jc bil vdovec.
In vendar njegova koča ni bila povse taka, kakor sedaj, ko zamazana, tu in tam pobita ali pa s starim popirjem zalepljena okna tako čudno pričajo o svojem gospodarji. Tedaj so bila — zlasti v gorenjem konci, snažna in svetla, in spredaj so v čednih lončkih rastli košati žeravec (roženkravt) in temnordeči nageljni; v tesnem vrtci na južnem konci koče je bilo vse polno pisanega cvetja, in to, kakor belo posuta stezica, ki je vodila z bližnje ceste do kočinih vrat, svedočilo jc, da Omahnctov Tomaž ne prebiva sam pod to streho. Imel je pri sebi šestnajstletno hčerko Jerico —jedinega otroka, ki mu je bil ostal iz kratkega zakona.
Kaj bi jo opisovali?
Kadar ob praznikih in nedeljah stojč fantje v gostih gručah nekoliko korakov pred velikimi cerkvenimi vrati in mimo njih hitč s po-vešenimi očmi dekleta iz vse fare, pade marsikaka ostra, dovtipna beseda, ki se pa skoro nikdar ne tiče lepote tega ali tfnega lica, izvzemši da isto samri ob sebi teria zlobno oceno; saj je vendar osebna lepota
popolnoma relativna z ozirom na ukus opazovalčev. Dvoje zrcal ne kaže istega lica, in dvoje očes ne vidi jednako. Kadar je šla Jerica mimo, ni bilo čuti opazk, ki bi kaj posebnega nameravale. Vedeli so vsi, da je »kajžarjeva«, pa četudi Omahneta niso imeli v posebnih čislih, vendar o hčeri ni zinil nihče zlobne besede. Dekle je bilo lepo.
„Kako grč!" šepnil je zdaj jeden iz tolpe. „To je še otrok 1" zavrnil je osorno Piškurjev Janika, ki je bil že tedaj glavni vodja vseh fantov iz Grabna, katerega besedi in pesti se je klanjal sleharn.
Bilo je jeseni, ko so v Grabnu praznovali cerkveno žegnanje. Gori pri Topolščaku se je gnetlo vse polno pivcev pod košatima lipama, itak so bili zasedeni vsi spodnji prostori v hiši. Na bližnjem podu pa je plesala mladež po čudnih glasovih, katere sta dajala dva štajerska godca od svojih skromnih instrumentov. Jeden je tolkel z lesenimi kladvici po strunah, napetih preko široke deske — igral je na pentek, kakor so to imenovali — drugi pa je piskal na kratko piščal, kateri ni bilo moči izvabiti več zvenkov, nego jih šteje jedna oktava. A zato je tem bolj brlizgal in mladi in stari svet je bil zadovoljen, če je bilo moči prav rezko udariti s peto ob gladki, zvočeči pod.
Letos je celö stari, resni Ožbold gledal svoje goste malo pri-jazneje, nego je bila sicer njegova navada, in vsak je vedel zakaj: pred malo dnevi se jc bil sin Miklavž vrnil z gorenjega Stajerja, kamor ga jc bil stari pred leti poslal služit samö zato, da se priuči nemščini. Vrnil se je zdrav in krepak in štajersko nemščino je tudi znal, več pa stari Topolščak ni zahteval; in ker mu je bil sin tako pogodil, zato se tudi ni zmenil, da Miklavžu danes - izpolnil jc komaj štiriindvajset let — ni bilo mnogo do tega, da bi pomagal v hiši in v kleti ter da se je mudil več na podu med plesalci; tam se je ponašal plešoč po štajersko, ali pa med fanti pod lipo, kjer je dajal za vino.
„Dobrega sina imaš, Ožbold," klicali so kmetje staremu, če se je prikazal ob kateri mizi, „vesel si ga lehko!"
„Piti zna, piti in pete brusiti," godrnjal je stari, a videlo se je da mu je hvala po volji.
Miklavž je hotel ravno iz goste družbe pod lipo stopiti tja na plesišče, ko zadene ob Omahnetovega Tomaža.
„Hoj, Tomaž — glej ga no! Kod pa hodiš, da te še nisem ujel ?"
„Povsod, Povsod! Pa, da me še poznaš?"
„I, kaj bi te ne! Pit pojdi semkaj! Kaj pa ta — kaj, si li ti, Jerica? Kako si —!"
Končal ni vsklika, nego čudeč in z veseljem ozirajoč se v deklico, obstal pred njo.
„Pa ti, ti! Spoznala sem te komaj," zavrnila jc ona, vsa rdeča v licc. „Tri leta se nisva videla!"
„Dk, tri leta," ponavljal je 6ni, držeč in tresoč njeno rjavo desnico.
Natočil je polno kupo belega Štajerca in nazdravil Tomažu in hčerki njegovi.
„Plesala boš pa vendar?" vprašal je takoj.
„Saj ne znam!"
„O, le pojdi!"
„Ko pa ne znam, res nc znam!"
„Naučim te že jaz I"
Prijel jo je brez drugih ovinkov za obe roki, in vlekel — kajti na pol se je branila in ustavljala — proti pridu.
„Halri — jedno štajersko!" zavpit je in vrgel dve svetli dvaj-setici godcu na pentek.
Deklica je v njegovih spretnih rokah plesala bolje, nego jc sama mislila, in v gosti tolpi, ki ja je obstajala, žarilo se je marsikatero okö od zavisti in slabo prikrite jeze.
Ko sta se vrnila pod lipo, natakal ji je Miklavž novič in Omah-netovemu Tomažu se je širilo lice, ko je rini tudi njemu v jednomer pomikal polni kozarec pod roko.
Miklavž sc jc vse popriludne bavil največ z Jerico. To tudi menj bistrim očem, kakof jih imajo naši ljudje v jednacih stvareh, ni moglo prikrito ostati, in zlasti med fanti, ki so bili že dokaj vinjeni, čula se je marsikaka pikra beseda, ki je postajala vedno glasnejša.
„Cuj, Tomaž," dejal jc zdajci Cehtanov Jurijca ter se razkoračil pred mizo, „zakaj pa otrrik doma ne zapiraš r"
Omahneta so po stari navadi vsi tikali.
„Ka-äj ?" jecal jc ta; bil je že vinjen.
„Otroke doma zapiraj, če jih imaš več! Če imaš pa samri to-le rjavo punico, pa šc sam doma ostajaj, in jo straži — pravim ti!"
Tomaž se je zleknil počasi čez ogel mize, prejel s koščenimi pestmi rinega ob ramah za hodno srajco, tla se je debela tkanina udajala pod prsti. Pijanost ga je minila.
„Ka-aj — ti kurji meh gorjnnski ti boš zabavljal? — Čakaj, jaz te bom stražil!"
Stresel je Jurijco, da so mu zobje šklepetali.
Oni je izkušal Tomaža ujeti za vrat ali lase, pa zaman. Ta mož je imel daljše roke. Naprisled privzdigne nogo, da bi ga pehnil od sebe. V tem trenutku prihitita Jerica in za njo Miklavž s poda v gručo, ki se je bila na mah zagozdila okoli rinih dveh. Dcklica je klicala na
pomoč, ter sc oklenila očeta, Jurijco pa je Miklavž prijel okoli pasa. Kričalo je vse križem.
V tem poseže zdajci orjaška pest Piškurjevega Janike med bojevnike in na mah so bili narazen. »Mirujte!« vpil je s silnim glasom; „tukaj se ne bo nihče pretepal, dokler sem jaz tu! Nihče se ne bo —pravimi"
Fantje so se umeknili, le Tomaž je kričal: »Kaj zabavlja ta mčh gorjanski!«
»Molči!« ukazal je Janika.
»Ti si začel, Jurijca!« obrnil se je k temu, katerega je držal krepko za debelo sviljeno ruto pod ovratnikom. »Čakaj, ti pritlikavec, mi te že naučimo prepirati in tepsti se ob belem dnevi!«
Zasukal ga je z levico kakor svedrec, z desnico pa segel mu zadaj na hrbtišči pod rob irhastih hlač, in ga dvignil kvišku. Nad njim, toliko, da jo je mogel doseči, štrlela je iz lipovega debla močna, na-pošev odsekana veja, in nanjo je nateknil Jurijce hlače in ž njimi seveda ubogega lastnika, da je visel sedem čevljev nad zemljo, otepajoč in mahajoč z vsemi štirimi po zraku.
Prizor jc bil tako smešen, da je glasen grohot zavladal ter je bil pozabljen takoj ves prepir.
Jurijca je jel klicati na pomoč, pa sodnik Janika je bil neusmiljen. Toda mehka lipova veja ni mogla dolgo nositi teže; čez malo trenutkov se jc ulomila z glasnim treskom in fant jc telebil na obraz. Hudega se mu ni pripetilo; pobral se je naglo, kakor je bilo moči ter še kaj hujšega sluteč, popihal jo po ccsti.
Omahne je bil potolažen, in vina je imel tudi že dovolj. Odšel je v mraku s hčerko dom6v.
Opomnje in opazke, ki so se čule istega popöludne o Miklavži in Jerici, bile so sicer kmalu pozabljene. A ne dolgo. Prišla jc zima in tedaj so pripovedovali ljudje, da kaže debel sneg shojeno gaz do onega okna v Omahnetovi koči, kjer so se zibali po leti rudeči nageljni njegove hčere, in da stopinje v snegu pričajo, da jih ni utisnil navaden, na kveder šivan čevelj, nego tak, prav tak, kakor ga obuva in nosi Topolščakov Miklavž.
Slabega ali hudega pa ljudje vendar niso vedeli niti čuli.
Pomladi je umrl stari Ožbold in Miklavž je bil njegov dedič.
»No, sedaj bo pa Omahnctova pela!« govorili so po vsem Grabnu. Tudi Tomaž je čul časih to govorico in si zadovoljno mel roki. Proti hčeri ni zinil nikdar besedice.
Po Veliki noči pa je hipno silna novica pretresla vso dolino. To-polščak se je ženil.
To bi siccr nc bilo nič posebnega; ali ženil se ni- tam, kjer so ljudje pričakovali, in o čemer so že tako dolgo govoričili. Sel si jc iskat neveste doli na ravno poljč, v prijazni Mengiš, k bogatemu Vab-tarju, in vse se je tako hitro godilo in vršilo, da nihče ni slutil o tem prej, nego da so TopolŠčaka prvič oklicali pri zgodnji maši v Št. Ožbaltu.
Jcrice ni bilo v cerkvi, a doli blizu včlikih vrat je stal Omahnč Čutil jc, da se zdajci pri oklici pol ccrkve obrača proti njemu, pogledal ni niti na desno, nI na levo; predse je zrl in dvakrat ali trikrat po-kimal z glavo. Sam ni vedel, kaj hoče s tem, toda zdelo se mu jc, da mora pritrditi, češ: — prav tako, saj sem že znal! A debele jagode ob rožnem venci, ki ga je imel ovitega okoli leve roke, sklencnc z desnico pod klobukom, poveznenim nanjo, rožljale so od krčevitega stiskanja obeh pestij.
Dom6v prišedšemu prinese hčer zajutrek, ali on jc odrinil skledo od sebe.
»Kaj Vam je oče?« vprašala je deklica ter postala plaha sredi
izbe.
»Pospravi! Jaz ne bom jel.«
Storila je, kakor je velel.
Ko se je vrnila, slonel je Tomaž ob mizi in podpiral glavo z obema rokama.
»Ti, deklina,» dejal je osorno in se pospel kvišku, »kaj pa imaš ti z Miklavžem? Vprašal te nisem do sedaj, pa danes te vprašam — imaš li kaj na včsti?«
Deklica je prebledela in se zardela; a koncem je dejala skoro s smehom: »Ničesar nimam!«
»Lažeš!«
»No — rada se imava!«
»In nič druzega? Deklina — govori! Nič druzega?«
Deklica je uprla svoj jasen, poln pogled v očeta.
»Kaj hočete druzega? Nič druzega ni! Pa kaj tako izprašujete?«
Tomaž jc zvedel, kar je hotel zvedeti. A sedaj mu je nekaj stisnilo srce. Ko bi bil hčerin odgovor drugačen, ko bi bil tak, kaker-šnega se je on prej bal, potem bi bil ohladil svoj srd s povestjo o tem. kar jc čul v cerkvi; toda sedaj, ko je bil v svesti hčerine nedolžnosti, sedaj mu ni moglo iz ust to, kar je pač morala zvedeti.
»Kaj se je zgodilo?« vprašala je novič in sedaj s.tresočim glasom.
Omahne je odprl vrata in na pol obrnen nazaj v sobo dejal s hri-pavim glasom: »Miklavža so danes oklicali. Tam v Mengši se ženi!«
Nato je zaprl duri za seboj in odšel gori čez hrib; — kam, ni znal — jedino to je želel, da bi nikogar ne srečal.
Štirinajst dnij s hčerjo nista izpregovorila besede. On se ni upal ozreti v nje bledi obraz, ona se je ogibala njegovega lica.
Bližal se je dan Miklavževe poroke. Mehka majnikova noč jo legala na zemljo, ko se je vračal Omahnč iz Blagövice, kjer jc delal dninar ob cesti. Doma ga je čakala borna večerja, in tudi to sta po-užila z Jerico molčč, kakor je bilo zadnje tedne navada. Tomaž jc hotel takoj potem leči spat, a tu se vrne deklica šc jeden pot v izbo.
»Oče,« dejala je poluglasno, »prosim Vas, pustite mc strani!«
»I, kam boš Šla, za božjo voljo!« zavrnil jc on, skoro prestrašeno.
»Strani — služit! Kaj hočem druzega?«
»Služit? Kam pač?«
»V Ljubljano — ali pa še dalje; saj gredö tudi druge. Domäne morem biti, nc morem več — saj veste!«
Zajokala je na glas.
»Za pot še denarja nimaš! In jaz — —«
»Vi ga nimate. Pa jaz imam še tisti tolar od ranjke tete.«
Omahnč je malo premišljeval. Zänj je bilo pač vse jedno, čc jc hčer pri njem ali ne. On je ves dan zunaj na dnini, in tisti krompir zjutraj in zvečer si skuha sam. Vrhu tega — kdo v6, koliko si Jerica lehko prihrani v službi; doma itak ne more na veke ostati.
»Pojdi, če hočeš,« dejal je mirno; »pa kdaj? Jutri vendar še ne?«
»Čim prej, tem rajši!«
Dva dni pozneje je Jerica zapustila očetovo kočo. Odhajajoči jc Tomaž še stisnil dvajsetico v roke, prisluženo zadnji teden.
»Z Bogom, oče!«
»Z Bogom! Pa pridna bodi!«
Tako sta se ločila. Poljubov ti ljudje v takih slučajih ne poznajo.
Odslej je ostal Omahne — sam. Zvedel je sicer, da je Jerica služila nekoliko časa v Ljubljani, da je šla potem s svojimi gospodarji v Primorje; ali pozneje ni bilo več sledu o nji — nikdar več.
Tomaž se je lehko privadil samskemu življenju. Saj je ostalo vse pri starem, samö nageljni po oknih so se posušili, cvetje v malem vr-tiči so zadušile koprive in osat in steza od koče do ceste je bila ob dežčvji podobna jarku, katerega izpira hudournik.
Jedenkrat — že več let po Jeričinem odhodu — ogovoril ga je Topolščak, naj pride k njemu na delo. Tomaž je nekaj zagodrnjal in iz njegovih malih svetlih očij je švignil čuden plamen, tako da Miklavž ni
v drugič vprašal. Pa Omahne jc le prišel in ostal delavcc in tamo smo ga našli, ko smo pričeli povest.
IV.
Miklavžu se je z novo ženitvijo silno mudilo. Domačim nasproti o svoji nameri ni zinil besedice, niti sestri ne, ampak skrbel jc, da se jc vršil že prvo nedeljo po njegovi snubitvi cerkveni oklic. Ljudje po cerkvi so kar usta odpirali, ko je oznanjal župnik, da se bo Topolščak poročil z Brnötovo rejenko, in sami svojemu sluhu niso verjeli.
Tudi Tomaž je stal na svojem starem prostoru blizu velikih vrat. Zazdelo se mu jc skoro kakor pred petindvajsetimi leti, ko jc čul z Icce Topolščakovo ime, da se obračajo ženske zvedavo proti njemu, a danes vendar ni bilo tako, nego sam bi se bil najrajši obrnil k bližnjemu sosedu ter povprašal, kaj in kako, ko bi mu neka čudna, nenadna slutnja ne bila šinila v glavo. Zakaj se ženi Topolščak? In tako
naglo — na vrat na nos--kaj, ko bi to bilo v zvezi z <5nim — ? Pa
kako bi to bilo mogoče?
Gotovo jc lc, da Omahnč pri tej maši svojega rožnega venca ni zmolil. Po glavi mu je brodil jedi no le Topolščak in njegova ženitev in skrivnost, ki ga jc mučila vse zadnje dni.
Ko jc bila služba božja končana, bil jc med prvimi, ki so silili iz ccrkve. Trpelo ga ni tukaj, kakor tedaj pred petindvajsetimi leti ne.
Pred ccrkvijo ga potipljc nekdo po rami.
Klandcr je stal za njim.
(Dalje prihodnjič.)
Plemstvo in narodni razvoj.
Spisal Jos. Apih.
I.
ko primerjamo zapadno-evropske države med sabo kar se tiče stopinje, katero so dosegle v industriji, moramo odkazati Nemčiji šele četrto mesto; stoprav za Nemčijo nastopa Av-stro-Ogerska. Ndrodno-gospodarske razmere so jako različne pri nas in v Nemčiji, a glavna proga närodno-gospodarskega značaja ic ista pri obeh: za obe je jednake važnosti kmctovalstvo v najširšem pomenu. To je statistična istina; ali ravno taka istina je, da je tu in tam industrija neobhodno potrebna, in da bi sösebno na Nemškem
kmetovälstvo* samö no moglo preživljati stanovmstva, ki se množi v taki progresiji, kakerŠne ne nahajamo pri nijcdncm nirodu več. Kakor naša industrija in naše poljedelstvo trpita škodo po inostranski konkurenci, takisto se godi tudi sosedom Nemcem. Zato se morajo tudi oni braniti s colnfno, ki podražuje tuje zdelke. To stališče zavzema ondu sam Bismarck, ki jc, predlagaje načrt v povišanji colnrnc od ino-stranskih poljedelskih uvožnfn, naravnost rekel: „Nemci smo kmetski narod". Ta izrek se je mnogim zdel nekaj smel, namreč tistim zagovornikom neomejenega gospodstva kapitalovega, ki menijo, da se kmetu godi še predobro in da si pomagaj sam, ako ga kje žuli čevelj ekonomičnih kriz, sösebno pa tekmovanje s poljedelci izven-evropskimi. Navzlic cvetoči in mogočni industriji in kupčiji, trdi Bismarck, da so rojaki njegovi narod kmetov; kaj bi neki rekel, ako bi ga mi povprašali, med katere närode vrsti Slovence? Zgodovina nam kaže Bismarcka jako poučenega o naših avstrijskih razmerah in on sam je kös avstro-ogrske usode v zadnji dobi; zato smemo trditi, da bi nas ta državnik brez pomisleka uvrstil med narode kmetske, ne da bi mu kdo izmed nas mogel oporekati.
Slovenci smo kmetje, kmetski narod »katexoehön« in bomo ta značaj menda ohranili, dokler ostanemo Slovenci. Seveda ne bomo zanikali, da imamo tudi obrtnike, trgovce, t. j. tiste stanove, ki obdelujejo surovine in tiste ncštevilne stvari in stvarce zdelujejo, katere potrebuje človek, ako se je le za spoznanje povzdignil nad neumno žival in stopil vsaj na najnižjo stopinjo tiste lestve, ki se ji pravi omika. Ti stanovi živč večinoma po mestih in trgih; toda uprav število vsega stanov-ništva mest in trgov nam svedoči, da je prvi in glavni stan pri nas kmetski stan. Število kmetovalcev je dokaj večje od števila meščanov in tržanov, kar se nahaja samö pri ndrodih in v krajih z menj razvitim mestnim življenjem, čegar poglavitno delovanje je na polji obrta in kupčije. Sploh vidimo, da ima naša država jako malo včlikih mest; še menj jih ima Rusija itd.; njih število raste proti zapadu, torej proti tistim državam, v katerih je najživahnejše obrtno delovanje; vrhunec doseže na Angleškem. Po Slovenskem imamo sicer dokaj mest in trgov; a izvzemši Ljubljano, Maribor, Gorico, so jako majhna mesta in prijazni, pridni, pa vendar le skromni trgi; marsikatero mestece bi ne moglo oteti svoje časti kot mesto, ako bi ne bilo upravno in sodno središče svojemu okraju. Imen navajati ni treba.
Naša mesta in mesteca do najnovejših časov niso bila nič kaj mila našemu narodu, kar se dostaje narodnih teženj in naporov; torej jih skoraj nismo mogli prištevati narodnemu telesu; prištevala so se
z nekim ponosom drugim, tujim narodom, menč, da raft lika v omiki med meščanom in kmetom se mora izraževati s tem, da mora 6ni biti „sin" omikanejšega naroda, nego li je narod kmetski, bivajoč okoli mesta. Dandanes so se razmere v tem oziru že jako povoljno prcdru-gačile; naše meščanstvo uvideva čimdaljc bolj, da ni nikakor nečastno, prištevati se svojemu ndrodu in podpirati ga z vso silo višje omike in ugodnejših gmotnih pomočkov. Pridno se ruši dandanes po mestih tisti bronasti malik z ilovnatima nogama, ki seje zval »nemŠkutarstvo« in kateremu so pošteni slovenski obraz po opičje deli v tako grdo-smešne nemške gubč! Čimbolj se čisti närodova kri in izmetuje vse tiste tvarine iz sebe, katere so kot tujke provzročevale toliko stoletij narodnih bo-leznij med nami in slabile prvotno tako krepak napredek, tembolj se množi in narasta moč — ne po ekstenzivnem osvojevanji tujih življev, za kar nimamo niti nagona, niti volje, najmenj pa moči; ampak narod raste intenzivno. To je tisti način närodne propagande, ki se nam zdi jedino dostojna omikanega časa, ki zna spoštovati razven elementarnega pojma v posesti in lasti takisto svetost in nedotekljivost idealnih, tudi narodnih pravic in svetinj.
Mislimo si zdaj, zrtfči nekoliko desetletij naprej v bodočnost, že dovršen ta proccs; mislimo si narod že očiščen, jednoten in čvrst, pa samostalen — ali ne bodemo še ničesar pogrešali? Ali nam nc bo še manjkalo jednega stanu, ki je skoraj povsodi, stfsebno kulturnim narodom, bistven del narodove celote? Na kratko: kaj nam bo poreči o plemstvu ? Ga li imamo ? Ga li bodemo morebiti imeli kdaj ?
Da plemstva dandanes pri nas ni, to jc znano, žal, znano le preveč; isto tako gotovo je, da smo imeli svoje plemstvo, dokler je narod užival svobodo, pred podjarmljenjem po Nemcih in Madjarjih. Seveda ni bilo to plemstvo uničeno ali potujčeno hipoma; prebilo je vsaj po nekoliko še nekaj časa; potlej pa ga je zasul diluvij tujstva in s tem vsekal narodni celoti strašno rano.
Čestokrat smo že čitali o tistih pomočkih, s katerimi so tujci, v prvi vrsti seveda Nemci, pri nas krčili pot svojemu gospodstvu in jeziku. Nobeden pameten človek ne more zahtevati, naj mi pritegnemo nemškim, menda objektivnim zgodovinarjem in priznamo, da je bilo to zmagovalno prediranje tujega življa res sam6 »mirno osvo-jevanje«, osvojevanjc »s sekiro in plugom«, »zmaga nemške marljivosti nad slovansko surovostjo« ali celtf »dobrota, za katero so prosili Slovenci sami«, itd. — Stari Slovcnci niso bili, naselivši se po dolinah planinskih, tako brez kulture, da bi bili pustili zemljo neobdelano in živeli ob plenu; svoboda jim je bila gotovo tudi dražja nego robstvo
in nezmisel je, trditi, da bi bili tuji gospodje, vitezi in duhovniki, ove-seljevali naše pradede, jemljoči jim dom in zemljo. Kjer ne gre zlepa, ondu nastopi sila, moč krcpkejšega — pravica, katere zakonik je — pest! So se li bojevali naši premagalci za omiko, ko so šiloma jemali našim pradedom lastnino in svobodo, dasi so imeli domä na Nemškem še preobilo neobdelanega svetä ? —
Napak bi pa bilo dolžiti naše nasprotnike, da so oni jedini vzrok vse bede, ki je takrat in pozneje zadela naš narod. Težko, da bi nam bili storili toliko škode, da jim niso bile našega naroda svojske napake in slabosti, pa nesrečne razmere krepki zavezniki. Bas zdaj, v dobi našega preporoda, imela bi nam biti dolžnost, seznaniti se s pregrehami in popustljivostjo starih Slovencev iz Slovanov sploh: knjiga, ki bi obsezala vse dotično gradivo, bila bi nam prepotreben in pre-koristen svaritelj in učitelj!
Nekaj doneskov za tako berilo nam podajajo naši nasprotniki še dandanes. Ako si hočeš vsaj v nekoliko razjasniti vzroke zmagovitega prediranja tujstva v slovanstvo, ki se jc vršilo nekdaj tudi pri nas in iz tolikih pokrajin izpodrinilo slovenstvo, ostavivši ondu samö izvirna slovenska zemljepisna imena, prave kratke ali tožne nagrobne napise na mogilah nekdanjih gospodarjev — čitaj tiste vsako leto od pruske vlade priobčevane izkaze o premikanji veleposestva na Poznanskem. Odkar je ta pokrajina odcepljena od celote poljskega naroda in priklcnena k Pruski, od takrat že pogreša potrebne zaslombe in v svoji osamljenosti gine ondu poljski živelj in se umika nasilstvu nemštva — platonske simpatije kozmopolitičnih narodoljubov francoskih, angleških i. dr. mu ne pomagajo čisto nič. Srednjeveških pomočkov ondu zmagujoči živelj res da nima več vseh in zahteve »pravne države«, za katero je »justitia« tolikrat samö umišljeni »fundamentum regnorum«, ne dopuščajo že zavoljo lepšega nc presilovitih dejanj narodno državne oblasti. Navzlic temu, dasi je minulo fevdstvo, ki je bilo nekdaj silno orožje narodnega podjarmljevanja, širi se na Poznanskem neprestano nemštvo z brzim korakom, podpirano po vladnem vplivu z več nego samö mo-raličnim, krepkim, samosvestnim ravnanjem, katero ima privesti gotovo do zaželenega zmotra. Poleg nadvladanja nemškega jezika in zatiranja poljščine se podirajo stebri poljski z ekonomičnimi pomočki, sösebno s prehajanjan poljskih plemenitaških posestev v nemške roke. Slovanska pijavka, Zid, pogladi pot, po kateri strmoglävi nepremišljeni Poljak v dolgove in po njih v revščino. Kako izdatno se vrši to gospodarsko iztiravanje poljstva, to nam kažejo tiste številke, ki jih sle-harno leto priobčuje vlada sama. Te številke so Nemcem veseli poroki,
da bodo kmalu uničili svoje poljske državljane in da bode tem odbila zadnja ura, kadar bo zapel zadnji udar na boben pri dražbi posestva poslednjega poljskega plemiča.
Kako naj bi se pa tudi Poljak ondu ubranil svojega tekmeca! Poljak je Slovan, ki ga dičijo vse tiste proge slovanskega tipa, čegar po lipovo mehka narava ni ustvarjena za srečen boj s trdnim, železnim Nemcem saksonskega rodu; dobrovoljnemu, toda malomornemu in gospodarski slabotnemu Poljaku se je boriti s tekmecem, čegar urojeno krepko volj nost podpira višja omika, vstrajnost in umno gospodarjenje.
Vsem ndrodom, hotečim podjarmiti si ta ali öni narod, bila jc podstava daljšega postopka osvojenje zemlje, prilaščenje tujih zemljišč. Boljšega stališča bi menda sam Arhimed nc bil mogel izumiti. Za gmotnim uničenjem mora nastopiti brezpogojno uničenje narodnosti. Izjem imamo tako malo, da služijo pravilu samo v potrdilo. Sösebno veljavno jc pa öno pravilo kar se tiče usode Slovanov, in ne v zadnji vrsti kar se dostaje Slovencev.
A mi Slovenci smo. imeli še nekega sovražnika poleg tistih, ki kopljejo dandanes grob bratom Poljakom: pri nas jc bila s posvetnimi nasprotniki tesno zvezana cerkev. Pokristjanili so nas inostranci — Bog ne daj, da bi jim mrzili nemara zato, ker so nam prinesli luč svete včrc; za ta dar jim bo Slovenec vedno hvaležen. Nikdar pa jim ne bode mogel pozabiti in odpustiti, da so prišli k nam nc samö kakor apostoli, nego tudi kakor poslanci in poverjeniki naroda svojega, da so zlorabili svete evangelije za zmotre, pogubne novim kristjanom in da so sejali poleg plodonosnega semena prave včrc grdo lju-Ijiko narodnega sovraštva in zatiranja.
In dolgo, dolgo je bila naša zemlja podrejena vladikam, katerih stolice so stale na tuji zemlji in ki so našemu narodu bili tujci po rojstvu in dtihu. Pozno šele so nam ustanovili vladikovine na domačih tleh — ali podrejene inostranskim metropolijam. Komu se jc podeljevala škofovska čast? Merodajne niso bile niti razmere, niti potrebe, najmenj pa skromne želje včrnikov, niti vselej sposobnost za tako prevažno dostojanstvo. Odločevali so mnogovrstni oziri in vplivi: osebne zyeze, politični oziri, oblast mogočnih rodbin itd. in pošiljali so nam škofe skoraj same plemcnitaše nemške in laške ali morebiti iz katere domače, toda neslovenske rodovinc. Za te možč niso veljali nazori apostolov slovanskih, bratov solunskih, ker za narod kmetski niso imeli srca. Ni jim šlo v glavo, kako krepko in milo odmeva v srci človeškem beseda božja, ako se oznanjuje v tistem jeziku, v katerem je draga mati nas učila molitev Gospodovo, ko nas je učila
sklepati ročice in klicati: »Oče naš!« Zänje ni bilo tistega prvega binkoštnega praznika, ko je Bog poslal apostolom dar jezikov, da so šli in oznanovali besedo božjo vsem närodom!
Nekaj se mora pri tej stväri v poštev vzeti, da ne sodimo krivo svojih nekdanjih višjih pastirjev: nikjer se ni cerkveno, škofovo dostojanstvo tako tesnö združilo z državo, katere kos jc bila naša domovina. Večina škofov in dokaj opatov jc imela knežjo čast in s knežjo oblastjo je vladala prostrana posestva, cele dežele. Zaradi tega so jih posvetne skrbi in stvari zanimale tako, da so bili čestokrat bolj posvetni nego cerkveni dostojanstveniki in da so se vtapljali čeloma v vsa zani* manj a nemških knezov. Mnogi so bili spretni dvorjani, diplomati ali državniki; odkazovali so jim zato vladarji radi dvorna posla, upravo dežčlno, poslanstva i. t. d. Tem načinom so se odtujili narodnim interesom, navzeli se pa duha vladajočega v visokih, nemških, za slovenstvo se ne zanimajočih krogih: kogar je pa prešinil ta duh, izpremenil se jc v bolj ali menj marljivega pospeševatelja potujčevanja naroda našega.
Slovencem se jc bilo takrat hudo bojevati z nasprotnikom, ki mu je bil baš tako močnejši, kakor je dandanes Nemec Poljaku. Usoda nam jc podelila mehak tip in nas poslala v boj, predno jc bila pro-sveta nadomestila to, kar nam je odrekla priroda. Poleg Nemca nas je jel stiskati še Lah in Madjar, torej troje sovražnikov, katerim nismo bili niti po številu nikdar kos. Od zapada, severa in iztoka je pritiskal tuji vpliv, troseč med nami barbari menda »prosveto« — za krvavo plačilo: za 6no »prosveto« so »srečni« proseliti morali dati dedno zemljo, zlato svobodo in materin jezik!
Nekaj drugače in, če se nc motimo, resničncjc bi morali soditi Ncmci o tem zmagovitem postopanji prednikov svojih, ako b» se postavili na novodobno stališče prirodoznanstva: saj so menda veliki če-stilci in oboževatalji Darwinovi in tiče trditve, ki sezajo dalje, nego li je hotel iti prcslavljani mojster sam. Kdor zmatra ta mednarodni boj, ki se jc vršil, dokler je človeški rod na zemlji, raz stališča darwinizma, mora ga zvati »boj za obstanek«. Ta boj vidimo po vsem kraljevstvu organizmov; značaj tega boja jc tem brezozirnejši in krutejši, čim niže na lestvi organskih bitij stojč boreči sc nasprotniki. Poglavitna poteza v značaji tega boja je gola sebičnost, ki ne priznava nobene pravice tam, kjer hoče zavladati. Zastonj iščemo idealnih, vzvišenih nagibov, kjer vlada večno sovraštvo elementarnih sil. Seveda sodelujejo v tem boji med narodi marsikateri faktorji, katerih ne poznajo bitja nižjih vrst. Poleg nekega vsemu človečanstvu urojenega nagona za boj, osva-
janje in gospodovanje, vlada tudi pri najnižjih in najsurovejših narodih tista moč, ki jo ima v vsem stvarjenji jedino le človek: prosta volja! Volja je silen faktor in modifikuje »boj za obstanek« v sleharni mčri. Volja je tako silno orožje, da nadomešča dostikrat bogato orožarnico; da bi sleharni narod ga hotel uporabljati, gotovo bi se marsikdaj »boj za obstanek« končal drugače.
Nobenemu narodu ni tako zel6 potreba krepke, neupogljive volje, kakor prav nam. Nas je usoda posadila prav kakor nalašč med najmočnejše in najbrezozimejše sosede, nc da bi nam bila dala dosti sposobnega in potrebnega orožja v hudi »boj za obstanek«. Naš boj je bil zmerom sama obramba, in pohlevni Slovenec se nikdar ni spomnil, da je obramba vspešna samo, ako je tu in tam združena s krepkimi naskoki, kateri porušijo sovražnika najsitnejše obsipe. Skromni slovenski ratar jc bil zadovoljen, da je našel, sledeč drugim narodom, kraje, kjer ni bilo nič ali malo stanovnikov in obilo proste zemlje. Razrušena so bila mesta rimska, ne po »ljutih« Slovencih, nego po narodih grmanskih in mongolskih; na razvalinah si je postavil Slovenec rad svojo borno kočo, potrebil grmovje, zoral zemljo in ravno plug je bil našim pradedom tisto silno pero, s katerim so si vknjižili na dotlej prosti božji zemlji pravico svojo. Plug jim je bil orožje za mirno osvajanje — ne pa kruti meč.
(Dalje prihodnjič.)
Književna poročila.
(Dalje.)
2. Der Lautwerth der Nasalvocalc im Altpolnischen. Eine grammatische Studie von Dr. J. Lcctvjewski. Wien, i886, <S>0 iöj.
Pisatelj te učene razprave je nam Slovencem znan po svojem spisu yZ žycia Slowericöw*, s katerim je rojake svoje Poljake z našimi literarnimi in kulturnimi razmerami seznanil; a učenemu svetu po svojih dialektologičnih študijah, objavljenih v 9. knjigi ,Rozpr. i Spraw. akad. um. v Krakowie* in v razpravi o jeziku tlorijanskega psalterja v , Archivu*. Najnovejše njegovo delo o nosnih samoglasnikih v staropoljščini je bilo že leta 1883. dogotovljeno ali je šele zdaj izdano. Osniva se na jako vestnem in natančnem preiska-vanji vseh do zdaj izdanih starejših poljskih virov in rokopisov; podaje tedaj mnogo zanesljivega gradiva in ima trdno podlogo.
O poljskih nosnikih, o njih razvitku in zgodovini, o njih odnošaji nasproti staroslovenskima nosnikoma se je mnogo pisalo, odkar je Vostokov
odkril rinezem stsl. nosnikov. Dovolj jc, ako opozorimo samö, kako različne nazore sta izrekla o tej stvari poljska učenjaka Kryriski in Baudouin de Courtenay. Celö v tem se mnenja nc strinjajo, ali se je v poljščini f: na škodo a (p) razširil, ali nasprotno. Tej nejasnosti je bilo v prvi vrsti krivo, da se je pri vseh preiskavah premalo oziralo na historičen razvoj poljskih nosnih samoglasnikov. Leciejewski je v svoji razpravi glede nosnikov okrenil na novi in pravi pot; on je vsak poljski spomenik glede nosnikov posebej preiskal in sicer v tem redu, da je počel z novejšimi.
V početku knjižice svoje nam pripoveduje o dogodkih in stanji nosnikov v sedanjih poljskih narečjih; stvar, katera je tudi za druge slovanske jezike, osobito stsl. zanimiva. Mi pozvemo tukaj, da se jc v poljskih narečjih razvil iz a — o in o, iz ^ — c in c jednako naši slovenščini in macedon-skemu narečju. V drugem narečji je iz a najprej postal on1, iz katerega se je po vplivu nosnega soglasnika na predstoječi samoglasnik razvil 0 in pozneje 11. To razsvetljuje jednaki pojav v stsl., kjer se je iz o zaradi sledečega nosnega soglasnika n tudi U (j') razvil. Tudi nam pojasnuje nekoliko razvitek češk., rusk, in srb. u iz praslov. a. Omenjam, da je tudi v slovenskem narečji, kakor se govori okoli Celja in Konjic, iz glasovnega skupka on nastal o z nekim nejasnim nosnim priglasom 11. pr. konj se izgovarja koj Nekaj sličnega nahajamo v nekaterih poljskih narečjih, kakor je to pokazal Matusiak.
Pisatelj je dokazal, da je imela staropolj.ščina nosne samoglasnike a, ta, a, ia iz katerih so se novopoljski o, $ in razvili in sicer na ta način, da so starojxdjski nosniki najprej svoj nosni glas izgubili in v svoje elemente razpadli (a + n). Iz a + n je pozneje (v 15. stoletji) dm, om, o nastal, iz a + u pa po vplivu soglasnika ^ (str. 159). Vsakemu dolzemu nosnemu samoglasniku stpolj. odgovarja y v novoj>olj., vsakemu kratkemu — pf in to je tudi po pisateljevem mnenji vzrok različnega nosnika v nom. sgl. dab, -a gen. d$lm\ prvo je bilo dab, drugo da/m. Isto je pisatelj kratko izrekel že v Archivu VI. str. 527. Ta razlika se dolgo ni znala tolmačiti. Šele Potebnja jo je povoljno razložil. Njegovo tolmačenje se popolnoma strinja z önim Leci^jewskega. Potebnja pravi „o steht ungefähr im gleichen Verhältnisse zu e, wie poln. / — ö zu e — o oder wie Kleinruss. i zu e und o. Entsprechend dem, wie poln. 6 seinen Unterschied von o dem Gegensätze der geschlossenen und offenen Silbe verdankt, welcher erst nach und nach, in Folge der Abschwächung und zuletzt des gänzlichen Ver-schwindens des auslautenden Vocalcs aufkam, ebenso muss auch der Unterschied zwischen o und e in dab — dfJtu erst dann eingetreten sein, als die
') Skoraj jednako tudi Potebnja »Ich bin somit der Ansicht, dass vormals im Poln. in dem Wechsel von a und ^ der vocalische Bestandteil gleich a war. Arch. III, 619.
12
Zweisilbigkeit der Wortform dabh aufhörte zu bestehen. Arch. III, 617.1) — To je gotovo najboljše potrdilo nazorov Lecicjewskcga.
Omenjena knjižica je tedaj izpolnila precej veliko praznino v poznavanji poljskega jezika in njegovega razvitka ter pojasnila do zdaj temni razvoj poljskih nosnikov.
Die serbischen Dynastien Cr nojev id. Hin Beitrag zur Geschichte von Montenegro. Von Franz Miklosich.
Od našega še vedno neumorno delavnega Miklosicha je pred kratkem v ti2. kn. poročil dunajske akademije na str. 29—94 objavljen omenjeni prinesek k zgodovini črnogorski. On razsvetljuje zgodovino XV! in XVI. stoletja najmanjše jugoslovanske državice in ob jednem <5no beneške samovlade.
Podlaga razpravi je sedem v dvorskem arhivu najdenih srbskih pisem pisanih leta 1523. od bega Crnojeviča beneškemu dogu. Delo razpada v šest poglavij, med katerimi so najzanimivejša za zgodovinarja prvo, obsegajoče omenjena pisma in istodobni nemški prevod, drugo — katero bode najbolj jezikoslovcu ugajalo — o jeziku onih pisem, četrto, obsezajoče vestf o rodbini Crnojeviča, peto, kateremu je napis 3Zur inneren Geschichte von Montenegro*, in šesto: Dostavek.
Tudi ta razprava se odlikuje po vsem önem, kar krasi vsa dela našega slavnega mojstra; razvidamo tudi iz nje, kako dobro in natančno on pozna slovansko zgodovino, celö öni oddelek, v katerem je še marsikaj nejasnega, ker pomanjkujc zanesljivih virov. — V drugem poglavji (str. 54) tolmači nam ime sCernojevič« in ,crna gora*. V četrtem so iz vseh virov 14., 15. in 16. stol., latinskih, grških, taljanskih in srbskih sestavljeni podatki o rodbini Crnojevieev. Morda najzanimivejše poglavje je peto, v katerem razpravlja o notranji, kulturni in ustanovni zgodovini črnogorski (str. 79—85). Šesto poglavje obseza opazke o dozdaj skoraj mitični osebi Štefana Maramonte, o dinastiji Juraševičev; vire in literaturo. Iz virov in literature, med kojimi našteva marsikatere cel6 zgodovinarjem neznane vire in spise, moremo najbolje razvideti vestnost in zanesljivost, ob jednem pa tudi pojxjlnost razprave
./. Akcenti t i m et ar junačkih narodnih p j.'sama. Napisao M. Srcpcl j.
Zagreb 1886, 8»,
To je naslov jako marljive razprave o štokavskem naglasu in metru srbskih mtrodnih pesmij, katere se nahajajo v II., III. in IV. knjigi krasne
') Nasprotno mnenje je pred kratkem izrekel A. Sobolcvskij: »I dojstvitelbno, možno li somnčvatbsja, čto vb drcvne-polbskoim» jaz. nvnčšnee o proiznosilosb kak« e, kogda čere-dovanija vz rode «/Vsc-cziastka (s z nosovymz o) predstavljajut polnoe shod s t vo s z čere-dovanijami bierzesz-bior$ i. t. p. i vpolne obzjasnjajutsja tak« že, kak« i eti poslednija ?« Russ. rilolog. vrstnik« 1886, 1. zv. str. 179. Odnošaj med bierzesz-bior$ ni merodajen za tolmačenje czifä-cziqstka; tukaj sta dva različna procesa, katera sta proizvedla isti rezultat.
Vukove zbirke. Pisatelj je, kakor na str. 53. pripoveduje, vse deseterce omenjenih treh Vukovih knjig beležil, katerih ni menj od 47,000.
Razprava razpada po svoji vsebini v dva dela: V prvem (str. 9—50) -razpravlja pisatelj o naglasu, v drugem (str. 50—78) o metru narodnih pesmij. V uvodu se je doteknil vprašanja, ali se je narodna srbska (hrvaška) metrika osnovala na ritmu in da se mora »od pjevanja izači*, ali pa na naglasu in kvantiteti. Pisatelj misli v soglasji z Jagičem, Zimo in Budma-nijem, kateri so v prejšnjih letih obširneje o tem pisali, da je bil prvotno narodnemu stihu ritem podlaga. »Po svemu tome* — piše na str. 8. — »mo-žemo suditi, da je temeljem naše narodne pjesme bio nekoč sc.mo ritam. Xo što je pjesma više primicala vremenu, da se ne samo pjeva, nego i ka-zuje, to je više pjevač ugagjao i jezičnome akcentu, to se više očituje težnja, da se akcenat i ritam slože.* Ta pisateljev nazor ugaja najbolj razvoju nä-rodnega pesništva. Na str. 11.—15. jc nam naštel vse besede, katere se nahajajo v omenjenih treh Vukovih knjigah, a katerih ni najti v Vukovem slovarji.
Govoreč o štokavskem naglasu, pri katerem se vedno vestno ozira na čakavščino, izrekel je na str. 19. svoj nazor z besedami: »Potom opažamo dva glavna faktora, koji upravljaju svom akccntuacijom štokavačkoga govora: ili mora riječ odmah početi s padaj učim akcentom, gdje se odmah v prvi tren upotrcbljava sva intenzija glasa, ili počinje s ras t uči m akccntom, ili se onda ne smije iz akcenta glas naglo spustiti v nizinu nego preko srednjega tona. Po tem može rastuči akcenat doei samo u riječima bar od dva sloga, te može biti na svakom slogu osim zadnjega. Padajuci može biti samo na početku.*
Lepo in prepričevalno razpravlja pisatelj o naglasu kot sredstvu razločevanja dveh inače popolnoma jednakih oblik. Tako je sicer nekatere pojave hrvaškega jezika že pred dvajsetimi leti Jagič tolmačil in o tem tii in tam dovolj obširno prof. Maretič v 67. kn. »Rada* govoril, ali vendar moramo priznavati, da jc pisatelj dobro storil, da je nam pri mnogih primerih pokazal, kako se je naglas predrugačil samo radi razločevanja morfologično jednakih oblik. To biva pri sgl. gen. ritke nasproti pl. nom. in acc. ritke; sgl. acc. ruht — dual. gen. in loc. ntkü; sgl. dat. raci — Sgl. loc. ritei; gen. pl. konja — gen. sgl. kottja. Isto velja o besedah, katere imajo naglas kakor drug, druga; njim je jedina razlika med dat. in loc. sgl. naglas (str. 36.). Po naglasu se loči tudi voc. od drugih sklonov (str. 37.). Težnjo do jasnosti, katera se javlja v omenjeni vi differentiae (Differenzierungstrieb) opazujemo tudi v 3. os. sgl. aorista nasproti isti osebi sedanjikovi: v aor. 'izgovori, Splete, dihtese a v sedanjiku izgovori, opletc, doticse (str. 38.). Za tem nam (na str. 43.—47.) dokazuje, da konjunkcije morejo v i/.rečnem retoričnem ritmu izgubiti višino glasa in pasti v nižino.
Pisatelj je v svojem preiskavanju prišel glede odvisnosti naglasa od besednega objema do istega zaključka, katerega je Jagič pred nekoliko meseci izrekel v svojem Archivu. Srepelj o tem pravi »Uz pomenuti meta-plazam akcenta jjodaje štokavačkome govoru mnogo gipkosti i onaj poznati pojav, da je äa = a, ah = d, što se najbolje opaža na promjenama r : tijelo = telo, tilo, vrijeme = vreme, vrime. No ovaj je zakon dublje za-hvatio korijen, nego bi možda ko u prvi mah i pomislio. Po mom na ime sudu ovaj zakon ne vrijedi samo onda, kad se sastanu dva vokala jedan do drugoga, što no se stežu ili otežu: gröot = g/ot, stflee = sebce i. t. d., nego to vrijedi i za dva sloga jedan za drugim. Inače se ne može raz-umjeti, za što se mijenja akcenat od riječi drag pl. draži, kad prione slog ov (cv)y te ])OStaje driigovi (str. 24.). To je tudi vzrok izpremembi naglasu v donijeti, korijen nasproti doneti, kören; ali grtigjaniu gragjani, varoČanin — varoČani, Dubrovčanin — Dubrovčani, ljubljaj — ljubljaja, zlatar — zlatara, sekun — sekana i. t. d.5 Isti zakon se &<\ tudi v slovenščini opaziti, samo da ne zasekava tako globoko v organizem naglasa. Mnogim besedam, katere so imele sprva različen naglas,1) je jednakost sufiksa izjednačila tudi naglas v štokavščini (str. 28.). — Vzrok različnega nagla-ševanja v štokavskem in čakavskem narečji išče Srepelj (str. 41.) v podnebji, različni geografični leži in ju prispodablja v tem z jonskim in ajolskiin narečjem — prvo ni prav verjetno.
Glavni resultat natančnega preiskovanja melodije in ritma ndrodnih pesmij srbskih (hrvaških) je ta, da ima melodija v deseterci tri glasbene teze — kar je tudi Wollner neodvisno od Šreplja izrekel — in da je pevec »osječajuči u pjevanoj pjesmi u vsakom dcsetercu tri teze, tri udarca na-stojao u ježiku tome zahtjevu (sc. da zadovolji meterskemu naglasu) zadovoljiti, te u svakom desetercu najmanje po tri puta upotrebiti govorni akcenat.4 — Omeniti mi je še samö, da se na nekaterih mestih razprave nepotrebne stvari nahajajo, katere niso v nobeni ali skoraj nobeni zvezi s predmetom samim; a to je malenkost.	V. Oblak.
(Dalje prihodnjič.)
1) Isto vidimo v ruščini in tudi v slovenščini, samtf da vpliva mnogokrat naglas prvotne in podstavne oblike na nove (sekundarne) besede n. pr. /.lTčar, kopitar, sklcdar. Tako imajo tudi kmetica, kovačica, kraljica, tatica, telica, danica, družica naglas na predzadnjem zlogu nasproti besedam: punčiea, žabica, žličica, mrvica, katerem je naglas na prvem zlogu. Pri zadnjih besedah je vplival naglas prvotnih besed, za kar imamo tudi v srbščini mnogo poučljivih primerov.
II.
Imenitna knjiga.
fünleitung in die slavisehe Literaturgeschichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kri■ tische Streif züge von Dr. Gregor A 'rek. Zweite völlig neu bearbeitete und erweiterte Auflage, Graz iSSy. Verlag von Le tisch ner und /Athen sky. XII in SSj str. Cena 12 gld.
(Dalje.)
Kot jeden narod 2 jednim jezikom so živeli Arijci toliko časa, dokler se niso začela ločiti od prvotnega debla posamezna plemena s posebnimi jeziki, kateri so si ohranili več ali menj prvotnega. S pomočjo primerjalnega jezikoslovja so dognali učenjaki, kateri jeziki so se ločili prej. kateri pa kesneje, ker smemo in moramo soditi, da so ostali združeni s prvotnim jezikom najdalje <3ni, kateri so ohranili največ starinskega; naravno je da vpliva na to tudi oddaljenost od prvotnih sedežev. Aug. Schleicher in drugi so določili te razmere pod podobo rodoslovnega drevesa, J. Schmidt si pa misli isto v podobi valovitih krogov, ki se razširjajo od sredine na vse strani in kažejo tem manjšo moč, čim dalje se nahajajo od sredine. Vendar se pa do sedaj ne sme zanikavati, da jc najprimerneje misliti na to, da so sc izobrazili najprej posamezni prvotni jeziki, kakor uči Schlcicher in njegovi učenci in da gre iskati prvotni sedež Arijcev v Aziji.
Za Slovanščino je tu mesto v severno-cvropskem prvotnem jeziku. Od tega so se odcepili prvi Nemci in ostali so še združeni latoslovani, ki se ločijo od svojih bratov v glasoslovji in oblikoslovji. Iz I«itoslovanščine se je razcepil litvanski in slovanski prvotni jezik, nastal je torej jezik, kateri jc oče vsem sedanjim in že izmrlim slovanskim jezikom. Na mesto litvanskih diftongov so stopili v slovanščini prosti glasovi, litvanščina končuje besede še deloma na soglasnike, kar v slovanščini (stari) ni, katera si je ohranila, tudi nosnike in več drugih posebnostij v glasoslovji, ki jo ločijo od litvanščine.
Kot samosvoj narod so živeli Slovani bliže Azije nego Nemci in Kelti in so zasedli evropsko nižino med gornjim Donom in Dnoprom, do vzhodnih obal lkdtskega morja iii do srednje Visle proti jugu pa do Pripeta. Od tod so se širili kasneje proti jugo-zahodu in severu. Proti jugu od njih so stanovali nearijski narodi, katere so pregnali kasneje Skythi in Sarmati.
O narodnosti Skythov so mnenja še različna. J. (I. Cuno se poteguje med novejšimi posebno odločno na to, da so bili Skvthi Slovani. Ali vendar dokazi do sedaj še niso dognani tako, da bi mogli soditi po njih že za gotovo; zat(f se tudi Krek še ne stavi odločno na to ali na 6no stran.
Kdaj so zasedli naši pradedi te pokrajinej, nc more se dognati natanko, ali starinska preiskavanja kažejo vendar toliko, tla ti kraji za stare bronaste l>crijode se niso bili naseljeni. Ali ravno tu moramo poudarjati, da jc zadel Krek pravo, ker opozarja na to, da najdbe bronastih, kamenitih ali drugih
stvarij niso gotove priče, da bi bili narejeni grobovi, v katerih so se našle, tudi res v teh dobah, ker je mogoče, da so se dajale tudi kesneje mrličem v grob. Jednako nahajamo še sedaj med Slovenci starih kamenitih sekir i. t. d., pa vendar ne bodo trdili starinarji, da smo še v kameniti dobi. Ravno tako se pregrešajo starinarji mnogokrat, če pripisujejo vse to, kar se je našlo, gotovim narodom, ker ravno tu manjka potrebnih kronologičnih podatkov. V isti meri tudi mere črepinj in globanj ne morejo odločevati nedvojbeno, ker se jih nahaja premalo z ozirom na ogromno narodovo število, in ker so se trli nekdaj rodovi ravno po teh krajih semtertja, da ni lahko trditi, vse najdene globanje so tega ali Onega rodu. Mera sama pa že zato ne odločuje, ker kažejo mere istega naroda različen značaj.
Prvo delo, katero so opravljali naši dedi po krajih, kamor so dospeli, bilo je to, da so začeli krčiti les, sušiti močvirje in staviti svoje hramove. Koliko truda, koliko časa jc trebalo za to, misli si vsak lahko sam. Zato tudi časa ni dognati. Krek sodi, da se to ni zgodilo kesneje nego v petem stoletji pred Kristom. Ali že tedaj so imeli Slovani precejšnjo omiko. O tem priča primerjajoče jezikoslovje, kjer nam kaže, da rabi vsem plemenom še isti izraz za posebna opravila. Bavili so se z živinorejo, bučelarijo, poljedelstvom. V bučelariji so postali Slovani učeniki Nemcem, kar priznava sam nemški učenjak O. Schade, ki pravi: :>Ni dvojiti, da je beseda (stvn. zidal = bučelar stsl. bi>£elari> in stvar sama (bučeloreja) prvotno slovanska. Slovani so bili prvi, ki so iskali po neskončnih lipovih gozdih svoje domovine mčd bučel, ki so napolnovale v brezštevilnih rojih lesovje, da so si dobavljali sladko jed in medico. Ondu so se kesneje, ko je bilo že izsekanega mnogo gozda, pečali šc vedno z bučelami in so pošiljali med in vosek proti zahodu/ /e tedaj so poznali Slovani glavno orodje za poljedelstvo, plug, lemež, gredelj, plaz, oralo, sopo in brano; poznali so že žita, katera rastejo po vzhodni in srednji Evropi: rž, pšenico, ječmen, oves in proso. Že beseda žito (iz živto, živeti) nam kaže, da so se hranili posebno s poljedelstvom. Že tedaj so mleli žito na ročnem ali na vodnem mlinu in so si nabavljali moko in so si mesili kruh (hlobi»). Poznali so pa že tudi repo, sočivje, grah lečo in bob, mak in konopljo in lan, hmelj in česen. Za vsa kmetska opravila imamo besede že iz tega časa. Znano jim je pa bilo že tudi za jed meso, katero so si pekli in kuhali. Od svoje živine so si pridobivali mleko in sir. Od sadnih dreves so imeli jabelko, hruško, višnjo, črešnjo, slivo in oreh. Pili so medico, ol in vino. Z vinom so se seznanili po nemških sosedih na zahodu, čislali ga pa niso toliko kakor medico in ol. Važno je, da kaže jezik že tedaj znanje sadjereje tudi v tem, da so cepili drevje, da je požlahtnijo. Med gozdnimi drevesi so poznali tedaj že vse drevje, katero se nahaja po Onih krajih še sedaj.
Glavni opravek jim je bilo poljedelstvo, radi tega so imeli že zgodaj stalna selišča, vasi. Hiše (dorm») so bile že tedaj primerno pripravljene in so kazale posebne svoje dele: vežo, pivnico, streho, sleme, steno, vrata, prag, izbo, peč, mizo (stolb) in klop. Med hišo in med hlevom z gumnom je bil dvor, torej niso stanovali z živino pod isto streho. Stavili so si hiše od lesa, ker je sorodna beseda ,domc z gotsko ^timrjan« tesati. Da menda niso znali še zidati, kaže to, da za opeko ni obče domače l>esede; vapno jim je bilo že znano, ali samo za to, da so si belili svoje hiše.
llojeviti niso bili, a braniti so se znali hrabro in odločno. Gradili so si gradove, napravljali si okope, branili so se z lokom, strelami, z mečem, s kopjem ali sulico, sekiro in nožem, s kijem ali z mlatom. Poznali so že ščit in šlcrn in oklepe (bn>nija).
Obitelj je bila uravnana po patriarhalični šegi, prebivalci jedne vasi so si bili v rodu po krvi, imeli so isto ime in obče imetje. Volili so si starosto, kateri je upravljal vse, kar je zadevalo rod, daroval je bogovom, delil delo in sodil razprtije. Starosta je bil najprej oče. za njim so pa volili najpametnejšega. Po predniku so se imenovali ljudje in vas. Iz več rodov se jc sestavljalo pleme, kateremu je stal na čelu zopet starosta, ki jc bil vodja v vojski in je imel sicer v večjem okrogtt iste pravice in dolžnosti kakor staroste v obitelji in v rodu.	Fr. Hubad.
(Dalje prihodujič.)
V zaščičenje.
Spisal sestavitelj sodnih obrazcev, vtlačenih Viktorjem Dolenccm.
Na drobno moje delce priletela je tedaj kritika še predno sem vse iznesel na svetlo: Kakor me od ene strani veseli, da je to moje delce za-dobilo v tako kratkem času toliko uvaženja, nemilo me je od druge strani taknolo, ne za to, da se je g. kritik nepovoljno. nego da se je v njem hudomušno, da celo preziralno izrazil, če prav je imel pomisliti, da sem jaz prvi ledino oral v tej stroci. Tolaži me vendar le to, da sem storil svojo dolžnost in da sem ravno vsled kritike dosegel svoj cilj.
Odkar nam je namreč dr. Mošetov t Pravnik * zadremal, zavladala je pri nas na preimenitnem pravoslovnem polji grozna suša, saj razen dr. Tavčarjevega Pravnika* in razen državnega zakonika in deželnih ukaznikov, ni zagledala belega dne nobena pravoslovna knjižica. Tožno zares!
Svojim delcem nisem obetal nič dovršeftega, povedal sem v pripo-menku jasno, tla vem prav dobro, da ni popolno in da je hudo oklepa nemški, oziroma italjanski duh. Povedal sem torej indirektno, da je moje
dclce le slab poskus, kateri bode trelx; sčasoma dovršiti. In s tem poskusom dosegel sem svoj namen. Vrgel sem plamenieo v domačo streho in vzdra-mivši rojake iz snu poklical sem jih na delo. Naj pomečejo iz mojega delca med pleve vse, kar je v njem slabo zgrajenega, saj vršenjem čisti se pšenica.
Dozdeva se mi pa, da sodi g. kritik moje delce v marsičem krivično, da je njegova kritika šc prezgodnja in ob to veže me dolžnost, da branim koliko tolikor to svoje delce.
Dokaj let bival sem med čakavci in štokavci. Ni se torej nikakor nc čuditi, da trpi moja pisava pod „vlijanjem* jezika hrvaškega, kar mi prav nič žal ni. Mi Slovenci smo sicer krepek, ali venderle tako majhen narod, da si prave znanstvene literature vzdržati ne moremo. Narod brezi znanstvene literature pa nima živenja. Zaradi tega bodi nam sveta dolžnost, približevati se po-lagano drugim slovanskim jezikom in izvlasti hrvaško-srbskemu in ruskemu jeziku, saj v bitnosti je jezik slovenski, hrvaško-srbski, bolgarski in ruski jezik eden jezik, in da bi pisali mi Slovenci in Hrvati svoj jezik s cirilico in sicer sč staro, zastavljam sivo svojo glavo, da bi užc davno imeli vsaj za oči jeden splošen je/.ik. Temu stališču ima se pripisati, da sem v delci svojem prekoračil morda granice pisave slovenske upletši v nje marsikako besedo, po vsem Slovenskem ne živočo in skrojivši marsikak stavek načinom, v slovenskej pisavi še ne običajnim.
Ogledimo si tedaj izvlasti to stran kritike. •
(t. Kritik bi hotel, da rabi izraz »sodnija* za geričht in norčuje se ob enem z besedama: a) sodeč, katera rabi meni za richter in b) ko t ar, katera mi rabi za bezirk. — Težko nejezikoslovcu prepirati se v jezikoslovnih stvareh, in brezi tuje pomoči gotovo podlegel bi v boji. Oprosti mi torej slavni jezikoslovce g. Fran Levstiče! da te zovem na jjomoč, Tebe napisav.šega o tem prelepe besede v znamenitej knjigi: »Slovenskim županom*. — ,Sodišče*. Tako piše slavni ta jezikoslovec: ^ Nikakor se mi nij hotčlo zapisati besede »sodnija*, ker obrazila vnija* zdaj vse čihamo slovanstvo nema, razven nas, katerim je najprvo oča Marko (1781. 1.) zapljünil l>esčde, kakeršne so: s al x) trnja* die Thorheit, vprost 11 fjac die freie Herrschaft, ^zdravnfja* die Arzenei, Jakotnfja* die Unersättlichkeit i. t. d. (morebiti, opinlje se na besede: ,co|>emfja. uhermja, kaplanfja, kompanija), ter za njim je iz Gutsmanovega peresa (178g. 1.) prišlo: vškofnfja*, das Bisthum, ves-lrija* die Dorfschaft, , porok n 1 ja ^ die Bürgschaft, 5preSušnija* der Khebruch, i. t. d., potem iz Vodnikovega: ,sodnfja4 in iz Metelkovega (na 42. stntni): »gornija* <las Berggericlu; a pozneje smo porodili nestvor za nestvörom: .obrtnfja, uradnfja, colnfja, stolnfja* itd. — Vredno hi bilo tdkej barbilrščini slobo dati! Po mojem bi se za »Gericht* zöpet vzela stara besčda »s<5d*, izrekana, kakor »pot* der Weg, a »Richter0 bi zopet bil »södec*, kakor je
tudi Hrvatom in Srbom še zdaj/ —Temu imam pristaviti, da beseda sod in sodeč žive še dan denes prav krepko med istcrskimi, ogerskimi, hrvaškimi in brkinskimi Slovenci in ker je povzdignol za obe te dve besedi mogočni svoj glas slavni naš jezikoslovec Fran Levstik, — in kaj hočemo opraviti proti temu gorostasu mi, ki smo jezikoznanstvo komaj podušali, — mislim, da je g. kritik na krivem potu.
Izrazov: $ veliki* in »mali sodeč'c naši zakoni res ne poznajo, ali pozna jih naš narod po Istri in Hrvaškem ravno tako dobro, kakor na Goriškem »starega* in »mladega gospoda* (župnika, oziroma vikarija in kaplana). Sloveči hrvaški pisatelj A. Šenoa spisal je lepo pripovest o kaplanu nazvavši jo »Mladi gospodin4 (kaplan). Oživimo, kar je dobrega v narodu! Sicer ne rabita mi samo navedena dva izraza v mojem delci, nego rabe mi tudi izrazi: kotarski ali okrajni sodeč (sodnik) za »bezirksrichter* in sodni pristav za »gerichtsadjunkt* tako, da si lahko vsak izl>ere, kar mu bode više po vseči.
Slavni g. Fran Levstik je gotovo sovražnik vsake mešanice in v znamenite svoje knjige ne bi bil vsprejel besed, ki niso slovenskega porekla. In glej, v njcgovej slovnici: »die slovenische Sprache nach ihren Rede-theilen* bereš na 10. sträni: »Kotar* bezirk, v knjigi: »Slovenskim županom4 na i8i. sträni: »Okraj — kraja, m., Bezirk; der Bezirk; najbolje bi se reklo: kotar — t ara*, staroslovenski: »kotarii* m. die Umgrenzung; srbski »kotar* die Umfriedung*.
Božidar Raič v Vestniku štev. 10. stran 161. od 1876. leta razjasnuje vprašavno l>esedo trde, da je sestavljena iz ko + tor ter da pomcnja fines. Kadar suše goriški Slovenci senspravljajo je v »kolač*, Dolenjci pa v »kotar*. Ta ljcscda jc tedaj naša, kakor je naša: »tornik* der bothe (cursor). Hrvatje imajo: >kotarski sud* (caw) ne vem» zakaj ne bi se pisalo v slovenskem: ,kotarski sod* (caw)- Želeti je to tem bolje, da zadobode ta izraz splošnjo veljavo, ker stanujo v nekaterih sodnih kotarih, n. pr. pod Gradom in v Bolzetu Hrvati in Slovenci.
2. »Tožbo naperiti* dozdeva se mi manji germanizem, nego g. kritikov »tožbo podati*, kar znači prav za prav: die klage zu protokoli geben. Beseda »naperiti* je Slovencem domača beseda po vsem Goriškem. Cujmo, kaj piše o njej sloveči naš pisatelj Fran Erjavec v Letopisu slovenske Ma-žice od 1883. leta na 215. strani: »Naperiti, naperim, v. pf. Ansetzen, anfangen, richten. Naperiti iglo = einfädeln. Luče na Stir. — Naperiti nogavico = splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako ume-talen v tem delu, lehko dalje plete. Rihenl>erg. I\Taperjavati, naperjavam v. impf. Jemanden aufstacheln. , Poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti njemu.* — Na Krasu rabi ta beseda sploh za: die Klage
anstrengen, die Execution einleiten. Ta beseda služi tudi Rusom in ponicnja v njih jeziku: gegen etwas andrängen; einem (heftig) zusetzen.
3.	Pisava: obravnavanje na mestu obravnavanje mi je uišla po prepi-sovalčevem peresu tudi ])ri popravljanji. G. kritik pravi, da bi se primerno glasilo: »razprava* za abhandlung. , obravnava* pa za Verhandlung, a meni dozdeva se, da bi primernejše bilo ravno obratno.
4.	Vsi naši slovničarji uče, da spadajo v drugo vrsto vsi glagoli z vrstno spono ni, oziroma no. Ker je prvotna spona no ohranila se pri vztočnih Slovencih, ker ta sj)Ona tudi drugim Slovencem ni neznana in ker se ta spona vjema z vsemi drugimi slovanskimi jeziki, ima gotovo prednost pred spono ni in je tudi opravičena moja pisava: vgasnoti, vrnöti i. t. n.
5.	Trpna oblika glagola, katera mi pogostoma rabi, ne vgaja ne g. kritiku, in morda tudi slovenskemu uhu ne, a pomisliti je trebe, da se času primerno prilagoditi mora tudi slovenski jezik drugim evropskim in izvlasti slovanskim jezikom. Takej pisavi podlegel je vrli Ceh, podvrgel se je čili Hrvat in udal se jej je cel6 mogočni Rus, in zaman bi se mi upirali mogočnej tej reki. Tako bi se na priklad: »die sitzung wurde geschlossen* reklo po ita-Ijanski: »la seduta vennc (fu) chiusa*, po češki: ,Sezenf bylo zavfeno, po ruski: »zasiedanije bylo zakrito*, po hrvaški: »sied ni ca bijaše zaključena*, in ne vem, zakaj ne bi se moglo reči tudi po slovenski: »razprava je bila završena* ? — Pred meseci vršila se je pri c. kr. kotarskem sodu sežanskem glavna razprava z dvema beneškima Rezjanoma. »Tcbie ne bješe menj;\ vredit* (du hättest mich nicht beleidigen sollen), rekel je pri tej priliki Rezjan Rezjanu. Zapisal sem ob to v svojej knjižici na enem mestu omenjeni aorist bese, nu samo zato, da se nc pozabode. Ogerskim Slovencem rabi ta aorist še vedno.
To isto velja tudi glede nekaterih germanizmov. Vsi naši zakoni pisani so v nemškem jeziku in zaradi tega ne otresemo se še dolgo dolgo ne germanizmov in to tem menje, ker so pridobili uže grajansko pravo kakor pri Cesih, Hrvatih in Rusih. »Nepremičnine nahorleče (nalazeče) se* je isto tako germanizem kakor g. kritikom nasvetovani: nepremičnine »nahajajoče se* in vsi ti germanizmi zadobodo grajansko pravo, ker .vpisati* znači einschreiben in ker ta izraz ne more povsod rabiti za nemški: „vorkommen*, ali za italijanski »riportare*. Ne bodimo preozkosrčni, saj ni ne tolika nesreča ne sramota, ako imamo tudi v bukvah kako tujko, brezi katere dan denes ni, pa tudi biti ne more noben jezik, kolikor jih ljudje govore po vsi široki zemlji (Prim. Novice od 1858. leta št. 204.)
6.	Na kolikor se dostaje glagola b i v a t i sem pa menda nevedi v res niči predaleč segel. Za svojega službovanja 11a »klasičnej* zemlji latinskej v Vodnjani zahajal sem često v sosedno pravoslavno črnogorsko naselbino Peroj
nc samo k slovanskej službi liožjej, nego tudi na kupico dobrega vina. »K gospodine sudče* ! rekel bi mi pri kakej prilici stari Kosta Vučctič, ,zlo po onu kuču; kuča ne biva pometena, posliedna ovca biva izvučena iz ovčaka, inkanat biva accordan (dozvoljen)* i. t. n. Opirajoč na narodno to govorico, ker sem v slovenskem prevodu reda kazenske pravde naletel na besedo: ,sum biva vtrjen* in ker sem bral tudi v ruščini stavek: »Tiem ne menice my slvšim ot samih gul)ernatorov, čto oni byvajut stiesneni v svojih razpor-jašenijah*, mislil sem, da bi se n. pr. stavek: ,es wird bewilligt*, »viene accordato* dobro slovenil tako: ,biva dozvoljeno* ; — ker sem pa se sčasoma preveril, da ta pisava ni še v zakon zvedena, sem jo tudi popravil koncem knjižice v primetbi. Ni pa nikakor ne res, kakor uči g. kritik, da se ima dejanje vršeče se v present«, izražati dovršnim glagolom, kajti dovršni glagoli imajo sicer obliko preselita, ali njih pomen jc futuren. Ako rečem tedaj n. p. > sodnik doz voli* znači to ne: »der Richter bewilligt*, temveč: ,dcr Richter wird bewilligen*.
(Dalje prihodnjič.)
A*
LISTEK.
Nove knjige slovenske. — Koroške bukviee slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas izdaja in zaklada Filip Haderlap Jurjev,' I. snopič. Tiska J. R. Bertschinger v Celovcu 1887. 16, 32 str. Cena 15 kr. Pisatelj sam piše v predgovoru: »Slovenci radi prebirajo kaj lepega, kratkočasnega ali podučnega. Zato sem se namenil, skrbeti jim za tako berilo in začel izdajati „Koroške bukvieePrinašale bojo pripovedke, pravljice, povesti, pesmi, s mesnice, gospodarske svete in sploh reči, ki človeka kratkočasijo, ali mu pamet bistrijo, ali srce požlahnujcjo, ali mu v vsakdanjem življenji dobro svetujejo. S politiko se „Koroške bukvice" ne bojo pečale; za tisto so časniki, kterih se Slovencem ne menjka. Slovenci imamo šc malo lepoznanskega berila. Kdor hoče tedaj kaj storiti za omiko slovenskega ljudstva, naj mc podpira s primernimi spisi, pa tudi s pridnim naro-Čcvanjcm. Kaj bi pomagalo, ko bi ,.Koroške bukvice" prinašale še tako lepe reči, pa bi nc našle potrebne denarne podpore? Sčasoin bi moralo vse zopet zaspati.« — Namera Haderlapa jc hvale vredna. Knjižica prinaša nekoliko ntfrodnih pripovedek, smešnic in začetek izvirne povesti: »Usmilite se ubogih«. Mi bi knjižico prav radi priporočili, da pisatelj ni imel nesrečne misli s »Koroškimi bukvicami« širiti tudi neslani svoj pravopis, katerega je prejšnja leta ponujal že po nekem ljubljanskem časopisu, pa nobeden ni maral zsfaj. Članek »Nijekäj kraetkih besedv o novem pravopysu« in »Dvic božvčni peismi, s\vo-žeani v iječi 1. 1883.« so knjižici prav nepotreben dodatek. Nikar nc begajte kproških Slovencev in ne cepite^ jih od svojih drugodežclskih bratov z nesrečnimi novimi abcccdany!
— Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem VelegratHt., Potopisne črtice. Svojim sopotnikom spisal Vekoslav Vakaj (pri Sv. Ani v Slov. Goricah, pošta Mureck). Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1880, in. 8. 128 str. Cena 45 kr. pri pisatelji ali pa v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Pisatelj nam podrobno in na široko opisuje v preprosti be-
se«II znano potovanje slovenskih romarjev 1. 1885. v Prago in na Velegrad. knjiga bi se bolje brala, ko bi pisatelj ne vihtel na vse stranf tako silovito svoje kadilnice, in ko bi nam bil opisal z nekoliko manjšim navdušenjem popotne svoje spomine. Nil nimis!
Slovenski pisatelji Liška, Linšker in Cingermajer. Prijatelj nas jc opozoril na članek »Die slovenische Literatur«, ki je bil lansko poletje natisnen v graški »Ta« gesjwsti" (št. 209. ad 214 in 215). Ne spada sicer v naše področje zavračati mnogovrstne napade, s katerimi omenjeni graški list osrečuje Slovence, toda napominjani članek je tako izboren po svoji obliki, po svoji temeljitosti, kakor tudi po svoji očitno razodeti nameri, da nam bodo bralci našega lista gotovo hvaležni, ako jih vsaj površno seznanimo ž njegovo vsebino. Pisatelj njegov si je izbral plemenito nalogo dokazati: prvič, da jc vsa slovenska književnost l>craška; drugič, da so slovenski pesniški in leposlovni proizvodi, zlasti pa Jurčičevi spisi, polni fanatizma proti nemštvu; tretjič, da je večina slovenskih najboljših pisateljev nemškega pokolenja, nemškega rodtf, ki so uskočili v slovensko slov-stvo, in da se vsa književnost slovenska izkadf v prazni nič, kadar Nemci dovr?č svojo »dcutschnationale Erziehung« ter s tem Slovencem zmanjšajo in ubranijo »den Ucbcrtritt neuer Ueberau for und damit neuer Führer.«
Vsa slovenska, književnost, pravi pisatelj, šteje dandanes natanko 1935 knjig, nič menj in nič več, in to največ prevodov, kajti \>c izvirne knjige slovenske lehko še dandanes v robcc zavežeš in nosiš s seboj. Raca na vodi! mislil sem si, ta pa znsC! Odkod v<£ to natančno število? Po dol/.em ugibanji sem jo pogodil. Temeljiti učenjak je imel v rokah letopis »Matice Slovenske« za leto 1885. in tam je v Tomšičevi »Bibliografiji slovenski« na 391. strtfni našel številko 1935. Misleč, «la so v tej bibliografiji štete slovenske knjige od Trubarjevih časov sčm, oprijel se jc ta najnovejši biblijograf slovenski številke 1935, ne vedoč, da jc toliko knjig v Slovencih prišlo na svetlo samd <>d leta 1868.! V številih ta mož sploh ni izbirčen in je«lna ničla več ali menj mu nc dela preglavice; tako n. pr. trdi, da ima »Mohorjeva družba« 2900 družbenikov. — Bohoričeva slovnica je bila »bis vor zwanzig Jahren« jedina slovnica slovenska. Za Bohoričem je prišel takoj Jane///, in za njim lansko leto nekdo._djrug (Šuman), ki je spisal slovnico, »welche den Vortheil bietet, die slovenische Jugend mit «Ion wesentlichsten Verschiedenheiten anderer slavischer Dialekle, mit «lein čechisehe.n, dem serbischen und crcv atischen und selbst mit etwas Kussisch bekannt zu machen«. Kakor vidimo, ta mož nc zna ne za Hyppolytovo, ne za Gutsmannovo, ne za Zelcnkovo, ne za Kopitarjevo, ne za Metelkovo, ne za Murkovo, nc za Potočnikovo, ne za Navratilovo, nc za Levstikovo, ne za Končnikov«), ne za Sketovo, ne za Miklošičevo slovnico; pač pa zna nekaj drugega — namreč denuucirati.' — »Matica« izdava same prevode, kateri se delajo »auf Bestellung« ; njene knjige so pisane v nerazumljivem novoslovenskem jeziku, ko so ga iz »političnih ozirov« na novo skovali in »umetalno« zverižili iz hrvaščiue in srbščine. — Vodnika štejejo Slovenci zaradi njegovih narodnih, nemškemu ukusu »prerobatih« pesmij »und wegen eines tibersetzten Kochbuches zu den Dichterheroen«. — Skofa Ilrena prestavljajo dandanes Slovenci sam<5 zato, »weil er. ein fanatischer Streiter der Kirche, mit andersgläubigen Priestern auf der Kanzel raufte, ketzerische Kirchen in die Luft sprengen und gar Friedhufe demolieren licss.« — Ves razvoj sočasne književnosti naše se opira na ncmško-slovenski slovar, katerega ie leta 1800. spisal Cigale (»italienischer Abstammung«) s pomočjo trinajstih sotrudnikov, med katerimi je bil«) se<lcin — Nemcev (»sieben deutsche Namen«). Knjigo je založil škof Wolf, »dieser Mann aus deutschem Blute« — in zdaj šele so mogli slovenski književniki pričeti glavno svoje delo — prestavljanje. In tako dalje cum gratia in infinitum!
Za oznanjevalce nrirodnega fanatizma med mladino šteje pisatelj pred vsem prof. Trdino (»ein Jugendbildner«). Trstenjaka, Kutarja, naš »Zvon« in napösled Jurčiča. G. Trdina si zaradi tega najbrž ne bode belil glave; g. Trstenjaka in prof. kutarja zategadelj prištevati k ndrodnim fanatikom, ker je prvi raziskoval venetsko in keltsko, drugi langobardsko zgodovino — to je tako neslano, da ni vredno o tej preprosti denuncijaciji izgubljati kakšne besede. Kar se tiče našega lista, izrekli smo že večkrat slovesno in znova izjavljamo spet danes, da »Ljubljanskega Zvona« ne izdavamo niti za otroke, niti za ' J\ f*r Ai nesamovlastne mladiče, ampak za odrasle pametne ljudi. Ako je naš list zašel v kakšno . »Sehulcrbiicherei«, tožite tiste, ki so odgovorni za to, nas pa pustite z mirom! Da bi pa j T" ..." zategadelj, ker morebiti kdaj na kakeršen koli način »Ljubljanski Zvon« pride v roke nezreli deklici ali mlečnozobemu mladeniču, morali uredovati svoj list po tistih načelih, . po katerih se ureduje »Vrtec« ali »Knjižnica za mladino«, tega ne more, tega ne sme nihče zahtevati od nas; kajti ako bi si nalrfgali take ozire, potem bi nobena literatura nikoli ne prišla iz otročjih povdjev. Takih zahtčv tudi še nismo slišali nikjer, pri no- 1 . h&iem ndrodu, samö nam Slovencem hotč ž njo zvezati roke in zamašiti usta. Kako piše ; i Less ing ali Schiller, Shakespeare ali Got he, in^ vendar so vam evangelij in silite nedo-rastle dijake, da jih morajo prebirati ter vam pisati o njih poročila.' Tam je gotovo desetkrat več strupa v jedni sami drami, n. pr. v Göthejevcm »Götzu« nego v desetih »Zvonovih«. Nlirodni fanatizem pa more najti v našem listu samö tisti, kateremu je že jedino Slovenec biti podedovani grčh, katerega ne izbriše nobeden zakrament. In čudna doslednost, napominjani pisatelj govori v svojem članku ves čas o »deutschnationale Erziehung«, nas pa pila s fanatiki in šovinisti, čc hočemo storiti k&j za ndrodno zavednost! Jurčič je bil zadnje čase res fanatičen, kar je pokazal zlasti.y svojem »Tugomcru«. Ali^pa veste^ kje se~je^iaučil tega fanatizma? Od Nemcev, od najizbomejših sočasnih nemških pisateljev! Pisalec teh vrstic jc dobro opazoval Jurčičev preobrat v tem oziru. Kdor Čita povesti, katere jc spisal Jurčič preti letom 1870., gotovo mi pritegne, ako rečem, da so v politično-nrfrodnem oziru indiferentne. A prišlo jc leto 1870., ki je po- f rodilo neiT^ško moč in slavo, a vzmnožilo tudi nemško ošabnost in proširnost. Dogodki tega leta in njih posledicc so silno vplivali na dovzetnega Jurčiča. Videl je, kako so najboljši romanopisci in pesniki »cmški kar čez noč izpremenili se v pijonirje nemške ideje; vsaka nedolžna pesem, vsaka novela je bila postavljena na nrirodno stališče ter je imela očitno razodeto tendenco, zanesti ndrodno nemško zavest v najsirje narodove kroge. »Vidiš.« rekel mi je večkrat v začetku sedemdesetih let, »»ako moramo pisati tudi mi, kakor pišejo ti Ncnici. 'tt.znajo!« Tiste čase je dobil Jurčič v roke tudi G. Kreytagov klasični roman »Soll und Haben« in druge iz nemške preteklosti zajete povesti lega slavnega pisatelja. Znano je, kako Freytag zlasti v prvem romanu slika in grdi Slovanstvo. To mu je sama lenoba, nesnaga, zapravljivost! Spominjam se, kako jc zanimal Jurčiča ta roman. »Ako je nemški pisatelj svetovne slave v svojem romanu tak slavofag, zakaj bi mu jaz ubogi Slovenec ne smel vračati njegovih zabavljic /. jednakimi?« Prišla je Jurčiču tista leta slučajno v roke i zgodovinska knjiga »Wendische Geschichten aus den Jahren 780 bis 1182 von Ludwig Gicsebrecht«, iz katere je zajci svojega »Tugomcra«. Giese-brechiova knjiga jc živa povest slovanskega mučeništva in nemškega nasilstva ob Labi v srednjem veku. „Ako hočeš, da te Slovan uboga, dati mu moraš žreli send ter ga tepsti^ kakor osla!« pjse-Celö mezib.orski .>kof Tbictmar, zgodovinopiscc teh časov. Ako je imel ta sveti mož takšne nazore, no, potem si lehko mislimo,' kako so delali s polabskimi Slovani nemški cesarji ali Henrik Lev in Albreht Medved! Ali se jc potem čuditi, da je , Jurčič, napojen iz istih nemških knjig s takim duhom, v svojem »Tugomcru« uddril na stru no, ki zdaj tako neprijetno brni, baš nemškemu ušesu ? Vrhu tega je pokojni Jurčič v
vsakdanji politični borbi predobro spoznal nemško vrlino, za katero nam baš tudi »Ta,-gespoŠtin« pisatelj podaje tako' klasične dokaze, k^ir je močno vplivalo tudi na njegovo pjsatcljsko delovanje.
Zlasti klasičen pa je naš moliikauec s svojim dokazom, da je večina dozdaujih slovenskih pisateljev — nemškega rodtf.
Dvoje je tii vzeti v poštev. Prvič ni še vsak človek, ki nosi po svetu nemško imč, že istinit Nemec, niti ni vsako selo, ki slove nemški, naseljeno z Nemci; saj vemo, kaj je zagrešila baš v tem oziru ali nevednost ali zloba. Saj še ni dolgo tega, kar ste nam iz Plaveža naredili Bleiweissa, iz Kraljiča Greulicha, iz Beliča Wellicha, iz Kragulja Kragla, iz Sinje Gorice Schweinsbüchel, iz Družinske Vasi Gesindeldorf, iz Kačjega Kap-I»elgcschiess itd. itd. itd. Drugič, nahajajo se med pisatelji vseh ndrodov tudi tuja imena, in med istimi Nemci znamo veliko pisateljev s slovanskimi in zlasti romanskimi imeni. A kdo jim bode očital njih inozemski rod? Bavarski in tirolski kolonisti, ki so se v srednjem veku naselili po Gorenjskem, zdavnaj že nimajo v sebi niti jedne kaplje nemške krvi; od vsega nemstva Jim je ostajo. samd nem^o.ime in te ljudi delati zdaj za Nemcc, zdi sc in i tako smešno, kakor bi hoteli mi Prusc. in Meklenburžane reklamovati za Slovane! A to ne moti našega Tevtovca! On našega Preširna izvaja iz starovisoke nemščine (»Pre-scher, Brescher, ahd. Brozzo, von brort = Pfeil«), Tavčar (»Tutscher, in Westphalen heute noch als Familienname Tütscher«), Suman, Wiesthaler, Zemlja (»Semmel«), Knigelj, £akelj (»Sonkel«), Steguar (»Stegener«), Cegnar (»Segener«), Koblar (»Kobe = Kälig«), Koder (»vom mhd. koden reden«), Rahnfe (»ahd. Ragano Rathgeber«) itd. so mu pristni Nemci, zato je pa Valjavcc »ein Oroate« (kaj poreče Matija Kračmanov ?), in »rodoviti« Lapajne »zum Theil französischen Ursprunges«.
Toda dovolj ! Samtf jedue stvari ne morem zamolčati, ker prejasno osvetljuje vso ogromno temeljitost tega najnovejšega slovenskega književnega zgodovinarja. Med slovenskimi pisatelji našteva mož tudi te tri: Cingermajer (»Singcrmaier«), Liška (»die Verkleinerungsform von Lisch - Luzzo, der Nebenform für llluodwic«) in Linšker (»Kosename für Lindolf«). Časih sem si domišljal, da vsaj nekoliko poznam slovensko književno zgodovino; a ko sem bral imena teh treh slovenskih pisateljev, uvidel sem, da je kar nič ne poznam; kajti slovenske pisatelje Cingermajer l l.iskal Linikerl ki so tako slavni, da jim je »Tagespoštac posvetila tri dolge feljtone in da jim pisalec fcljtonov ta imena z vso korenito učenostjo profesorja germanista tolmači iz srfme stare in srednje visoke nemščine, te slavne tri pisatelje slovenske sem pozvcdcl šele iz »Tagespošte«. Samö to me je tolažilo v nevednosti moji, da niti Safafik, niti Marnov »JcŽičnik« ne poznata teh imenitnih gospodov: Cingcrmajcrja, LiŠke in Linškcrja! A na svetu morajo vendar biti, kako bi drugače nemški učenjak mogel o njih pisati dolge razprave? In bogme, res živč! Starodavno mesto Kranj je tako srečno, da hrani med svojim ozidjem te imenitne tri možake in meščani kranjski si gotovo niso nikdar mislili, da bodo baš oni kedaj slovenskemu narodu poklonili tri tako slavne pisatelje, kakor so Liška, Linšker in Cin-germajer. — A bodimo resni!
Leta 1881. se je v Kranji osnoval literamo-zabavni klub, čigar člani so bili, kakor piše »Ljubljanski Zvon«, letnik 1881., na 782. strani nastopni gospodje: Fronke, Pirckar, Linšker, Liška, Berne, Pcstimajd, Ičmen, Cingermajer, Državnik. Kdor pozna kranjske razmere, temu se ni treba dosti truditi, da iz teh dovtipno zloženih imcu bere znane gospode: Franke, Pire, Karlin, Škerlj, Škaberne, Pezdič, Majdič, Mencinger, Dr. Šavnik.
Gospodje Liška, Linšker, Cingermajer so člani literarno-zabavnega kluba, natisneni v »Zvonu«, ni vrag, da bi ne bili fanatični pisatelji slovenski, kar v „Tagespošto" ž njimi! tako najbrž si jc mislil naš koreniti germanski učenjak. Mož ni vedel, kako grozno
se jc spekel pri tem. Ta učenost njegova je pa tudi jasen dokaz, da so vse njegove dedukcije o slovenskem slovstvu — pisan ništre. Iz_usmiljcnja ne imenujemo pisateljevega imena. Saj zaradi tega, kako „mit wenig Witz und viel Behagen" zabavlja .JugCMdbiUl-nerjem", kakor so u. pr. Šuman, Wiesthaler, Šuklje, Žakclj, Rutar, Kragelj, Leveč i. dr. v^ak s prstom lehko pokaže urfnj. Škoda črnila in papirja!
„Kdaj izidejo zopet Drobtinice?" — »Kakor hitro se zopet zadosti gradiva nabere.« S tem upanjem izšel je zadnji — dvajseti — letnik »Drobtinic« med slovenski svet 1. 1869. iz rok zadnjega svojega urednika, preč. gosp. kan. Fr. Košar ja. A mnogi zadržki, največ obilna opravila urednikova, ovirala so nadaljevanje »Drobtinic«. Bilo je to v veliko škodo našemu slovstvu, v škodo našemu ndrodu. Branje »Drobtinic« je našemu ljudstvu tako ljubljeno, kakor le malokatere druge knjige, pisal je zadnji urednik, in to ni bilo resnično samd pred dvajsetimi leti, ampak jc še vedno. »Drobtinice« so te vedno slovenskemu narodu izmed vseh knjig skoro najbolj priljubljene: bere jih staro in mlado, bere jih zlasti učeča se mladina, berejo jih v kmetskih hišah; le škoda, da jih je tako težko dobiti na posodo, še te/.e pa na prodaj. Odbor »Kat. družbe« za Kranjsko je sklenil dnč 13. pr. m., da bode izdajal in nadaljeval »DrobtLicc« na mesto »Glasov« in jc njihovo uredovanje, kakor dosedaj »Glasov«, izročil dr. Fr. Lampetu v Ljubljani. Ker so nekdanje »Drobtiuice« zlasti zaradi raznovrstnih spisov tako zanimive in priljubljene, zato prosi novi urednik uljudno in ponižno vse prijatelje nekdanjih „Drobtinic", te najlepše cvctkc Slomškove, da bi pomagali s svojimi spisi nadaljevati dostojno tako koristno delo. „Drobtinice" so postavile mnogim možem spomenik, ki jih je otel pozabljivosti, iu nam kliče glasno: Slovenci, take može posnemajte! /.ivotopisov si želč v prvi vrsti tudi nove „Drobtinice" in poleg teh žele si mičnih pesmic in nedolžnih kratkočasnic, pri povest i j in prilik, pa tudi poučnih spisov, zlasti o vzgoji. Naj bi duh pokojnega slovenskega vladike in učenika, duh Slomškov, obudil mnogo prijateljev tudi novim »Drobtinicam«, da bi mogle kmalu razveselili in poživiti milo našo domovino! Doneski, vprašanja in nasveti naj se blagovoljno pošljejo za letošnji tečaj imenovanemu uredniku vsaj do konca aprila.
Ruska književnost. Pod uredništvom P. A. Efremova začno v kratkem v zalogi V. V. Komarova v Petcrburgu zbrana dela Puškinova pod naslovom: »Polnoe sobranie so-činenij A. S. Puškina«. Obsezala bodo sedem zvezkov po 3 rublje. — V Parizu je prišla na svetlo francoska zgodovina ruske literature L. Sichlcrja pod imenom: »Histoire de la letterature russe dcpuis les origines jusqu'ä nos jours.« Založnik je Dupret, cena 3 franke 50 cent. — Paul Viskovatov, profesor ruske literature v Derptu je spisal za Meyerjev »aučni slovnik (HI. izdaje) obširen članek o ruski književnosti. To delo je prišlo sedaj tudi v posebnem natisku že drugič 11a svetlo pri Karovu v Derptu z naslovom: Paul v. Wiskowatow, »Geschichte der russischen Literatur in gedrängter Uebersicht. Ein Leitfaden nebst bibliographischen Notizen mit besonderer Berücksichtigung der neueren Literatur.« 48 str. cena i marka 20. Delo nam podaja glavne stvari. Le škoda, da pisatelj knjige ni razširil nekoliko in dodal najnovejših del in pisateljev*. — Dr. P. J. Pilšino napisal je knjigo »Po Indii« (Peterburg 1880), v kateri opisuje, kako je potoval preoblečen kot mo-hamedau po Indiji in kako se mu je posrečilo priti v kraje, kamor doslej še ni bil prodrl noben Evropec. — »Polnoč sobranie sočinenij J. S, Aksakova. III. zvezek. Moskva 1880. Ta knjiga zbranih Aksakovih del obseza njegove razprave o poljskem in o židovskem vprašanji. To delo kaže, da pisatelj ni bil tak neprijatelj 'Poljakom, kakor ga opisujejo nicgovi nasprotniki. Zoper zidove se pa izraža, ker po njegovem mnenji ne more trpeti sedanja civilizacija nadvladanja njihovega posebno v denarnih stvareh.
S A
Ureduje JANKO KAL. XXXIII. naloga.
Zložil JOSIP POSPIŠIL v Pragi, (iaslo: •— i bi kUSnic, i l>i parubrfnie —«. Prisojen« jej je bila prva cena v prvem &5kcin mednarodnem turnirji »Češkega spolka šahovnega«. Črni.
H.
\N v Velikih Laščah.
	a	b	c	d c f	g h	
8		iH		lll^ill	jj	8
7	T		IIP §81	i i -I k/M		7
6		11	i	m W.	£	6
6	„„	i	gf WrrX		B	5>
4		B		Hi	trn	4
3	gf			B	§j	8
	iL	1!		jj ggj	ž B	2
1	II		P	18	II	1
	a	b	C	d c f	g h	
12.	c4Xd5	S g4 X 03
13	I) d2Xc3	L siSXt-3
14.	1-) c3Xc3	S 07Xd5
15	1> c3—g3	0—o4)
10.	L C4-d3»)	1»7—hO
17-	S S5—	fš__c8
		
iS.	c2—C4	S «I5—1>4
19.	S h7—fOf	K g8—hS
20.	S fOXeS	1) dS x cS
21.	a2—»3	S 1>4—»0
22.	f 2—£4	S aO—c5
23-	L d3—c2	L cS—eO
24.	T d i—dO	b7—bO
25-	f4-fS	L eO X 04
2(>.	I> g3—<4	L C4—1>3
27.	T dO X hOf	K g8—hS«)
28.	T hO—h3	L b3Xc2
29.	1) f4-h4	K g8—f 8
30.	f5-fo	g7Xfo
31-	e5XfO	es—b3f
32.	T h3 x l>3	Črni se pod d.
Boli.
llcli naredi mat v 3 potezah. 8. partija
igrana na mednarodnem šahovnem shodu v Londonu v 27. dan julija 1880. 1. Italijanska partija.
Opomnje.
*) Nedobra poteza; holje bi bilo $07 —gO ter potem na 9. d3—d4, DdS—ej.
*) Brandča in h krati napadajoča poteza. Črni ne sme zdaj rokirati zavoljo 11. d4Xc5, dO X e5; 12. Dd2XdS, La5XdS; 13- Sg5Xf7-
3)	Ako Sf6—e4, igra beli: 12. Sg5Xe4. d5XC4 (ali d5Xc4); 13. Dd2—e2 in potem 14. Sc3Xe4 oziroma Se3XdO ter je na bo-ljem. Potegne li črni 11.....d5Xc4, nadaljuje beli: 12. Dd2—d8f, La5Xd8; 13. 05 Xfo, g7XfO; 14. Tdi—d8f, Ke8—d8; *5- Sg5—f7f» Kd8—e8, 16. Sf7Xh8 itd.
4)	Ako h7—hO sledi: iO. Sg5-—e4, 17. f2—18. Se4—dO itd.
Izborna poteza! Ako potegne črni g7—g6. odločuje za belega 17. C2—04 in 18. Ld3Xg6.
r) Ako črni vzame turen, sledi: 2S. l)f4XhO, Kh8—g8; 29. f5—fo, Sc5—eO; 30. D hO—h7f, Kg8—f8. 31. Dh7—hS in mat.
„Ljubljanski Zvon"
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesce v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. Uo kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah, 14.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
	Beli.	Črni.
Gtmsberg.		Zuckertorc.
I.	e2—e4	e7—eS
2.	S gi-f3	S b8—cO
3-	L fl—c4	L f8—C5
4-	d2—d3	S g8—fO
5-	L ci—e3	L 05—1)0
0.	S bx—c3	d 7—dO
7-	1) di— d2	S CO—cj
8.	0—0—0	cj—cO l)
9-	d3—d4	L hO—a5
10.	S f 3—g5 *)	dO—d5
11.	d4Xe5	S fO—g43)