Kiistus hraljuj! Kristus zmagui! V hosfili sveti nam gospodng! Kongresna himna sv. R. Teles«. Skromna in slabotna se zdi sveta hostija, pa je v njej veličina in mogočnost, Ivi premaguje svet in njegovo spremenljivost. Evharistija je tako stara iko ikrš.anstvo. V&e drugo, karkoU je okoli nas: Ijudje, vasi, trgi, mesta, narodi, države, vse to je novejšega izvora, nekako od včeraj. Zakrament sv. Rešnjega Telesa pa je že biil, ko je ves svet še bil poganski, ko so rimski cesarji viadali svetu. Ko so se na žrtvenikih malikov darovale živali, se je na krščanskem oltarju —- v ikatakombah globoko pod zemljo — darovala nekr,vava Kristusova daritev. Pozneje je oni veliki pokret narodov, ki je v zgoclovini znan kot preseljevanje narodov, porušil vse staro, toda Najsvetejši Zakrament je ostal ter obnovil te narode iž poganske divjosli v ikrščansko krepost. Ko je bila naj^ena Amerika, si je tudi tamkaj evharistični Kralj izbral svoj prestol na neštetih ikrajih. V 16. stoletju je protestantizem odpadel od Cerkve in hkrati od evharističnega Kristusa, Iti se je moral izseliti iz mnogoterib krajev, kamor se še ni vrnil. Misijonarji pa so ga ponesli v druge kraje, kjer dnevno raste število njego,vih domov. Naš planet (zemlja) je pokrit fcakor s cvetilčno kopreno svetih hostij, obžarjen z nadnaravno svetlobo presv. Rešnjega Telesa. Tako Kristu« gospoduje zemlji in narodom. Kraljujc in gospoduje našemu narodu. Po posameznikih sc dub in milost našega Zveličarja izl:'va v dušo naroda. Tako se raz.iri cvbaristični oltar v sveti^.e vsega naroda, v studonec žive vode, vr~'o narodove moči in kroposti, zatočišče v dneh in letih stiskc in trpljonja. Pri Evharistiji jc naš narod spoznaval ter spoznava skrivnost svojega lastnega ponižanja, zapostavljanja in trpljenja, :ki je z njim napoliijena njegova zgodovina. Semkaj je polagal in polaga svoje lastno trpljcnje in Zveličar, mož bolecin«, ga sprcjema ter ga narodu vrača z bogatim blagoslovom in z zmanjšano pezo. Vsakdanja daritev Gospodova pri sv, maši je vzgojila narod k duhu daritve in žrtve in Gospodova roka je nevidno blagoslavljala ' ¦ blagoslavlja narod po rokah duhovnikov, sinov našega naroJa. Ob mogo.ni roki Gospodovi se je •:ko naroda obračalo od Gospodovega criža h grobu, :ki je iz njega vstal Zveličar v zmagoslavje: tako se je v nas vedno iznova vzbujalo in okrepljalo upanje, da bodo tisti, ki s Kristusom trpijo, tudi z njim poveličani. KrLstus, v sveti hostiji nam gospoduj! Vsem nam gospoduj! Saj je tvoje gospostvo milo in tvoj jarem sOadak. Ni je večje nesreče za človeka, kakor če je Bogu odtujen tei* oddalien od njega potuje skozi življenjc. Kristusova ljubezen kliče vsakega. In vprav Evharistija je največji čudež Ijubezni Njega, čigar radost je, da biva med Ijudmi. Zato pa bomo te dni s pravo srčno radostjo dajali čast Njemu, l.i v Zakramentu sv. R. T. biva mcd aami kot naš Bog, naš Odrešenik, naš Učitelj, naš Kralj. »Ko bi poznala dar božji«, je rekel Zveličar Samarijanki ob Jakobovem sttidencu (Jan. <_., 10). Dnevi evharističnega kongrcsa v Ljubljair. — zadnji dnevi junija — nam dajcjo priliko. da sc potrudimo, čim najglobljc dojcti la ncskončni dar božjc ljubezni. Čim bolj prodira naš duhovni pogled v globino tc slvrivnosti. tem bolj se našc srce odpi- ra težnji, da se upodobi po Kristusu. In to je naša glavna naloga v teh dnehSaj je poglavitni s-moter, ki mu služijo evharistični kongresi, poleg časti Kristusu-Bogu, obnovhev poedinca, familij in naroda v Kristusu. Papež Pij XI. nas neprenehoma tkliče k temu obnovitvenemu delu, ki je resničen apostolat. Osebni apostolat je v tem, da se vsak' z vso resnobo in vztrajnostjo potrudi, sebe prenoviti v Kristusu in svoje življenje usmeriti v Kristusovem pravcu. Če je to storil, je s tem postavil začetek' zunanjega apostolata. Kdor v svojem življenju iiresničuje Kristusa, s tem prispeva lv oblikovanju sveta v krščanskem smislu. Saj se svet začenja pri osebnosti poedinca in za človeka se začenja obnovitev sveta z lastno -obnovitvijo. To je naloga vseh, __i Kristusu služijo, duhovnikov ih laikov. To nalogo moramo vršiti najprej napram mladini, fki ji moramo podcliti ne samo eksi« stenčni minimum ikrščanskih življenjskih dobrin, marveč da bo imela življenje v izobilju. Vsi redi življenja: družina, obxina, stanovi, narod, drža-: va, občestvo narodov, vse to naj se obnovi in poživi v Kristusovemdu.hu! Veličastna naloga evharističncga kongresa Jugoslavijc! Naj nam evharisti.-ni Kralj s svojo milostjo omogoči izvršitev te naloge! Naj nas Marija, zaščit^ nica kongresa, podpira s svojo priproš* njoS Kristus kraljuj! Kristus zinaguj' V hostiji svoti nam gospoduj!