STEv 37 Ptuj, 27. septembra 1957 letnik x. Uprava In uredništvo PtuJ, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Uolne preduoSilne naloge sindikalnih organliacii - Statistike kažejo, da v doseda- njiii ljudskih odboriJi ni bilo do- sti delavcev iz neposredne proiz- vodnje. Od 7694 odbornikov ckr. odborov je bilo 686 delavcev, 4276 pa uslužbencev. Celo v okrajnih zborih proizvajalcev je bilo na 6286 odbornikov 1652 delavcev, 2921 pa uslužbencev. Analize dosedanje dejavnosti ljudskih odborov pa kažejo, da so najve.č časa uporabili za raz- pravljanje o gospodarskih vpra- šanjih. Okrajni ljudski odbori so, *na primer, samo o dolgoročni go- spodarski palritiki razpravljali po- vprečno 63-krat, o drugih pro- blenuih pa le o3-krat. Po nekih statistikah so okrajni odbori raz- pravljali o industriji 344-krat, o kmetijstvu 589-krat, o raznih go- •spodarskih dejavnostih 779-krat in sposobnosti za upravljanje z tem razpravljali še dosti bolj po- gosto. Delavci-proizvajalci so pr: tem pokazaH mnogo zanimanja inn sposobnosti za upravljanje z ljudsko imovino. Njihove izkuš- nje pri delu organov uprave v podjetju so se pokazale, v obliki zelo koristnih predlogov za de- javnost organov kom^jne. V tej šoli so zrastli mnogi mladi de- lavci, ki so že zdaj postali po- litično sposobni za ljudske od- bornike tako v zboru proizvajal- cev kot v občinskem zboru, saj pomeni zanje teh pet let, v ka- terih je bil dograjen naš sistem samoun^-ave, veliko nr^ktičm šo- lo. Glede na to je situacija zdaj precej drugačna kot pa jo bila pred petimi leti. Sindikalne organizacije, ki so najaktivneje sodelovale v utrje- vanju sistema samoupravljanja in politični vzgoji delavskega raz- reda, lahko v okviru predvolilne dejavnosti organizirajo širše di- skusije o nadaljnjem razvoju go- spodarskega sistema, o gospodar- skih problemih komun in okra- jev ter o izkušnjah in pomanj- kljivostih dosedanje dejavnosti. Takšne razprave bi bodočim od- bornikom pomagale, da ne bi po- navljali starih napak. S tem, ko uresničujemo sistem delegatov, nastaja za vse orga- nizacije, pa tudi sindikalne, od- govorna naloga: v okviru pred- volilnih priprav je potrebno {>o- govoriti se o ljudeh, ki bi lahko bili izvoljeni, ker bedo med kan- didati za odbornike občinskih odborov tudi bodoči odborniki okrajnih ljudskih odborov. Razumljivo je, da bodo sindi- kalne organizacije posvetile po- sebno pozornost izbiri članov za zbore proizvajalcev. Volitve zbo- rov proizvaja-lcev v vseh občinah pomenijo nadaljnjo krepitev vpliva delavskega razreda na . dejavnost osnovnih organov ljudske obla- sti. Neposredna naloga sindikal- nih organizacij bi bila v tem, da se posvetijo izbiri aktivnih in sposobnih delavcev, predvsem iz proizvodnje, za kandidate za od- bornike zborov proizvajalcev. Do- sedanja izkušnja kaže, da smo v tem vprašanju lahko pogumnej- ši. Če poudarjamo mnenje, da je potrebno v ljudske odbore, po- sebno pa v zbore proizvajalcev izvoliti več delavcev iz proizvod- nje, potem to še ne pomeni, da zapostavljamo uslužbence, vodil- ne ljudi in direktorje, ki so do- slej v velikem številu sodeJovali v teh organih. Razumljivo je. da bomo tudi te tovariše predlagali in volili, moramo pa računati s tem, da je del teh ljudi zaposlen pri odgovornem in strokovnem delu v podjetjih, zbarnicah in združenjih. Koristno bo, če bodo ti ljudje razbremenjeni in če jih bodo zamenjali tisti, ki bodo lah- ko prav tako uspešno opravljali funkcije ljudskih odbornikov. Z druge strani pa bi večje število odbornikov - delavcev pozitivno vplivalo na vsebino dejavnasti odborov in neposredno bi prispe- valo k nadaljni politični vzgoj-i detlavskega razreda. Če govorimo o pripravah na volitve zborov proizvajalcev, po- tem moramo poudariti, da bi sin- dikalne organizacije lahko bolj neposredno sodelovale pri pojas- njevanju naše bodoče politike, posebno pa gospodarske, in per- spektive razvoja komun ter ce- lotne skupnosti. V zvezi s tem lahko sindikalne organizacije bolj neposredno pomagajo, da hi si volivci lahko ustvarili zrelo mne- nje o tem kakšni ljudje naj bodo izbrani za kandidate, ljudje, ki bodo kot odborniki hoteK in mo- gli uresničevati določeno p-olitiko razvoja komun v interesu delov- nrih ljudi in v skladu s splošnimi interesi skupnosti. Sindikalne or- ganizacije lahko še pred sklica- njem zborov volivcev organizirajo razprave, tako da bi se ljudje laže znašli pri izbiri kandidatov in bolj izčrpno ooudarili njihove naloge. Takšne d-skusije bi opo- zorile na večje število naja-ktiv- nejših družbeno-političnih delav- cev, mod katerinii bi lahko iz- brali kandidate. Pri vsem tem pa ne smemo pozabita da ima semo zbor volivcev pravico predlagati kandidate za odbornike. V sindikailnih vinstah je neko- liko novih letnikov mladih voliv- cev, ki bodo prvič volili. Prav tako je precej aktivnih žena- delavk, ki bi lahko kot odbomj- ce koristno sodelovale v novih ljudskih odborih. Sindikalne or- ganizacije še najlaže pripomore- jo, da bodo ti mladi ljudje v •skladu z njihovo aktivnostjo predloženi za kandidate. To so torej pomembne naloge sindikalnih organizacij v predvo- lilnih pripravah. Z izpolnjevanjem teh nalog bodo sindikalne orga- nizacije prispeval«, da bodo vo- litve tako uspele, kakor je to p>o- trebno, da bodo močna afirma- cija zavesti m moralno politične en-^tnosti naših ljudi v boju za nadg.ljno uresničevanje sociali- stičnih družbenih odnosov v naši deželi. (Po »Komunistu«) ^ otitioriEllii Kot povsod, so tudi v ptujski ^ občini v teku priprave na volitve v občinski ljudski odbor Ptuj ter občinski zbor. Volilna komisija ter politični aktiv sta sedaj v stalnem stiku z občinskim odbo- rom SZDL in občinskim komite- jem ZK. Te dni so bih zbori vo- livcev po volilnih enotah, pone- kod še bodo danes m jutri. B'Io je tudi več svetovanj občinskega političnega aktiva v zvezi z zbon volivcev m vprašanji, ki so jih aktivom in občinskim odborni- kom postavljal volivci. Po vseh dosedanjih izkušnjah z zbori volivcev in z njihovimi pripravami bi lahko rekli, da se pri sedanjem političnem delu ob- čuti ponekod vzdušje zaradi f>o- membnih sprememb v zvezi z združitvijo okraja in nastankom večjih občin. Politično delo je povsod več ali manj počivalo. Najtežji je prav gotovo očitek volivcev, da so imeli občinski in okrajni odborniki oblasti in or- ganizacij ter društev pa tudi po- slanci v svoji sedanji mandatni dobi premalo časa za volivce, za zbore in razgovore o problemih v občini ter so tako tudi prezrli marsikateri predlog, željo in pritožbo volivcev. Administrativ- no so stvari tekle, politično delo pa je porivalo. Mnogi odborniki 'niso nikomur poročali o svojem delu v odboru. In sedaj je prišel čas novih volitev. In zopet se- dajo volivci, dosedanji odborniki in politični aktiv za skupno mizo in si povedo iz oči v oči včasih več resnice, kot bi kdo pričako- val. V haloškem in slovenjepori- škem predelu občine pa tudi na Dravskem polju volivci radi po- tožijo o pritisku gosp^odarskih razmer na njihovo domače go- spKKlarjenje. Povsod so sicer go- spodarstva, ki si pomagajo na- prej, ki gredo s časom, so pa zopet druga, ki ne morejo dalje ali celo zaostajajo. Ljudje kaj radi povedo tudi marsikaj o svo- jih davčnih težavah, o slabem pridelku, o koloradarju, škropi- vih in škropilnicah, o pretesni in zastareli domači šoli, o težavah učiteljstva itd. Mnoge muči vpra- šanje, kam bodo s šolanimi otro- ci, če pa primanjkuje vajenskih mest, pa tudi denarja za nadalj- nji študij. Spočetkoma so volivci na zborih redkobesedni, proti koncu pa je nešteto stvari za po- mnnek. Poročilom o dosedanjih uspehih občine Ptuj sledijo na mnog .'h zborih predlogi volivcev za bodo- če povečanje komunalne dejav- nosti. Prav bi jim biilo, da bi v Ptuju zgradili obrat za konzervi- ranje zelenjave, ki je trg vse ne p>orabi za dom?če potrebe niti za potrebe drugih mest. PovečaK bi že obstoječe obrate: Industri- jo kovinskih izdelkov, Avtokaro- serijo, Petovio in druge, ki še imajo možnosti razvoja. Poleg elektrifikacije želijo po vaseh tudi več kmetijske mehanizacije, več znajdljivosti kmetijskih za- drug in kmetijskih gospodarstev, skratka hitrej.ši razvoj g^ospodar- stva in izboljšanje razmer. Občinski politični aktiv se jo v četrtek popK>ldne pomenil o bodočem delu na podlagi doseda- njih izkušenj m vprašanj vorv- cev, na katere bodo prihodnje dni odgovarjali kandidati, ki so jih volivci predlagali za okto brske volitve. V. J. TEDEN OTROKA 29.9. do 7.10.1957 Dvanajsto zasedanje Generalne skupščine je mimo pričelo s svo- jim delom. Skorajda brez pregla- vic so dežele, od katerih se mnoge še niso znebile blokovskih trenj celo pred samim najvišjim mednarodnim forumom, izvolile predsednika letošnjega zasedanja v osebi Novozelandca Munroja, predsednike in ostale odbornike skuoščinskih odborov ter se od- ločile za večino točk začasnega dnevnega reda. Vendar se je hudo zataknilo pri kitajskem vprašanju. Kakor vedno doslej se je ameriški di- plomaciji tudi tokrat posrečilo, da je preko predstavnikov Latin- ske .-Amerike in svojih zaveznikov v raznih V'- tajski problem preložila za eno leto. Značilno pri tem je, da se je število delegacij, ki so se za- vzele za sprejem Kitajske v OZ^N, hudo povečalo. V Washingtonu se celo lahko boje, da prihodnje leto ne bodo več mogli prodreti s svojo tezo. Ali ni več kot čud- no. da se upirajo sprejemu de- žele, v kateri prebiva četrtina ljudi naše zemlje? Razen tega so Združeni narodi organizacija, kjer naj bi vsi narodi sveta našli sku- pen jezik za sporna vprašanja, brez uporabe sile. ali drugih oblik pritiska m naselja? Kot je izjavil jugoslovanski predstavnik v splošni razpravi, bi ozki, državni smotri ne smeli nadkriliti splošnodržavnih, občih, kadar gre za tako pK)mem'bno vprašanje. Toda, žal, blokovska politika še ni prisvojila take na- zore, čeprav prodirajo nasprotna načela počasi, pa zanesljivo tudi med javno mnenje samih, blo- kovsko opredeljenih držav. Alžirsko vprašanje so Zdriiženi aarodi postavili na dnevni red urez večjih težav. Zato si v Pa- rizu prizadevajo, da bi pred na- rodno skupščino prodrli z nekakš- nim statutom za Alžir. Ministrski predsednik Bourges-Maunoury se je na konferenci »za okrogk) mi- /o« s predstavniki »nacionalnih strank« trudil, da bd jdh pcadohid /ca s-voje načrte. Kot je znano, skušajo Alžir spremeniti v ne- kaikšno federacijo s provincijski- mi skupščinami in enotno dežel- no skupščin-o ter vlado, vendar bi francoski guverner imel šo vedno pravico — »veta«. Alžir- ska avtonomija naj bi se odra- žala le v enakopravnosti vseh pred zakonom in v večjih lokal- nih pravicah aJžirskih samouprav- nih organov. Sedaj se bije bitka za take na- zore v skupsčira. Kaže, da bo premier uspel. Drugo vprašanje pa je, ali bo te vrste »avtono- mije« pozdravila tudi Generalna skupščina. V razpravo bodo letos posegli posredno ali ne{X)sredno tudi predstavniki narodnoosvobo- dilnega gibanja v Alžiru. » Pred nedavnim je romunski ministrski predsednik Stoica v posebnem pismu balkanskim dr- žavam predložil, naj bi na po- sebni konferenci ministrskih predsednikov odpravili medseboj- na nesoglasja, kolikor še obstaja- jo, ter se domenili o skupnih na- črtih za prihodnje. Naša država, Bolgarija in Albanija so pritrdil- no odgovorile, Grčija pa je spo- ročila, da za tako konferenco še ni pripravljena. Po vsej verjet- nosti bo tak odgovor dala tudi Turčija. Ni dvoma, da je blokovska raz- delitev na Balkanu vtisnila svoj {>ečat tudi v medsebojne balkan- ske odnose. Prav tako je tudi resnica, da si države, posebno v zadnjem času, prizadevajo, da bi našle rešitev za nekatera sporna vprašanja. Pri tem ne mislimo samo na jugoslovanske odnose do vseh svojih sosed, temveč tudi n. pr. za bolgarsko-grške in al- bansko-grške. V Atenah sodijo, da bi bilo prav, če bi države posamezna na- cionalna nesoglasja odpravile ra- je z neposrednimi medsebojnimi pogajanji in se šele pozneje se- šle ter domenile o nadaljnjih ko- rakih za zbliževanja. Naj si bo kakor koU že: sama romunska pobuda če že ne več. pa vsaj kaže, da se tudi položaj na Balkanu, starem '>sodu smodni- ka«, ugodno razvija za mir. Ni Ivoma, da bodo balkanski narodi lašii skupno pot za zbližan je v corist mednarodnemu sodelova- tja in mam. če se bodo odrekli jredsodkoiv Lz preteklosti. Čestitamo kandidatom amammamammmmiiammmmmmmmammmmm^mmmtm ...........................................p— Kovi zakon ukinja admi nistrativno razdeljevanje stanovanj - Sostanoval- stvo bo še potrebno, ne bodo pa mogoča nova s ostanovnlska razmerja Pravni svet Zveznega izvršnega sveta je včeraj nadaijevai pr j- učevanje načrta temeljnega za- kona o upravljanju stanovanj- skih zgradb. Novi zakon o upravljanju sta- novanjski! zgradb prinaša znatne spremembe o stanovanjskih od- nosih, zlasti glede razpolaganja s stanovanjskim prostorom. Pred- loženi zakonski načrt je osnovan na temeljnih načelih družbenega upravljanja stanovanjskih zgradb in na stanovanjskem pravu. Družbeno upravljanje, ne gle- de na lastnino, bi predstavljalo, kakor je rečeno v načelni ob- NOVI MOST DOBIVA TEMELJE v torek, 24. t m., so začeli betonirati temelje za obrežne stebre novega ptujskega mostu. Delo je mehanizirano. Cementni mešalec stalno dela in v globo- kih jamah za temelje se zbira beton, ki ga nabijajo z vibrator- jem. Pri poglabljanju za temelje .ie že pomagal žerjav. Okrog jam v parku se je popoldne zbralo mnogo gledalcev, ki so občudo- vali učinek dobro organiziranega in mehaniziranega dela. Pri kopanju jame za temelj v parku so našli v globini več me- trov še zdrave pilote iz davnih časov, ki so varovali obrežje. Iz- pulili so jih z žerjavom. Ne bo dolgo, ko se bo začelo tudi betoniranje nosilnih stebrov ▼ strugi Drave, za kar že pri- pravljajo opaže in ostalo. razložitvi tega zakonskega na- črta, obliko upravljanja sta- novanjskih zgradb razen zgradb, ki nimajo več kot eno sta- novanje. Pravico razpolaganja s stanovanjem in pravico uprav- ljanja bi po tem novem zakonu ne mogli dati isti pravni osebi. Po tem zakonskem predlogu se ukinja administrativna distribu- cija stanovanj. Občine pa bi se še nadalje brigale, da določenim socialnim kategorijam državlja- nov zagotovijo stanovanja. Po načrtu zakona bi stanovanj- ska skupnost imela pravico kon- trole in pravico pomoči in uslug hišnim svetom, medtem ko bi hišni svet imel vse pravice upravljanja in odločanja o tro- šenju hišnih sredstev. Na seji sveta je bilo ugotovljeno, da je v javnosti mnogo govora o pod- najemniških odnosih, ki bi bili regulirani z novim zakonom. So- stanovalstvo bi bilo postopoma ukinjeno, ker je po svoji vsebini asocialno in često povzroča raz- dore med strankami. Zaradi stanovanjske krize bo sostanovalstvo še nekaj časa po- trebno, vendar pa bi z novim za- konom bilo onemogočeno ostva- riti nova sostanovalska razmerja. V ptujski gramoznici pripravljajo gramoz za zirr^ko posipanje cest Hrnnmisrsii! din - znova glavni tafnik OZH NEW YORK, 26. sept. (Tanjug-AP). Na ■ji v sredo je Generalna skupščina spre- iila priporočilo Varnostnega sveta ter so- jlasno izvolila dosedanjega glavnega tajnika )ZN Hammarskjolda na ta položaj za na- lednjih pet let. Glavno tajništvo je vodil >d 1. 1953. Takoj po priporočilu Sveta je kandidaturo sprejel. Mnogi načelniki delegacij so pozdra- ili njegovo izvolitev Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je med drugim dejal naslednje: »Vsi smo imeli čast opazovati g. Hammarskjolda pri delu. Bili smo priče njegovih neutrudljivih in nesebičnih prizadevanj, da bi odstranil nesporazume med deželami-člani- cami OZN. Spremljali smo ga, kako je z izrazitim uspehom deloval na p<>dročju ,tihe diplomacije', ki je naravnost pove- zana z njegovim imenom.« Ob zaključku mu je želel mnogo uspehov »pri tepcem bremenu«, ki si ga je naložil na svoja pleča. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTLTJ. 27. SEPTEMBRA 1957 Vodna skupnost za Dravo • noša shunno skrb Večkrat smo že pisali o veh- ke«ti pomenu vodne sJcupnostl za Dravo, vendar vse kaže, da še o tem vprašanju gospodarski fak- torji in prebivalstvo naših c*>čin Ptuj, Goiišnica, Ormož, Središče in Lešje niso tako semaijeni, da bi lahko računali na njihovo za^ vastno sodelovanje pri iBstanav- Ijanju take sktipnosti in pri iz- vajanju njenih obsežnih in od- govornih nalog. S tem člaiikom bi radi vzijudili pn gospodarskih podjetjih, pri pomemtaiih družbenih faktorjih in pri državljanih toliko F>ozomo- sti, kot jo zaslTJŽ! ustanovitev vodne-gospodarske skupnosti za Dcaw. To je želja vsega prebi- valstva, ki je že doslej trpek) škodo vsded poplav in visokih vo- da Drave, Pesnice fn Podskave, pa tadi vseh tistih, ki vidijo v netnrejenosti voda veliko oviro za risipešen razvoj našega gos|X3dar- stva- To žeH todi predsedstvo OLO MarflKM-, ki je dalo pobodo za ustanovitev take skupnosti. Radi bi povedali našim bral- cem neicaj o tem, kar bodo sdcer slišaK • kot interesenti na posve- tovanjih in zborih interesentov za vodno skuijmost, zlasti pa ti- stim, Ici bii sicer ne šli na zbOT, če ne bi bili prej o njegovem namen« vsaj v glavnem naprej seznanjeni. Upamo, da bodo teh nekaj na- vrstic z razumevanjem pre- čitali občinski ljudski odbori, ki bodo skJicali 5±ore interesentov in povaibrE nanje vse napredne ljudi v občini in aktivne javne detevce, ki bodo znafti zastopni- kom gospodarskih organizacij do- povedati, da gre za nujno uredi- tev in varnost voda, ki v bodoče ne bo smela biti samo naloga uprave, temveč dolžnost sleher- nega gospodarskega podjetja, ka- terega delovanje je v kakršna- koli zvezi z uporabo vode in sle- hernega državljana, ki trpi in ob- čuti vsako škodo, fci jo povzro- ča današnje neurejeno stanje voda. Vodna skupnost Drave kot energetsko najpomembnejše reke v Jugoslaviji zasluži vso pKJZor- nost vse naše javnosti glede na svoje velike in stalne količine vode, na velik padec, ugodne geološke razmere, glede na pet veijkih elektrarn, zlasti pa na njeno energetsko bodočo izrabo vse do Središča. Vso pozornost pa zaslužijo tiidi zahteve po ure- ditvi hudournikov, regutlaciji nje- nih pritokov, rek in potokov, za- hteve po regtdaciji Drave same, melioraciji zemljišč, čiščenju od- padnih voda in uporabi njene vode. Če že govorimo o mslijardni škodi, ki jo povzroča sedanja ne- urejenost reke Drave, f>otem mo- ramo govoriti tudi o približno naračunanih 8 milijardah investi- cij, ki so p>otrebne za ureditev iravinih pritokov in hudourni- kov ter za melioracije. Sa- mo zaradi urejenosti hudourni- kov bo odpadlo nad 170 milijo- nov škode, po odpravi poplav ne bo več trpelo škode naše kmetij- stvo in živinoreja, pač pa bomo imeli boljši pridelek. Z meliora- cijami zemljišč in odpravo po- plav lahko računamo z izboljša- njem našega narodnega dohodka za nad 780 milijonov dinarjev. Potemtakem bi se 'v 12 letih 8 milijardne investicije izplačale. O posameznih delih, o ureja- nju hudo'jmikov in ostalem bi lahko kaj več napisadi v prihod- njih številkah lista, za konec pa bi tukaj morali še pristaviti, da bi predvideni vodnogospodarsiki ukrepi izboljšali splošne življenj- ske pogoje prebivalstva ob Dra- vi ter njenih pritokih, pa tudi zdravstvene in estetsko turistič- ne razmere, čfesar pa v števidkah ne moremo pojasnita. Upajmo, da se bodo vsi inte- resenti in občine bivšega ptuj- skega okraja v velikem števil« pridružile vodni skupnosti za Dravo in da bodo posiatle na obč- ni zbor delegate, ki bodo pod- prli vsa njena prizadevanja. Pesnica je ie vedno boleča rana Slovenski goric „^metovolec" pričel z od- kupom krompirja in sadia Letošnji pridelek krompirja je zaradi hude p>oletne suše zelo slab. Ko je po sušnih dneh na- stopilo deževno vreme, je krom- pir drugič rodil. Iz drobnega krompirja so sredi leta pognale nove kali. Zato se bo pridelek krompirja večincmia porabfl v in- dustrijske namene. Tudi za ta krompir je cena ugodna in psro- izvajalci ga lahko pripeljejo z njive kar na železniško postajo. Iz taksnega kromjnrja bodo de- lali škrob in špirit, kar sta dva važna artikla v industriji. Kljub temu pa krompirja ne bo primanjkovalo. Izbrali bodo najdebelejšega in ga dali v pro- dajo, kar bo zadostovalo za do- mače potrebe. Za jabolka je bila letos tudi slaba letina. Vzrok temu je pred- vsem hud mraz, ki je bil 8. ma- ja. Slaba jabolka odkupujejo pod- jetja po zmernih cenah za indu- strijske namene. Iz njih delajo razne scrfcove, marmelade, žganja ia druge artikle, ali pa jih izva- žajo v inozemstvo za predelavo. Ker je sadja malo in je zelo sla- bo, ga kmetje nočejo obirati, ker se jim ne splača in ga samo otre- sejo. Takšno sadje je pKrtem še slabše, cena pa je neprimerno nižja. Dobrega sadja je letos zelo malo na prtujskem trgu, cena pa je skoraj višja, kakor na drugih tržiščih v Sloveniji. Krivda je na kmetijskih zadrugah, ki gledajo samo na interese posameznih proizvajalcev, niso pa jim mar odkupovalci. Nikakor ni pravilno, da je na našem trgu, ki je znan po sa- donosni okolici, sadje dražje, ka- kor na primer na ljubljanskem trgu. »Kmetovalec« je odkupil tudi precej sliv. Preskrbel pa je ve- like količine semenske pšenice in ječmena, ki je bilo pregledano in Urade m zavode vseh vrst va- bin»o k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando in organizacijo modeme tehnike pi- sarniškega poslovanja. Revija bo v veliko korist vsem pisarniškim uslužbencem in tudi vodilnemu osebju. Če niste dobili prospekta, pišite na našo upravo, Ljubljana, Gosposka 12. priznana dobra kakovost. Na za- logi imajo predvsem sorte: »ba- varska kraljica« in »U-I«. Kmetij- ska podjetja in drugi proizvajal- ci se lahko založijo z zalogami prvovrstne pšenice, ki je zrastla na naših poljih. OBJAVA Jrgovs>ke poslovalnice in po- trošnike občine Ptuj obveščamo, da bo s 1. oktobrom veljal zim- ski odpiralni čas, in sicer bodo trgovine odprte od 7 30 do 12. In od 14 do 17. ure. Ob sobotah popoldne smejo bi- ti trgovine zaprte. Isti poslovni čas bo veljal tudi za prodajalne tobačnih izdelkov. Trgovinska zbornica za okraj Maribor Ker nismo zatirali koloradskega hrošča... Naši ljudje se prično boriti proti nevarnosti šele tedaj, ko so že sredi nje. To dejstvo je tudi sedaj prišlo do izraza. . Mnogo se je govorilo in 'pisalo o katastrofalnih posledicah, ki jih lahko {»vzroči koloradski hrošč. Toda vse to je naletelo na gluha ušesa, vsaj pri nekaterih. Posle- dice so seveda neizbežne. Prvi znaki se že kažejo. Če greš po cestah blizu krompirišč, stopiš skoraj pri vsakem koraku na koloradskega hrošča, ki se ne- moteno sprehaja. Tako je povsod okoli krompirišč, na travnikih in na drugih njivah. Sedaj je prišel čas. ko se bodo hrošči zarili v zemljo in se zabubili. Drugo le- to pa bo nova generacija pričela svoje pogubno delo, ki bo kma- lu prišlo do izraza. Proti tej ne- varnosti ne moremo trenutno ni- česar storiti, razen če bi škropili sama zemljišča, kar pa se ne bi obneslo. Z borbo proti temu škodljivcu lahko začnemo prihodnje leto. Potrebna pa bi bila temeljita kontrola nad pregledi, prašenjem in škropljenjem krompirišč ter uvedba stropih kazni. Kaj nam F>omaga. če večina škropi krom- pirišča in uničuje koloradarja, ko pa ostanejo neškropljene njive leglo novih zarodov. Z nevarnostjo se bc«no morali resno spoprijeti, drugače bomo kmalu ostali brez krompirja, ki je danes eden izmed glavnih ar- tiklov naše prehrane. PTUJSKI SEJEM ŽIVINSKI SEJEM DNE 17. 9. 1957 Prignano: konjev 162, krav 125, telic 66, volov 58 in bikov 28 ko- madov. Skupaj: 439 komadov. Prodano: konjev 119, krav 76, telic35. volov 42 in bikov 9 ko- madov. Skupaj: 281 komadov. Cena: konjev 30-100 din za Hs. goveda od 40-130 din za kg. Obisk je bil dober. Prišli so do- mači in tuji kupci iz Maribora in Varaždina. / SVINJSKI SEJEM DNE 18. 9. 1957 Pripeljanih prašičev do dveh let starosti: 109, odojkov do 3 mese- cev 145 komadov. Prodano: prašičev 81, odojkov 18 komadov. Obisk je bil bolj slab in so kon- čali s sejmom že ob 11. uri. IZLETI Ttiristično in olepševalno dru- štvo v Ptuju je zaslovelo s svojo delavnostjo že v prejšnjih letih. Pred kratkim je sklenilo organi- zirati v letošnji jeseni dva izleta, in sicer prvega v Jeruzalem v Slov. goricah, kjer so odprli pred nedavnim novo planinsko kočo z dobro kapljico, drugega pa na Pohorje. Izlet v Jeruzalem bo 6. okto- bra t. 1. Odhod z vlakom ob 6.45 zjutraj s skupinsko vožnjo. Ni treba posebej poudarjati boga- stvo, ki se skriva v Slov. gori- cah v jeseni, ko je čas trgatve in ko vabijo polja in gozdovi s svojo jesensko lepoto. Prav tako lepa je jesen na Pohorju. Izlet na Pohorje bo 13. oktobra t. 1. Odhod na Pohorje bo z avtobu- som ob 6.30 s trga Mladinskih delovnih brigad, za ceno 300 din po osebi. Upamo, da se bodo Ptujčani^ v primernem številu odzvali naše- mu vabilu in pokazali, da so lju- bitelji tudi jesenske narave. Prijave za oba izleta bo spre- jemala trgovina »NA-MA«. OTD Ptuj. Mestna komunalno ustano- va v Ormožu in njeno delo Mestna komunalna ustanov«, poseben oddelek v sestavu občint : za njene specialne posle, je bila jstanovljcna meseca oktobra 1956. 3d tega časa dalje opravlja veli- ko delo, skoraj bi rekli neopaže- no, v korist cele občine in vse njene družbene skupnosti. Izgleda pa, da naši ljudje njenega dela ne poznajo, kakor bi to bilo potreb- no, ali samo malo. Zato sta tov. Kojc in Pučko, ki vse delo vodita in upravljata, dala našemu dopis- niku o delu te ustanove nekaj po- datkov, ki jih rade volie objav- ljamo, da se z njenim delom po- drobneje seznanijo domačini in vsa naša javnost. Svoje posle upravlja ta ustano- va s pomočjo sveta za komunalne zadeve, ki je sestavni del mest- nega ljudskega odbora. Največja skrb komunalne usta- nove jo že od njene ustanovitve sem naprava in vzdrževanje ob- činskih cest. mostov in brvi, ter čiščenje cest in vzdrževanje ka- nalizacije v Ormožu. V vsej občini je 340 km občinskih cest, kar gle- de na 16.000 ljudi pri 15.787 ha občinske površine ni mjilo. V svoji kratki dobi, kar obstaja, je na- pravila občinsko cesto na Runeč in Pršetinci, sedaj pa pomaga z deneirno pomočjo Zadružnemu vi- nogradniškemu gospodarstvu »Jo- že Kerenčič« pri Miklavžu pri gradnji ceste v Hermancih do Temnarja, da bo imel ta obljuden kraj ugodnejšo zvezo z glavno ce- sto Pavlovci—Miklavž—Vuzme- tinci. K izboljšanju občinskih cest sta mnogo doprinesli tudi zadruž- no vinogradniško gospodarstvo v Ivanjkovcih in državno vinograd- niško gospodarstvo pri Jeruzale- mu. Slednje vzdržuje občinsko cesto Ivanjkovci—Jeruzalem z lastnimi finančnimi sredstvi, skr- bi samo za cestni vzdrževalni ma- terial in končno ima še lastnega cestnega cestarja. Na občinskih cestah IV. razreda v Ključarovcih, Jastrebcih, pri Miklavžu, v Strjan- cih, Žerovincih in pri Veliki Ne- delji je komunalna ustanova zgra- dila nove mostove. V njeni evi- denci so tudi vse brvi preko po- tokov in jarkov, kjer ni mostov in so potrebne. V zvezi s cestami je v večjih in bolj obljudenih krajih potrebna tudi cestna razsvetljava. Ustano- va jo je do sedaj napravila že pri Veliki Nedelji in pri Tomažu, na- dalje v Trgovišču, v Mihovcih in na Kogu. Sedaj so dela na njej še pri Miklavžu in v Ivanjkovcih. V Ormožu so dobili lepo, tudi ne- onsko razsvetljavo že prej. Za posipavanje cest z gramo- zom, ki je za njih vzdrževanje neizogibno potreben, ima komunal- na ustanova svoj tovorni avto. Iz obstoječih gramoznic v raznih krajih občine pa ga ne dobiva do- volj, zato si ga dovaža z ladjami z »otoka« čez Dravo, povprečno po 10 kub. metrov na dan. Od- visno je to od stanja vode v Dra- vi. Na Sent) pri železniškem mo- stu ima zanj skladišče*. Gramoz daje ustanova proti primerni od- škodnini — seveda v najnujnejših primerih — tudi privatnikom za razne gradnje, ker je ta najbolj pripraven za beton. Ormoška komunalna ustanova ima na Humu tudi svoj kamno- lom. Odprla ga je oktobra 1936, da utrjuje s kamnom cestne te- melje. Zaposlenih ima v njem 13 ljudi, ki nalomijo dnevno okoli 25 k-ub. metrov kamna. Največ ga od- vzema vodogradnja iz Varaždina za napravo in vzdrževanje regu- lacijskih del (obrežnih utrdb) na Dravi, drobni kamen, ki pri lom- ljenju odpada, pa ustanova vozi na ceste. Poleg svojega ima še tri privatne kamnolome v najem, ki so vsi v obratu, vendar velikim potrebam po kamnu za javne Jn privatne gradnje komaj zadošča. Končno skrbi ustanova tudi za javne studence v občini in na- pravlja tudi nove v hribovitih vi- nogradniških krajih, kjer jih ni in se to izkaže za potrebno. Tako je n. pr. napravila v zadnjem ča- su dva takšna studenca v Pav- lovskem vrhu. Tudi vzdrževanje pokopališč, ki jih je v občini sedem, spada v njen delokrog. Mestna komunalna ustanova je samostojna občinska ustanova, ki ima svoj lasten proračun. Kolik&i ga ne uravnovesi z lastnimi do- hodki, ji daje sredstva za kritje izdatkov občina iz svojega prora- čuna. Vse njeno administrativno delo opravljajo trije uslužbenci. -e- ^tržne cene | na ptujskem živilskem trgu 25, septembra 1957: Čebula 40—45, česen 00. fižol ▼ stročju 30, krompir 15, peteršflj 60, paprika 40, paradižniki 30— 40, rdeča pesa 30, solata endivija 40, zelje v glavah 20—25, koren- ček 40, ohrovt 25. kumare 15. kumare za vlaganje 40, buče 20, cvetača 50. koruza 40, pšenica 40, koruzni zdrob 50, oves 40, proso 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, smetana 140—160, sh- 70-80. kokoši 350—500, piščanci 250—500. jajca 17, domači kis 25, gobe 150, gobe lisičke 60, sivke 100. orehi 150, kostanji 50, jabol- ka 45, breskve 30—50, slive 50— 60, hruške 50—60, grozdje 80 din. Sloga, ki vlada med ljudmi, je nastala bolj zaradi potrebe kot zaradi razuma. s- Domišljavost odhaja zdoma na konju, vrača se peš. Sf- Ni nevarno, kar ženske glasno govore, marveč to, kar šepečejo. Dr. A. Trstenjak O DAVKIH, kakršni so bili nekdaj Leta 1542 so ocenili tudi zem- ljišča, ki so bila v rokah podk>ž- nikov, da so dobil' osnovo za de- želne neposredne davke, t. j. za državni zemljiški davek kmetov. Ocenili so jih po njihovi vredno- sti. Obenem z zemljo so ocenili tudi živino, vendar so vzeli v davčno osnovo za njo samo '/e njene vrednost'. Znesek, s kate- rim je bik) zemljišče ocenjeno, in ki so mu prišteli še pet šestin- sko vrednost živine, je bila ugo- tovljena davčna osnova. Od te osnove so predpisali 60. del za davek. Če je bil torej kmečki grunt (vštevši živ'no) vreden 60 gld, je znašal davek 1 gld na leto. En goldinar je imel tedaj 8 ši- lingov, 1 šiling = 30 pfnigov in 4 pfenigi so bili 1 krajcer. En gol- dinar je torej imel 60 krajcarjev ali 240 pfen'gov, ki so tehtali ravno 1 funt. Morali so toliko tehtati, da jih nenasitni oderuhi niso mogli zmanjšati oz. obrezati ^n tako trgovcev in kme- tov goljufati z manjvrednim de- narjem Papirnatega denarja namreč ni še tedaj bilo. Kmetije, ki so plačevali letno najmanj 2 gld davka, so bile cele kmetije, ki so bile obdavčene z najmanj 1 gld in ne več ko z 2 gld, so bile tričetrtinske kmeti- je, ene z najmanj 1 gld so bile pol- kmetije, z najmanj Vi gld so bile četrtinske kmetije, oni ki so pla- čevali manj ko Vts gld, pa so bili želarji ali kočarji. Ta cenzus za značaj kmetov je veljal do leta 1754, ko so ga 2aiova določili. Kdor je bil leta 1542 kmet, je imel po nekod pravico do hasno- vanja gmajne.' Želarji te pravice niso imeli. Imenjsko knjigo za letno ob- davčevanje zemljiških gosposk so s poznejšimi cenitvami več- krat popravili. Za davčno osnovo pri njih so jemali vsoto denar- nih in vrednost dajatev v nara- vi, izvzemši roboto. Desetino so leta 1578 ocenili z njenim 3-let- nim povprečnim donosom, da bf se davčno razmerje med zemlji- škimi gospvoskami in njihovimi podložniki številčno določilo. De- želni stanovi pa so se temu krče- vito upirali, zato je ostalo vse pri starem. Zemljiški gospodje, ki od svojih zemljišč, ki so jih sami oskrbovali ter obdelovali s svojimi hlapci in deklami, niso od začetka plačevali davkov, a pozneje v primeri s kmetsk!m prebivalstvom jako malo, so nam- reč davke, ki jih je deželni knez po njihovih dohodkih nalagal s svojimi patenti njim v plačilo, prevalili na svoje podložnike. Poleg tega so kmetom še nala- gali davke, ki sploh niso bili do- voljeni. ali pa so jih terjali od podkižnikov v večkratnem iznosu, kakor bi smeli." Deželni knez je, kakor smo videli, poleg rednih davkov za potrebe državne skupnosti nala- gal prav pogosto še izredne dav- ke za državno obrambo, mnogo- krat pa še za dote svojih za mo- žitev godnih hčera. Če pomisli- mo, da so bili že redni davki, ki so jih morali podložniki v 16. in 17, stoletju plačevati, mnogo večji, kakor je bil nekdanji zem- ljiški davek, denar pa bil tudi mnogo dražji od današnjega, po- tem bomo razumeli, zakaj so bila davčna bremena ljudem ne- znosna in tako težka, da so jih večkrat gnala v obup in celo do oboroženih vstaj (kmečki upo- ri). Cesarski davčni p>atenti iz 16. in 17. veka so zemljiško gospodo stalno op>ominjali, naj svojim podložnikom ne nalaga krivičnih in samovoljnih bremen in naj jih ne izkorišča, češ, saj so tudi oni ljudje in ustvarjeni po podobi bož- ji itd. Zaradi tega so jih čitali tudi v cerkvah s prižnice. toda ljudje si niso upali vlagati pritožb, ker so se bali gosposke in šikan s stran' njenih uslužbencev. Državna oblast ni mogla od- traniti tega zla. ki je več stole- tij tlačilo naš narod, ker Je bila napram deželnim stanovom, ki so budno pazili, da »vrana vrani ni oči izkljuvala«, preslaba in mnogokrat brez moči. Deželni knez jim je moral večkrat tudi marsikaj spregledati, če je hotel, da so mu stanovi dovolili pobirati kakšne davke. Preobdavčevanje podložnikov je popustilo šele v drugi polovici 17. stoletja, ni pa prenehalo, ker je še 100 let pozneje Marija Te- rezija naročila novo ustanovlje- nim okrožnim uradom (za ptujski okraj v Mariboru), da morajo sprejemati tožbe kmetov zoper njihovo zemljiško gospodo, če b? jim delala krivico oz. jih preko- merno obremenjevala z davki. Značaj posrednih (indirektnih) davkov je biil deželni vinar na meso (landschaftlicher Fleisch- kreuzer), ki se je prvotno stekal v blagajno deželnega kneza — bil je torej državni davek — po- zneje pa so ga deželni stanovi pobirali za potrebe svoje avto- nomne (lastne) uprave. Plačevati so ga morali podložniki od 16. stoletja dalje za meso doma za- klane živine, ki so ga uporabili !n potrošili doma v lastnem go- soodinrstvu (Užitninski ali tro- šarinsk' davek, trošarina). Tudi ta davek, kakor vse dru- ge, je pobirala zemljiška gospK)- ska. Ko smo že govorili o davkih, kakršni so b'li nekdaj, bo goto- vo marsikoga zanimalo, koliko so ti davki v posameznih dobah pravzaprav znašali oz. koliko so morali k-metje plačevati v držav- no blagajno (skozi roke svojih zemljiških gosposk). Žal so nam podatki o tem ohranjeni samo Iz časov Marije Terezije, iz leta 1756, ko so duhovni in svetni gospodje morali natanko navesti svojo zemljo in dohodke, ki so jih dobivali od svojih podložni- kov. Iz teh napovedi, ki so de- želnem-arhivu v Gradcu še ohra- njeni, je razvidno, da je tedaj znašal državni davek na leto od zemljišč, ki so ga imenovali ru- stikalni davek, v Ormožu 32 gld. v Središču 45 gld. na Hardeku 6 gld 37 kr. v Pavlovcih 6 gld 9 kr. v Pušencih 10 gld 58 kr. v Frankovcih 11 gld 4 kr, v Loper- šicah 9 gld 34 kr itd. Posamezne kmetije, n pr. v Pušencih, niso plačevale niti enega goldinarja. Največji kmet je plačal 54 kr, t. j 6 krajcarjev manj kakor en goldinar (ki j^ imel 60 kraj- c-arjev), najmanjši pa 21 kr. neki želar pa je plačeval samo po 2 kr 3K pf na leto. Gospoščinski (graščinski) dav- ki so bili nekaj višji od državne- ga. v Pušencih n. pr. za 3 gld. Deželni davek na meso pa je po podatkih iz leta 1756 znašal v Središču 13 gld 30 kr, na Har- deku 6 gld 45 kr. v Pavlovcih 2 gld 30 kr. v Frankovcih 8 gld 54 kr, v Pušencih 7 gld 22 kr in v Loperšicah 5 gld 27 kr. Ormo- zan! so bil) tega davka prosti. Tudi ta davek ni bil za vsako kmetijo enak. V Pušencih je n. pr plačeval Vrhovščak Ivan (km»t v h. št. 37 prej 29) 1 gld 52H kr letno, ostali kmetje po 27 kr in najmanjši po 12 kr. Pri davčni reformi iz leta 1542 smo se zadržali dalje časa, ker je ona bila potem temelj za dr- žavne davke celih 200 let. Šele Marija Terezija je z novo razdelit- vijo davkov v večji meri priteg- nila k plačevanju davkov tudi zemljiško gospodo in s tem za- ustavila prekomerno izkoriščanje kmetov. Povod za to so ji dali zemljiški gospodje sami, ker sp zemljo svojih fx>dložnikov svoje- voljno pritegovali k lastnemu posestvu, ali jo razkosavali. si dali od kmetov plačati davke, sa- mi so jih pa ostali državi na dol- gu. Na tej reformi so delali od leta 1747 do leta 1756, kar so se zemljiški gospodje na vse mogo- če načine odtegovali temu (tudi ormoški graščak Konigsacker), da bi se davščine, robote in služnosti, ki so jih kmetje bili dolžni od- rajtovati svoji gospodi, pravilno ugotovile. Po dolgotrajnih kon- trolah je nastala končno nova »terezijanska davčna knjiga ali kataster«, na podlagi katere so potem pobirali davke do leta 1819. S tem je bil fevdalni gospodi zadan prvi učinkovit udarec ter njeni samopašnosti :n Izkorišča- nju podložnih kmetov na eni »n države na drugi strani. Dokončno je prenehalo r zemljiško odvezo leta 1848. Dr. AtoJziJ Trstenjak PTl^J. 27. SEPTEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 r,Ji;BLJANA NEDELJA, 29. SEPTEMBRA 6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav. 6.05—6.10 Poročila in vremenska na poved. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Za- bavna ruleta. 8.30 Mladinska radijska igra — Markns Polder: Peter in rdeči avto (ponovitev). 9.00 ,,Po domačih li- vadah". 9.45 Se pomnite, tovariši . . . Karel Makuc: a) Beg iz groba, b) Ne- Izraženo sožalje. 10.15 Kar radi poslu- šate. 11.15 Opoldanski glasbeni spored. 12.00 Zabavna revija. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pre- gled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo 1. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in obvestila. 15.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo U. 16.00 Milenko Sober: Podvodni ribolov (repor- taža). 16.,30 Glasbeni moziak. 17.30 Ra- dijska igra — Fran Žižek: Goldoni (po- novitev). Režija: Fran Žižek. V glavni vlogi: Stane Sever. 18.25 Zaplešiva, ba- bicn! (Igra Alfred Hause s svojim orke- strom). 19.r>o Zabavna glasba, vmes re- klame. 19..30 Radliski dnevnik. 20.0n Zavrtimo naš glasbeni globusi 21.00 Športna nedelja. 21,.1'5 lugoslovinska simrnnična glasba. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 ,,V pla- ninski koči" f\eseie in poskočne igrajo maibni ansambli). 22.Poročila. 23.00 —23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tu- jino (Prenos iz Zagreba). MESTNI KINO PTUJ predvaja od 27. dc 29. septembra jugoslo- vanski film »Ne obračaj se sinko«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 28. in 29. septembra ameriški film »Nori podvifj«. KINO MAKOLE predvaja 28. in 29. septembra nemški film »Greh«. KINO MAJ.ŠPERK predvaja 28. in 29. septembra mehiški film »Zapor za žene«. KINO MIJRETINCI predvaja 28. in 29. septembra italijanski film »Milijonaški Neapelj«. KINO DORNAVA predvaja 28. in 29. septembra ameriški film »Najboljša leta našega življe- nja«. KINO VIDEM predvaja 28. in 29. septembra ameriški film »Tu- jec na bregu«. KINO »VEDROST« MIKLA.VŽ PRI ORMOŽU predvaja 29. septem- bra angleški film »Berlinska zgodba«. PISARNIŠKE USLUŽBENCE IN VODILNO OSEBJE VSEH URADOV TER Z.AVODOV, GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH ORGANIZACIJ vabimo, da se naročijo na revijo »Sodobna pisarna«, ki bo s pestro vsebino pomemben pripomoček za pisarniško poslovanje. Revija bo prinašala zanimive članke in raz- prave o moderni tehniki pisarni- škega poslovanja, o racionalizaciji in mehanizaciji dela, posebej tudi o strojepisni in stenografski spret- nosti. Revija bo bogato ilustrirana in bo edina te vrste v naši državi. Zahtevajte brezplačni prospekt: Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12. Naš dopisnik in Paradiža v Halozah tov. Janez Emeršič je slavil pred kratkim 65. rojstni dan. Želimo mu Se mnogo zdravja in do- brih letin v njegovem skrb no obdelanem vinogradu Razpis Upravni odbor Indust rije kovinskih in lesnih izdelkov v Ptuju razpisuje delovno mesto lehnlčnega vodle z dokončano srednjo tehni čno' šolo in 6 let prakse v indu- striji. Šola pri Lovrencu Tesfn prebit ir Nad tristotrideset otrok, ki obiskuje šolo pri Lovrencu na Dravskem polju sili tamkajšnje prosvetne delavce in ostale kra- jevne forume k razmišljanju, ka- ko bi se dalo rešiti pereče vpra- šanje manjkajočih šolskih pro- storov in učiteljskih stanovanj v kraju, kjer je število otrok iz le- ta v leto večje in kjer se z raz- vojem našega šolstva veča tudi število učiteljstva. Upraviteljstvo nižje gimnazije pri I.ovrencu je prišlo po pro- učevanju teh problemov do za- ključka, da bo moral kraj Lov- renc v doglednem času dobiti učiteljski dom in da bodo vsi prostori v obstoječih dveh šol- skih zgradbah morali biti ure- jeni v učilnice, poleg tega pa bo- sta morala biti dve učilnici še v novem učiteljskem domu. Poleg večjega števila učilnic bo morala šola dobiti tudi nova stranišča, vodn"ik, betonsko jamo za sme- tišče, ograjo, drvarnico in šolsko dvorišče. Pri Lovrencu imajo .sedaj dve šolski poslopji. Prvo je bilo zgrajeno 1879. leta, drugo so zgradili občani 1905. leta. Zraven tega pa so pred leti preuredili nekdanjo gospodarsko zgradbo poleg šole, kjer je bila nekoč mrtvašnica, v učilnico, ki pa je tesna in tudi vlažna. Tudi 1 sta- novanjski prostor so spremenili v učilnico. Kdor bi gledal načrt obeh šolskih zgradb, bi se sedaj po tolikih preure^tvah težko znašel, ko pa stanovanjske sobe niso več take kot so bile prvot- no, niti pisarne ni več tam, kjer je bila. Za učiteljstvo nekdaj v šoli pripravljeni prostori so pre- grajeni in skratka, zgradba je ši- lom priložnosti spremenila svojo notranjo f)odobo. Sedaj je v šoli pri Lovrencu 11 cddelkov, za katere je potrebnih 12 učiteljev. Stanovanjski pro- blem za nje pa je problem za se. zlasti ko je v .šoli za učiteljska stanovanja že sedaj izrabljen vsaki tudi podstrešni kotiček. Kmečke družine težko vzamejo v itak tesne kmečke hiše še ka- kega stanovalca. Mlado učitelj- stvo si ne more samo graditi sta- novanj. Tej stiski je pri Lovren- cu seveda primemo tudi razpo- loženje prizadetih, ki si sami ne morejo pomagati. Dokler ne bo uresničen sen o novem učiteljskem domu, pri Lovrencu ne botio mogli govoriti o rešenem problemu učilnic in stanovanjske stiske za učitelj- stvo. Neodložljiva je obnova okenskih okvirjev, podov, vrat v stari in novi šoli, zato s tem ne bo kazalo odlašati, zlasti, če bi radi ohranili pred nadaljnim pro- padanjem vsaj to, kar se še da pred tem zavarovati. Pri Lovrencu so prepričani, da v teh skrbeh niso osamljeni in da se s temi vprašanji bavijo tudi druge močno prizadete šole in zato tudi ni čudno, če tišči to vprašanje v ospredje tudi sedaj v volilnih pripravah, ko bi radi vaščani a tudi prosvetni delavci povedali političnim aktivistom in kandidatom v ljudske odbore, da bodo z izvolitvijo prevzeli med drugim tudi resno skrb za šol- stvo. Občinski ljudski odbor v Ptu- ju zbira sedaj podatke od vseh šol v občini, ki so potrebne nuj- ne pomoči, in obnove, da se bo lahko temeljito prijK-avil na pri- hodnje leto, koliko že letos ne bo mogoče več ali manj pomagati najbolj prizadetim šolam. Pp. učenja prav koristne predloge: Skrben oče bi želel kontrolno knjižico, kamor bi učitelj beležil pripombe o njegovem otroku. Drugi je predlagal, da bi vsi starši mimogrede nadzirali otro- ke na poti iz šole, da se ne bi potepali. V tem so si bili vsi edi- ni. da bodo povsod posredovali glede vzgoje, pa če tudi ne bo lasten otrok zraven. Starši tudi želijo, da bi bili otroci čimbolj zaposleni, zato bo- do na šoli popoldne razni krož- ki, kjer se bodo učenci v pro- stem času zaposlili. Kjer sta šola in dom tako tes- no povezana in kjer so starši ta- ko zavestno zainteresirani za vzgojo in učenje svojih otrok in podpirajo učiteljstvo pri njego- vem težkem delu kot na Bregu, tam morajo biti uspehi vidni. Franc Jožef: »Ali nisem že zdavnaj rekel, da bi morala biti ta zgradba petnadstropna!« Šola na Brep in starši učen- cev lesno sodelufeio V nedeljo, 22. septembra je bil na breški šoli roditeljski sesta- nek. Ta sestanek je imel namen seznaniti starše o načinu dela v posameznih razredih in se še te- sneje povezati s starši, da bi s .skupnimi močmi skrbeli tekom šolskega leta za čim boljše vzgojne in učne uspehe breških učencev. Da so učitelji v dobri povezavi s starši, je pokazal ta roditelj- ski sestanek. Starši so se odzva- li v takem številu, da je bil naj- večji razred na šoli pretesen in so morali starši stati še med vra- ti in na hodniku. Navzoči so skrbno sledili izva- janjem upraviteljic^ tov. Vičarje- ve. ki je v svojem referatu na- vajala, kako naj starši pomagajo pri vzgoji učencev in kako naj nadzorujejo učenje svojih otrok. Posebno pozornost naj posveča- lo nadzoru nad domačimi naloga- mi, ki morajo biti samostojno delo otroka. Nato je prešla upraviteljica tov. Vičarjeva k razlagi organiza- cije osemletke na naši šoli in po- jasnila prisotnim, zakaj smo pre- prešli k reorganizaciji šolstva. Starši so z odobravanjem spre- jeli vsa pojasnila, ker so uvi- deli, da bo v novi šoli njihovim otrokom lažje. Nato so razred- niki vseh treh razredov, kjer se že letos uvaja nov učni načrt za osemletke, razlagali staršem po- sebne značilnosti tega načrta in nov način deJa v vseh razredih osemletke. V diskusiji so se starši pridno oglašali in dali glede vzgoje in Ob tednu IN MEDNARODNEM PRAZ NIKU OTROKA VSE ZA NAŠE OTROKE IN MLADINO / Letošnji teden otroka bomo končali s 7. oktobrom — Medna- rodnim praznikom otroka. Ti dne- vi bodo letos posvečeni posebni skrbi za izboljšanje življenjskih pogojev, za popolnejšo zdravstve- no, socialno in pedagoško zaščito ter rast mladine v skladu z le- tošnjim jugoslovanskim geslom »Tedna otroka« razvijati najširšo dejavnost vseh organizacij in dr- žavljanov v ustvarjanju pogojev za "hiranje in ustvarjalno delo o ter mladine. Da bodo doseženi smotri TEDNA OTROKA, bodo poleg socialnih in zdravstvenih delavcev tudi pro- svetni delavci in šolski organi na področju šolstva in vzgojstva na podlagi dosedanjih izkušenj in uspehov naše skupnosti za otroka izdelali skupno z našo javnostjo načrte za bodočo dejavnost, ki nam bo zajamčila še večje bodoče uspehe v skrbi za naše otroke in mladino. V TEDNU OTROKA se bodo se- stali organi družbenega upravlja- nja na šolah in vzgojnih zavodih, to je šolski in upravni odbori v Ptuju, Ormožu, Središču, v Go- rišnici in v Lešju ter v drugih šolah in bodo obravnavali načrt dela za daljšo dobo v bodočnosti, kako bi izboljšali materialno in finančno stanje šole ali zavoda, katere zdravstvene ukrepe bodo izvedli za izboljšanje zdravstve- nih razmer, kako bodo pomagali socialno in zdravstveno ogrože- nim otrokom in mladini, kako bo- do uredili in izpopolnili poslova- nje mlečne kuhinje in drugo. Ob vsem tem se bodo šolski in uprav- ni odbori naslonili na najširši krog sodelavcev, ki jim bodo v obliki posebnih komisij in odborov po- magali ustvariti postavljeni načrt dela. V TEDNU OTROKA se bodo po- menili tudi ■ hišni sveti in stano- vanjske skupnosti, kako bi lahko pomagali otrokom, da bi imeh primerno zaposlitev in razvedrito v prostem času ob lepem in sla- bem vremenu. V ta namen jim bodo. kjer so pač dane možnosti, uredili posebno sobo, kjer se bodo lahko zbirali otroci in kjer jim bo ustvarjena možnost primernega razvedrila v deževnih in mrzlih zimskih dnevih, ko se ni mogoče zadrževati na prostem. Poleg vsega navedenega pa se bodo zdravstveni in socialni ter prosvetni delavci pomenili s starši o socialnem in zdravstvenem var- stvu otrok ter o vzgojnih proble- mih otrok in mladine. V občinah bivšega ptujskega okraja je bil tudi prejšnja TEDEN OTROKA IN MEDNARCM>- NI PRAZNIK OTROKA po zaslugi Društva prijateljev mladine, zdravstvenih, socialnih in pro- svetnih delavcev na dostojni viši- ni, zato se vsi tudi letos resno pripravljajo, da bo v zvezi z obe- ma doseženo izboljšanje življenj- skih razmer in ustvarjalnega dela otrok in mladine. Po. V odmoru je vsak košček krede dobrodešel za vaje po črni deski Otroci, ki so lačni, morajo biti nohronfeii To geslo je objavil ob letošnjem mednarodnem dnevu otroka 'Cen- tralni odbor UNICEF pri Združe- nih Ttarodih. Otroci ne smejo biti lačni — noben otrok na svetu. Ve- liko bo storjenega, če ho to zares uspelo — toda še vedno premalo, da bi bilo za otroka dovolj. Bliža se Teden otroka pri nas. Na omenjeno geslo mednarodnega dne otroka želimo navezati naše: Ustvarjati pogoje in organizirati vzgojno del«L z otroki in mladino, povsod, kjer se zbirajo. » Nov čas in povsem drug ritem življenja je prinesel nove težave v vzgoji otrok. Otrok mora biti nahranjen, oblečen, mora pa biti na bodočnost in na kljubovanje težav v življenju tudi čustveno pripravljen. Kdo mu bo to omv gočil? Vzgojo mu poleg družbe- nih činiteljev lahko nudi pred- vsem varen in miren dom in do- volj razgledani starši, ki so mu prvi kažipot v življenje. Mladina in otroci se srečujejo v vsakda- njem življenju s stvarmi, ki jih ni.so zmožni sami zrelo oceniti. Nevarnost vpliva zmedenih poj- , mov o življenju in njegovih po- javih lahko prepreči le zrel vzgo- jitelj. Rezultati vzgoje 'so vidni šele v daljšem časovnem razdob- ju. To je kapital, kamor vlagajo starši svoja najboljša duhovna sredstva, ki pa se bogato obrestu- jejo v duševnem in telesnem raz- voju njunih otrok. Zato je nujno, da se starši na vzgojo otrok pripravljajo. V naši družbeni ureditvi se danes v več- jem številu mati in oče trudita, da bi čimbolj utrdila ekonomsko podlago družine. Z delom in var- čevanjem od leta do leta ustvar- jata višji standard za družino. V obilici dela in težav, ki se v ta- kem življenju pojavljajo, pa če- ; v nehote mnogokrat prezr-^ta dejstva, da mora biti človek, ki ima otroke in želi da bi bili do- bro vzgojeni, tudi sam priden učenec, za otroka pa osebnost s tankim posluhom za otrokov raz- voj. REVIJA »MLADI SVET« IN KNJIGE m Zato bi v tej zvezi na kratko opozorila na tisk, ki obravnava vzgojna vprašanja in težave da- našnje vzgoje. To je revija »Mladi svet« in knjige, ki jih izdaja Knjižnica Zveze prijateljev mla- dine Slovenije. Revija »Mladi svet« si je v teku svojega obstoja pridobila med starši mnogo bralcev in prijate- ljev. To je uredništvo vzpodbudi- lo, da je začelo izdajati tudi knji- ge, ki širše obravnavajo različna življenjska vprašanja. Revija je mesečnik. Obravnava vzgojo otroka v vseh starostnih dobah. »Da ne bo jutri prepozno, Kaj meni mladina o zakonu. Mla- da zakonca in njun otrok. Laž in fantazija. Otroci z govornimi mot- njami, Otroci v stanovanjskih blo- kih, Otroci nas kličejo, O ukrepih, ki naj bi izboljšali položaj naše družine. Otroci obrnite žepe. Prve skrivnosti. Trije učitelji. Pomisli- te, eno leto prej pri pouku pred pomembnim življenjskim kora- kom, Kdo je kriv. Zgodba o radir^ ki. Kako vzgajamo dečka in kako deklico. Odpust vajenca zaradi tatvine. Problemi, ki nas tarejo. Vzgojno usmerjanje s filmom. Zgodbice iz mojega razreda. Ali je izključitev la šole upravičena.« Naštela sem nekaj naslovov iz revije, predvsem zato, da bo bral- cu razvidno, kam in v kaj posega revija. Vendar to ni vse. Revija obravnava razen vzgoje otrok v širšem smislu odnose med starši in otroci, med zakonci, pripravo mladih ljudi na zakon, probleme razveze, otrok razvezanih staršev in spolno vzgojo. V stalni rubriki »Pomenek s starši« pa je mental- no higienska, zdravniška in prav- na posvetovalnica. Problem vzgo- je je torej vezan na nivo splošne kulture staršev in vzgojiteljev, ki so odgovorni za mentalno zdrav- je otroka v širšem smislu celotne družbe, kajti vsi oni, ki so v stal- nem kontaktu z otroki in mladino, lahko s pravilnim in pravočasnim posegom zmanjšajo ah povsem odklonijo negativni vpliv česar koli. Lahko, če znajo. Toda da bi to znali, je nujna izobrazba za vzgojo otroka. NEKAJ KNJIŽIC Istočasno opozarjamo na tri knjižice — »O spolni vzgoji« He- lene Puharjeve. Knjižica pojasnju- je, kako se manifestira in kakšno vlogo odigra spolnost v celotnem razvoju človekove osebnosti. Pri- pravlja starše na čas, ko bo treba otroku pojasniti vloge njegovega spola. V analizi problema erotike in spolnosti je nujno ovreči vsak jezuitizem in se s tem odkrito srečati. Znano nam je, da se naši otroci običajno seznanjajo s tem v družbi svojih sovrstnikov, še težje posledice pustijo na njih ci- nična mnenja in opazke odraslih zrelih ljudi. V takih slučajih vse ali mnogo zavisi od osebne moči poedinca, ki bo v tem slučaju mo- biliziral lastne duševne obrazbne sile, shranjene v najobčutljivejši coni njegove psihe. To pa bo le otrok, ki so mu starši to vpraša- nje razjasnili, vedel bo, pri čem je in zato to vprašanje zanj ne bo vir mamljivih skrivnosti. »Naš otrok ni več otrok« Gu- stava Šiliha, je knjižica o naj- težjem vzgojnem razdobju o pred- puberteti. Otrok se prvič miselno in čustveno odvrne od staršev m starši sami najbolje vedo, kako težko razdobje je to zanje in za otroka. Pri mladem človeku na- stopi nov način intimnega notra- njega življenja, ki sam pogosto ni kos in potrebuje pomoč odraslega zrelega človeka. Kdo bo to, če ne starši. Omenim naj še tretji del knjige dr. Leona Žlebnika »Ljubezenska čustva in odnosi«. V bistvu pri- pravlja ta knjiga mlade ljudi na zakon in govori o odnosih med zakoncema. ALI DOBRO POZNAMO LJUDI? V tem hitrem tempu življenja postaja tudi pri nas nujno dobro poznavanje ljudi in razumne raz- členjevanje človeških lastnosti. To bi moral biti pravzaprav stalen Zgovornost dečkov in deklic Deklice začno običajno prej go- voriti kot dečki in uporabljajo v svojem govoru več besed. Neki angleški otroški zdravnik je po dolgih študijah in opazovanjih ugotovil, da uporabljajo deOci v tretjem letu življenja približno 304 besed, medtem ko uporablja- jo deklice v isti starosti približno 740 besed. Od četrtega leta dalje pa dečki hitreje napredujejo in uporabljajo v šestem letu svojega življenja že nad 2996 besed, med- tem ko deklice samo 2064 besed, pa čeprav govore hitreje in pogo- steje. — Če se še niste odločili, aH bi postali slikar ali pisatelj, po- stanite pisatelj, ker je papir ce- nejši od platna. s."- Največ lepote je v resnici, če- tudi je še tako strašna. atribut slehernega poklica, kajti vsak človek je vrednota, ki z de- lom svojih rok in možganov do- prinaša k svoji in obči blaginji. Predvsem z delom — in zato je važno, kako ga usmerjamo in na to pripravljamo. Veliko so dopri- nesle k temu izkušnje z dela z ljudmi v kolektivih, v družbenem upravljanju, ves naš razvoj življe- nja — v zgoščeni obliki je podano to v knjižici omenjenega avtorja. Naj naštejem nekaj naslovov: »Zakonska zveza in družbeno ozadje. Naša pot k problemom, O vzgoji za zakon. Telesna zrelost in zakon. Duševno zdravstveni vidik in zakon, O razmerju med fantom in dekletom, sodim ...« Otroci, ki so lačni, morajo biti nahranjeni. To je prav, ni pa do- volj, ni vse. Otroci morajo biti vzgojeni, mi pa moramo obvladati in razumeti proces njihovega do- življanja. Moramo se na to vsak dan znova pripravljati tudi tako, da popravljamo napake včerajš- njega dne. Odgovorni smo za nji- hovo mentalno zdravje in pazimo, da naše diagnoze ne bodo napač- ne in nespretne. Zato nam naša sedanja stvarnost narekuje geslo — Ustvarjati pogoje in organizi- rati vzgojno delo z otroki in mla- dino povsod, kjer se zbirajo. Vzgo- ja je lahko orožje dobrega in zle- ga — in orožje dobrega bo, če bo vsakdo, ki je v stiku z otroki, na- njo pripravljen Harja Cerkovnik . Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTLTJ. 27. SEPTEMBRA 1957 Določiteu ualilnlh enot za ualltue odbornikov v občinski zbor Občinski ljudski odbor Ptuj Po 28. členu zakcma o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, štev. 29-366/;57) ter 33. členu in 176. členu zakona o vo- litvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 25-117/57) je Občinski ljudski odbor Ptuj na svoji seji dne 11. septembra 1957 sprejel SKLEP o določitvi volilnih enot za vo- litve odbornikov v občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ptuj in določitvi števila odborni- kov, ki se volijo v posameznih volilnih enotah 1. V občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ptuj bo po od- loku o spremembi in dopolnitvi statuta občine Ptuj izvoljenih 40 odbornikov. Upoštevajoč določbe 33. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, se določajo volilne enote tako, da odpade na vsakega odbornika, ki ga je treba izvoliti v volilni eno- ti, približno enako število' prebi- valcev. V občini Ptuj je bilo po ljud- skem štetju v letti 1953 42.414 prebivalcev in tako odpade na enega odbornika 1060 prebival- cev. 2. ' Upoštevajoč ta količnik se ob- žina Ptuj razdeli na 39 volilnih enot, v katerih bo izvoljenih na- slednje število odbornikov v ob- činski zbor Občinskega ljudske- ga odbora Ptuj: Volilna enota štev. 1, ki obse- ga del mesta Ftuja, in sicer: Bez- jakovo ulico, Trg mladinskih bri- gad, Lackovo ulico. Med vrti, Mi- klošičevo ulico, Murkovo ulico, Ob Grajeni, Pletarsko ulico, Raj- čevo ulico, Slekovčevo ulico, Slovenski trg. Srbski trg, Trste- njakovo ulico, Cojzovo pot, Ci- ril-Metodov drevored, Gregorči- čev drevored, Krambergerjevo pot, Levstikovo pot. Ljutomersko cteto, Trubarjevo uilco, Volkmer- jevo ulico in ŽnidariČevo ulico — voli dva odbornika. Volilna enota štev. 2, ki obse- gd del mesta Ptuja in sicer: Ca- fovo ulico, Grajsko ulico, Muzej- ski trg. Na gradu, Na hribu, Pre- šernovo ulico, Aškerčevo ulico, Cankarjevo ulico, Cvetkov trg, Dravsko ulico, Hrvatski trg. Ja- dransko ulico, Krempljevo ulico, Muršičevo ulico, Trg svobode, Vodnikovo ulico, Vrazov trg in Vošnjakovo ulico — voli dva od- bornika. Volilna enota štev. 3, ki obse- ga del mesta Ptuja in sicer: Ma- sarykovo ulico. Novo cesto, Na tratah. Na pristanu, Ormoško ce- sto, Rajšpovo ulico. Rogozniško cesto in Zrinsko-Frankopansko ulico ter naselji Budina in Brst- je — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 4, ki obse- ga del mesta Ptuja in sicer: Ma- riborsko cesto. Ob Studenčnici, Mlinsko cesto. Zadružni trg. Ro- gaško cesto. Zagrebško cesto, Ob Dravi, Spolenakovo ulico, Na obrežju, Poljsko cesto. Ob želez- nici, Dražensko cesto. Mejno ce- sto, Na postajo in Selško cesto — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 5, ki obse- ga naselja: Vičavo. Orešje, Krče- vina, Škuti. Rabočja vas — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 6, ki obse- ga naselji Zg. Hajdina in Dra- ženci — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 7, ki obse- ga naselji Sp. Hajdina in Skorba — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 8, ki obse- ga naselje Kidričevo, Njiverce in Kungoto — voli dva odbornika. Volilna enota štev. 9, ki obse- ga naselja Slovenja vas in Haj- doše — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 10, ki ob- sega naselja Krčevino, Grajen- ščak in Grajeno — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 11, ki ob- sega naselji Mestni vrh in Nova vas pri Ptuju — voli enega od- bornika. Volilna enota štev. 12, ki ob- sega naselja Rogoznica, Zabjak in Kicar — voli efiega odbor- nika. Volilna enota št. 13, ki obsega naselji Spuhlja in Zabovci — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 14, ki ob- sega naselja Podvinci, Pacinje in Spodnji Velovlak — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 15, ki ob- sega naselji Markovci in Nova vas pri Markovcih — voli enega odbornika. Volilna pnota štev. 16, ki ob- sega naselje Dornava — voli ene- ga odbornika. Volilna enota štev. 17, ki ob- sega naselja Trnovska vas, Biš, Ločič, Biški vrh. Črmlja, Črm- Ijenšak in Sovjak — voli enega odbornika. Volilna enota št. 18, ki obsega naselja Janežovci-Placar, Gomila, Jiršovci in Drstelja — voli enega odbornika; Volilna enota štev. 19, ki ob- sega naselja Destemik-Zasadi, Vintarovci, Janežovski vrh. Trnov- ski vrh-Strmec — voli enega od- bornika. Volilna enota štev. 20, ki ob- sega naselja Desinci, Gomilci, Svetinci, Levanjci, Zg. Velovlek, Dolič in Ločki vrh — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 21, ki ob- sega naselja Juršinci, Sakušak, Botkovci, Senčak in Rotman — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 22, ki ob- sega naselja Kukava, Gabemik, Hlaponci, Mostje, Gradišak, Gu- linci in Dragovič — voli enega odbornika. Volilna enota štev, 23, ki ob- sega naselja Vitomarci, Drbetin- ci, Andrenci, Hvaletinci in Rjav- C! — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 24, ki ob- sega naselja Slavšina, Gibina. Za- gorci, Smolinci — voli enega od- bornika. Volilna enota št. 25, ki obsega nasleja Zg. Leskovec, Berinjak, Trdoboja, Mala Vamica, Velika Varnica, Gradišče in Skorišnjak — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 26, ki ob- sega naselja Sp. Leskovec, Veliki Okič, Mali Okič, Bclavšek, Repi- šče in Strmec — voli enega od- bornika. Volilna enota štev. 27, ki ob- sega naselja Videm, Pobrežje In Šturmovci — voli enega odbor- nika. Volilna enota štev. 28, ki ob- sega naselja Dravinjski vrh, Majski vrh, Ljubstava, Vareja, Soviče in Dravci — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 29, ki ob- sega naselja Lancova vas. Tržeč in Jurovci — voli enega odbor- lika. Volilna enota št. 30, ki obsega naselja Sela, Barislovci, Trnovci, Zg. Pristava in Popovci — voli pnega odbornika. Volilna enota štev. 31, ki ob- sega naselja Gruškovje, Ložina in Sedlašek — voli enega odbor- nika. Volilna enota štev, 32, ki ob- sega naselja Podlehnik, Gorca in Dežno — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 33, ki ob- sega naselja Stanošina, Kozmin- ci. Rodni vrh, Strajna, Zakl in Jablovec — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 34, ki ob- sega naselji Lovrenc in Apače — voH enega odbornika. Volilna enota št. 35, ki obsega naselja Pleterje, Mihovce, Drago- nja vas in Župečja vas — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 36, ki ob- sega naselja Cirkovce, Zg. Jabla- ne,, Sp. Jablane in Starošince — voli enega odbornika. Volilna enota stev. 37, ki ob- sega naselja Šikole, Pongerce in Stražgonce — voli enega odbor- nika. 3. Ta sklep se objavi na razglas- nih deskah občinskega ljudskega odbora in na krajevno običajen način v posameznih volilnih eno- tah. Štev.: 01/1-3502/6-57. Ptuj, dne 11. sept. 1957. Podpredsednik: Lojzka Stropnik, 1. r. Priprave na volitve v Ormožu v Ormožu so zelo živahne pri- prave za volitve v občinski ljud- ski odbor. Do sedaj so imeli že 16 uspelih predvolilnih sestankov, ki so bili dobro obiskani in so dosegli svoj namen. Izbrali so kandidate, ki jh bodo volili za odbornike v občinski ljudski od- bor. V Ormožu je tudi zelo živahna gradbena dejavnost. Gradijo stanovanjski blok, dela pri sodi- šču so pred zaključno fazo in tudi šola na Kogu bo kmalu kon- čana. V preteklih počitnicah so generalno popravili šoli na Humu in pri Miklavžu, sedaj pa bodo dogradili učiteljska stanovanja pri Tomažu. Slovenija-vino bo odprlo v Or- možu polnilnico za sadne sokove in cocto. V tem obratu bo zapo- slenih 15 oseb. Občina obljublja prostore v prejšnjem hotelu. V Trnovski vasi delajo Tudi v Trnovski vasi je živah- na predvolilna dejavnost. Na vseh volilnih področjih v okoli- šu že imajo kandidate za volitve v občinski ljudski odbor. Preteklo nedeljo je kulturno prosvetno društvo uprizorilo »Mlado Bredo« na prostem. Po predstavi je bila v nedokončani dvorani Zadružnega doma uspela zabava s srečolovom. V Trnovski vasi je veliko po- manjkanje učiteljstva. Na šoli je šest oddelkeov, toda samo trije učitelji, ki morajo poučevati v dveh izmenah. To je zanje zelo naporno in seveda trpi zelo kva- liteta pouka. Kmalu bodo začeli z delom v vinogradih, kjer letos dobro kaže. Ljudje se bojijo le deževnega vremena, ker sicer ne bodo mogli pospraviti vseh pridelkov. Žetale so pripravljene Pred kratkim je bila v Žetalah zdravniška ekipa Centralnega hi- gienskega zavoda iz Ljubljane, ki je bila po terenu v prvo po- moč in ugotavljala golšavost. V 15 dneh so odkrili, da je približ- no 50 odst. ljudi golšavih. Vinogradi letos v Žetalah ne kažejo preveč dobro, ker sta sla- na in mraz skoraj povsem uniči- la trto in si je le slabo opo- mogla. Zbori volivcev so potekali v najlepšem redu. Iz občine Lešje so prišli predstavniki, ki so po- magali voditi predvolilne sestan- ke, na katerih so izvolili kandi- date. Ljudje so s kandidati za- dovoljni in pravijo, da se bodo volitev sigurno udeležili. V Desterniku eleklrificirajo Tudi pri Desterniku so v teku priprave na volitve. Doslej so iz- volili kandidate v Jiršovcih in Svetincih. Prizadevajo si tudi drugod končati s predpriprava- mi, v kolikor teh ne bo oviralo delo na polju. V šoli so uredili stanovanja za učitelje. Zelo važna je za De- stemičane elektrifikacija, ki bo oktobra verjetno končana. Do- slej so že postavili drogove in transformator. Okrajni odbor Ma- ribor bo verjetno kreditiral še vsa ostala dela, tako da bodo letoš- njo zimo že pri vsaki hiši lahko svetili z elektriko. Videm pred volitvami v Vidmu imajo precejšnje te- žave z organizacijo predvolilnih zborov, ker so ljudje zelo zapo- sleni. Zaradi izredne požrtoval- nosti nekaterih občinskih odbor- nikov pa so uspeli zbori volivcev v Dravinjskem vrhu in Zgornji Pristavi. V tem tednu pa so še napovedani v Lancovi vasi, Selah, Vareji, Pobrežju in Vidmu. Upa- jo, da bodo sedaj uspeli, ker so vse osnovne organizacije SZDL aktivno začele z delom. Tudi v Vidmu jim provzoča precej skrbi grdo weme, ki se obeta. Bojijo se za pridelek, saj je v Halozah to skoraj edini vir za preživljanje. S trgatvijo bodo začeli prihodnji teden, če pa ne bo dežja, pa bodo še nekoliko počakali. Doslej sta imeli vinsko trgatev Kmetijska zadruga in KiVietijsko gospodarstvo »Dravinjski vrh«. Trgatvi sta lepo uspeli in je bilo precej udeležencev. Cirkulane dobijo zdravstveni dom v Cirkulanah preurejajo zdravstveni dom iz stare občinske stavbe. Dela opravlja občina v lastni režiji in s svojimi delavci. V tej lepi in veliki stavbi bodo, kakor predvidevajo, tri ordinaci- je: rentgen, splošna in zobna or- dinacija, v nadstropju pa bodo stanovanja. Tudi v Cirkulanah pričakujejo dobro trgatev, saj letos vinogra- di dobro kažejo. Bojijo se le neurja, ki bi zelo škodovalo kva- liteti vina. Razna odkupna pod- jetja že sklepajo pogodbe s kme- tijskimi zadrugami. Ker se je industrijski tok. po- cenil, dela žaga v Cirkulanah s podvojeno močjo v dveh izme- nah. * Trgatev je pred durini v občini Lešje bodo začeli s trgatvijo hibridov 5. oktobra, z žlahtnino pa 15. oktobra. V vi- šinskih legah občine Lešje si le- tos obetajo lep pridelek grozdja, dočim bo v nižinskih predelih za- radi pomladanskega mraza trga- tev približno taka. kakor je bila lansko leto. Sadja bo letos v ob- čini malo, poljske kulture pa so dobro obrodile Tudi letos bo v Leskovcu zbirafaiica mošta iiiiilltip iioiiiiiili inet m piiiitye odbornikov zbora proizvajalcev Občinski ljudski odbor Ptuj Po 28. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ štev. 29-365/57), 95. in 176. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS, št. 25-117, 1957) in sklepu okrajne volilne komisije Maribor štev. 14619/23 z dne 4. septembra 1957 o raz.- delitvi odborniških mest na po- samezne proizvajalske skupine zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ptuj, je občin- ski ljudski odbor Ptuj na svoji' seji dne 11. septembra 1957 spre- jel SKLEP o določitvi volilnih enot za vo- litve odbornikov zbora proizva- jalcev občinskega ljudskega od- bora Ptuj in določitvi števila od- bornikov, ki bodo izvoljeni v po- samezni volilni enoti. 1. V zbor proizvajalcev Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj bo pK) odloku o spremembi in dopol- nitvi statuta občine Ptuj izvolje- nih 30 odbornikov. Po sklepu okrajne volilne ko- misije Maribor o razdelitvi od- borniških mest zbora proizvajal- cev v občini Ptuj bo izvoljenih: a) v proizvajalski skupini in- dustrije, trgovine in obrti 24 od- bornikov ; b) v proizvajalski skupiiii kme- tijstva 6 odbornikov. Upoštevajoč določbe 95. člena zakona' o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih 'odborov se porazdelijo odborniška mesta na gospodarske organizacije oziro- ma volilne enote v vsaki proiz- vajalski skupini po količnil^, ki se izračuna tako. da se skupno število proizvajalcev v vsaki pro- izvajalski skupini deli s številom odbomiških mest, določenih za proizvajalsko skupino. V občini Ptuj je: a) v proizvajalski skupini in- dustrije. trgovine in obrti 4549 proizvajalcev in znaša količnik 190 proizvajalcev na enega od- bornika; b) v proizvajalski skupini kme- tijstva 14.423 proizvajalcev in znaša količnik 2403 proizvajal- cev na enega odbornika. 2. Upoštevajoč te količnike se ob- čina Ptuj razdeli na 22 volilnih enot, v katerih bo izvoljeno na- slednje število odbornikov v v zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ptuj: A) V SKUPINI INDUSTRIJE, TRGOVINE IN OBRTI Volilna enota štev. 1, ki jo se- stavlja del gospodarske organiza- cije Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Kidričevo, in si- cer obrat »Glinica« s pomožnimi obrati (900 proizvajalcev) — voli pet odbornikov. Volilna enota stev. 2, ki jo se- stavlja del gospodarske organi- zacije Tovarne glinic^ in alumini- ja »Boris Kidrič«. Kidričevo, in sicer obrat »Aluminij« s pomož- nimi obrati f700 proizvajalcev) — voli štiri odbornike. Volilna enota štev. 3, ki jo se- stavljata gospodarski organizaciji: Tovarna perila »DeltaKoloniale« Ptuj, »Varteks« Ptuj, »Zarja« Ptuj. »Zvezda« Ptuj. Trgovina tovarne klobukov »Be- gej« Ptuj. Trg. z manufakturo »Mavrica<< Ptuj. »Dom« Ptuj, »Slavica« Ptuj. »Peko« Ptuj. »Bo- rovo« Ptuj. »Orient-čevlji« Ptuj. »Planika« — prodajalna Ptuj, »Steklo« Ptuj, "Ptujska knjigar- na in papirnica« Ptuj, »Papirni- ca in galanterija« Ptuj, !>Nama« Ptuj, Trgovina tovarne konfek- cije Zaareb — n^oda- jalna Ptuj, »Delikatesa« Ptuj, Trg. podjetje »Tobak« Ptuj, »Ves- na« Ptuj< Trg. in skladišče to- varne Konus Ituj, »Petrol« skla- dišče E»tuj, »Odpad« Ptuj, »Ko- teks« Ptuj, »Vrba<( trg. podjetje Ptuj, Realitetna agencija Ptuj, Gospodarska poslovna zveza Kuj (248 proizvajalcev) — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 12, ki Jo sestavljata gospodarski organiza- ciji : »Pletama« — obrtna zadruga Ptuj in »Ptujska tiskarna« Ptuj (183 proizvajalcev) — voli enega odbornika. . Volilna enota štev. 13, ki Jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: »Remontno podjetje« Ptuj, Splošno mizarstvo in žaga Ptuj ter Mestna komunalna ustanova Ptuj (225 proizvajalcev) — voli enega odbornika. I Volilna enota štev. 14, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: »Elektro Maribor-okolica«, obrat Ptuj, Splošno kleparstvo Ptuj; Avtokaroserija Ptuj, Stroj- no ključavničarstvo Ptuj, Elektro- obrat Ptuj (218 proizvajalcev) — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 15, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: Pekarsko podjetje »Dra- va« Ptuj, Podjetje »Kruh-pecivo« Ptuj, Trg. proizvajalno podjetje »Mesnine« Ptuj, Klavnica in mes- nica Kidričevo ter vsa gostinska podjetja in obrati na območju občine Ptuj (198 proizvajalcev) — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 16, ki jo sestavljajo gospodarske organi- zacije: »Moda« krojaštvo Ptuj, Krojaška delavnica Kidričevo, Krojaška obrtna zadruga Ptuj, Šiviljska delavnica Ptuj, Radio- center Ptuj, Zadružno obrtno podjetje Lovrenc na Dravskem polju, Čevljarska delavnica Ki- dričevo, Splošno čevljarstvo Ptuj, Mestni frizerski salon Ptuj, Briv- sko česalni salon Kidričevo in privatni obrtniki na območju ob- čine Ptuj (209 proizvajalcev) — voli enega odbornika. B) V SKUPINI. KMETIJSTVA Volilna enota štev. 17, ki jo sestavljajo: KZ Ptuj, KZ Mar- kovci, KZ Rogoznica, Kmetijsko in vrtnarsko gospodarstvo Ptuj, Zadružno posestvo »Osojnik« Ptuj in zadružno podjetje »Ob- nova« Ptuj (2500 proizvajalcev) — voH enega odbornika. , Volilna enota štev. 18, ki jo sestavljajo: KZ Hajdina. KZ Slo- venija vas, KZ Cirkovce, KZ Lov- renc na Dravskem polju, KZ Ši- kole in Kmetijsko gospodarstvo Kidričevo (2876 proizvajalcev) — voli enega odbornika. Volilna enota štev. 19, ki jo sestavljajo: KZ Videm. KZ Lesko- vec in KG Dravinjski vrh (2256 proizvajalcev) ~ voli enega od- bornika. Volilna enota štev. 20, ki jo sestavljajo: KZ Tnmišče. KZ Se- la, KZ Podlehnik. KG Podlehnik (2292 proizvajalcev) — voli ene- ga odhomika. Volilna enota ?tev. 21. ki jo sestavljajo: KZ Desternik. KZ Trnovska vas. KZ Vitomari^' KG Trnovska vas in Zadružne kme- tijsko gospodarstvo Placar-Vur- j berg (2365 proizvajalcev) — voli ! enega odbornika. Volilna enota štev. 22, ki jo sestavljajo: KZ Juršinci. KZ Dor- nava, KG Dornava in KG Juršin- || ci (1726 proizvajalcev) — voli . enega odbornika. 3. Ta sklep se objavi na razglas- nih deskah občinskega ljudskega odbora in za vsako volilno enoto posebej v vseh obratih in delav- nicah gospodarskih organizacij, ki sestavljajo volilno enoto. Štev.: 01/1. Kuj, dnp 11. sept. 1957. Podpre^lsednik ObLO: Lojzka Stropnik, L r. Ptujska kronika 9. SEPTEMBRA 1875 je izšel poziv do »rodoljubov rojenih ali stanujočih med Muroj, Dravoj — Sotloj na poseb, in vob- če do prijateljev učeče se mladeži s prošnjo, naj pristopijo v kolo društva za podpiranje siromaških dijakov na realnoj gimnaziji ptuj- skoj.« Za ustanovnega člana je bil pri- spevek lOgld. Odbornik tega di- jaškega podpornega društva se zahvaljuje za dosedanje prispevke in se ponovno obrača »pri skorem početku novega šolskega leta do vseh. koji k blagemu namerlu ka- ko žftvico doprinesti nakanujejo, z vljudno prošnjo, naj svoj done- sek v Ptuj poslati blagovolijo. Mnogo siromašnih domačih mla- deničev z lepimi duševnimi dari že se je javilo in javlja še se za podporo. Mnogim prošnjam za šolske knjige, oblačilo, živež, mo- glo bo se le postreči, ako se broj podpirateljev znatno pomnoži. Res, da imajo prebivalci mesta Ptuja v nekem oziru v prvej vrsti hasek od dijakov, kateri se tam- kaj učijo, ali moramo priznati in tudi radi priznamo, da oni za si- romaške dijake prav. mnogo sto- rijo. Kakor nam gminazijsko iz- vestje letošnje pokazuje, dobilo je 18 dijakov brezplačno vsakdanji živež,« 30. SEPTEMBRA 1875 Odbor ptujske Čitalnice sporo- ča, da mora »zabilježiti v svojo zgodovino veliko izgubo.« Profe- sor Karel Glaser je zapustil Ptuj, kjer je bil stalni učitelj od leta 1872 in odšel na novo službeno mesto v Kranj. »Blagi gospod, vnet rodoljub je več let z velikim trudom, neprestano delavnostjo in požrtvovanjem delal kot odbornik in podpredsednik na korist Čital- nice. Nepozabljivi so nam posebno mili glasovi, doneči iz citer pod njegovo vajeno roko.« Čitalniški odbor obžaluje to iz- gubo in se mu javno zahvaljuje za njegov trud. — Karel Glaser je znan književni zgodovinar, ki je spisal obširno »Zgodovino sloven- skega slovstva. Izdala jo je Slo- venska Matica v štirih žvezkih v letih 1894-1900. Glaser je prvi med Slovenci začel prevajati Shakespearja in prevedel enajst iger. Vendar njegovi prevodi niso našli razumevanja med takratnim slovenskim izobraženstvom. Od- klanjali so ga zaradi starinskega jezika, kajti slovenščina se je v tem času že zelo razvila pod vplivom moderne. Glaser se je bavil razen s kla- sično filologijo in slavistiko tudi z indijsko-iranskim jezikoslovjem. Rodil se je v Hočah pri Mariboru in umrl po daljšem bolehanju le- ta 1915 v gr^ki deželni bolnišnici. PTUJ. 20. SEPTEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNIK Stran 1 Električne sušilnice zg seno Se pred leti so se nam zdele električne sušilnice za seno ena izmed tistih novosti, ki o njih govorimo le zato, ker so po- sebna zanimivost. Mislili smo, da je takšna priprava primerna le za Ameriko, ali še za kakšno drugo deželo, kjer je tehnika zelo raz- vita. 2^aj pa so tudi v naši dr- žavi podjetja, ki lahko začenjajo izdelovati električne sušilnice. Iz- delava te sušilnice ni težka. Vpra- šanje je le, ali bi bilo sušenje se- na v naših razmerah donosno. Že vnaprej, brez natančnejših raču- nov, je mogoče reči, da bi bilo mogoče električne sušilnice uvesti tudi pri nas, že zato, ker jih upo- rabljajo donosno v svetu po deže- lah, kjer morajo zelo paziti na to, da so pridelovalni stroški naj- manjši. Električne sušilnice za seno pro- učuje sarajevsko podjetje »Elek- troprojekt«; naloga podjetja pa je, da raziskuje vprašanja elektri- fikacije kmetijskih posestev. Do- slej so izdelali prototipe (prve in vzorčne stroje) za električno sušilnico, za napravo za zatiranje rastlinskih škodljivcev, za »elek- tričnega pastirja«, za majhne transformatorske postaje, potreb- ne za električno razsvetljavo po vaseh itd. Seno so poskusno sušili z elek- trično sušilnico na večjem po- sestvu pri Sarajevu. Preskušali so dve vrsti sušilnic, manjšo in več- jo. Poskusno so sušili seno v elek- tričnih sušilnicah še junija in, ju- Apa^tft za iskanje K>b;^arja Boj proti lubadarju je danes zelo aktualen, saj nam ta škod- ljivec uničuje velike površine na- ših dragocenih gozdov, prav po- sebno pa tam, kjer je zanemarje- no pregledovanje drevja. Težave so pa tudi zaradi tega, ker se da okuženo drevje spoznati razmero- ma pozno. Saj črv razjeda lesovi- no skoraj deset let, preden pride na površino, kjer opazimo značil- ne luknjice. Moderna elektroteh- nika je v zadnjem času priskrbe- la aparat, ki nam omogoča pravo- časno ugotovitev navzočnosti lu- badarja. Neka nemška firma je s sode- lovanjem oddelka za pokončeva- nje škodljivcev v tovarni Farben- falwicken Bayer Levekursen izde- lala slušni aparat, ki ojača komaj slišno škrtanje črva v lesu, tako da ga je mogoče slišati na razda- ljo nekaj metrov. I^iprava je se- stavljena iz zelo občutljivega mi- krofona, ki s pomočjo tipkala sprejema zvoke neposredno s po- vršja materiala (dreves). S po- močjo lahko prenosljivega bate- rijskega ojačevalnika se sprejeti šumi približno 10 tisočkrat oja- čajo tako, da jih razločno slišimo v priključenih slušalkah. Mikro- fon s tipkalom se prav lahko pri- tisne na les, ali pa se s pomočjo majhnega stojala pritrdi na povr- šino lesa. Ker je ravnanje z apa- ratom zelo enostavno, se lahko^ v kratkem času opravijo obsežni pregledi. Važno je tudi to. da s to pripravo lahko kontroliramo uspeh že izvršenih zaščitnih mer. Nova snov za raziskovanje raka Strokovnjakom je uspelo izoli- rati nov koencim, ki bo zelo va- žen pri raziskovanju raka. Koen- cimi so posebne kemične snovi, ki sprožijo delovanje encimov, ali fermentov, neobhodno potreb- ne kemične snovi živih celic. Kot sredstva za raziskovanje skriv- nosti živih celic so koencimi, kot že rečeno, nad vse važni. »Trifos- fatni uridin«. kot so imenovali novi koencim, so izločili — kakor tudi razne druge koencime za raziskovalne smotre — znanstve- nik- >:MŽbe »Pabst Brewin(>« tz kultur čistega kvasa, stranskega pridelka varjenja piva. Po izjavi dr. Alexandra Friedema, ravnate- lja raziskovalnega oddelka pivo- varen. je izolacija novega koen- cima silno draga; za posamezne poskuse pa zadoščajo že zelo ma- le količine. Sodoben vodic Uprava znamenitega državnega muzeja v Amsterdamu je uvedla novost, ki se je izkazala za izred- no praktično. Vsak obiskovalec lahko dobi obenem z vstopnico tudi lahek ultrakratkovalovni sprejemnik. S pomočjo tega spre- jemnika vodijo obiskovalca skozi številne prostore muzeja, pojas- njujoč mu vse zanimive podrob- nosti razstavljenih predmetov. Ko je po eni uri oddaje konec, do- bijo slušalke novi obiskovalci, v upravi pa zopet vklopijo isto plo- ščo. lija. Z uspehom so zadovoljni. V veliko sušilnico so naložili 6750 k^ trave, iz nje pa so dobili 4700 kg sena. Posušeno seno je ohranilo zelo dobro naravno zeleno barvo in ostalo primerno sočno, tako. da govorijo o »svežem« senu, kar po- meni, da je krma ostala zelena, ohranila na splošno hranilno vred- nost trave. Ugotovili so, da vse- buje v električni sušilnici posuše- no seno 14 odstotkov beljakovine, 55 odstotkov škroba in le 18 od- stotkov celuloze. Na prostem po- sušeno seno vsebuje mnogo manj beljakovine, le do 7 odst., največ 41 odst. škroba, zato pa več celu- loze — 34 odstotkov. Največja napaka dosedanjih načinov suše- nja krme je bila prav v tem, da se je v krmi izgubilo zelo mnogo hranilnih snovi. Sušenje krme v sušilnicah pa je še posebnega pomena za Slo- venijo zaradi naših vremenskih razmer. Prav zaradi tega so tudi pri nas že v preteklosti nastala posebna sušila — kozolci, ker pri- delkov ni mogoče sušiti popolno- ma na prostem, marveč le v napol pokritih prostorih ali na sušilih. Kozolci pa so kljub svoji veliki uporabnosti danes že zastarela su- šilna naprava, pa tudi — draga. Za kozolec je treba mnogo lesa. Zadružna in druga družbena po- sestva bi pri nas nujno potrebo- vala sodobne sušilnice za krmo. Sušenje krme je odločilnega po- mena za kakovost sena, ki po nas neposredno vpliva na živino- rejske uspehe, zlasti na molznost krav. Pri nas vsako leto propade več ali manj krme, ker je ne mo- remo ob pravem času, ali dovolj hitro posušiti. Preskušanje električnih sušilnic za seno zasluži veliko pozornost, predvsem zaradi tega, ker naše domače sušilnice ne bodo drage. A'ovfc hiše izpodrivajo po pbMmsžStd tip hiš (Belša- kova hiša ♦ isaaietincih) Škotske ognjevarne izolacije za ladje . V vedno večjem številu so lad- je ki so zgrajene v evropskih ladjedelnicah, opremljene z og- njevarnimi izolacijami škotskega izdelka. Tudi mnogi ameriški bro- darji, ki naročajo ladje v Evro- pi, zahtevajo da morajo biti opremljene z ognjevamimi izola- cijami škotskega Izdelka. Pod- jetje je nedavno dobilo naročilo za izolacije za 45 novih ladij ci- stern, od katerih 24 jih je v grad- nji v evropskih ladjedelnicah. Pe- trolejska družba »Esso« uporab- lja za izolacije na svojih ladjah cisternah, samo izdelke družbe Marinite; prav tako so tudi stene nedavno splovljenega 22.000 ton- skega prekomomika družbe »Cu- nard Line«, »Saxonia«, ki ločijo prostore za potnike od drugih prostorov, opremili z ognjevar- nimi izolacijami »Marinite«. Starostni zid Kadar se letala približajo zvoč- ni hitrosti (okrog 1200 km na uro), premagujejo takoimenovani zvočni zid. Ostati pr< tej hitro- sti je težavno, ker se letalo moč- no trese. Ce hitrost letala pove- čajo, lahko spet normalno leti. V našem telesu je nekaj so- rodnega zvočnemu zidu. človeški organizem premaguje starostni zid pri 60-tih letih. Med 60. in 75. letom mnogi procesi staranja prenehajo, »obrabljanje« nekate- rih organov in tkiv se zmanjšuje, nekateri deli se celo nadomestijo z novimi tkivi. Večina ljudi umre pred tem zid6m, ali pa ravno ta- krat, ko so v dobi »zidu«. Solza - uničevalec bakterij Da so solze zlasti za nežnejši sp>ol ne le sredstvo olajšanja ob kakršni koli priložnosti, ampak včasih tudi koristno sredstvo za dosego določenih smotrov, je znano. Angleški učenjak sir Aleksander Fleming, ki je odkril penicilin, pa je ugotovil, da sol- ze uničujejo tudi bakterije. Z eno samo solzo je uničil mili- jone bakterij,' Vzpodbudno kaj?! HUMOR Novi vaški učitelj je nekega dne obiskal kme'čko družino. Otroci so bili ze v postelji, toda kmalu se je govorilo o njih. — Koliko otrok imate, vpraSa učitelj ? — štiri, gospod, In ne bo Jih več! — Zakaj pa ne, vpraša učitelj začuden? —No, gospod učitelj, nekoč sem čital v almanahu, da se na svetu rodi vsak peti otrok — Kitajec. * Neumnež se norčuje iz Solona, ki ima dolga ušesa. »Res je,« pravi ta, »prevelilca ušesa imam za Človeka, a pritrdili mi boste, da jih imate Vi pre- majhna za osla!« * »Rečem vam, današnja mla- dina je popolnoma pokvjirjena,« »Da, da. To je r^el že moj oče pred 70 leti.« * »Pojdi v shrambo in prinesl steklenico z napisom »kis«. V njej mora biti malinov sok, ven- dar prej povohaj, če ni petro- lej!« » — Mama, ali so novega brate« poslali iz nebes? — Gotovo, Jožek! — Zdaj razumem, zakaj ga tam dalje niso hoteli, saj stalno kriči. Leteči krožniki se zopet polavljaio Nekatere časopisne agencije so sporočile, da so pred nedav- nim opazili nad ZDA, Azijo in celo nad Trstom — leteče krož- nike. Težko je reči, ali so te vesti resnične ali izmišljene. Po mne- nju nekaterih je to le novo tajno orožje kake velesile, drugi pa trdijo, da prihajajo iz vse- mirja. F^ed nedavnim so videli nad Trstom dva leteča krožnika, ki sta priletela od Tržiča in ju je obdajala rdečkastooranžna sve- tloba, Nato sta odletela proti istrski obali, kjer sta kakih de- set minut obvisela v zraku In se nato z veliko naglico dvignila v višino in izginila. Resnica o letečih krožnikih bo najbrf v kaki novi vrsti le- tal, o katerih konstruktorji še molčijo. Zato se ^nam ni treba bati, da nas bodo obiskali ne- prijetni prebivalci z Marsa ali kakega drugega planeta. . Vsi, ki se zanimate za sodob- no organizacijo in tehniko pisar- niškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilu- strirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Go- sposka 12. Ribiška lopata živimo v času. ko že skoraj vsaki stvari jemljemo njeno ro- mantiko. Pred nedavnim so pa- tentirali v Ameriki izum, ki bo kaj kmalu izpodrinil ribiško mre- žo in trnek. To je mehanična lo- pata, ki je namenjena predvsem za lov na tune. To vrsto rib lo- vijo tako, da jo zapro v zaliv in počakajo, da izplove na površino. Tedaj se zažene mednje »lopa- ta«, to je ladjica, ki ima na sprednjCTn delu rešetasto zaje- malko; ta dviga ribe iz vode in jih meče v poseben banjast pro- stor. Žetev s tem strojem ni sa- mo zelo hitra, ampak tudi zelo temeljita. Kdo je našel v sladkorni pesi sladkor Leta 1747 je nemški kemrk Margraf našel v sladkorni pesi sladkor. Vendar je trajalo polnih petdeset let, da so sezidali prvo tovarno sladkorja. Ustanovitelj prve tovarne je bil leta 1801 Ne- m^ Achard v Zgornji Šleziji. Sladkorna pesa vsebuje od 14 do 20 odstotkov sladkorja. V začetku so i>ridobivali samo okoli tri od- stotke sladkorja in leta 1840 niso pridobili nič več kot samo pet odstotkov. Kasneje pa se je z ra- stočo mehanizacijo pridobljeni odstotek sladkorja vedno večal. Največji psi Za boj proti volkovom so Irci imeli nekoč največje pse na sve- tu,~ precej večje od današnjih dog in bemardincev. Če se je tak pes postavil na noge, je WI za celo glavo večji od človeka. Telo so imeli pokrito s kodrasto sivo dlako s pod^)Ižnimi temnej- šimi progami. Ti psi so bili zete pogumni in močni, tako da so t boju z volkovi vedno zmagovali. Bili so primeri, ko je en sam pes premagali tudi dva volka. Letala in krave Piloti, ki so zap>osleni na zračni progi Atlantik—Pacifik čez ves severnoameriški kontinent, red- kokdaj zaidejo. O tem so inter- vjuvali enega najslavnejših pi- lotov. »Ampak če — bog ne daj! —' odpovedo in vas pustijo na cedila vsi instrumenti? Kaj potem?« Pilot se je nasmehnil: »A kra- ve ?« ^ »Kakšne krave, sir?« »Da, krave na poljih... In ovce .,, Živina, ki se pase.« »Vi se nam rogate!« »Kje neki, gospodje časnikarji! Pojasnil vam bom. Dokler vidim, medtem ko letim, pod seboj po poljih črede, ki se mh^io pasejo in ki niti ne dvignejo glav, ker so se privadile ropotu motorjev naših letal — ej, takrat vem, da je to moja prava pot. Brž pa to opazim, da živina v paniki beži, ko se avion pojavi nad njo, je to znamenje, da sem na nekem kra- ju, kjer letala le redko a4i s|rfoh' ne vozijo. Takrat vem, da sem zašel,..« Poseben oddelek Direktor letališča v Filadelf^ je dal zgraditi na letališču »sobo za poljube«, namenjeno zaljub- ljencem, ki se poslavljajo pred dolgimi poleti z letalom. Pravijo, da bodo temu zgledu kmalu sle- dila tudi druga ameriška letališča. Aparat za krvni obtok Mladi avstrijski iznajditelj Hans Oppitz je izdelal napravo, ki t 55 sekundah oživi krvni obtok v zmrznjenih udih. Aparat deluje s pomočjo ultrakratkih radijskih valov. Prvi tak aparat so name- stili na neko gorsko železniško postajo blizu Innsbrucks. Aparat je avtomatičen in začne delovati, brž ko prileti vanj kovanec za de- set grošev. .Molčeči klavir Neki ameriški tovarnar glasbil je začel izdelovati »molčeče kla- virje«, Po tem klavirju lahko učenci po mili volji razbijajo in brenkajo, ne da bi s svojim »vir- tuoznim« izvajainjem motili ostale stanovalce. Klavir prepeva nesliš- no, učenec pa ima med vajo na ušesih slušalke in tako svoje umo- tvore posluša sam. Povsod se naj- dejo tudi lenuhi, ki bi ta izum iz- koristili sebi v prid in namesto vadili prebirali raje detektivke. Zato je tovarnar svoj izum izpo- polnil s posebnim števcem, ki šte- je udarce tipk. Tako skrbne ma- mice lahko nadzirajo pridnost svojih ljubljencev. Križanje mačke in zajca V Parizu so z umetnim križa- njem siamske mačke in domače- ga zajca dobili neko čudno žival s še bolj čudnimi lastnostmi. Ta »mačjizajec« prede Rot mačka in skače kot zajec. Ima mačjo gla- vo in kremplje, noge in ušesa pa so zajčja. Najbolj čudno pfi tem je, da se ta mešanec lahko dre- sira. V eni uri na svetu V šestdesetih minutah se pK>- troši na svetu več kot 130.000 ton premoga. V istem času izkopljejo iz zemlje za 58.000 dolarjev zlata in srebra za 170.000 dolarjev. V eni uri izdelajo tisoč avtomobi- lov in v istem času je 19 ljudi žrtev avtomobilskih nesreč. V 3600 sekundah se predela 5,5 mi- lijona kilogramov bombaža, 300 tisoč kilogramov volne in ista ko- ličina vlaken je predelanih v te- kstilno blago. Filmska podjetja izdelajo več kot 45 kilometrov filmskega traka, medtem ko v raznih tiskarnah odtisnejo 55 mi- lijcsiov izvodov raznih listov. Nova repatica Pred manj kot mesec dni se je na nebu nenadoma pojavil Do> kjrtiet. V miraku so ga videh na i .pudnem delu obzorja, ker je Irit' cet* svetel rep. Novo repatico je prvi opazil astronom Antonin Mrkos, ne vedo pa še, kateremu planet- nemu sistemu pripada. Skozi temo in strašen mraz (— 270» C) je drvela več sto kilometrov ve- lika ledena gmota. Ko se je pri- bližala soncu, je začela zaradi toplote razpadati, osvobojeni plini pa so se izoblikovali v dolg svetel rep — in na nebu se je pojavil nov komet. Zelenjava v polarnih krajih Prebivalci skrajnega Severa, Eskimi, se hranijo izključno z mesom. Seveda je taka prehrana zelo enolična, čeprav vsebuje meso raznih živali poleg druge- ga tudi nekako vse vitamine, ki jih potrebuje človeško telo. Zdaj pa nameravajo tudi v polarnih krajih poskušati z vzgajanjem rastlin. V goratih predelih Južne A^fOrii* uspeva neka rastlina do višine 4000 m in menijo, da bi bila tudi primerna za mrzla se- verna področja. Ta rastlina, ki ji pravijo domačini kvinoa, ima užitno listje, iz semen pa prido- bivajo moko. S poskusi namera- vajo začeti na Groenlandiji. Ce se bo rastlina obnesla, bodo po- temtakem Eskimi dobili zelenja- vo in žitarice z eno samo rastli- no. Kajenje škoduje ženski lepoti Sloviti nemški ginekolog dok- tor Hofstatter piše v svoji knji- gi o pogubnem vplivu nikotina na žensko lepoto. V tej knjigi pravi med drugim, da ženska, ki kadi, zgubi svojo prirojeno nežnost in dobi sčasoma moški izraz. Nj^na polt otrdi, usta po- stanejo nelepa. Kaj rado se zgodi, da začno ženske, ki kade, pKjlagoma škiliti. Nos jim ne- kako izstopi in dolnja ustnica pričenja presegati zgornjo. Ce dobi taka ženska otroka, ga na- vadno zanemarja. Skratka, modeme ženske naj le pridno kade, če hočejo po- stati grde in nesimpatične. Ml Hioviiih — Osem ur na dan ne moremo jesti, osem ur tudi piti ne, niti osem ur ljubiti — samo delamo lahko osem ur. (VVilliam Faulkner) K- — Večina žensk se na vse krip- Ije trudi, da bi spremenila svo- jega moža in ko ga potem res spremeni, ga ne mara več. (Marlene Dietrich) * — Največja prednost starosti je v tem, da tedaj res spoznamo ljudi. To olajša slovo od življenja. (Marcel Jouliandeau) — Družinski imetek je tisto, kar mož zasluži in njegova žena ne izda. (Robert Siodmak) » — Dandanes trpijo noge pri plesu mnogo manj kot vsi drugi deli telesa. (Eartha Kitt) t- — Mnogim ljudem je največja ovira na poti k uspehu samo last- ni — jaz. (Hugh Waldorf) * — Včasih niso dovolili mladim dekletom niti brati takih knjig, "kakršne danes mlada dekleta pi- šejo. (Robert Churman) — Namesto, da bi tožili, ker nimamo vsega, kar si želimo, bo- dimo rajši hvaležni, da ne dobi- mo vsega, kar bi zaslužili. (Helmut Kautner) •■i- — Mnoge žene so v zakonu razočarane. Navadno tiste, ki so se omožile, da jim ne bi bik) treba delati. (James Stevvart) >!• — Kako dolgo ostanemo mla- di? — Dokler ljubimo! (Lord Byron) — Od ljubezni lahko zahtevamo veliko, nikdar pa ne smemo pre- več zahtevati od tistega, ki ga ljubimo, /■Potor noiist^ — Lepota in privlačn(»t sta dve popolnoma različni stvari: žena je lepa, če mi ugaja, privlačna — če jaz njej, (John Erskine) Sf- — Bogato dekle je pravzaprav le revno dekle z denarjem. (Billy Rose) * Mnogi ljudje mislijo, da so pred svojim časom, pri tem pa ne gredo niti v isti smeri. Preprosto izračunavanje KALORIJ Pogosto slišimo, da so kalorije v raznih jedilnikih previsoko ali prenizko določene. Mnoge matere in gospodinje poskušajo skladno s temi količinami pripraviti jedil- nike, toda člani družine so ne- zadovoljni, ker »nočejo biti lačni«. Na ta nesporazum naletimo več- krat. ker na primer količina 2400 kalorij zadostuje odrasli ženi srednje aktivnosti. Popolnoma normalno je. da je ta količina za 25 % žena previsoka in za 25 % žena prenizka. V nobenem primeru pa ta količina ne zado- šča delovnim moškim in mladini, katerih potrebe so mnogo večje (3000 do 3400 kalorij dnevno). Dnevno potrebo kalorij izračuna- vamo na tale način: Odrasla žena srednje rasti po- trebuje za vzdrževanje svojega organizma, to je za bitje srca, dihanje, prebavo in vse ostale funkcije organizma, približno 1500 kalorij. To količino vzamemo kot osnovo za nadaljnje izračunava- nje celotne potrošnje kalorij, upoštevajoč specifične potrebe posameznika. Realne številke do- bimo, če računamo po priloženi tabeli: žena od 55. do 50. leta potroši v eni uri sledeče število kalorij: za spanje 60, za počitek in či- tanje 80, za umerjeno šivanje in pletenje 90, za petje 100, za stro- jepisje 110, za likanje, umivanje in pomivanje posode 120, za pra- nje perila 140. za normalno hojo 250, za sekanje drv 400, za hi- tro hojo 500 in za plavanje 500 kalorij. Pri izračunavanju dnevne po- trebe kalorij moramo tudi paziti, da bo prehrana vedno uravnove- šena. Izdatnejšo prehrano pripra- vimo tako, da dodajamo razno- vrstna živila, na primer meso, ze- lenjavo in sadje, ne pa samo ene vrste prehrane. Isto velja za zmanjšanje dnevnega obroka ka- lorij. Kako postane r.ikuM^t Da je nikotin strupena snov, ve vsak kadilec tobaka, toda kako nastane v listju te rastline niko- tin, ne vedo niti znanstveniki, če- T-.rav se že dolgo trudijo, J» iri to dognali. Dr. Bauden je pisal, da verjetno nastaja nikotin iz animo kisline triptofana. Toda s časom je spo- znal, da njegova domneva ni bila točna. Zemlji, kjer so rastle to- bačne sadike, je primešal radioak- tivni triptofan. Posledica tega je bila, da je listje tobakove sadike postalo radioaktivno, toda nikotin, ki so ga dobili iz tega listja, ni bil radioaktiven. S tem je bilo do- kazano, da molekule triptofan« kot celota niso prešle v nikotin. Direktorje in ostale predstoj- nike uradov, gospodarskih in družbenih organizacij vseh vrst opozarjamo na novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo v znatni meri pripomogla k izbolj- šanju vašega pisarniškega poslo- vanja. Pestra in zanimiva vsebina bo vse vaše uslužbence, tudi vo- dilne, prijetno presenetila in za- dovoljila. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Ce nistp dobili pro- spekta. qa zahtev-^ itp pri naši upravi; Ljubljana, Gosposka 12. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTLTJ. 27. SEPTEMBRA 1957 Od mladih prostovotjcev /e odvisno, kdaj bo igrišče gotovo Gradnja novega športnega objekta lepo napreduje Kot v drugih večjih mestih In ostalih industrijskih ccntrih je ro- komet tudi v Ptuju zelo priljub- 'jena športna panoga. Ptujski športniki in gledalci jo poznajo že nekaj let, vendar jo šele v zad- njih letih množično gojijo pri športnem društvu Drava. Prav zaradi mladine, ki si želi igrati rokomet, se je rokometna sekcija odločila zgraditi primerno igrišče, ki bo služilo igranju malega ro- kometa in tudi za ostale panoge. V zimskem času bo mladini kori- stilo to igrišče za drsališče pod reflektorji. Slednje je v Ptuju prav tako nujno potrebno, da mladina ne bo izpostavljena stal- ni nevarnosti na drsališčih »Na btrih« in na ribniku. Ker samo športno društvo Dra- va finančno ne zmore graditve, je rokometna sekcija sklenila novi športni objekt zgraditi v veliki meri s prostovoljnim delom. Naši aktivni športniki (samo rokome- taši) so skupno z vajeniško mla- dino in predvojaškimi obvezniki in pripadniki JLA z veseljem pri- jeli za lopate in krampe na enem najlepših objektov te vrste v Slo- veniji. Do sedaj je bilo opravlje- nih 928 prostovoljnih ur. Ker pa to ni delo samo navedenih, se je vodstvo rokometne sekcije več- krat obrnilo tudi na mladinsko organizacijO v Ptuju, toda na ža- lost brez uspeha. Vabimo vso mladino v Ptuju na prostovoljno delo. Ko to vodstvo organizacije LMS mladino pripra- vilo in poučilo, kako pomemben bo ta objekt za razvedrilo v po- letnem in zimskem času. bo na delovišču gotovo več marljivih prostovoljcev. Mladina iz Ptuja se je izkazala s svojo brigado na Primorskem, zato upamo, da bo prišla tudi na ta objekt. Pričakujemo, da bo v prihod- njih dneh še živahnejše na novem objektu, da bo lahko zgotovljen služil namenu že v letošnji zimski sezoni. P. A. V novih čevljih nas cesto pe- čejo podplati. To neprijetnost preprečimo, če notranjo stran čevlja natremo s špiritom. » Tudi gumijaste podplate mora- mo negovati, zlasti če čevljev ne nosimo vsak dan. Po vsaki upo- rabi jih na dabelo {»trosimo s smukcem. * Gumijastih plaščev ne smemo sušiti v bližini peči. Nikoli jih ne smemo likati, četudi so impreg- nirani samo na eni strani. Čisti- mo jih s salmiakom, razredčenim z dvema deloma vode. Posušene obrišemo s kosom vate, namoče- nim v glicerin. Lakasto usnje operite s slad- kim mlekom, nato ga namažite s surovim jajčnim beljakom in otrite z volneno krpo. » Dežnik najlepše očistimo z mil- nico, ki smo ji dodali salmijaka. Dežnik odpremo, ga z mlačno raztopimo dobro oščetkamo, splaknemo s čisto vodo in posu- šimo. * ! Moški klobuk ne bo masten, če vložite med usnje in klobu- čevino na obod« pivnik ali časo- pisni papir. Milo je najboljše sredstvo za čiščenje kože. Zato moramo tudi obraz vedno umiti z milom, zlasti potem, ko je bil izpostavljen pra- hu. Marsikateri menijo, da koža na obrazu mila ne prenese in da imajo prav zaradi mila različne izpuščaje na obrazu. To seveda ne drži. Milo kožo čisti in jo ta- ko tudi varuje različnih izpušča- jev. Škodljivo je milo za izredno suho kožo na obrazu, nezdrav je parfum, ki ga milo vsebuje. Pred- vsem je priporočljivo, da upo- rabljamo za umivanje obraza mi- lo, ki je za dojenčke. Mastne madeže na koži odstra- njujemo vedno z bencinom, če pa ta ne učinkuje, si pomagamo še s čistim alkoholom. Sf- Kadar peremo zavese, pregri- njala in bluze, jih pred likanjem naškrobimo po sledečem navodi- lu: v škrob z^mešanK) nekoliko mrzle vode, da postane kot glad- ka bela kaša, nato pa jo med me- tanjem polijemo s kropom. Gosto zmes razredčimo še z mrzlo vodo in vse skupaj nekoliko prekuha- mo. Škrob ne sme biti gost. Tudi za posteljnino je dobro, če jo po pranju izplaknemo še v zelo razredčenem škrobu. Po- steljno perilo se potem mnogo lepše lika in pozneje, ko je že zamazano, ostane precejšen del umazanije v vodi, v kateri smo perilo en večer pred pranjem namočile. Moške srajce, ovratnike in manšete škrobimo s surovim škrobom. Žlico škroba pomeša- mo v mrzli vodi, ga razredčimo s toplo, a ne vi*elo vodo, dodamo eno žlico boraksa in denemo v dobljeno raztopino perilo. Nato ga ožmemo in zavijemo v suhe krpe. Likamo šele po treh oziro- ma po štirih urah, s- Termofore, predpasnike, cevi, čepice, obutev, obročke za kon- zervne kozarce itd. večkrat na- mažemo z glicerinom, da osta- nejo mehki in prožni. Ako pa so gumijasti predmeti postali trdi, jih položimo za nekaj minut v glicerin. J!- Znamke, ki jih nalepimo na napačno mestp, odstranimo, če položimo preko njih pivnik enake velikosti. ^ Če hočemo, da bo zavoj res dobro zavezan, namočimo vrvico prej v vodo. Ko se bo posušila, se bo skrčila in paket bo trdno zavezan. *■ Opekline, če niso prehude, na- maži z olivnim oljem, beljakc«n ali pa položi nanje rezine suro- vega krompirja. KAKO PREPREČIMO VLAGO? Vlaga je škodljiv pojav za na- še zdravje, pa tudi za pohištvo, obleko in obutev. Zaradi tega je prav, da gospodinje njene po- sledice preprečijo. Omare, postelje in ostalo po- hištvo pomaknemo za nekaj cm stran od zidu :n v morebitnih suhih dneh stanovanje dobro pre- zračimo. Takrat seveda odpremo vse predale in razgrnemo tudi posteljnino. Umetniške slike za- ščitimo pred vlago na ta načih, da jim na vogale zadnje strani pritrdimo ploščice iz plute in jih tako ločimo od stene. Na po- sebno vlažna mesta pa postavi- mo posodice s klorovim kalci- jem. Plesen na tapeti odstranju- jemo s salicilnim špiritom, ki ga pripravimo same, če zmešamo del solne kisline s štirimi deli špirita. Na pohištvu pa odstrani- mo plesen s pomočjo hiperman- gana, tla in lesene obloge na zidu pa najprej obrišemo s suho krpo ter jih nato premažemo s terpentinskim oljem. V meglenih dneh je zrak po- sebno vlažen, zato tedaj postelj ne smemo prezgodaj zračiti, ker žimnice pa tudi posteljno perilo vpija velike količine vlage. Na to moramo vedno paziti, ker so prav vlažne postelje vzrok pogostih prehladov pozimi Ln jeseni. Ptujski jahači v Zagrebu zasedli 4. mesto Zveza za konjski šport LR Hrvatske je priredila v dneh 15.^ 21. in 22. sept. 1957 nekaj naj- večjih priredlter konjskega špor- ta za čas velesejma. Na tumJrsso bili povabljeni: Bolgarski kkib CDNA Sofija, hrvaški klubi, Mu- bt ir Beograda in klub za kooj- ski šport »Drava« Ptuj iz Slove- nije. Vse dni 15.. 71. in 22. septem- bra 1957 je Ptuj držal 4. mesto v močni konkurenci, kar je vehk uspeh za Ptujčane. Skoda, da klub ni bil pravočasno obveščen, da bi se lahko za veliko srečanje s tako renomi ranimi klubi še bolje pripravil. Klub »Drava« je bil poklican v 2^greb teden dni- pred nastopom, ko so neke ino- zemske ekipe odpovedale nastop v Zagrebu. Naši jahači so bili brez treninga, jahači iz Beogra- da In 2^reba pa so prišli po več teden.skem treningu direkt- no s hipodroma v Beogradu. r..ahko rečemo, da je uspeh v Zagrebu izredno velik uspeh za ptujske mladince, ki so se tako dobro postavili s klubi v polni formi in s poklicnimi jahači. P. F.. Aluminij na 11. mestu MVC -lige Afuminij-Poditivka (Koprivnica) 2:1 (1:0) Enajstorica Aluminija v Kidri- čevem je imela v gosteh Podrav- ko iz Koprivnice. Pred približno 400 gledalci; ki so bili zadovolj- ni z igro domačinov, je sodil do- bro Benčina iz Hrastnika. Tekma se je končala z zaslu- ženo zmago Aluminija. Gostje so pokazali v 2:ačetku nekaj lepih p<)tez, vendar zaključnega strela na vrata Aluminija ni bilo. Tudi resnejših situacij za dosego go- lov ni bilo. Vsi trije goli so pad- li, lahko bi rekli, povsem slučajno. Drugi polčas je pripadal do- mačinom in ^ igra potekla v glavnem na polju gostov. Strelca za domačo ekipo sta bila Kuret in Knaus, dočim je častni gol za goste dal Furlan. Domača ekipa je bila zelo borbena, odlikovala sta se Kuret iri vratar Trop. Pri gostujoči ekipi je bil dober srednji krilec. Tretjo tekmo bo Aliiminij igral v Celju proti zelo dobri ekipi Kla- divarja. Visok poraz Drave v Mariboru v nedeljo, 22. t. m. je drugič tekmovala domača Drava v letoš- njem prvenstvenem tekmovanju., Enajstorica je tekmovala v Ma- riboru in odigrala prvenstveno tekmo proti izbrani ekipi »Mari- bor«. Pred puibližno 600 gledalci so se.sodniku Vukeliču iz Varaž- dina predstavili naslednji igralci: Maribor: Lovrenčič, Tolič. De- gen, Kek, Kreač, Kovač, Glazer, Pire, Simončič, Vidic in Bračič. Drava: Gorjup, Letonja (po- škodovan), Vogrinčič, Streher, timi igralci. Minuto kasneje je isti igralec že drugič dosegel gol za »Maribor«. Do ktmca polčasa so domačini zvišali rezulat na 5:0. V nadaljevanju se obe mo- štvi nista preveč trudiH in zma- gla je bila zagotovljena doma- činom. Do kraja tekme je »Ma- ribor« večkrat napadel in izkori- stil skoraj vse prilike za dosego golov. Končni rezultat tekme je iail 7:0. Napadalci Drave so bili neodločeni. V nedeljo, 29. sept. 1957 bo gostovala v Ptuju enajstorica iz Nogometno igrišče »Draoea v Ptuju Musič, Tasič, Erhatič, Komel, Berlič, Bezjak in Mohorič. Takoj v začetku smo opazili nervozno igro obeh moštev. Do- mačini so se hitreje znašli in po- vsem raztrgali moštvo gostov. Pri enajstorici Drave smo opa- zili netočno podajanje in'nespo- razume. Domačini so z lahkoto preigrali obrambo Drave, vendar je do 30. minute ostal rezultat neizpremenjen. Toča gcrfov v mrežo Ptujčanov je začela pada- ti v 30. minuit, ko je bil pri zelo ostrem startu igralca Letonja težko poškodovan in je moral zapustiti igrišče in oditi v bolni- co. Drava je nadaljevala z dese- Krapine, ki je v zadnji tekmi premagala na svojem terenu Tekstilca iz Oroslavja z rezulta- tom 4:1. Rokomet Tekme v malem rokometa šo se pričele tudi v mariborski pod- zvezi. V prvem srečanju je igra- la moška ekipa Drave z zelo sla- bo ekipo Kovinarja iz Maribora. Igralci Drave se ntso preveč tru- dili, Nasprotnika so podcenjevali in vendar končno zmagali z vi- sokim rezultatom 26:11. Najbolj- ša igralca pri Dravi sta bila Her- oog in Pavličev. Sodil je dobro Lajtgeb iz Maribora. Za dom in družino PRIPRAVA OZIMNIC Ni dneva, da ne bi gospodmja potrebovala sočnih dišavnic, za- čimb, posebno pa peteršilja, zelene in drobnjaka. Zato je nujno, da si te začimbe v tem času shrani- mo za tiste dni, ko jih na vrtu in na trgu ne bo mogoče dobiti. Z uzimovanjem začnemo takrat, ko .se vsled hladnega vremena ustavi rast teh rastlin. DROBNJAK vsadimo v cvetlične lonce, jih do mraza poglobimo v zemljo, pozneje pa prenesemo v hladen prosor. Po nekaj tednih počitka otrebimo rastlinici osuše- he liste, jo zalijemo ter postavimo lonec v topel in svetel prostor, da začne odganjati. ENDIVIJO, GLAVNATO SOLATO in štrucarico vlagamo v gredice, napravljene v dobro očiščeni kle- ti, ki ima primemo temperaturo ( + 4 do +7 stopinj). Vsa ta zele- njava mora biti zdrava, dozorela, snažna in suha. V klet natrosimo 10 do 15 cm debelo plast vrtne prsti, napravimo poljubno dolge, a ne več kot 1 meter široke gre- dice. Med posameznimi sadikami mora biti toliko prostcnrei, da se druga druge ne dotikajo in dff se ne ogrevajo. PETER ŠILJ izkopi jemo, obere- mo od korenov zunanje liste in ga posadimo v 10—15 cm globok za- bojček. To napravimo tako: Zabojček položimo poševno na eno stranico in na to stranico na- trosimo za 2 prsta debelo prsti, nato naložimo peteršiljeve kore- nine, na te zopet nekoliko prsti. To ponavljamo, dokler ne napol- nimo zabojčka. Napolnjenega po- stavimo pokonci in ga do ostrej- šega mraza pustimo zunaj, nato pa ga prenesemo na svetel in zra- čen prostor. Enako vzimimo tudi zeleno. PETERŠILJ je izborno sredstvo za nego kože. Zvečer položimo pest zelenih listov v skledo mrzle vode in si zjutraj v njej umijemo obraz in vrat. Kmalu bomo opazi- le, da postaja koža mehkejša in prožnejša. SHRANIMO MNOGO SADJA PREKO ZIME Preden bomo v klet zložili pd- je, jo bomo temeljito pospravili in pobelili z apnom in žveplom. Apno bo pobralo vso odvišno vla- go, ž\'eplo pa bo preprečilo, da bi sadje gnilo. Potem, ko bomo sadje zložili v klet, bomo skrbeli, da bo v kleti pravilna temperatura. Ce je naša klet preveč vlažna, se začne sadno tkivo preveč hitro razkrajati, če' pa je klet presuha, se sadje preveč osuši. Najprimer- nejša temperatura za spravljanje sadja je 4 stopinje Celzija. Prav tako kot prevelika toplota, ško- duje sadju tudi preveliki mraz. Zorenje sadja pospešuje tuai svetloba. Zaradi tega mora biti klet mračna. Vendar pa v zeio temni kleti rade rastejo gobe, ki delajo škodo tudi na sadju in po- vzročajo bolezen na sadežih. Nazadnje ne smemo pozabiti, da mora biti klet tudi dovolj zrač- na, ker je zrak za življenje neob- hodno potreben. Važno je torej, da s pogostim zračenjem poskr- bimo za dober zrak v kleti. Če bo naša Klet taka, kakor smo pravkar opisali, seveda mora biti taka, da bo prosta mrčesa, kjer ne bo prepiha in kamor ne bo vdiral mrzel zrak, potem bo naša klet res primerno skladišče za sadje. Sadje bo imelo zdrav i^led in okoli Novega leta ga bo- mo lahko spravili za lep denar na trg. VROČI SENDVIČI iz zmletega mesa so zelo ok-u- sen dodatek k prikuhi. Pripravi- mo jih na sledeč način: Zmeljemo 35—40 dkg mesa in ga premešamo s 6 dkg drobno zrezane čebule, soljo in enim jaj- cem. To zmes nato namažemo na kruh. Omenjena količina zado- stuje za 10 do 12 rezin. Namaza- ne koščke kruha naložimo v mast- no pekačo in jih pečemo 10 do 15 minut. Pečene okrasimo s kuma- ricami, v poletnem času pa s pa- radižniki. Tople sendviče lahko serviramo tudi k" čaju. NAMAZ ZA OBLOŽENE KRUHKE 2:anj potrebujemo 4 žličke pa- radižnikove mezge, 5 dkg surove- ga masla, 10 dkg poljubnega tr- dega sira, 4 žličke nastrganega hrena, zelen peteršilj, drobnjak in sol. Najprej razmešamo surovo ma- slo. mu dodamo paradižnikovo mezgo, nastrgan sir, hren. drob- njak in peteršilj.-Vse skupaj po okusu osolimo in dobro premeša- mo. Ta namaz lahko uporabimo samostojno ali pa samo kot po- dlaga za obložene kruhke. JABOLČNO PECIVO Na desko presejemo četrt kilo- grama moke. dodamo 15 dkg su- rovega masla, 2 žlički sladkorja, mak) ruma, žlico kisle smetane ali mleka in eno jajce. Vse skupaj zamesimo v testo, ki ga raztegne- mo za prst debelo po velikem pe- kaču. Pekač postavimo v pečico. Ko je testo skoraj pečeno, ga na- mažemo z naslednjim nadevom: 4 rumenjake in četrt kilograma sladkorja dobro vmešamo, dodamo 6 pečenih in pretlačenih jabolk in 10 dkg grozdnih jagod. Nazadnje primešamo temu še trd sneg 4 beljakov. Nato postavimo pekač v pečico, da se nadev nekoliko po- peče. Paziti moramo, da ga pre- več ne presušimo. Pečeno pecivo narežemo na primerne kose in posipljemo s sladkorno moko. POSUŠIMO VLAŽNE KLETI Vlaga, zatohel duh in plesnoba — to se kaj rado naseli v kleteh. Toda prav zdaj na jesen morajo biti kleti suhe, če hočemo, da nam bodo služile kot shramba, v ka- teri bomo vso zimo hranili pri- delke. Kleti zračimo le takrat, kadar je zrak zunaj hladnejši kot v kleti, ali pa prav tako toperka- kor v kleti. Toplejši zrak se v kleti naglo ohladi in klet postane vlažna in zatohla. Če se je to že zgodilo, moramo klet osušiti. To storimo tako, da postavimo v klet nekaj posod s sveže žganim ap- nom, ki vpija vlago. Po potrebi to večkrat ponovimo. S tem prejMro- stim sredstvom v najkrajšem ča- su posušnno vlažne kleti. DOBRO OHRANJEN ZIDAN ŠTE- DILNIK prodam. Vprašajte pri Francu ŠUleku. Štuki 18 vsak dan po 15. uri. HIŠO z vrtom in 15 arov zemlje. 150 m od glavne ceste, prodam. Robar Karel, Sesterže 66. MOTORNO KOLO 150 do 300 ccm kupim. Naslov v upravi lista. AVTOKAROSERIJA — PTUJ RABLJENO POSTELJO. vložke, omare in stole prodam. Naslov v upravi. ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Ptu- ju za 900.000 dinarjev prodam. Eno stanovanje vseljivo. Dr. Sluga Jurij. Vrazov trg 1, Ptuj. NJIVO, blizu Ptuja prodam Dr. Sluga Jurij. Vrazov trg 1. Ptuj. ZAHVALA Ob smrti naše tete Ane Sebela iz l^ormina se zahvaljujemo vsem sorodni- kom in znancem za izraze soža- Ija ter udeležbo na pogrebu na ptujskem mestnem pokopališču. Istočasno se zahvaljujemo še- fu intemeaa oddelka ptujske bol- nišnice zdravnici dr. Nadi Pav- ličevi ter bolniškemu in strežne- mu osebju, ki so ji lajšali bole- čine vsled njene neozdravljive bolezni. Prav lepa hvala tudi croštu g. Tvanu Greifu za poslovilne bese- ■'e ob odprtem T-obu. Žalujoči družini Šebela in Vrabl 8 RABLJENIH POLOVNJAKOV prodam. Franc Čuček. Zrinjsko Frankopanska 1. Ptuj. RAZPIS Tovarna volnenih izdelkov Majš- peric razpisuje delovno mesto SAMOSTOJNE PISARNIŠKE MOČI z znanjem strojepisja in steno- grafije. Nastop službe takoj. Pla- ča po dogovoru. Stanovanje pri- skrbljeno. ZAHVALA Podpisana se najprisrčneje za-, hvaljujem šefu internega oddelka bolnice v Ptuju tov. dr. Lušicke- mu. dr. Pavlečevi in dr. Neu- dauerju za ves trud in skrb. ki so mi jo izkazali v času moje težke bolezni. Obenem se zahva- ljujem vsemu strežnemu osebju, posebno laborantki Irmi. bolničar- ju Francu in bolničarkama Liziki in Anici za vso nego in skrb. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Marica Bračič. RAZPIS Sprejmemo v službo večje šte- vilo: ORODJARJEV, KLJUČAVNIČARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV vse z vsaj 3-letno prakso. * Sprejmemo tudi: obratovodjo karoserije, urejeval- ca revolverskih stružnic, tehnolo- ga za mehanično obdelavo kovin, livarja za vlivanje barvnih kovin in avtogenega varilca — vse z večletno prakso. Nastop službe takoj ali po do- govoru. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru.