Štev. 7. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 10. februarja 1928. - Leto VI.
Leto VI.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Kaslor: Mali list, Trieste, ca-sella centro 87. — Urad: via Imbriani 9-111.
Odgovorni urednik : dr. L. IIKRCK.
POSAMEZNA ŠTET, 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo loto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE
Mali koledar.
Petek, 10. februarja: Sholastika; Viljem, — Sobota, 11.:	Lurška M. B.;
Viktorija. — Nedelja, 12.: 2. predpepel-na. — Ponedeljek, 13.: Katarina (Ricci); Gregor. — Torek, 14.: Valentin (Zdravko). — Sreda, 15.: Favstin; Jordan. — četrtek, 16.: Julijana; Onezim. — Petek, 17.: Kristijan. — Sobota, 18.: Simeon; Flavijan.	;
MALE NOVICE.
En zvezek „Čolniča“ zastonj.
Imamo izvrsten družinski list «Naž čolnič«. Poglejmo prvo letošnjo številko!
— Ivan Pregelj je napisal venec božje-potnih novel. Začenja z zgodbo matere, ki pelje sinčka na Menjgore. Mojstrsko teče beseda in pred nami raste bridko-lepa podoba kme&e matere in njenega sina Balanta; oba sta privezana na našo zemljo z bridko ljubeznijo. •— Magajna Bogomir je napisal roman. «Vestalka», znani naš pesnik Joža Lavrenčič pa sočno Legendo o sv. Bricu. — Ksaver Meško ima črtico Čudež, pisano z lahno, ljubko ironijo. — Filip Terčelj je lepo kakor le on zna, napisal pismo prijatelju.
— Fran Kapnik razpravlja, odkod prvi človek in koliko je star človeški rod na zemlji. — O pesniku Otonu Župančiču kratko in jedrnato piše dr. A. K., o Vinku Vodopivcu pa David Doktorič. — Vrli vsestranski Grušenjka priobčuje prevod Baarovega romana Čudovite sanje. — Slede praktični zapiski iz gospodinjstva, zdravstva, naravoslovja, potem slike domačije in sveta, slednjič še zasoljene šale. -— Kdor čolniča še ne pozna, dobi prvo številko na ogled in sicer zastonj. Pišite na upravo: Gorizia, via Mameli 5 — «Naš čolnič« stane za celo leto 10 lir, s krojno prilogo 20 lir.
Zaplenjen liBt.
Goriški prefekt je dal zapleniti petkovo številko «Goriške Straže« radi več vesti glede Zadružne zveze« v Gorici. Policija je odnesla 4.000 natiskanih «Straž».
Nesloga v Orjnnl.
V Ljubljani so se trije znani Orjunaši na cesti obdelavah s klofutami in s priimkom «vohun».
Pri ti priložnosti se je pisalo v listih, da so res nekateri iz te bojne organizacije jugoslovanskih nacionalistov
— vohunili proti lastni državi. Nekateri so baje že pod ključem. Mi ne moremo vedeti, koliko je na teh obtožbah resnice, iz Piccola, kateri je o tem dvakrat poročal, izvemo, da je list «Orjuna» očital vohunstvo na korist Italije nekemu Egi-diju Periču in znanemu Bajkotu Samsi, ki se je svoječasno udeležil napada v Prestranku, ter tudi znanemu Josipu Gabrščku, kateri je bil nekoč tajnik Političnega društva Edinosti v Trstu.
Šolski skrbnik v Pazinu.
Novi šolski skrbnik za naše dežele, kom. Mondino, je obiskal Pazin, kjer so se zbrali učitelji in zastopniki oblastev. Govor je imel poteštat Camus, ki je med drugim rekel: «Šola v naših krajih ima izredno važnost, ker je treba uveljaviti italijanski jezik po deželi, kjer smo do včeraj imeli slovansko šolo, kjer se je do včeraj v cerkvi slovansko pridigovalo in slovansko govorilo v vseh hišah. Delo za nacionaliziranje tujerodnih množic je poverjeno šoli in učiteljem. Evo zbrane vojščake te svete vojske. Naloga je težka, zahteva veliko vero in veliko požrtvovalnost. Ni zadosti učitelju, da je Italijan, treba je, da je učitelj dvakrat Italijan |n dvakrat učitelj«.
Fašizem in ples.
Tajnik deželne fašistovske zveze je dal sledeče razglasiti: «Začel se je čas ple-. sov. Govori so o «trikolorskih veljah«, o fašistovskem plesu, o plešočem čaju. Izjavljam, da bom odstavil vse tajnike, ki bi kaj takega organizirali ali se udeležili. Kdor hoče plesati, naj pleše, ma-gari do smrti, samo to je treba spqznati, da ima fašizem vse druge važnejše naloge. Fr. Giarratana, Bolzano, 20. jam 1928».	h
Ta razglas velja seveda v hocenslu provinci.
Trst dobi automatičen telefon.
če hočeš telefonirati, moraš najprej klicati centralo, kjer sedi gospodična. Pa jo prosiš: «Dajtc mi zvezo s številko telefonsko to in to«. Potem čakaš in ko se tvoj zaželeni znanec oglasi, začneš razgovor. Pri avtomatičnem telefonu bo pa takole: pri telefonu bo kazalec, ki ga boš ti sam premaknil k številki, ki jo želiš. Ne bo treba nič ((gospodičen« in nič «prosim». Tak telefon dobi Trst, Prosek, Miramar, Grljan, Mile, Sežana in Opčine. Napeljava je v polnem teku.
Gnglielmo Oberdan.
Ta znameniti mož je bil rojen v Trstu 1. februarja 1858. Krstil ga v cerkvi novega sv. Antona kaplan Franc Rumič. Takole je v Krstni knjigi: Dioniz, Viljem Oberdank. Mati je bila 27 let stara kuharica Josipina, oče pa neporočeni 26 letni Valentin Falcer iz okolice Piave. Botra: Ignac Hermann, Metzgermeister, in Gu-gliclmo Rossi, negoziante. Mati Josipina je bila iz Ajbe pri Kanalu.
Odvetniki in notarji za narod.
Malta je otok, kjer biva laški narod, toda pod angleškim gospostvom. Dosedaj so se pisali vsi notarski akti v laščini, ki je materin jezik Maltežanov. Angleška vlada je predložila zakonski načrt, po kaeterem naj bi se akti spisovali ne več v laščini, ampak v angleščini. Odvetniki in notarji so dvignili protest proti vladi, ki hoče Maltežane raznaroditi, češ da je to nekulturno in nemoralno.
Veliko posojilo.
Jugoslovanski finančnik in bivši minister Laza Markovič je v Londonu končal srečno pogajanje za veliko posojilo jugoslovanski državi. Država bo vzela 50 milijonov funtov posojila (13 milijard dinarjev), ki se bo rabilo za gradnjo že-leznie in drugih javnih naprav. Prvi obrok posojila znaša 12 milijonov funtov.
Eurška sedemdesetletnica.
V soboto 11. februarja preteče 70 let kar se je Marija Devica prikazala ubogi Bernardki Subierusovi v Lurdu. Uboga deklica je nesla domov drva, ko je v skalovju zagledala belo postavo prelepe gospe. Še večkrat jo je videla: v beli obleki z modrim pasom, rožnim vencem v roki. Sama je Gospa povedala: Brezmadežno spočetje sem. V trumah je romalo ljudstvo na kraj prikazovanja. Izpod prstov uboge 14 letne deklice, ki je na Marijino povelje grebla prst, je pritekla voda, ki še danes kot čudežni lurški studenec izvira in kaže Marijino mogočno roko. V Lurdu je res Marijina pomoč vidna. Koliko ozdravljenj, čudežnih, dokazanih, od zdravnikov izpričanih, se jev dogodilo tam. Ni še dolgo, ko je celo neki protestant tam čudežno ozdravil. — Bernardka je pozneje vstopila v samostan in umrla v sluhu svetosti.
Na ta čudežni kraj naj poromajo te dni naše misli! Nešteto lurških kapelic in oltarjev po naši domovini jasno kaže našo ljubezen do turske Gospe. Naj se ob svoji 70 letnici čudežna Mati tudi nas spomni in nam pomaga v stiskah dušnih in telesnih.
CENA OGLASOV IN OBJAV
Zn 1 cm, vitiine v I stolpcu 4 L.
Pri 5 kratni objavi 20°/,, popusta, pri 10 lcratni objavi 80°/,,, pri 26 kratni objavi (pol leta) 4pri §2 kratni objavi (celo leto) 60J/o popusta.
I \i'*: 30 • rotink.vsaka beseda v na-. nit .no stotink beseda; z ^ ICNJI'	»ir	•at. beseda. Pri stalnem
.M' .	,	iinieren popust.
LIT
Potovanje do prvih
so spre-
ednik potuje.
Prestolonaslednik Humbert se je odpeljal v Egipet in druge afrikanske kraje, da spozna iz lastne skušnje zlasti ta-inošnje italijanske kolonije, ima trajati dva meseca, t. j dni aprila.
Izseljevanje.
Naredbe glede izseljevanja menjene. Omejena je možnost medsebojnega poklica le na ožje sorodnike: mož lahko pokliče ženo, starši otroke, brat sestro, starši vdovo in otroke svojega sina, vnuk lahko pokliče starega očeta ali mater. Za širše sorodstvo ne velja več možnost vpoklica, tudi ne za zaročence.
Obsojen čkof.
škof v žitomiru, Skalski, je bil od boljševikov obsojen na 10 let ječe. Dolžili so ga, da je vohunil za Poljsko, ker se je na Poljake obrnil, naj hi skušali pomagati zatiranim katoličanom v Ukrajini.
Pameten ukrep.
Poslanec Ricci je predsednik Balile za vso državo. Izdal je okrožnico, v kateri ostro prepoveduje udeležbo Balil in tudi avangardistov pri plesih. Prav bi bilo, da bi se ta prepoved povsod zares in točno izvajala.
Koliko nas je v Trstu.
Ob začetku 1. 1927. je štel Trst 251.326 duš. Med letom jih je šlo proč 14.317, noter jih je prišlo 13.496. V občini se je rodilo tekom leta 3655 oseb, umrlo jih je pa 3564. Koncem leta 1927. je štel Trst potemtakem 250.596 duš. število se je zmanjšalo vsega vkup za 730 oseb.
Trobente se volkovi boje.
Iz Šibenika v Split sta se vračala z avtomobilom g. Pavel Tomašič in njegov šofer. Pri Trogiru sta naletela na tolpo volkov, ki so stali sredi ceste in hoteli napasti avtomobil, šofer je povečal brzino avtomobila ter pričel z vso silo trobiti. Volkovi so se tega prestrašili in zbežali v hrib.
Vjernij.
Mesto Vjernij, kamor je bil Trockij pregnan, leži v semirečenski oblasti na meji kitajskega (vzhodnega) Turkestana. Pred vojno je imel Vjernij 24.798 prebivalcev. Najbližja železniška postaja je Taškent, ki je oddaljen 779 verst (versta 1.067 km). Ima pa s Taškentom redno poštno zvezo.
Trije dijaki kaznovani.
V Gortini (PAmpezzo so se vršile mednarodne športne tekme. Nemci so načeloma odpovedali udeležbo. Trije srbski dijaki so se udeležili tekem. Zato jih je vodstvo ((Jugoslovanskih športnikov« iz svoje zveze izključilo.
MIHEC
MIHEC: Pust je bolan, v špetalu stoče, mesa več jesti, vina piti noče. JAKEC: Najhuje pa ga zdaj noge bolijo, norostno več tako se ne vrtijo.
ZANIMIVOSTI.
Cesta k sosedovim.
Neki Anglež je predložil vladi v Londonu, naj bi sc zgradila široka avtomobilska cesta s severne strani Afrike od Kaira v Egiptu pa tjadol do zadnje točke na jugu, do Kapograda (Kapstadt). Tekla bi «skozi pustinje in puščave« afrikan-s-kih povesti in bi merila 6400 km dolžine, za spoznanje več kakor od nas do soseda.
Morska zver.
V tihem oceanu okrog otoka Baba so nastavili ribiči mreže, v katere se je zapletel velik som. žival se je poizkušala osvoboditi in vlekla je velike čolne s števolnimi ribiči 30 milj daleč s seboj. Ribiči so se borili s somom in klicali štiri dni na pomoč. Prišle so končno druge ladje, posegle v boj in soma pokončale. Težo ubite živali cenijo na 10.000 kg.
Koroška avtonomija.
V koroškem deželnem zboru se je spet obravnavalo vprašanje avtonomije za tamošnje Slovence v Avstriji. Kakor je znano, so Nemci sami predlagali nek načrt avtonomije, a Slovenci ga niso hoteli sprejeti. Slovenski deželni poslanec Starc je govoril nedavno zopet o tem predmetu v Celovcu. Nemci so hoteli, naj bi Slovenci svoje avtonomne ustanove sami plačevali. Starc se je temu zoperstavil. Kulturna avtonomija bi se dala samo tako izvesti, da bi država del svojih pravic odstopila slovenski organizaciji. Tako bi ta organizacija prevzela tudi določena državna bremena (šolstvo) nase. Stroške avtonomije torej naj bi nosila država.
Popis Slovencev bi morali tudi Slovenci sami izpeljati. Drugače bi lahko v kakšnem kraju nalašč pristopili v večjem številu odpadniki nemškutarji in Nemci zato, da bi pri krajevni upravi lahko nagajali in štreno mešali.
Glede šolskega vprašanja posebej izjavil je Starc tudi zahtevo, da se dosedanje dvojezične šole podrede slovenski samoupravi.
Glede organizacije samouprave meni «Slovenec», da naj bi se zdaj obstoječe Politično in gospodarsko društvo koroških Slovencev s sedežem v Celovcu priznalo kot osrednji organ samouprave.
Isti dnevnik meni, da se ne sme avtonomija ponujati s hinavskim namenom, ko se med tem koroškim Slovencem odrekajo najbolj enostavne pravice in se preganjajo narodni delavci. Država se mora odkritosrčno odpovedati dosedanjemu namenu in želji, da bi iz Slovencev na Koroškem naredila Nemce. Država sama mora slovensko narodnost priznati, zanjo skrbeti in jo gojiti.
Seveda so koroški Nemci še daleč od tega spoznanja.
Otrooi revolucije.
Po revoluciji in lakoti je ostalo v Rusiji na milijone otrok brez staršev. Država sicer skuša zanje skrbeti v tej ali oni obliki, toda vse je kakor kaplja v morje. Trud je tembolj prazen, ker po državnih zavodih ne poznajo verske vzgoje. Tako šteje Rusija danes ogromno armado pet milijonov zanemarjene, podivjane mladine! Ta mladina živi od ropa in tatvine. Med njo strahovito gospodarijo nalezljive bolezni in to smatra vlada kot edino «rešilno sredstvo«. Zima in mraz sta kljub vsem prepovedim prignala v Moskvo cela krdela teh blodečih otrok, ki so samo tekom decembra pobili nad 20.000 šip.
Gostje v Opatiji.
V letu 1927. je prišlo v Opatijo 28.700 tujcev, od teh je bilo 8000 Mažarov, 5400 Nemcev, 4500 Avstrijcev, 4400 Italijanov, 2800 Čehov, 1700 Jugoslovanov, 550 Ru-munov, 500 Poljakov, itd.
Kako je
Kriza v Jugoslaviji.
V Jugoslaviji nobena vlada nima dolgega življenja. Od konca vojne do zdaj so imeli že kakih 20 vlad. Prava sreča, da navzlic temu neredu vendar država počasi napreduje in se utrjuje na znotraj in na zunaj.
Zakaj je toliko kriz?
Strankarsko življenje v novi državi je razburkano, da malokje tako. Slovani so že po naravnem temperamentu močno nagnjeni k ostremu strankarstvu. Tam pa so v .-ni dj/.avi zedinjeni kar trije slovanski narodi: Srbi, Hrvatje in Slovenci. Od teh ima vrak svoje posebne strankarske razmere. Razlika je tudi po deželah, ki so v novo državo prišle izpod raznih prejšnjih vladavin vsaka s posebnimi zakoni in upravnimi šegami. Razlika je tudi v gospodarskem sestavu in kulturnem stanju dežel. Vse to in temu podobno vpliva na politika in daje povod za cepitev na številne stranke.
Obstoj raznih strank ni sam na sebi še nobeno posebno zlo. Vsi ljudje ne morejo biti ene misli. Dokler se stranke cepijo po mislih, nazorih, načrtih in programih, ni to nič hudega. V tem je garancija napredka in svobode. Kjer je borba nazorov in programov, tam se nazori čistijo, misli bistrijo, programi izpopolnjujejo. Tudi za nravstveno stanje posameznika je dobro, da mu je dana možnost izreči svoje mnenje in slišati mnenje drugih; vnema za neko idejo, za določen program ga dviga nad puste skrbi za jed, pijačo in tobak, življenju njegovemu daje kolikortoliko višji pomen in ceno. Le tak je resničen državljan; goli materialist in sebičnež je tovorno živinče, ki ga vprezajo, bijejo, gonijo semintja, ne da bi si mogel dati sploh kakšen vsaj malo človeški odgovor na vprašanje: čemu vse to?
Toda v Jugoslaviji se žalibog premalo pomena prisoja mislim in programom. Povečini se stranke tvorijo okoli vplivnih oseb in sicer s tem poglavitnim namenom, da se čimpreje pride do korita, do osebnega ugleda, vplina, službe in prilike položiti lakomne roke na državne zaklade. Take stranke ne prisojajo pomena določenim idejam, kako bi bilo treba državo urediti, ampak se sprijaznijo z vsako idejo, če upajo z njeno pomočjo priti do kase. Če se ideja od ka.se odstrani. puste idejo, se oprimejo kase z obema rokama in brž sprejmo drugo idejo, prvi nasprotno. Na tak način seveda se stranke in posamezniki nravno ponižujejo in borba strank postane podobna prerivanju živine, kadar se ji krma poklada.
Ta žalostna nizkotnost mišljenja vpliva močno, da vladni kabineti v S H S nimajo obstanka. Brž ko se kakšna vlada osnuje, zbero se vsi tisti, ki niso pri vladi udeleženi, ter si postavijo «pro-gram»: zrušiti kabinet. Ne vprašajo mnogo, če kabinet slabo ali dobro dela, oni imajo svoj program, in ne dajo miru,
s politiko.
dokler ga ne izvrše. Sestavi se druga vlada; spet se zbero in sklenejo: zrušiti kabinet. In tako gre naprej ta igra brez vsake višje vsebine, zgolj parlamentarno prerivanje.
Velja Vukičevič.
Sedanji vladi načeluje radikalec Velja Vukičevič. On je bivši učitelj kralja Aleksandra, kateri ga ceni in spoštuje. Tudi po kraljevi želji je on vlado prevzel in si nadel nalogo po možnosti omejiti parlamentarno prazno prerivanje, da bi kabinet dobil časa za mirno in redno de-1°. Njegov posebni program je bil izboljšati gospodarski red in gospodarsko stanje v državi, urediti proračun državnih izdatkov in prejemkov ter uzakoniti enoten davčni zakon za celo državo. Vukičevič je dobil na svojo stran srbske radikalce, ki so po Pašičevi smrti ostali brez močnega voditelja. Pridobil .je od Davidovičeve. demokratske stranke zunanjega ministra Marinkoviča in še par drugih demokratov kot ministre. Marinkovič je privedel v njegov takor vso demokratsko stranko. Pri Slovencih je dobil Vukičevič zaveznike v Ljudski stranki, od katere je vstopil dr. Gosar v kabinet kot minister za socialno skrbstvo.
Eno najpotrebnejših reči jo Vukičevi-čeva vlada že skoraj srečno spravila pod streho: zakon o davkih, enoten in edin za vso.državo. Težave so bile nemajhne, ker srbski poslanci težko glasujejo za izenačenje; v Srbiji namreč to izenačenje pomeni povečanje davščin, kajti doslej so tam plačevali razmeroma dosti manj kakor pa n. pr. v Sloveniji. Vendar so radikalci pokazali dobro voljo. Medtem, ko so se vršile parlamentarne razprave o tako važni reči, delala je opozicija neprestane težave z rabukami, interpelacijami, nujnimi predlogi in kar je takih parlamentarnih šeg, ki pravo delo ovirajo. Najbolj srdita opozicionalna stranka so samostojni demokrati pod vodstvom Pribičeviča. Drugi so hrvaški «sel,jaki» pod Radičem, tretji so zemlje-radniki srbski.
Kriza.
Teh opozicionalcev ne bi se vlada posebno bala, če ne bi Davidovič skrivaj in očitno migal z očmi na ono stran. Njegova stranka je bila zvezana z bosanskimi muslimani in- udeležena v vladi pod imenom ((Demokratska zajednica«. Ko je po volitvah naraslo število demokratov, zahteval je Davidovič tudi več ministrskih sedežev in dimge take reči. Radikali niso nič popuščali in tako je njemu narastla jeza, pa je začel vedno bolj glasnof godrnjati. Ker ima v svoji stranki velik oseben ugled, je tudi večina demokratov postala nezaupna in nezanesljiva. S tem se je začela vlada majati. Vsak čas bi se lahko zgodilo, da potegnejo demokratje z ostalo opozicijo pri kakem glasovanju in vlada bi bila na tleh.
Med demokrati samimi ni bilo enotnosti in to je vladi pomoglo, da je še vlekla
naprej. A Davidovič je kopal dalje. Začel se je dogovarjati z Radičem in Pribi-čevičem. Vse te nezadovoljne stranke naj bi se zedinile, njih poslanci naredili en sam klub, postali tako najštevilnejša skupina v parlamentu, vrgli vlado in sami sestavili nov kabinet. Njihovo časopisje je že dolgo časa godlo to muziko in zganjalo te stranke «na okup«, češ da bodo rešili pravo demokracijo, ker pod Vuki-čevičein in Korošcem da ni več pravice in svobode. Na nekem shodu v Zagrebu sta govorila Radič in Pribičevič kot prijatelja in se poljubovala. Pribičevič je v divjih besedah napadal vlado, vojsko in samega kralja, Radič pa je govoril bolj zmerno. S tistim govorom se je Pribičevič še bolj zameril, tako da ga kralj niti na krst princa Tomislava ni povabil. Nastajali so celo protestni shodi proti njegovim napadom. Postalo je sko-ro nemogoče, da bi Pribičevič zavzel v slučaju krize ministrski sedež.
Pogajanja.
Vukičevič je povabil v vlado Radiča. To se je želelo tudi na dvoru predvsem zato, da bi na ta način tudi hrvaški narod imel besedo v vladi. Na ta način bi bile v vladi tri vodilne stranke treh na.-rodov. Radič pa je raje potegnil s Pri-bičevičem in odklonil vstop v vlado.
RICMANJE.
Neko nedeljo (22. januarja) sem šel skozi naše polje in travnike dol do Ža-velj in od tam proti Dolini. Videl sem, kako je pridirjalo kakih 10 jahačev — tudi ženske med njimi — pa so drli v skok po njivah in travnikih vsenačez kakor hunska vojska. Metali so okrog sebe posebne, v ta namen pripravljene papirčke, menda nekakšno indijansko znamenje drugi četi, ki bi prihrumela čez naša zemljišča. Še posestniki sami in kmečko prebivalstvo se varje kolikor mogoče, da ne mozga v vlažnem vremenu po travnikih in njivah, ker se škoda dela; koliko več škode pa narede jezdeci in to le v svojo zabavo.... Opozarjamo občinsko predstojništvo v Dolini, naj ukrene primerne korake, da se kaj takega ne ponovi. Kmetije revež, a njegova siromašna lastnina je ravno tako sveta kakor lastnina tržaških bogatašev. Treba je pa tudi zadrževati preveč razposajene izletnike od škododelstva zato, da ne bi kmet morda v jezi sam odmeril potrebne šole razbrzdancem.
Sušo lanskega leta smo začeli zdaj čutiti. Čas bo krompir saditi, pa ga ni več v shrambi. Sena za živino bo jelo zmanjkovati, a zima bo še dolga, živina je po nič, čeprav se meso drago prodaja po mesnicah. Kdor ima še kak hektoliter vina, pa zaman gleda odkod pride kupec. Zaslužkov od zunaj ni. Oštir ne da več na kredo. Pust bo letos bolj pameten kakor v preteklih letih. Drv je tod že. od nekdaj premalo. Iz gornjih krajev vozijo k nam drva, ponujajo jih po nizkih cenah, a vendar ostaja marsikdo brez drv in celo brez potrebnih kolov za trte, ker gad ne pusti vtakniti roke v žep.
Opaža se v naši vasi in okolici tudi tatvina. Že poleti so tu ali tam pridelek pobrali ljudje, ki niso kopali in sadili. Pozimi pa se kradejo drva. Kradejo domači iz Ricmanj, oziroma v Ricmanje do-
Novo snovani «blok celokupne demokracije« naj bi sploh vso staro vlado vrgel in sam zavladal.
V tem trenotku se je tudi Davidovič odločil, da juriša na vlado. Sklical je svoje demokrate in prepirali so se dolgo, ali ostati v dozdanji vladi ali izstopiti. Slednjič je večina potegnila z Davidovi-čem, le 22 poslancev je bilo za Marinkoviča. Tako je demokraška stranka odpovedala vladi in demokraški ministri so šli k Vukičeviču povedat, da morajo izstopiti iz kabineta. Ministrski predsednik je nesel poročilo kralju, kateri pa ostavke ni hotel takoj sprejeti, ampak ukazal počakati.
Če kralj sprejme ostavko, bo padel celi kabinet. Ni gotovo, da se to zgodi. Zdaj, ko to pišemo, visi še vse v zraku. Pa tudi če pride kriza v polni obliki, bo zopet prvi na vrsti Vukičevič, da poskusi sestaviti novo ministrstvo. Če se njemu ne posreči, pride vrsta na Radiča, ki je načelnik najmočnejšega kluba opozicije, če se pa vzame vsa opozicija v en klub, tedaj bo poklican Davidovič. Nato bodo radikalci sklenili: zrušiti vlado.
Ob sklepu doznava se, da je res Vukičevič v sredo 8. t. m. predložil kralju ostavko celega kabineta ter odprl vladno krizo v polni obliki.
soljeni neposestniki, pa tudi sosedje iz tržaške okolice. Ta reč nam tudi ne more biti povolji, čeprav razumemo, da ne kradejo vsi iz objestnosti, ampak večinoma iz velike potrebe.
GODOVIČ.
Vzgoja naše mladine ni posebno vzorna. Imamo dve učiteljici. Z gdč. Amarino Piccoli smo zelo zadovoljni, a njena tovarišica ne kaže pravega poklica za svoj posel. Otrokom se daje naučiti po 4 do 5 strani in jih zapira po dve uri. Tako so bile 4 deklice iz IV. razreda zaprte zdaj v zimskem času od štirih do šestih zvečer. Ena izmed teh učenk ima uro hoda do doma, tako je prišla domov šele ob 7. uri zvečer. Tudi šolske knjige se prepogosto menjujejo, kar je združeno s stroški. Višjim oblastvom se priporočamo naj bi kaj ukrenila, da se ne bo treba več pritoževati.	Matere.
KUBED v Istri.
Naš g. župnik je naznanil s prižnice, da bomo imeli sveto birmo maja meseca. Omenil je tudi, da bi bilo potrebno preslikati našo cerkev. Torej, možje, zberite se in posvetujte, kako se bo nabral denar, da bo cerkev res lepa v čast božjo in tudi naši fari v ponos.
Dasi imamo v vasi napajališče za živino, vendar nekateri gonijo napajat na vodnjak, iz katerega se jemlje voda za ljudi. Pozivamo vaško predstojništvo, naj to zlorabo prepreči.
Nedavno smo poslali deputacijo treh mož v Trst k komisarju zaradi gmajne. Deputacija si je zaračunila potnine celih 170 lir. Za en dan očitno preveč. Ko je načelnik ta račun povedal pred občani, so nekateri ugovarjali, da je preveč. Potem je on ovadil na občinskem uradu nekatere osebe, da so delale razdor in hujskale druge ljudi k nepokornosti proti njemu. Podeštat je zatožene poklical k sebi in jih izprašal. Izkazalo se je, da je
češ, saj bo' bila prevelika sramota za hišo, ako bi šla dva obenem proč. Obljubi jima, da kupi na prvem semnju Micki ovratni robec in Andreju nove hlače; tako sta bila zopet dobra.
Reza, kuhinjska dekla, pa je pravila Micki, da je videla zvečer, ko si je mati
v kuhinji za vrati skrivaj oči otirala in precej glasno vzdihnila: «Oh, zakaj smo jih zapodili! Ako bi še ostala, pa bi sedaj ne bilo tako!«
O Juriju je povedal Andrej Rezi, da je v petih dneh le štiri besede slišal iz njegovih ust, s starim pa in z materjo, kolikor on ve, ni še črhnil niti ene. Dekla se je poredno nasmejala ter si mislila: »Gostačeva je, pa vendar tako zmedo dela — pri Korenovih 1 Bog ve, kaj še pride?« In skoro zavidala je Manici.
In res je bil mladi Koren ves drugačen. Po cele dneve je preležal v slami gori na svislih, še v hišo ga skoro niso
PODLISTEK.
Gostaceva hči.
5	(Spisal	T.)
Pri Korenu je bilo nekaj dnij sem vse narobe. Mučna tišina je zavladala med družino. Tavali so okoli, kakor bi bili drug na drugega jezni; in vendar, ako bi vprašal tega ali onega, zakaj vse to, ne vedel bi menda nihče, razven Jurija, pravega odgovora.
Joža Koren je bil od zadnje nevihte silno razburjen in nasajen; niti Lucija, ki se mu je oni dan tako prikupila, ko je Manico oštela, ni ga smela mnogo ogovarjati. Robantil je po dvorišču sem-tertje, pregledaval in preiskaval vse kotičke in shrambe — in vendar ni vedel zakaj. Nevidna moč ga je gonila iz kraja v kraj, srce mu ni dalo pokoja.'V par dneh je bilo prevrženo vse orodje, naj je bilo preje urejeno ali ne. Kose, vile, grablje, cepce in vsako najmanjšo stvar
je pretaknil. In da bi se vse to mirno zgodilo! A Koren je razgrajal ter kričal za vsako marnjo tako, da so se sosedje spogledovali in se popraševali, je-li Joža ob pamet.
Posli so se ga ogibali, kolikor so se mogli, da ni brusil vedno nad njimi svojega jezika. A na enega pa je moral vendar-le izliti svoj srd: ker se mu ljudje niso dali, izbral si je pa ubogo živino. Liski je bilo nekaj dolg čas v hlevu in je z mukanjem hotela povedati, da si želi svobode. Očetu pa je bilo to odveč. Pred vrati sname s stene bič, pa hajdi nad nadležno kravo. Strašen ropot in polom nastane. Tovarišicam se smili uboga Liska, in vse začno tuliti, Koren pa kar povprek, — kjer pade, je dobro. Uboga živina hoče zdivjati. Naposled se oglasita še konja, in sedaj, seveda, občutita tudi ta dva grenkobo očetovega biča.
«Ali si človek, ali si živina? Ali misliš vso žival pobiti? Za božjo voljo!« zakriči Lucija v hlev planivši in v hipu iztrga
možu bič iz roke ter ga zvije, da sta takoj dva konca.
Celo ženi bi se morda ne godilo dobro, da nista skočila takoj za njo tudi Andrej, varovat svoje konje, in kravja dekla Micka, branit uboge svoje varovanke. »Kakšno pa bo mleko, ko tako delate s kravami!« ihti dekla na glas in stopi med krave, da jih nekoliko umiri. Uboge trpinke jo takoj spoznajo in vse jo tožno pogledajo, kakor bi hotele prositi: «Vsaj ti nas brani! Saj ne vemo, zakaj smo tepene!» In usmiljeni dekli sc udero še obilnejše solze po licih.
Osramočen 'se pobere Koren iz hleva ter krene naravnost v bližnjo krčmo hladit svojo kipečo jezo. Korenka pa gre v hišo in žalostno zajoče.
Zvečer pa naznanita hlapec in dekla materi, da pojdeta proč, češ, tu se je začel zdaj živ pekel«: človek ničesar več prav ne stori in za plačilo mora še na vsak korak grenke požirati ter poslušati kletev in zabavljanje. Gospodinja vendar
še potolaži uporna posla, kmalu drugače. To bi
Kaj nam z dežele pišejo
bila stvar drugačna in podeštat ni našel krivice na njih ter jih je poslal lopo domov.
RAVNICA ppi Grgarju.
Pri Aloiziju Erjavcu, gostilničarju*nad Ravnico «Na mostu» ob cesti, ki vodi na Trnovo, so ponoči od 2. na 3. februarja ukradli meso dveh prašičev, slanino, moko in vino ter razne druge reči. Malo prej so bili tatovi v Sv. Mihaelu, kakor smo poročali. Zdi se, da je to ena sama družba uzmovičev, ki je dobro organizirana in predrzna.
POVIR.
Pretečeni teden so nesli k večnemu počitku v enem sprevodu dva zakonska, 79 letnega Franceta Kariža iz Povirja in negovo 84 letno ženo Katarino. Mirno sta za vedno zatisnila svoje oči oba v sredo 1. t. m. in sicer le pol ure drug za drugim. Ne pomnimo takega slučaja. Skupaj sta živela 56 let svojega zokonskega življenja v miru, ljubezni in zvestobi, skupaj sta ležala na mrtvaškem odru in skupaj so ju položili v grob. Mnogo ljudi ju je spremilo na njuni zadnji poti. Naj počivata v miru!
KOJSKO.
Učitelj g. Zgonik je sprejel mesto predsednika odbora za širjenje Balile v vzhodnih Brdih. V odboru so še gg.: Brezavšček Avgust, Jasnič, školariš, Berto Hvala in A. Lazzarotti.
TRŽIČ.
Naš tržiški ali monfalkonski fašij je po predpisih višjih oblastev sklenil ustanoviti urad, ki bo pospeševal akcijo za poitalijančenje priimkov. Urad se je odprl 1. svečana.
TRNOVO-BISTRICA.
Naša zadružna organizacija je dobila vladnega komisarja v svrho likvidacije in obnovitve v osebi drja Ungarellija.
Častniki so priredili v fašistovskih prostorih ples, ki je trajal od večera do -ranega jutra. Odvetnik dr. Fortunat Mikuletič je imel patriotičen govor, poudarjajoč vrline armade. Zahvalil se mu .je major vitez Baraia, poveljnik tukajšnje garnizije.
SPODNJA TREBUŠA.
Jest sen deseti vrat pa grem delč pa svit. Ana nedila sen šeu ki pa državni cist u Spadne Trebuša. Vila je glih nemila pa sen reku: Pejdma h sveti maši. Seu sen pa dratenem mastu, ki me je •cigau gar in dal; sen se morau davra prje-mat, da se nisen apateku; pa še za fajfa .sen se bau, de 1> mi padla u Idrca. Ka sen pršu čez, sen prašau anga maža, kaku de na papravje, ka sa vse daske navskriž nametane. Pa mi je reku: Daklir se na ba kašna nasreča zgadila, se na ba veden aminu za ta. šeu sen naprej pa sen bidu cile kupe šudra, ki sa mi reki, de ga je pata k Hatenje prnesu; čudu sen se, či ga je talka uzela. Ka sen pršu u cirku, sen šeu na gank. Na žensk stran sen bidu tri nave zvani, ki sa mi reki, de čakajo žegna. Namala sen apazbau pevce, ki zna je taka lepa panižnu zapet. Pal sen pa bidu, de se trebuške čeče Voga vaije: če je šla katera an karak naprej, je šla brž tri nazaj; vse sa tle vit nater pad ga n kam*. Ka sen pršu pa maš van, sen stapu namala vstran, de na va maja kriva palca kamu napot, pa sen bidu cile gaspadične jet mirna s kratkem krilam pa zlatem uhanem. Pa sen prašau anga maža: Ki sa ta zane gaspadične? Pa mi je reku, de sa tisteh valapasistnkov, ki redija pa dvi ovc jen tri kakoš. Prašau sen pale za tavak pa sa mi pakazal deleč preč pa Hatenjsk dalin. Tam sen ču, da se večkat klaftaje, zata sen vzeu mal ta-vaka pa sen se pavrau hitr. naprej pa •svit.
mogli spraviti k večerji ali h kosilu. Kak kos kruha si je odrezal in nekaj krhljev in suhih hrušek je vzel v kašči, pa je imel dosti za cel dan.
Mnogo je trpela njegova duša od tistega dne sčm; koliko ljutih bojev je prestala! V srcu se je borila krepost s strastjo, in nobena se ni hotela umakniti. Ljubil je očeta, ljubil mater z vso sinov-sko ljubeznijo — in kaj bi ju ne, saj sta 11111 jo vračala iz celega srca. Sedaj pa!
Bil je priča vseh očetovih krutih činov: na senožeti, na dvoru, v hlevu in drugod. Ko je Manica jemala od Korenovih slovo, stal je on v podstrešju in vse slišal. Z viška bi planil na tla ter sc potegnil za čast uboge deklice, da se ni vse tako hitro zvršilo. Čul je udarce po konjih; sani bi raji trpel, le da bi otel nedolžno žival. Zato se mu je porajal v prsih besneč vihar, ki je rjul in tulil ter se ni dal umiriti: ugašala je ljubezen do očeta, ledenela, oj, preje tako gorka ljubezen do — matere!
Premska cerkev.
i.
Zanimiva je njena zgodovina. Iz nje odseva složnost naših prednikov in velike žrtve, ki so jih radi prenašali za plemenite načrte. Čitajva zgodovinarja, ki popisuje zidanje premske cerkve.
«Novo cerkev sv. Helene na Premu smo začeli zidati 6. dan septembra 1866. 1. Žalostne okoliščine časa niso dopustile, da bi se bilo moglo delo začeli že pomladi. — Veselo pritrkovanje zvonov je naznanilo, da je padla prva skala v fun-dament.
Fundament, — globok okoli 4 čevlje, skopan povsod do žive skale, — je bil zapolnjen v 14 dneh. Potreboval je 65 zidarjev in 46 manualov (pomočnikov).
Kvatrno nedeljo — 23. sept. — je bil določen dan za blagoslovljenje glavnega kamna, katerega je postavil č. gospod dekan iz škofje Loke — moj nepozabni prijatelj — Franc Kramar — rojenjak iz Dolenje vasi pri Ribnici — med obilno azistenco.
V glavni kamen smo vzidali vpričo neštevilnega ljudstva v trdo zaprti stekleni posodi zadnji list sedanjih treh poglavitnih časnikov: «Danice — Novic — Slovenca« in .ljubljanski škofijski »Letopis«. Zraven tudi še naslednji spis na oslovski koži (pergamentu):
I. P. R. M.
«Dolgo časa je že potrebovala premska fara nove, prostornejše cerkve, ker njena prva cerkvica — kot nekdanja podružnica trnovska, — dozidana in posvečena 1. 1602. — je bila silno majhna (11 sežnjev dolga in 3 sežnje široka). Veliko let se je torej nameravalo razširjenje cerkve in — odlašalo, medtem, ko so vmes mnogokrat dobre letine bile in mirni časi — tako dolgo, da smo ravno v najhujši in žalostnejši dobi — zavoljo popolnoma strohnjene in razdjane strehe — prisiljeni, da se poprimemo cerkvenega prenovljenja. Bog nas je namreč obiskal poslednja leta z mnogoterimi nadlogami, — s pomanjkanjem in vojsko. Strupeni črvi so nam že dve leti zapored vse sadje čisto končali — slana letos (24. maja) je grozdje in poljski sad skoro popolnoma popalila, — nesrečna vojska — pri Kraljevem Gradcu letos (3. julija) je nam strahovitih davkov navalila — živinska kuga je veliko hiš čisto v nič djala, — in ravno zdaj se sliši od hude kolere iz daljnih in bližnjih krajev. Krompir črni in plesnuje že več let zapored, posebno pa letos. Leto mokro -— žetev silno slaba, — lakota je pred vrati! -— V zaupanju pa, da bo ravno zavoljo te ognjene preskušnje naše delo toliko prijetnejši dar v božjih , očeh, in s trdnim zaupanjem v božjo gotovo pomoč, smo se zidanja božjega svetišča lotili.
Kopanje in vožnja kamenja — iz srede hriba pod_ Premom — iz «Ključa» — je strašno težavna reč! Kamen pa prav lep!
Zidarijo (vse zidarsko delo) nove cerkve je prevzel ljubljanski mojster, — -po rodu -.Italijan — Franc Faleschini za 4.700 Ft. a. v. — mojster izvrsten in pošten. — Zidanje se je začelo po dolgih birokratičnih in .drugih ovirah šele 6. septembra 1866. — po Faleschinijevem obrisu — potem ko smo dva od inženirjev izdelana plana zavrgli, ker sta manj pripravna bila. Dne 23. septembra t. 1. — ravno kvatrno nedeljo — bil je glavni kamen in fundament slovesno blagoslovljen. Gospod Luka Jeran, duhoven iz Ljubljane in «Danice» vrednik, — je prinesel letos ob svojem romanju iz Svete dežele nekatere — nalašč sa našo cerkev naročene kamne, ki so tukaj zraven vloženi v glavni kamen; kakor n. pr. eden kamnov iz vrta Getzemani, ki je na notranji strani cerkve glavnemu kamnu
Do onega časa Jurij nikdar ni razmišljal o kaki posebni stvari, saj je bil še mlad, in mladost nc misli čez danes in jutri; za drugo naj skrbe tisti, ki so za to. Mirno in zadovoljno je živel na domu od mladih dni; rajni blagi stari oče mu je bil vir vsega znanja, vse izkušnje. V svet še ni stopil nikdar, in ako bi stopil, privedlo bi ga gotovo domotožje v kratkem nazaj, v naročje ljubih staršev. Ozko svoje obzorje pa si je v čvrsti mladostni domišljiji tem lepše sam oslikal z naj-živejšimi barvami, Sanjal je, rekel bi, prijetne • sanje do one nevihte. Sedaj pa se mu je v par urah zasukal ves svet; dvignila se je meglica, v kateri se je zibal v sladki nezavesti, padla je zavesa, ki mu je zastirala oči — odprl se mu je pogled v svet. In neizkušeni mladenič, ki je zrl doslej le njegovo solnčno stran, zagledal je hipoma i njegovo senco, tema ga je obdala. Izginil je sen, srce pa je ostalo prazno, še več, spoznanje mu je zasekalo bridko rano. Zato tako krvavi,
vložen, da se nekoliko ven vidi, — en kamen, prav majhen, je «ex Rupe sacra montis Calvariae« (iz votline Božjega groba); eden iz gore Tabor i. t. d.
Kdor pa od sedanjih prečudnih časov in o zgodovini premske cerkve še kaj več zvedeli želi: naj se pri podpisanih — (ko boste cerkev zopet podirali in novo zidali) — (tehmal že v večnosti) oglasi, ki so bili z neštevilno množico vred pričujoči pri slovesni stavbi glavnega kamna«.
Na Premu, 23. septembra 1866. — pod papežem Pijem IX. in vikšim pastirjem —• knezoškofom ljubljanskim Jernejem Vidmar.
Anton Grašič m. p., dekan iz Trnova P. Ludovicus Bilc, m. p. Kapucin Fiume. Miha Skubic 1. r. kaplan košanski.
Jan. Kraševic, starašina.
France Kramar m. p. dekan iz Stare Loke.
Jakob Vindišer m. pr. kaplan iz Knežaka. Jakob Jevšek 1. r. učitelj premski.
Jakob Žnidaršič, 1. r. šestosolec.
Jožef Žnidaršič, župan.
Matevž Frelih, farinan premski.
Jan. Bilc, 1. r. zgodnik ternovski.
Anton Nemec, šestosolec.
Jul. Murgelj K. k. Aktnar.
(Dalje).
Prazniki v družini.
Velike važnosti za otroka je, kako se v družini praznujejo dnevi Gospodovi. Kakor se tega navadi v mladosti, tako jih bo praznoval vse življenje.
Nedelja kot dan Gospodov ni od človeka postavljena; zato je tudi človek ne more odstaviti. Znano je, da jo je postavil Bog sam že ob stvarjenju, ko je šest dni delal, sedmi dan pa počival. (Mojz. 1., 2.) Sv. pismo starega zakona na mnogih krajih govori o posvečevanju sobote (t. j. današnja nedelja) in tudi v Jezusovem življenju je sobota zelo važna.
če vlada v družini res krščanski duh, vidimo najbolje iz tega, kako se praznuje nedelja. Mati-gospodinja ne skrbi samo za to, da se ob nedeljah ne opravljajo težka dela, da je vsa družina praznično oblečena in da tudi na mizo pridejo praznične jedi; njena velika skrb je tudi ta, da imajo tudi duše vseh članov družine svoj praznik.
Kako lepo je, če oče in mati z otroki vred gresta k sv. maši in pridigi in skrbita za to, da tudi vsa ostala družina zadosti verski dolžnosti. Kako lepi so po službi božji po*em domači razgovori! Vse to versko mišljenje se zasadi otroku že. v nežnih letih v srce in ostane za celo življenje sveta in sladka dolžnost.
In res, koliko nove moči, dobrih nagibov in tolažbe dži taka nedeljska služba božja za bodoči teden!
žal, pa, da je v sedanjih časih iz nedelje nastalo nekako zabavišče in da jo mnogi porabljajo za veseljačenje in popivanje. Krščanska mati mora zato skrbeti, da vsem svojini otrokom vcepi s srce pravi krščanski pojm o dnevu Gospodovem, ki ga nihče ne sine izrabljati izključno v uživanju in mu tako vzeti svetost pomena. Res, da je namenjena nedelja v oddih in razvedrilo, a to naj bo tako, da ne trpi duša pri tem in ne nastane iz razvedrila vse kaj drugega, kar
zato se ne da zaceliti.
Oj, ubogo srce! Polno ljubezni, polno verne zvestobe, sedaj pa — oropano vsega!
Ogrevala je sicer od zibeli sem mladega Jurija goreča ljubezen do roditeljev, toda srečen le ni bil povsem: bratov ni imel in sester, s katerimi bi se igral, katerim bi razodeval čustva otroškega srca. Naravno je torej, da sta si bila z nekoliko mlajšo gostačevo hčerko kakor brat in sestra. Sama nista vedela tega, a bilo je tako, in roditelji obeh so bili veseli. Katera kruta moč bi mogla razrušiti tesno to vez nedolžne ljubezni? In vendar, tista kruta moč je bila roka — očetova, roka dobrotnikova!
Niti Jurij niti Manica si nista še zmi-slila, kaj in kako je, kaj in kako bode? Bilo je tako, ker je bilo. A prišla je loči* tev, in v tem trenotku je bilo vse jasno. Sedaj šele premišljuje Jurij, zakaj in kako je to prišlo. Srce mu je uverjeno, da sta krivično sodila oče-in mati, kri-
zastruplja dušo. Če kdaj je zlasti ob nedeljah krščanski materi treba podvojiti skrb za resnično dobro druščino otrok.
To ji bo pa tem lažje, če jih je navadila, da zlasti ob nedeljah prejmo sv. zakramente in se združijo s svojim najboljšim Prijateljem. Potem jih pač mirno lahko prepusti njegovemu vodstvu.
Velike važnosti za posvečevanje nedelje je tudi skupno družinsko življenje. Domačnost in medsebojna ljubezen je močna vez, ki priklepa družino na dom. Za to dvoje naj skrbi mati ves čas, da potem ob nedeljah preživi par srečnih ur v krogu svoje družinice, če so bili morebiti tudi člani družine nekaj časa v društvu, v družbi, na izprehodu ali kje drugje, vselej bodo radi pohiteli, da ne zamude tistih lepih uric, ki jim jih nudi dom in ljubeznivi odnošaji med vsemi člani družine.
Z vso ljubeznijo naj skuša mati svojo družino privaditi na lepo in koristno praznovanje Gospodovih dni. Potem bodo nedelje najlepši družinski prazniki, iz katerih bo izžarevala luč in toplota na vse delavnike in se bodo vsi že veselili in komaj pričakovali nedelje.
Tajništvo in naša pošta.
Rebula Alojzija — Volčjigrad št. 7. Vaša prošnja se obravnava kot rekvizi-cija pod št. 14174-V req. Mod. 2 N. 203923-24. Manjkajo še informacije karabi-.nerjev; nato vam bo financa izplačala 70%. predjema.
Zagoda Katarina — Godovič. Posrečilo se nam je najti vaše prošnje. Ena je bila odposlana na Dunaj pod št. 17400 V req. E 6305 dne 1. X. 1926 s pismom finančne intendance 3160-XI-I, druga na finančno intendanco v Gorici dne 26-VI-1927 s seznamom 1380-XI-I. Gre za rekvizicije, če ste napravili prošnjo za predjem, vam izplača Italija 70%, drugače morate čakati na izplačilo od Avstrije. Natančneje se lahko informirate na podlagi zgornjih številk na intandanci v Gorici.
F. Š. Trst. Za nabavo potnega lista — tudi za obisk velesejma je potreben potni list — se morate obrniti na poseben urad na tukajšnjem magistratu (županstvu). Tam vam bodo vse razložili. Samo vedeti morate, da se potni listi izdajajo le v nujnih opravkih (bolezen, smrt, trgovski posli i. t. d.).
Snežnik. Loterijske številke bi veljale, ako bi bile izžrebane vse v enem in istem mestu, ne pa ena v tem, druga v drugem mestu. Morda boste imeli drugič več sreče.
Avtomobilska šola. Fant bi moral ostati v 'šoli najmanj 12 dni; stroški znašajo okoli 250 lir, seveda samo za šolo, hrano in stanovanje si mora dobili drugje in plačati posebej. Učenec si stroškov nc more odslužiti.
Ivanka. S Piccolom nimamo nobenih zvez.
Za knjige; ki jih je izdala Mohorjeva družba pred vojno in med vojno, pišite «Mohorjevi družbi v Celju«.
vično tudi obsodila uboštvo, — ker je uboštvo. Ta grenka zavest mori sinovsko ljubezen ter jači ljubezen do trpeče nedolžnosti.
Po nedelji pa je bilo Juriju še huje. Sumnja mu je kakor nenasitljiv črv razjedala srce, vrivala se mu je misel: «Tudi nad njo si se varal, tudi ona ni boljša, nego so drugi!« in ni se je mogel oprostiti. «Toliko trpiš zaradi nje«, dražil ga je neki notranji glas, «pa ti niti prijaznega pogleda, niti pozdrava ne privošči!« In skoro bi se izpremenila ljubezen v. strastno jezo, v sovraštvo; a vendar ne... Zmagovalo je prejšnje prepričanje in zmagalo je: srce ni moglo drugače.
Tako je bilo! Jurij je premišljeval svoj stan, kakor še ne vse svoje žive dni; s strahom je zrl v bodočnost, ni mu obetala sreče. Kakor megla je lazil po dvorišču, a najraji je bil še vedno gori pod streho.
(Dalje.)
4
< M A LI L I S T »
Gospodarstvo
Zboljšanje rodovitnosti travnikov.
Večina naših travnikov nam ne do-naša takih pridelkov sena in otave, da bi mogli biti z njimi zadovoljni ne glede na suhe ali mokrotne letine. Tudi ne mislimo tu močvirnih zemljišč, ki bi jih bilo treba prej osušiti, ali suhih kamnitih leg, ki jih je očistiti kamenja, ampak opozoriti hočemo le na tisto navadno oskrbovanje travnikov, ki jih lahko vsak poljedelec izvrši brez velikih stroškov.
Predvsem je sedaj pozimi čas, dokler še ni dela na polju, da se travniki osna-žijo grmovja in očistijo kamenja, zravnajo krtine ter odstrani vse, kar ne spada na nje. Če je jeseni navozil kmet na svoje livade hlevskega gnoja ali komposta, ostane ta čez zimo razgrnjen, da ga sneg in dež izlužita in spravita hranila h koreninam. Spomladi pa, preden začne trava poganjati, moramo ostanke gnoja pograbiti, da nas pozneje pri košnji ne nadlegujejo. Travnik mora do spomladi biti čist in po možnosti zravnan.
Za gnojenje travnikov z gnojnico je najprikladnejši čas zgodaj spomladi, preden začne trava poganjati. Tedaj se namreč napije zgornja plast zemlje s tem najhitrejše učinkujočim domačim gnojilom, hranilni sok dospe do korenin in, ko začne trava rasti, ima takoj na razpolago potrebno hrano v taki obliki, ki ji najbolj prija. Zato ruzločujemo spomladi lahko one travnike, ki so bili gnojeni spomladi ali v pozni zimi od onih, gnojenih z gnojnico že jeseni. Sicer je pa tudi jesensko polivanje travnikov z gnojnico zelo učinkovito.
Navadno pa nimamo toliko gnojnice, da bi mogli vse svoje travnike pognojiti ž njo. Ni pa tudi koristno leto za letoin gnojiti jih samo z gnojnico, ker je ta bolj enostransko gnojilo, ki vsebuje dušik in kali, malo pa fosforne kisline in še manj apna. Zato gnojimo travnike vsako tretje leto še z umetnimi gnojili, in sicer s Tomasovo žlindra in kalijevo soljo. Posebno Tomasova žlindra izredno ugodno učinkuje na razvoj detelje, pa tudi trav, ker nudi rastlinam predvsem dovolj fosforove kisline in apna kot hranili, razen tega pa pospešuje apno tudi razkrajanje ostalih hranilnih snovi v zemlji. Kalijeva sol je pa posebno tam potrebna, kjer nismo mogli gnojiti z gnojnico, ker nadomesti v zemlji manjkajoči kalij. Če pa hočemo kak posebno slab travnik hitro zboljšati, tedaj ga potrosimo še, s čilskim solitrom, ki izredno pospešuje rast trave in detelj. Na oral travnika vzamemo 300 kg žlindre, 100 kalijeve soli in 100 kg čilskega solitra.
Na nekaj pa ne smemo nobeno leto pozabiti: travnike pobranati s travniško brano. To delo, dobro opravljeno, zaleže skoraj pol gnojenja. Travnike branamo ob suhem vremenu, ko se je zemlja nekoliko osušila, da uničimo mah razrije-mo zemljo, ki sta jo dež in sneg stlačila, spravimo vanjo do korenin zraka, pospešimo razkrajanje hranilnih snovi in s tem znatno dvignemo rodovitnost travniške zemlje. Če bodemo tako oskrbovali naše travnike, smemo vzlic suši oziroma moči pričakovati vsaj zadovoljivo letino in otave.
Vodilne cene v goriški deželi.
Od 7. februarja so določene za go-riško deželo sledeče normativne ali vodilne cene: Riž boljši L 2.20 kg, navaden 1.80, boljši, leskeči 1.80, «molino» 1.80, navadne testenine 2.60, testenine boljše vrste 2.80, napolitanske «extra» pa po 3.40, sir «reggiano» iz leta 1926 (I. vrsta) po L 20, isti iz leta 1927 po 15, sir «par-meggiano« iz 1. 1926 (I. vrsta) L 20, isti iz leta 1927 pa po L 15, bovški sir iz 1. 1927 pa po L 9 kg. — Meso goveje, boljše vrste: prednja stran L 6 kg, zadnja L 7, slabše vrste: prednja stran L 5 kg, zadnja L 6; teletina boljše vrste: prednja stran L 6 kg. zadnja L 8.80; slabše vrste: prednja stran L 7, zadnja L. 8, — Trska
1 L 3.30 lig; francoska trska L. 3.60, polenovka «Hammerfest — Finmarke« L 5, trska «Bergen» L. 8, tun na olju L. 20 kg. — Oljčno olje L 8 liter, boljše oljčno olje L 9, navadno semensko olje L 5.80. — Mleko v mlekarnah in razprodajalnah po L 1 liter, na dom prinešeno L 1.10. Kristalni sladkor L. 6.60, očiščeni kristalni sladkor L 6.80, sladkor «pilfc» L 6.80, surova kava ((Portorico® boljše vrste L. 32, «Santos» boljša L 25, «Santos» slabše vrste L 24 kg, «Minas» L 22. — Domača slanina v velikih kosih po L 9.50, aine-rikanska L 8.40, mast domača ali aine-rikanska L. 8, navadno surovo maslo po L 14 kg, koruzna moka L 1.20, fižol («mandoloni» in «verdoni») po L 2, leča po L 2.20 kg.
Banoa d’ Italia naredila je po stanju 10. januarja račun o stanju blagajne. Zlato po novi cenitvi znaša 4 milijarde 547 milijonov lir (papirnatih), bankovci in vrednostni papirji tujih držav, ki imajo zlato valuto, znašajo 7 milijard 558 milijonov lir. Skupaj znaša torej «zlata» garancija 12 milijard 105 milijonov. Na to garancijo kroži lirskih bankovcev za 17 milijard 768 tisoč; drugo bančne obveznosti znašajo 3 milijarde 411 milijonov; skupaj z bankovci je teh obveznosti torej 21 milijard 160 milijonov. Zlato kritje dosega torej nekako 57%.
Albansko bogastvo. Albanija je revna dežela. V tujino prodaja poinalem kože, a kupuje nazaj usnje, prodaja les, a kupuje pohištvo. Največ dobi za tobak, ki se predelava v domačih tovarnah; fine so albanske cigarete. Izvažajo se tudi olive, jajca in precej rib, katerih je skadrsko jezero zelo bogato. Izvaža se tudi asfalt in nekaj malega drugih rudnin. Italijanski kapital gradi sedaj v Albaniji tovarno za cement v Skadru. Napravili bodo tudi privovarno in opekarno. Z italijanskim kapitalom se grade ceste in železnice ter moderne pristaniške naprave v Draču.
Reška Industrija. Na Reki je bila že pred vojno tovarna torpedov Whitehead. Lastniki so bil Angleži. Sedaj je to podjetje kupila neka italijanska družba.
Krompir po goriški okolici se prodaja na domu na debelo po 40-60 L stot.
Kupčljske vezi. Jugoslavija proda v Italijo Četrtino (25%) vsega, kar prodaja izven dežele.
IIIIIUIKtMIIIIIIII«KIIIIHHIIl»UMIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllltlllllll!llllllllllllllllll llllllllllllllllll
Dne 12, t. m. bodo v Sežani pri cerkvi naprodaj orala po nizki ceni.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniDiiiiiiiiiii
{Sme&nice.
Tujec v malem mestu:	»Povejte mi
vendar, ali se je rodil tu v tem kraju kak posebno velik mož»
Starček: «Ne, ljubi gospod, kar se jaz spominjam, so se tu rodili samo majhni otroci«.
Obtoženec (pred obravnavo svojemu zagovorniku): «Ali bi se ne dalo tako napraviti, da bi dobil malo več zgube časti, pa malo manj zaporne kazni?«
★
Starši: «Vaša snubitev, gospod Rojc, nam je v veliko čast. Toda nekaj časa boste že še morali potrpeti, ker je tre-notno naša hčerka drugje zaročena«.
ll!ll]llllllll!IIIIIIIIIIHIIIllllU]|!ll!llllllll!lllll!llllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll|]|l!ll!llllIl!l:ill!||||!j||
MA Ivi OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst -» Via lluo Polonio 5.
Ill!lllll!llllllllllllll!lllll!lllll!lllllllllllllllllllllll!lllllll!il!ll!lllllllillllll!ll!il!lllllll||||||!|||||||||||lin
SBamoreznice
in več sto raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice. Velika izbera modernih PLUGOV svetovnoznane tovarne EBER-HAHDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge.
Malija Valenčič, Ribnica s. Št. Peter na ICrasu.
iitiiiinii)ii!iiuiiiiiii!ii:iiiii:iiniiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiii
plllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ “	s
Zobozdravnik
Idr. Sardoč D.l
B	S
i	ordinira	1
1	9
|. v Trsiu
E via M. R.lmbriani IG III |
(Prej via S. Giovanni) “
od 9-12 in od 3-7.
P0550K!
Velika zaloga mrtvaških oprem I. II. in 111. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod. L Saksida - Dcrnberg 3.
K® £%>©•;
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 |
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) g ZLATO kupuje v vsaki množini po @ najvišjih cenah.	g?
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. Šf
!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllilllllllll!lllll!llll!lll|[||l!lllll!lil ll!!i:ill!IIUIIII!llllllll!lll!l!ll!!i:!ll!l!ll!llllllllllllllllllll!ll!!l!!l!lll!l!li:il!!l!lllllllllll!ll!!ll!li!li!i:!ll
ACGUA DELLALABARDA
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti.i prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca— stellanovicb, lastnik F. Bollafio, Trst, Via-Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducei 9 pri Fiegel.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii •
Orgle, klavir,
kompozicijo podueuje absol-virani konservatorist, slovenski skladatelj. Naslov v uredništvu.
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttlllllllllllllillllllillllillllllilllllilllllUllllllllltl-
Zobozdravniski ambulatorij	ro'
Dr. G. LAURINSICH |
TRST — Yia delle Sette Fontane 6 — TUST	m
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slo- p vencem z dežele poseben popust za potne stroške. m.
[| Govori se slovensko.	Delo zajamčeno.	Cene ljudske,
| Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. h
ra*
■OGOOOOOOIOIOOOOOOOOB
8
Po čem je lira ?
Dne 8. februarja si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev	33.10	L
»	100	čeških kron	55.85	»
»	100	franc, frankov	74.15	»
»	100	švivarskih fr.'	302.75	»
»	100	nemških mark	447.—	»
»	100	avrst. šilingov	262.—	»
»	1	dolar	1850	»
»	1	angleški funt	91.60	»
Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico v Trstu ima
^ Matija Pahor
g 0
0 0 G
0
ioocaoaacooioioacoo
a
Trst — Via. Aroata 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbera.
Piijazna postrežba — Zmerne etne
| Čevljarnica FORCESSIN
Trst
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplciro in zlato svetinjo
- via Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst I
Zima prikima ptičke soodi. Do Forcessina človek hiti.
Kdor zmrzovati noče v nog6, hitro nabavi čevlje nove.
Cena je prava, dobro blag6. VBi Forcessinu hvalo daj6.
upugrutia Krutelli Mosettig — Trieste. ■DMrniMBCSOBPaMCMai
J*,...'