• • i
GRAFIČAR

^ * r»
fit v f^^LfVt^o «.V ć/** o 0,1 : /
' /_*_ _j_- /J_*	_>W_LJ_ •_ _Z_
Tisk: umetnost vnašanja želja na papir. Strast do tiska.
-HEIDELBERG-

KRILATI LEV
Krilati lev s palače grafike, ki drži dve štampiljki, je simbol tradicije in prestižnih na-
grad za najbolje tiskano knjigo. Nagrada je bila podeljena na knjižnem sejmu že
desetič. Bolj kot nagrada je pomembna strokovna aktivnost grafičarjev, ki z izbo-
rom del predstavijo svoj strokovni prispevek h kulturi ter izberejo najboljšega za
eno leto.
5 „
V
\ S
v	•
>».	9 /
^sf	S
au a
® 8«
a.- /o
» ^ m ^ «
: v

» f . • oF
•VV;'-
Stroka mora imeti takšno tekmovanje. Po mojem mnenju je to še premalo, da bi
razgibalo in promoviralo naše znanje in pomen. Prav zadnji izbor, kjer je na nate-
čaju zbornice tekmovalo le devet knjig, kaže, da bi morala dejavnost bolj samoza-
vestno uveljavljati skupne interese. V letu dni v Sloveniji potiskamo najmanj tisoč
različnih naslovov knjig, za prospekte porabimo nekaj tisoč ton papirja, naredimo
nekaj milijonov revij ter časopisov pa tudi embalaže. Prav vsi izdelki grafične in-
dustrije tekmujejo na trgu s ceno, kakovostjo in roki. To pa za dejavnost ni dovolj.
Takšno tekmovanje, kot je Krilati lev, bi potrebovali za vse izdelke, to bi bila doda-
tna strokovna licenca. Takšne nagrade ne prinesejo samo zadovoljstva, temveč
dvigajo samozavest sodelavcev pri opredeljevanju kakovosti in drugih tehničnih
atributov grafične stroke.
Slovenski grafični panogi ne grozi globalizacija. Gospodarske spremembe, kijih
simbolizirata 1. maj in 11. september, za grafiko niso imele takšnih posledic. Po-
trebno prestrukturiranje, ko je vse več malih podjetij in se velika hitro zmanjšujejo,
je posledica pritiska trga in ne prej navedenih sprememb. To smo lahko pričako-
vali in se tudi pripravili. Takšna drobitev pa negativno vpliva na povezave in sku-
pne strokovne aktivnosti. Mala grafična podjetja nimajo časa in ne dovolj znanj za
strokovni razvoj. Institucija Krilatega leva bi jim lahko pomenila izziv.
Nagrade, ki jih pobira g. Drago Zorec, naš izseljenec v Avstraliji, v mednarodni
areni pomenijo veliko. Predstavitev nagrajenca je bila v Grafičarju, št. 3/2004, o
njegovih najnovejših dosežkih pa boste lahko brali v prvi številki letnika 2005.
Klub najboljših časopisnih tiskarjev, v katerem je naše Delo, daje prav tako Delovi
investicijsko-razvojni skupini ustrezne reference pri uveljavljanju razvojnih načr-
tov. Nadaljnji razvoj grafične industrije bo imel ključni pomen. Vlaganja v znanje in
nove rešitve so edino zagotovilo za uspešnost. Če se primerjamo z avtomobilsko
industrijo, sta takšna zgleda Toyota, ki vlaga ogromna sredstva v metode izbolj-
ševanja, ter BMW, ki vlaga v razvoj izdelka, proti Oplu in Fiatu, ki sta z vlaganji za-
ostala.
».^v» to*-.		
i	1 d	Vi v
Spet sem končal z razvojem, nekako se mi zdi, da se vedno ponavljam, pa če-
prav je pogled uperjen naprej. Kratkoročni ukrepi so seveda tudi potrebni, saj sla-
bo prilagojena poslovna politika tudi ne nosi rezultata; vendar nam prva drevesa
ne smejo zastreti pogleda na gozd.
Z urednikom vam želiva čim širši pogled, brez megle in strahov, priložnosti ne
manjka. Srečno novo leto.
Ivo OMAN
more traffic ön sNffw.burgo.com
-$-BURGO
MIND PAPER1
typographic
Tgstavar e C.
tel +39 040 371177
e-mail tgstavar@spin.it
GRAFIČNA KRONIKA
PHOTOKINA 2004:
MALOSLIKOVNE
DIGITALNE KAMERE
Pregled maloslikovnih
fotografskih kamer
profesionalnega razreda
Ob ameriškem PMA (Las Ve-
gas) je Photokina, bienale v nem-
škem Kölnu, največji in najpo-
membnejši sejem na fotograf-
skem področju. V sicer prostorne
dvorane sejmišča ob Renu so se
nagnetla prav vsa podjetja, ki so
kakorkoli povezana s fotografsko
industrijo - od proizvajalcev ka-
mer, objektivov, pribora do proi-
zvajalcev tiskalnikov, papirja,
okvirjev za slike in letos tudi pro-
gramske opreme (Adobe in Mi-
crosoft). Poslovni uspeh je po
nekaterih podatkih pričakovalo
kar 1600 razstavljavcev iz 50 dr-
žav, sejem pa si je ogledalo
160.000 obiskovalcev in kar
5300 akreditiranih novinarjev.
Photokina, letos pod sloganom
World of imaging, ima gotovo
tolikšen pomen kot npr. Drupa
za grafično dejavnost.
Že pred štirimi, še bolj pa pred
dvema letoma je bilo iz sejem-
skih komentarjev mogoče raz-
brati, da »je že vse digitalno«. Pa
je res? Fotografska v ožjem in
spremljajoča industrija v širšem
smislu sta tako obsežni in »pred-
metni«, da k sreči ne bosta mogli
biti v celoti digitalizirani. Objek-
tive, stojala, fotografske torbe,
filtre, daljnoglede, teleskope ka-
kor tudi razvijalno-osvetljevalne
enote, tiskalnike, opremo za
predstavitve in podobne naprave
in pripomočke bomo uporabljali
tudi v prihodnje. Izdelek je pred
nakupom dobro videti, primer-
jati s konkurenčnim in najpogo-
steje tudi preizkusiti. Dotik z
njim ostaja še naprej zelo po-
memben, in to je verjetno glavni
razlog za množični naval obisko-
valcev. Resnici na ljubo je treba
priznati, da so novosti pri zaje-
manju fotografij, torej pri foto-
grafskih kamerah, skoraj izključ-
no digitalne. Pred stojnicami vo-
dilnih proizvajalcev je bila zato
nepopisna gneča. Že dodobra ra-
zvajena javnost še vedno sprašuje
pretežno po pikslih in hitrosti -
tako v potrošniškem, ljubitelj-
skem, kakor tudi v profesional-
nem razredu. O prvem ne bomo
izgubljali besed, ker je velika ver-
jetnost, da v času, ko boste tole
brali, na sejmu predstavljeno ne
bo več novost. V ljubiteljskem
razredu izdelki sicer ostanejo dalj
časa na prodajnih policah, saj
proizvajalci pomembne novosti
predstavljajo enkrat ali dvakrat
letno. Količinsko najmanj spre-
memb je v profesionalnem razre-
du, kjer še vedno velja, da proi-
zvajalci paradne konje pred sve-
tovno javnost postavijo vsaki dve
leti. Kje? Na Photokini, seveda.
Sprehod med aktualnimi malo-
slikovnimi zrcalno-refleksnimi
kamerami (SLR - single-lens re-
flex) bomo opravili zgolj v profe-
sionalnem razredu z občasnimi
pogledi v višji ljubiteljski razred.
Da se izognemo kakšni zameri,
bomo proizvajalce obiskali po
abecednem vrstnem redu.
CANON
Velikan med SLR kamerami v
profesionalnem razredu je veli-
kan tudi v digitalnem svetu. Še
več - domnevno najbolj kakovo-
sten, gotovo pa najbolj prilju-
bljen proizvajalec fotografskih
kamer, objektivov in vsega, kar
sodi zraven, je tudi velik inova-
tor. Iz njihovih proizvodnih tra-
kov redno prihajajo novosti, ki
za konkurenco v mnogih prime-
rih pomenijo nedosegljivo. Veli-
ko podjetje z velikim kapitalom
ogromno vlaga v razvoj, kar se
jim zelo obrestuje. V vseh razre-
dih je povpraševanje po njihovih
kamerah največje, kar pomeni,
da imajo pri tem japonskem pro-
izvajalcu dobro poslovno strate-
gijo. Konkurenca jim od vsega
najbolj zavida njihova tipala, ta-
ko CCD kakor tudi CMOS teh-
nologije, ki so produkt lastnega
razvoja. Uspešnih podjetij, ki iz-
delujejo in tržijo najboljša tipala,
je namreč vse manj, tako da pro-
izvajalci fotografskih kamer za
svoje najboljše izdelke naročajo
tipala zgolj pri enem proizvajal-
cu.
Digitalne kamere EOS D30,
EOS-1D, EOS D60 in EOS
10D so že na smetišču digitalne
zgodovine. Nasledile so jih poso-
dobljene EOS-1Ds (sept. 2002),
EOS 300D (avg. 2003), EOS-
1D Mark II (jan. 2004), EOS
20D (avg. 2004) in najnovejši
EOS-1Ds Mark II (sept. 2004).
Ambicioznim ljubiteljem digital-
ne fotografije je poletne vode do-
dobra razburkal model EOS
20D (naslednik EOS 10D) z do-
brimi 8 MPx, 5 posnetki na se-
kundo, 9-točkovnim AF siste-
mom, novim DiGIC II proce-
sorjem in drugimi dobrotami, ki
smo jih pri tem proizvajalcu že
vajeni. Gotovo bo našel obilo
kupcev, ki si občasno izdelajo tu-
di kakšno povečavo, pri kateri je
število pikslov odločilno. Ob ze-
lo solidnih tehničnih značilno-
stih kamere je še najpomembneje
dejstvo, da se kamera zelo dobro
obnese v različnih svetlobnih raz-
merah in da naredi sliko, s katero
so uporabniki zadovoljni. Kame-
ra je zelo dobra izbira tudi za
»varčne profesionalce«, ki si dveh
paradnih konjev iz Canonove
konjušnice ne morejo privoščiti.
Prvi je Canon EOS-1D Mark II
(seveda naslednik Canon EOS-
1D). Gre za pretežno reporter-
sko orodje z 8,2 MPx in s kar 8,5
posnetka na sekundo, ki jih v
predpomnilnik lahko shrani kar
40 (JPEG) oz. 20 (RAW) zapo-
red. Drugi, Canon EOS-1Ds
Mark II, pa je bil najbrž edina
prava zvezda letošnjega fotograf-
skega romanja. Bralci boste ugo-
tovili, da gre za naslednika EOS-
1Ds, izjemno uspešnega in kako-
vostnega modela iz septembra
2002 z 11 MP.
DIGITALNA FOTOGRAFIJA
Prenovljeni lepotec ima bistve-
no spremembo v tipalu velikosti
leica, ki zmore posneti kar 4992
x 3328 slikovnih točk (pikslov),
kar znese skupaj 16,6 MPx. Ti-
palo je tudi tokrat izdelano po
CMOS tehnologiji in je uradno
sad lastnega razvoja. Hitrost fo-
tografiranja so še nekoliko zviša-
li, na štiri posnetke na sekundo.
Zaporedoma lahko naredi 32
JPEG ali 11 RAW datotek, nato
pa si mora malo oddahniti, da se
podatki iz predpomnilnika pre-
točijo na pomnilniško kartico ti-
pa Compact Flash ali SD Card.
Dvopalčni pregledovalnik na
zadku kamere vsebuje kar
230.000 točk, tako da je predo-
gled zajete fotografije zelo zane-
sljiv (10-kratni zoom).
Očitno je, da je število pikslov v
tej kameri pomembnejše od hi-
trosti zaklopa in zmogljivostji
predpomnilnika, zato bo kamera
našla svojo pot v fotografske stu-
die, kjer je treba v relativno krat-
kem času narediti veliko kakovo-
stnih fotografij in jih čim hitreje
pripraviti za nadaljnjo obdelavo.
Ob rekordnih 16,6 MP so pri
Canonu ponosni tudi na brezžič-
ni oddajnik WFT-E1 z lastnim
napajanjem in manjšo anteno, ki
jo pritrdimo na dno kamere. Fo-
tograf se tako lahko osredotoči
samo na svoje delo, posnete foto-
grafije pa sproti »letijo« v osebni
računalnik ali prenosnik kjerkoli
v bližini do razdalje 150 m. Na
praktičnem prikazu na sejmu je
zadeva delovala zelo prepričljivo
- fotograf je fotografiral priku-
pen model in v kratkem času na-
redil množico posnetkov. Po
končanem snemanju se je hitro
odločil za najboljši posnetek, ga
takoj natisnil na Canonovem bu-
bble-jet tiskalniku v velikosti 50
x 70 cm v foto kakovosti in za ce-
loten postopek porabil približno
15 minut. Hitrost kamere torej
že dolgo ni več ovira, saj model
ni zmogel tako hitrega menjava-
nja poz, kot bi fotograf lahko fo-
tografiral. Pri tem smo vsi priso-
tni zlahka poiskali najšibkejši
člen - studijsko bliskavico, ki je
za vsakokratno polnjenje kon-
denzatorja potrebovala približno
dve sekundi. Kakovost natisnje-
ne fotografije je bila po pričako-
vanjih odlična. Temu je seveda
primerna tudi cena, ki pa jo ob
tehnični odličnosti upravičuje
tudi nagrada združenja TIPA
(Technical Image Press Associa-
tion) za najboljšo digitalno ka-
mero profesionalnega razreda.
Druge Canonove novosti so
ostale v senci opisanega digital-
nega kralja, tako da je le redkok-
do opazil, da so za zveste ljubite-
lje filma predstavili nov model
EOS 300X. Kot vedno so bili ve-
like pozornosti deležni njihovi
objektivi (predvsem tisti daljši), s
katerimi so se obiskovalci sejma
lahko po mili volji »nastreljali«
po dvorani. Posebna paša za oči
je bil 1200 mm kanon, ki je že
bolj spominjal na teleskop. K do-
brim 60 objektivom serije EF
boste kljub temu lahko dodali še
dva novinca: EF-S 17-85 mm,
F4,5-5,6IS inEF-S 10-22 mm,
F3,5-4,5 IS-oba sta namenjena
zgolj kameram, katerih tipalo je
manjše od polnega formata leica.
Canon tako vsaj v delu poslovne
strategije sledi tekmecem, ki so
zaradi tipal, ki so manjša od for-
mata leica, razvili posebno serijo
objektivov.
CONTAX
Podjetje je že nekaj časa v lasti
japonske Kyocere, ki si je zelo
prizadevala, da bi ujela korak z
drugimi proizvajalci, vendar ima
v najzahtevnejšem razredu oči-
tno premalo vetra v jadrih. Pred
štirimi leti so sicer predstavili di-
gitalnega naslednika svojega N1
s preprostim imenom N Digital.
Imela je 6 MPx Philipsovo tipa-
lo, v tistem času prvo v polnem
36 x 24 mm formatu leica. Ka-
mera je imela t. i. N bajonetni
priključek, na katerega so lahko
pričvrstili štiri Zeissove objekti-
ve. V letu 2002 so ga na ameri-
škem sejmu PMA ponovno
predstavili, vendar tako kakovost
slike kakor tudi cena nista bili ve-
činsko sprejemljivi. Uradni izid
kamere so še nekajkrat prestavili,
dokler se sicer veliko zanimanje
javnosti ni preselilo k drugim
proizvajalcem. Škoda za vse nji-
hove dosedanje in prihodnje
oboževalce. Zadnje leto niso
predstavili novosti v SLR razre-
du, tako da lahko sklepamo, da
so se umaknili iz tekme, ki je
predvsem za lastnike blagovne
znamke postala prevroča. Velja
pa omeniti dva 4 MPx kompak-
tna lepotca, i4R in U4R, ki sta
oblikovna posebneža. Zaradi
njune zasnove, Zeissovih objek-
tivov in najbrž tudi zvenečega
imena jih bodo zahtevnejši kupci
zelo radi imeli v svojih žepih.
M
• M
Contaxova oblikovna posebneža i4R
in U4R.
FUJIFILM
Na prvi pogled zelo resno zasta-
vljena kamera S3 Pro je bila z
oznako »v razvoju« prvič predsta-
vljena javnosti februarja letos na
PMA z napovedjo, da bo v trgo-
vinah na voljo v drugi polovici
letošnjega leta. Besedo so držali,
čeprav »pika na i« še ni bila priti-
snjena in tudi proizvodnja še ni
stekla. Ohišje kamere so kupili
pri Nikonu (model F80), kar po-
meni, da o mehanski kakovosti
kamere ne gre dvomiti, in tudi
objektivi so seveda Nikonovi
(Nikkor). Pač pa pri Fujifilmu
vneto razvijajo lastno tipalo Su-
per CCD IV SR s 6,1 MPx, ki je
v mnogočem posebno, saj upora-
blja za zajem slike dva različno
velika oktogonalna elementa. S-
7
G
PHOTOKINA 2004
Čvrsto oblikovano telo Fujifilm S3 Pro z inovativno elektroniko.
piksel z normalno občutljivostjo
deluje kot na običajnem CCD ti-
palu, R-piksel pa je nizkoobču-
tljiv in zajema visokonasičene
detajle zunaj barvnega razpona
običajnega tipala. Kakovost slike
naj bi bila tako večja in samo
upamo lahko, da bo tako, saj ka-
mere nismo preizkusili. Ce bo
kakovost slike na ravni drugih
zmogljivosti kamere, njene robu-
stnosti in ergonomičnosti, ni ra-
zloga, da ne bi bila uspešnica.
Posebnost elektronskega dela ka-
mere je še, da algoritmi zmorejo
simulirati značilnosti najkakovo-
stnejših diapozitivnih filmov, kar
bo marsikateremu fotografu go-
tovo všeč. V vsakem primeru pa
pridobljeno znanje s pridom
vgrajujejo v t. i. hibridne kamere,
ki postajajo prave uspešnice. So
zmogljivejše od običajnih kom-
paktnih kamer, imajo stalen
objektiv z velikim razponom go-
riščnice in za množico vabljivo
veliko pikslov. Povprečen ljubi-
teljski fotograf bi dejal: »Vse v
enem!«
KODAK
Ameriško podjetje sodi med di-
gitalne pionirje, saj so na trgu
med prvimi ponudili tipala tudi
v profesionalnem razredu. Po za-
četnem zagonu je tudi Kodaku
m W H
m
0
v y
Enako elektronsko srce v dveh telesih.
na tem področju zmanjkalo sape,
saj za letošnjo Photokino niso
pripravili udarnih novosti, glede
na dejstvo, da so svoje kamere
predstavili že na začetku leto-
šnjega leta. Pri tem so uporabili
izviren pristop - skoraj sočasno
so na trg poslali dve kameri v ra-
zličnih ohišjih, a s skoraj enako
elektronsko vsebino. Izboljšani
verziji kamere DCS l4n se ime-
nujeta DCS SLR/n in DCS
SLR/c. Obe imata tipalo veliko-
sti formata leica, ki zmore 13,5
MPx. Prva je bližnja sorodnica
Nikonovih teles F80 in F100 z
Nikonovim F-bajonetom (ozna-
ka /n), druga pa je hibrid Sigmi-
nih kamer SA9/SD9/SD10 in
seveda Canonovega EF bajoneta
(oznaka /c). Kljub smeli potezi
močno dvomimo, da bo prišlo
do omembe vrednega prehoda
fotografov iz enega v drug tabor.
Kodak je sicer dober primer, da
veliko pikslov še ne pomeni nuj-
no tudi visoke kakovosti slike, saj
ni bila v sozvočju z do tedaj re-
kordnim številom pikslov v ma-
loslikovnem formatu.
KONICA MINOLTA
Ob množici kompaktnih in hi-
bridnih digitalnih novostih so
pri tem združenem podjetju rav-
no še pravi čas pod streho spravili
novo DSLR kamero, ki se bo na
globalnem trgu pojavila pod tre-
mi imeni: Maxxum 7D, Dynax
7D in Alpha 7D. Njeno tipalo
posname 6,1 MPx, na robatem
ohišju pa posebej izstopa 2,5-
palčni prikazovalnik z 207.000
slikovnimi pikami. Končno ne-
kaj pravega za vse privržence tega
inovativnega in priznanega proi-
zvajalca. Pri podjetju so še pose-
bej ponosni na izviren način re-
ševanja odpravljanja tresljajev. V
nasprotju z drugimi proizvajalci,
ki tehnologijo za odpravljanje
tresljajev vgrajujejo v objektive,
so jo pri Konici Minolti vgradili
v telo kamere. Gre za prvi tovr-
stni primer v razredu kamer z iz-
menljivimi objektivi. Sistem so
poimenovali AS (anti-shake) in
ga nazorno predstavljali na svoji
stojnici. Tipala v kameri namreč
zaznavajo tresljaje med fotografi-
ranjem in jih s premikanjem v
ustrezne smeri kompenzirajo -
tudi na videz povsem mirna roka
je povzročala premikanje senzor-
ja. Prednost tovrstne rešitve je
med drugim v ceni, saj sistem
vgradijo v kamero le enkrat, de-
luje pa v kombinaciji z vsemi
objektivi tipa A. Po zagotovilih
proizvajalca tako »pridobimo«
2-3 stopnje manjšo zaslonko ali
podaljšan čas osvetlitve, ne da bi
bila fotografija neostra. Prvi testi
na sejmu so pokazali, da je mo-
žno z mirno roko narediti oster
posnetek celo pri xk s. Pohvalno
je tudi, da imajo fotografije pri
višji občutljivosti (ISO 800) zelo
malo šuma. Kamera bo na trgu v
času, ko boste to brali, tako da
imate lastniki odličnih Minolti-
nih objektivov še čas, da božične
in novoletne praznike posname-
te z novo pridobitvijo. Za vsak
primer pa lahko dokupite še po-
polnoma na novo razvita objek-
tiva 17-35 mm, F2,8-F4 (D) in
28-75, F2,8 (D).
Nazoren prikaz anti-shake tehnologije.
NAPOVEDUJEMO NAJAKTUALNEJŠI
DOGODEK STROKE V LETU 2005!

Celjski sejem d.d., Dečkova 1, 3102 Celje
Tel.: 03/ 54 33 000, Fax: 03/ 54 19 164
E-pošta: info@ce-sejem.si
www.ce-sejem.si
2. mednarodni seje
GRAFIKA
inPAKIRANJE
Celje, Celjski sejem, 12.-15. april 2005
Ne zamudite odlične priložnosti za:
predstavitev novosti in dosežkov
izmenjavo mnenj s strokovno javnostjo
razpravo o izzivih panoge
Razstavni program - grafika:
stroji in oprema za grafično industrijo
grafična priprava, oblikovanje in tisk
materiali in pripomočki v grafični industriji
proizvodi grafične industrije
stroji in naprave za industrijo papirja
izdelki industrije papirja in celuloze
Razstavni program - pakiranje:
-	embalaža iz različnih materialov
-	tehnologija in tehnika pakiranja
-	pripomočki in orodja pri tehnologiji in tehniki pakiranja
-	skladiščna tehnika
-	informacijska tehnologija
-	drugo (marketinške storitve, direktni marketing,
poslovna darila, mediji, sejemska dejavnost, itd.)
Sejemsko dogajanje na celjskem sejmišču bodo dopolnjevali
8. sejem FORMA TOOL, 6. sejem PLAGKEM, 1. sejem LIVARSTVO.
DIGITALNA FOTOGRAFIJA
Gneča med zvestimi privrženci Leice in
njenih objektivov.
LEICA
Velemojstrom mehanike v di-
gitalni dobi ne gre najbolje. Že
pred letom so predstavili digital-
ni zadek, imenovan Digital-Mo-
dul-R, ki ga lahko pritrdimo na
njihova klasična modela R8 in
R9. Zadek ima vgrajeno 10 MP
tipalo (sad skupnega dela podje-
tij Kodak in Imacon z Danske)
in je sestavljen iz dela, ki ga pritr-
dimo na hrbtišče kamere (tipa-
lo), in procesorskega dela, ki na-
leže na spodnji del njenega hrbta.
V primeru, da tipalu ne zaupate
preveč ali pa je pred vami izje-
men motiv, lahko v vsakem tre-
nutku digitalni zadek zamenjate
z običajnimi vrati za film in pre-
verjeno boste naredili odličen
posnetek (če že ne bo odličen, bo
pa zaradi objektiva vsaj izjemno
oster).
Ta legendarna nemška znamka
ima na (predvsem nemškem) tr-
gu izjemno veliko zvestih privr-
žencev. Njim je bilo treba ustre-
či, da se celo med digitalnim za-
jemom slike sproži motor za pre-
vijanje filma - da bo le vse tako,
kot je bilo v starih časih. Sicer
smo dobili vtis, da se je velika ve-
čina vrtela le okoli razstavljenih
objektivov, ki so jih lahko po mi-
li volji preizkušali.
10
Slike spodaj: Svetovna premiera najzmogljivejšega Nikonovega digitalnega orodja
D2X. Gneča na Nikonovi stojnici.
NIKON
Legenda se je vrnila z novostmi,
ki jemljejo sapo. Dva hibrida
Coolpix 8400 in 8800 z 8 MPX.
Slednji ima še robustno magne-
zijevo ohišje, ki varuje 10-kratni
optični zoom 35-350 mm s sta-
bilizatorjem slike VR (vibration
reduction). Med optične posla-
stice nedvomno sodi že večkrat
prenovljeni AF-S VR 300/2,8G
IF-ED objektiv z vgrajenim sta-
bilizatorjem slike in novo antire-
fleksno tehnologijo nano-krista-
lov na zunanji leči in še nekateri-
mi drugimi optičnimi inovacija-
mi. Seveda so ponosno razkazo-
vali tudi maja letos predstavljeni
AF-S VR 200/2,0G IF-ED, prvi
objektiv svetlobne jakosti f/2,0,
ki ima vgrajen sistem proti tre-
sljajem. Čeprav je razmeroma
kratek, kljub vsemu vsebuje sko-
raj tri kilograme jekla, magnezi-
ja, stekla, plastike, gume in elek-
tronike. Uporaba »iz roke« je
odlična, a utrudljiva, objektiv pa
je namenjen za delo v izjemno
slabih svetlobnih razmerah, kjer
se od fotografa za vsako ceno pri-
čakuje vrhunski izdelek. Tipično
so to dogodki v zaprtih prostorih
s šibko osvetljenostjo (športne,
zabavne ali druge prireditve).
Največje pozornosti je bila de-
ležna težko pričakovana nasle-
dnica zelo uspešne serije D1. Ka-
mera D1H je namreč svojo
odlično posodobitev D2H dobi-
la lansko poletje, na naslednico
D1X z logičnim imenom D2X
pa smo čakali kar dobra tri leta.
Čakanje se je splačalo, saj trenu-
tni Nikonov paradni konj pre-
more kar 12,2 MPx, ki jih sicer
zajame Sonyjevo CMOS tipalo.
Če znotraj iskala izberemo izrez,
kamera na tipalu zajame le osre-
dnjih 6,8 MPx, vendar ob tem
pospeši s 5 na 8 posnetkov na se-
kundo. D2X je torej lahko hkrati
tudi D2H!
oglas
KOMORI
iz št. 5/2004
S
11
DIGITALNE KAMERE SLR
Zgoraj raznobarvna predstavitev Olympusovih novosti, spodaj prerezana Olympus
E-1 in objektiv 300/2.8.
Podobno kot pri največjem
konkurentu Canonu omogoča
brezžičen prenos zajetih fotogra-
fij novi dodatek WT-2A, ki med
drugim omogoča popoln nadzor
kamere iz osebnega računalnika.
»Škljoc«, pardon, »klik« in v se-
kundi je motiv na osebnem raču-
nalniku, pripravljen za takojšnjo
obdelavo ali pošiljanje komurko-
li kamorkoli.
Ob veliki zvezdi D2X je še ve-
dno močno sijala tudi na začetku
letošnjega leta predstavljena ma-
la zvezda D70, ki je trenutno
najbrž najboljša kamera na trgu,
če upoštevamo razmerje cena/ka-
kovost. Kamera je bila zadetek v
polno, saj jih je v ta namen zgra-
jena nova Nikonova proizvodna
linija na Tajvanu letos proizvedla
kar 800.000 kosov. Za kamero
so prejeli več nagrad, med dru-
gim tudi nagrado združenja TI-
PA za najboljšo kamero v t. i. po-
trošniškem razredu.
Uvodoma smo zapisali, da
Photokina 2004 ni bila izključno
digitalna. Pri Nikonu niso poza-
bili na zveste privržence filma in
so po osemletnem premoru pro-
fesionalcem ponudili naslednika
njihove F5, domnevno najboljše
fotografske kamere v razredu
SLR sploh. F6 premore vse, kar
je treba za delovnega konja - od
1/8000 s, prek 11-točkovnega
AF sistema do 8 posnetkov na se-
kundo. Kamera za vedno.
OLYMPUS
Zgodovina nas bo čez čas učila,
da so bili pri Olympusu prvi, ki
so zasnovali kamero SLR z iz-
menljivimi objektivi namensko
za digitalni zajem slike. To po-
meni, da so izdelali serijo objek-
tivov (imenovano Zuiko Digi-
tal), ki so prilagojeni manjši veli-
kosti tipala, zaradi česar so objek-
tivi manjši in lažji. Novim objek-
tivom ob bok so dali tudi novi
12~
elektronski bliskavici ter široko
paleto dodatne opreme. Tako
dobljeni digitalni sveženj so poi-
menovali E-System, in ker se je
to dogajalo pred slabim letom
dni, smo tako pozorni uporabni-
ki dobili še eno potrditev, da iz-
delati sodobno kakovostno tipa-
lo v polnem formatu leica 36 x
24 mm ni mačji kašelj. Podobno
potezo so potegnili pri Nikonu,
ki so za svoje DSLR posebej izde-
lali manjše in lažje objektive z
oznako DX, pri čemer so obdrža-
li svoj znameniti F-bajonet. Pri
Olympusu se niso obremenjevali
z zgodovino in so očitno šli »od
začetka«.
Tipalo, ki ga je prispeval Ko-
dak, je sicer še nekoliko manjše
od Nikonovega in je veliko 18 x
13,5 mm. Naslednja posebnost
je njegovo razmerje stranic, ki je
4 : 3 (desetletja uveljavljeno raz-
merje leica je 3 : 2), kar oba pro-
izvajalca poskušata uveljaviti kot
nov standard FourThirds (štiri
tretjine). Sistemu, ambiciozno
imenovanemu tudi digitalni
standard, se je pridružil še Fuji-
film, zanj pa so prejeli prestižno
nagrado TIPA v kategoriji naj-
bolj inovativne tehnologije. Ker
je sistem odprtega tipa, bo tako v
prihodnje možno kombinirati
različna telesa kamer in objekti-
vov različnih proizvajalcev.
CCD tipalo zmore 5,6 MPX, s
čimer ne posegajo v vrh, so pa tik
pod njim. Ne gre namreč prezre-
ti, da so imeli pri njegovi izdelavi
nemalo težav, saj so s Kodakom
združili moči že leta 2001, upo-
rabne novosti pa so na trg priha-
jale zelo počasi. Objektivom gre
v celoti zaupati, saj so s serijo Zu-
iko pred dobrim desetletjem ko-
tirali v optični vrh. Izvirna je
Olympusova rešitev proti nadle-
žnemu prahu, ki se nabira na po-
vršini tipala - ultrazvočni valovi
ga toliko stresejo, da delci odpa-
dejo z njegove površine.
Zastavljeni program v profesio-
nalnem razredu je Olympus raz-
širil s kamero E-300, ki se od po-
dobnih kamer loči po izvirni re-
šitvi iskala (Optical Porro Fin-
der), ki nadomešča običajno
pentaprizmo. Kamera z vgrajeno
bliskavico zmore 8 MPx, napro-
daj pa bo v paketu z namenskim
14-45 mm Zuiko Digital objek-
tivom, ob njem pa je na voljo še
objektiv 40-150 mm. Pri nas pa
je več kot dobrodošla novost za-
dnje tretjine tega leta, da so E-sy-
stemu v akciji občutno znižali ce-
no.
PENTAX
Še eno potrditev, kako po-
membni so sejmi za predstavitev
posameznih modelov, dobimo v
primeru Pentaxovega modela
*ist D. Javnosti so ga skupaj s
klasično kamero enakega imena
(brez D, seveda) premierno po-
kazali teden pred PMA v Las Ve-
gasu februarja 2003 ter ga nato
po daljši zamudi le poslali na trg.
Kamera slovi kot najmanjša in
najlažja v kategoriji DSLR, saj
brez objektiva tehta le 650 gra-
mov. Da je »elektronsko srce«
Sonyjev produkt, ugotovimo po
ločljivosti, ki znaša 3008 x 2008
pikslov, toliko kot imata Sonyjev
ICX413AQ ali Nikonov D100.
Na kamerin bajonet lahko pritr-
dimo objektive K, KA, KAF in
KAF2, z ustreznim adapterjem
pa lahko pritrdimo celo objektiv
srednjeformatne kamere.
Pentaxova novost *ist DS (do-
datek S) je njihova druga kamera
razreda DSLR, predstavljena tik
pred Photokino. Razumljivo je,
daje cenejša, boljša, zmogljivejša
in celo rahlo manjša od predho-
dnice, čeprav v osnovi ostaja ne-
spremenjena in tudi ciljna skupi-
na ostaja ista. Napredek je čutiti
v elektronskem delu, čeprav ni
več možnosti za zajemanje v for-
matu TIFF in tudi referenčno fo-
tografijo za izravnavo beline lah-
ko namesto treh naredimo le še
E
PHOTOKINA 2004
Pentaxova novost *ist DS.
eno. Tudi preddvig zrcala ni več
možen. Presenetljivo kamera se-
daj zapisuje le na pomnilno kar-
tico SD in ne več na splošno raz-
širjen Compact Flash. Nekoliko
večji je tudi pregledovalnik po-
snetih slik na zadku, ki je sedaj
velik dva palca, v primerjavi s
predhodnim pa premore skoraj
dvojno gostoto pik. Pri Pentaxu
se radi pohvalijo, da je delo s ka-
mero profesionalnega razreda
otročje lahko, še posebej ob upo-
rabi katere od številnih program-
skih avtomatik.
SIGMA
Pod blagovno znamko Sigma
večina ljubiteljskih fotografov
(tudi kakšen profesionalec je
vmes) najprej pomisli na objekti-
ve tega neodvisnega proizvajalca
z bajoneti za kamere znamk Ca-
non, Minolta, Nikon, Pentax in
v zadnjem času tudi sistema Fo-
urThirds. Objektivi so splošno
solidne optične kakovosti, nika-
kor pa jim ne moremo pripisati
mehanske odličnosti. V naspro-
tju z večino proizvajalcev, ki
imajo široko ponudbo v razredu
potrošniških kompaktnih ka-
mer, ožjo v razredu ljubiteljskih
kamer in zelo ozko v profesional-
nem razredu, pri Sigmi prvih
dveh razredov sploh ne poznajo.
Njihova edina ponudba je takoj
segla v profesionalni razred v
obliki kamere SD9 (februar
2002). Odgovor gre iskati v so-
delovanju s podjetjem Foveon,
proizvajalcem »revolucionarne-
ga« tipala CMOS, ki za zajem
svetlobe ne uporablja običajnega
Bayerjevega vzorca GRGB. Na-
mesto tega večplastno tipalo za-
jema vso vpadno svetlobo na ra-
zlični globini tipala (o tem smo v
Grafičarju že pisali). Ob predsta-
vitvi tehnologije pred dvema le-
toma so bila pričakovanja zelo
velika, v praksi pa uporabnikov
(kupcev) niso ravno množično
prepričali.
Proizvajalca sta očitno imela
obilo težav, saj so po letu in pol
dela predstavili novo kamero
SD10, ki je na zunaj skoraj ena-
ka, močno pa je izboljšana v no-
tranjosti, pri čemer so osnovne
Z gumbi na prenovljenem SD 10 ni gneče.
značilnosti ostale nespremenje-
ne: 3,4 MPx na treh slojih, kar
naj bi pomenilo 10,6 MPx »foto-
detektorjev«. Izboljšana kamera
naj bi po zagotovilih proizvajalca
dajala lepšo sliko s širšim barv-
nim razponom ter predvsem z
boljšo ostrino.
ZAKLJUČEK
S pričujočim zapisom smo po-
skušali osvetliti nekatera dogaja-
nja na vročem področju digital-
nega zajema slik profesionalnega
maloslikovnega razreda SLR z
željo, da bi bralci laže dobili
predstavo, »kje trenutno smo«.
Vse kaže, da je bilo pred leti veli-
ko poklicanih, zaradi neusmilje-
nih tržnih zakonitosti pa bo v
prihodnje malo izbranih. Krog
vrhunskih proizvajalcev tipal se
žal krči in držimo pesti, da bo
poleg trenutno najboljših uspelo
še komu, saj bodo že tako močno
znižane cene postale še dosto-
pnejše. Ne morem pa se sprija-
zniti z vse preveč razširjeno laič-
no trditvijo, »da imajo proizva-
jalci boljše tehnologije že razvite
na zalogo, le na trg jih nočejo da-
ti, ker bi s tem povzročili še na-
daljnje padanje cen«. Resnica je
nasprotna, ker ponekod celo za-
pirajo proizvodnjo, odpuščajo
delavce iz nam vseh znanih razlo-
gov ali pa gre podjetje celo v ste-
čaj. Tudi pri nekaterih velikanih
se govori o rdečih številkah, vsaj
v razredu kompaktnih kamer.
Zato je tudi razumljiv trend
združevanja podjetij ali pa vsaj
delo na skupnih projektih.
Podjetja pod pritiskom tržni-
kov vse prepogosto napovedo
tehnološke rešitve ali proizvode,
ki jim potem razvojni inženirji
niso kos. V hudi tekmi s konku-
renti razvijalcem pogosto zmanj-
ka časa, da bi uspeli doreči vse
podrobnosti, ki bi določeno ka-
mero postavile pred konkurenč-
ne ali pa bi ji dale svoj šarm.
Naprej: na večino kamer, ki so
bile predstavljene kot novosti,
obiskovalci nismo mogli/smeli
fotografirati na lastne pomnilni-
ške kartice, kajti novosti imajo
običajno vgravirano oznako
»sample - vzorec«, namesto serij-
ske številke pa lahko preberemo
nekaj ničel. Navsezadnje lahko
verjamete, da bi si nekateri proi-
zvajalci, ki premorejo kamere s 4,
5 ali 6 MPx, obliznili prste obeh
rok, če bi lahko dobili enako ka-
kovostno sliko z 8 MPx. Kajti
število pikslov še vedno šteje!
Dejstvo je, da proizvajalcem ti-
pal danes ni težko narediti npr. 6
MPx tipala za kompaktno kame-
ro ali celo 5 MPx tipala za nove,
vse bolj priljubljene fotofone.
Velikost tipala v tovrstnih napra-
vah običajno ne presega velikosti
nohta na kazalcu. Pri večjih tipa-
lih pa se med proizvodnjo pove-
čujejo tudi težave (šum, pretira-
no pregrevanje), ki jih proizvajal-
ci seveda odpravljajo različno.
Poleg razvojnih so tudi proizvo-
dni stroški večjih tipal bistveno
višji, navsezadnje tudi zaradi ve-
čjega izmeta tipal z napakami.
O kakovosti digitalno zajetih
fotografij v tem prispevku nisem
pisal, ker je brez resnih primerjav
in testov to zelo nehvaležno po-
četje. Tovrstne ocene si bralci
lahko preberete na spletu, kar je
pred nakupom dandanes skoraj
obvezno opravilo. Koliko, kdaj
in komu zaupati v objektivnost
zapisanih besed, pa je že povsem
druga zgodba.
Marko PRSINA
DIGITALNI TISK
Canon na DRUPI
DRUPO 2004 kot največji
specializirani sejem poslovnih re-
šitev profesionalnega tiska v
EMEA prostoru (EU, Srednji
vzhod, Afrika), ki je bil maja le-
tos, je obiskalo okoli 394 tisoč
obiskovalcev. Canonova ekipa iz
vrst vodstva, trženja in prodaje je
sejem označila kot velik uspeh.
Dvotedenska predstavitev več
kot 1300 partnerjem je povzroči-
la veliko zanimanje za ves Cano-
nov izbor profesionalnih tiskal-
niških naprav, podpore in reši-
tev.
Canon postaja vse močnejši na
trgu profesionalnega tiska in s
prepričljivim dvonadstropnim
razstavnim prostorom, ki se je
razprostiral na 741 m2, okrepljen
s korporacijsko podobo med ja-
snim sporočilom prednosti Ca-
nonovih visokocenjenih izdelkov
za trg profesionalnega tiska. Za-
posleni v Canonu in njihovi par-
tnerji z vsega sveta so učinkovito
združili poudarek na obvezo do
svojih strank v profesionalnem -
digitalnem tisku; slika 1.
Vsak dan so se pred pokrovi-
teljskim prostorom Canona vr-
stile dolge vrste obiskovalcev,
kjer so se fotografirali z izposoje-
no dirkaško opremo Davida Co-
ultharda, moštva McLaren, kjer
ni manjkala startna zastava oz.
steklenica šampanjca. Njihovo
sliko so nato izrezali in jo dodali
v zmagovito sceno Formule 1 ter
jo na dveh tiskalnikih širokega
formata Canon stiskali na svetleč
poster; slika 2.
Razstavni prostor, na katerem
so bili razstavljeni Canonovi
eksponati, je bil skrbno pripra-
vljen. Glavno prizorišče predsta-
vitev je zagotavljal pregled nad
osrednjimi točkami od treh
ključnih prostorov, kjer so na te-
mo digitalnega tiska predstavljali
različne rešitve; slika 3.
Prvi ključni prostor je bil na-
menjen predstavitvi »grafikom
in komercialni rabi«. Na tem
prostoru je bila razstavljena celo-
tna linija tiskalnikov širokega
formata, ki so bili upravljani z
RlPi in kontrolerji ter so kot vo-
dilna tehnologija Canonovih
partnerjev prisotni na našem tr-
gu. Tiskanje širokega formata hi-
tro narašča in po pričakovanju
Canona jim bo udeležba na Dru-
pi v prihodnje pomagala pospeši-
ti prodajno rast v tem segmentu.
Obiskovalce so seznanili, da se
večina celotnih stroškov tiskanja

Intell^entPublislg'
nanaša na proces, ne pa na same
proizvode. Upravljanje teh stro-
škov zahteva tudi učinkovito
barvno upravljanje. Na tem po-
dročju so bili raziskani potencial-
ni stroški neustreznega nadzora
postopka in opisane prednosti iz-
boljšav ustreznega barvnega up-
ravljanja sistemov v poslovanju
vseh oblik in velikosti. Posledica
teh ugotovitev je bil velik odziv
več kot 250 obiskovalcev, ki so
izrazili željo po nadaljnjem kon-
taktiranju Canona na temo barv-
nega upravljanja; sliki 4, 5.
Drugi del razstavnega prostora
je bil namenjen »inteligentnemu
založništvu«, osredotočenemu na
trg komercialnega in hitrega ti-
ska. Razstavljeni iR110, viso-
kozmogljiv črno-bel tiskalnik, in
manjše produkcijske enote, kot
so iR105, nedavno lansirane seri-
je Canonovih namiznih tiskalni-
kov vizitk, so bili predmet dobe-
sedno obleganega razstavnega
prostora ves čas sejma.
Canonova novost, ki je bila
predstavljena na Drupi 2004, je
večopravilni barvni laserski stroj
CLC3220, ki se po zmogljivo-
stih, 32 barvnih (ofsetnih) izpi-
sov na minuto, uvršča v srednji
razred produkcijskih naprav, na-
menjen digitalnemu tisku. Veli-
ko obiskovalcev je videlo svojo
priložnost v zapolnitvi svojih de-
javnosti med digitalnim in kla-
sičnim tiskom, ker se jim doslej
tisk majhnih naklad (brošur,
prospektov, vabil, knjižic ...) ni
splačal. Prav ta trend osvaja gra-
fična podjetja tudi pri nas. Ca-
non je v tem segmentu predstavil
rešitev povezave dveh barvnih la-
serskih tiskalnikov CLC3220 v
skupino, kjer sta bila oba tiskal-
nika upravljana hkrati, prek stre-
žnika za uravnavanje hitrosti ti-
skanja, in si razdelila tiskano
opravilo iste datoteke. Ta novi
način je med obiskovalci vzbudil
veliko pozornost, saj omogoča
profesionalnim tiskalnikom pri-
lagodljiv produkcijski sistem, ki
je enak zahtevi dinamičnega ti-
ska, torej v kratkem času proizve-
de podvojeno opravilo.
Toda množice ni privlačila sa-
mo nova strojna oprema. Prvi
primer je bila programska opre-
ma Print Job Manager, poslovno
orodje, ki pri tiskanju stranki da-
je bolj učinkovito podporo pri
komunikaciji in odpira nov na-
čin prodaje in trženja prek spleta.
Obiskovalci so imeli priložnost
celo sami preizkusiti upravljanje
inteligentnega tiskanja prek
Print Shop Maila. Je zelo prepro-
sta, učinkovita tiskalniška apli-
kacija variabilnih podatkov, ki
omogoča izdelavo lastne perso-
nalizacije barvnih knjig z njihovo
združeno izbiro Canonovih pro-
duktov in storitev.
Zadnji - tretji del Canonovega
razstavnega prostora je bila pred-
stavljena rešitev inteligentnega
produkcijskega tiskanja, ki je bil
ponovno osredotočen na pro-
dukcijski proces, toda s poudar-
kom na lastnem tiskanju v pod-
jetju.
Rešitev v tem primeru vključu-
je Cano-FLOW, modularni
upravljalni sistem tiskanja, za
maksimalno povečanje produk-
tivnosti tiska in prav tako potek
dela za izvrševanje tiskanja. Med
predstavitvijo je bilo mnogo na-
prav nadzorovanih z e-vzdrževa-
njem; servisna podpora, ilustrira-
na kot možnost, v kateri Canon
ponuja uporabnikom pomoč za
povečanje produktivnosti tiskan-
nja in povračila njihove investici-
PROFESIONALNE REŠITVE
POSTAVITE NOVE KRITERIJE V TICI/AM |A
Mi7iTkMAi/i nnnu dadumi * IkJIlHIllUrl
POSTAVITE NOVE KRITERIJE V
NIZKONAKLADNI BARVNI ' '
PRODUKCIJI S
CLC3220
Mrežni barvni laserski tiskalnik
32 izpisov/min offset-mat odtis brez fiksirnega olja, 2400 x 600 dpi. HD 40 GB,
Adobe PS3 emul.. medij do 450 x 320 mm, 64 - 235 g/m!, tiskana
površina: 305 x 457. zaloga papirja do 4800 listov,
avtomatski dupleks od 64 - 209 g/m3, Ethernet 10/100BaseTX
je idealna rešitev za doseganje nizkonakladne barvne produkcije
(npr: prospektov, reklamnih oglasov, letakov, vabil, plakatov, platnic knjig..).
CLC3220 je nadgradljiv v mrežno komunikacijsko enoto, ki združuje funkcije
včitavanja. izpisovanja, kopiranja in el. distribuiranja dokumentov.
AKCIJA VELJA DO 24.12.2004
informacije na tel.: 01 58 53 631
Avtra/
AvTera. d.o.o., Smortinska 106,10QD Ljubljana
Prodaja preko pooblaščenih prodajalcev
je, medtem ko se zmanjšujejo ce-
lotni stroški lastništva. V praksi
to pomeni naslednje: stranki se
zatakne papir v stroju in že v na-
slednjem trenutku je servis po
spletu obveščen o zastoju in loka-
ciji zataknjenega papirja; servis
stranki nato omogoči telefonsko
ali intervencijsko pomoč.
V posebnem VIP prostoru sta
bila med predstavitvijo povablje-
AUTHORIZED
PREMIUM PARTNER
nim strankam in zaposlenim pri-
kazana tiskalna tehnologija in
potek dela v prihodnosti. Kot tr-
do delo preoblikovanja 1300
partnerjev bo ta tehnologija obli-
kovala temelj nadaljnjega razvoja
in pomagala Canonu prek po-
slovnih partnerjev postati vodilni
v profesionalnem tisku; slika 6.
Dare PREBIL
dare.prebil@avtera.si
ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK
OCE -
sodobna tehnologija
digitalnega tiska
Kajje tako enkratnega
v tejtehnologiji?
Pri testiranju v Buyer's Labu so
poimenovali tehnologijo Oce
Copy Press kot čudovito in brez
primere - enkratno. Šest edin-
stvenih komponent sistema Oce
Copy Press zagotavlja, da sta iz-
pis in kopija vedno blesteča na
pogled in videz:
1.	Master trak zagotavlja ostro
in točno preslikavo slike. Zelo
občutljiv master trak Oce podaja
zelo ostro in točno latentno sli-
ko. Prav to pa omogoča kreacijo
slike, ki daje čiste odtise.
2.	Enokomponentni toner po-
meni manj onesnaževanja. Si-
stem Oce Copy Press enokom-
ponentnega tonerja prinaša ne-
kaj prednosti, kot so:
Omanj umazanije v stroju,
O odvečni toner ne onesnažuje
izpisa, kar zagotavlja lep in čist
izpis ali kopijo,
3. TTF daje primerljivo ofsetno
kakovost izpisa. Toner Transfer
Fusing je toplotna tonerska pre-
nosna tehnologija, ki je samo v
sistemih Oce Copy Press in to-
ner dobesedno vtisne v papir; či-
sto in brezhibno kot pri ofse-
tnem tisku.
Postopek se razlikuje v primer-
javi s kserografijo, pri kateri je
potrebne veliko elektrostatike,
da se toner nanese (preskoči) s
fotovalja na papir. Pri kserografi-
ji del tonerja, ki je ostal v zraku
kot nenanesen na papir, onesnaži
papir in stroj.
Poleg tega pa Ocejev sistem
dvojnih prenosnih trakov toner-
ja (dual belt toner transfer) zago-
tavlja, da papir nikoli ne pride v
stik z master trakom. S tem od-
pade bojazen za poškodovanje
fotovalja.
Oce CopyPress
Edinstvena tehnologija slikov-
nega prenosa, saj je odtis na oko
in otip primerljiv s klasičnim ti-
skom. Želja vsakega proizvajalca
digitalnih strojev je, da se z izpi-
som približa ofsetnemu tisku ta-
ko tiskalnikov kot večopravilnih
naprav. Oceju je s sistemom Oce
Copy Press to zagotovo uspelo.
Zakaj
razviti novo tehnologijo?
Srce vsakega novorazvitega ti-
skalnika ali kopirnega stroja Oce
je zaščiten sistem Oce Copy
Press, ki je edina prava alternati-
va kserografiji. Ta nova tehnolo-
gija je nastala zaradi nezadovolj-
stva s slabostmi klasične ksero-
grafije. Ta se v osnovi ni skoraj
nič spremenila že od svojega za-
četka (projicirano osvetljevanje
valja je zamenjal čitalec in laser
oz. diodna letvica) in omogoča
elektrostatični nanos tonerja na
papir ter v grelni enoti tempera-
turno fiksiranje (učvrstitev) to-
nerja. Pri tem postopku se upo-
rablja eno- ali dvokomponentni
tonerski sistem. Zadnji potrebu-
je še poseben posrednik prenosa
za toner na valj (developer, razvi-
jalec), kar podraži vzdrževanje in
s tem tudi ceno izpisa.
Danes je tehnologija Oce Co-
py Press temelj vsemu razvoju,
vključno s sistemi Colour Copy
Press.
16"
O nizka temperatura fiksiranja
pomeni, da se lahko izpisuje na
temperaturno občutjive medije,
kot so prosojnice, in predstavlja
tudi stroške za porabljeno ener-
gijo,
O sistem brez razvijalca pome-
ni tudi, da se okolje manj one-
snažuje.
4. Kratka pot papirja - prak-
tično nič zastojev. Vrh sistema
Oce Copy Press je tehnološko
dodelana kratka pot papirja skozi
stroj. Taje najkrajša med konku-
renti. Pri klasični kserografiji
mora papir prepotovati dolgo in
zakrivljeno pot skozi stroj, da
pride do izpisa.
Tehnologija Oce Copy Press
pa daje drugačen način prenosa
slike na papir. Ta se zaradi take
kratke in direktne poti redkokdaj
zatakne in ostane v stroju. S tem
so zastoji papirja pri tej tehnolo-
giji skoraj zgodovina.
5.	Enojna korona - manj one-
snaženja z ozonom. Nazobčan
sistem koronske enote zagotavlja
dosledno visokokakovostno sli-
ko. Tako je koronska enota oko-
lju prijazna, saj proizvaja daleč
manj ozona kot konkurenčni si-
stemi in še to pod predpisanim
dovoljenim pragom. Enojna ko-
ronska enota tako nabije samo
papir, da izenači statično elektri-
ko na papirju, kar je prakično
nič. Takšna naelektritev pa pri-
pomore k temu, da se zmanjša
verjetnost zastoja papirja.
Klasična kserografija pa po dru-
gi strani uporablja več vrst elek-
tričnega nabijanja na različnih
mestih pri sami kreaciji izpisa.
Naelektritev in razelektritev fo-
tovalja, nabijanje papirja na valj
in nato razelektritev. Viški pre-
napetosti in sama statična elek-
trika pripomorejo k povečanju
zastojev papirja.
6.	Prehod v enem koraku pri
dvostranskem izpisovanju - po-
večanje zanesljivosti. Večina ko-
pirnih strojev in tiskalnikov Oce
Copy Press uporablja Ocejevo
dvostransko kopiranje v enem
prehodu (one pass duplexing),
kar zagotavlja, da se tisk druge
strani opravi preprosto in zane-
B
DIGITALNE TEHNIKE TISKA
sljivo, prav tako kot enostranski
tisk. Pri tem ne prihaja do izgube
pri transportu. Tako je dosežen
skoraj 100-odstotni izkoristek.
Prav tako pa je odpravljen pro-
blem dvostranskega kopiranja,
kot je v drugih strojih, ko statič-
na elektrika medsebojno drži pa-
pir in povzroča papirne zastoje.
Tako je pri tej tehnologiji papir-
ni zastoj malo verjeten, saj je
opravilo lažje kot dodajanje pa-
pirja iz kasete.
Kako sistem deluje?
Pri Ocejevi tehnologiji črno-
belega tiska Oce CopyPress, ki se
uporablja na strojih serije 31x5,
VP20x0, VP3090 in VP2110, se
valj osvetljuje s pomočjo LED le-
tvice, vendar je prenos samega
enokomponentnega tonerja po-
sreden prek elektrostatičnega
mastra na TTF (Toner Transfer
Fusing) trak. Pod pritiskom se s
TTF traku toner vtisne v papir.
Celoten sistem TTF traku in del
poti papirja sta ogrevana. Tako
toner ni več nanesen, temveč je
vtisnjen v papir in njegovo struk-
turo, posledica tega je, da se listi
med seboj ne sprijemajo in toner
se ne prenaša več na hrbet druge-
ga lista. Sam odtis pa je gladek na
otip.
Oce Colour Copy Press
Barvni digitalni tisk,
priložnost za podjetne
V razvoj nove barvne tehnolo-
gije se je Oce podal pred deveti-
mi leti, saj je prevladalo stališče,
da tradicionalna kserografija ne
daje stabilne kakovosti pri barv-
nem tisku.
Zakaj?
Predvsem zaradi spremenljivk,
ki nastopajo pri samem postop-
ku izdelave in ne zagotavljajo ka-
kovostnega izpisa od prve do za-
dnje strani in tudi ne ponovljivo-
sti tako na istem kot na različnih
strojih iste serije.
Katere so te spremenljivke?
1.	Boben, valj oz. fotoprevo-
dnik, ki s številom odtisov slabi,
posredno z njim pa tudi zapiso-
valna enota - laser (zaprašenost
optike).
2.	Razvijalna enota oz. develo-
per, ki rabi za prenos tonerja na
valj. Razvijalec, v katerem je z
določenim odsotkom doziran to-
ner, je treba po določenem števi-
lu kopij menjati, saj njegov ma-
gnetizem oslabi.
3.	Večplastni - reliefni nanos
tonerja.
4.	Grelna enota, ki učvrsti (za-
peče) toner na medij. Kakovost
odtisa je odvisna od kakovosti in
predvsem vlažnosti papirja oz.
prostora (lisast izpis).
Nova tehnologija temelji na
treh ključnih tehnoloških dosež-
kih:
O Oce Mono-component
toner,
O Oce Direct imaging,
O Oce Colour Copy Press.
Tisk je tehnološko zasnovan ta-
ko, daje osrednji del ofsetni valj,
podoben kot pri ofsetnem tisku
gumi valj, saj je tudi ta obdan z
gumo. Okoli ofsetnega valja je
razporejenih sedem manjših bar-
vilnih bobnov. Tisk poteka s sed-
mimi barvami, torej tiskamo z
barvami CMYK (cian, magenta,
rumena, črna) in RGB (rdeča,
zelena, modra). Posebnost tega
sistema je, da se rastrske pike na-
našajo ena poleg druge in ne ena
čez drugo. Najprej se nanesejo na
ofsetni valj črne rastrske pike in
nato po vrstnem redu modre,
UPODOBITVENA ENOTA:
1	ofsetni valj
2	upodobitveni valj
3	prevleka
4	posoda s tonerjem
5	dozirni valj
6	strgalo
7	polvodniški sloj
rdeče, zelene, magenta, cian, na
koncu rumene.
Črn krogec ob ofsetnem valju
na desni strani zgoraj je tiskovni
valj, ki papir pritisne ob ofsetni
valj, in tako se toner prenese na
papir.
Nadaljevanje na str. 20
ALPE PAPIR
1/2
ALPE PAPIR
1/2
S
19
ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK
Pri tisku ne nastaja višek toner-
ja oz. odpadni toner, ker strugalo
(Doctor blade) po nanosu ta vi-
šek odstrani. Slika se ustvarja na
slikovnih bobnih in je sestavljena
v enem koraku, je stanovitna in
ni pod vplivom vira svetlobe. Sli-
kovni bobni so nameščeni eden
poleg drugega namesto eden na
drugem. Površina vsakega od
bobnov ima 5000 elektronsko
krmiljenih trakov. Vsak boben
prevaja prihajajoče podatke v
električne impulze. Mono toner
je na vsej površini vsakega bobna.
Električni impulzi »držijo« toner
na območju, kjer je slika, med-
tem ko se neželeni nanos tonerja
z območja, kjer ni slike, odstrani
z močnim elektromagnetnim po-
ljem. Sedem samostojnih slik se
potem s pritiskom sestavlja v sli-
ko z enoplastnim nanosom to-
nerja.
Oce CPS900 -
digitalni barvni tisk
Nov, inovativen sistem tiska
omogoča najboljdosledno
obarvanje odtisa doslej
Barvni sistem tiskanja, ki je re-
zultat velikanskega vložka podje-
tja Oce v nadgradljive izdelke in
barvno tehnologijo, postavlja po-
polnoma nove standarde pri do-
slednosti barvnega odtisa. Dose-
ga jo samodejno, brez kalibracije,
pri tisku na različne vrste medijev
po vaši izbiri. Oce CPS900 je vr-
hunsko oblikovan in je v vašem
delovnem prostoru resnična de-
lovna oaza.
Narejen za zagotovitev
barvne doslednosti
Vsi vemo, da ima v grafiki
ključni pomen zagotovitev dosle-
dnosti barv (barvne konsisten-
tnosti). Zelo pomembno je zašči-
titi integriteto identitete podje-
tja, ne glede na to, ali gre za tisk
dokumentov za lastne potrebe ali
tistih, ki so namenjeni kupcem.
In tukaj je s svojo inovativnostjo
prisoten Oce CPS900.
Zakaj je tako? Ker z Oce
CPS900 izginejo vse običajne in
znane težave pri doslednosti
barv. Z Oce CPS900 zdajdose-
gamo še neizmerjene rezultate
pri doslednosti barv; ne glede na
to, ali tiskamo kratke, majhne se-
rije danes in to ponovimo nasle-
dnji mesec ali leto, in ne glede na
to, ali je naš CPS900 v Ljubljani,
Mariboru ali kjerkoli drugje. Vi-
zitke, brošure ali karkoli drugega
bo natisnjeno vedno v enaki bar-
vi, brez kakršnekoli kalibracije.
Izdelan za proizvajanje
visokokakovostne slike
Medtem ko je tim Oce R&R
raziskoval, kako izboljšati dosle-
dnost barv, je hkrati upošteval ti-
sto, kar naši kupci najbolj cenijo
in pričakujejo - visoko kakovost
natisnjenih slik. Dosegli smo jo z
ločljivostjo tiska 600 dpi in re-
zultati so jasne, fotorealistične
slike v okolju, kar je doseženo s
sistemom, ki sodi v profesional-
no produkcijsko okolje.
Pripravljen za dosleden
in zanesljiv tisk na širokem
spektru medijev
Doslednost tiska je z Oce
CPS900 zagotovljena v zelo širo-
kem spektru medijev, pri tem pa
se ves čas ohranja polna hitrost
tiska. Tiskamo lahko na reliefni
papir, papir z vzorci, premazni
papir in celo na prosojnice. Ino-
vativni sistem tiska nam omogo-
ča zanesljivo uporabo debelejših
oziroma težjih papirjev, do 250
g/m2, ohranja pa polno hitrost ti-
ska. Z možnostjo zajema forma-
tov A4, A3 in povečanih forma-
tov lahko v enem posegu, brez
operaterjevega dela, naredimo do
tisoč odtisov. Enostaven oboje-
stranski tisk je možen na vseh
medijih.
Za produktiven
in učinkovit proces tiska
Z upoštevanjem dosežkov na
področju doslednosti natisnjenih
barv brez kalibracije, kostantne
hitrosti, ne glede na vrsto upora-
bljenega medija ter zanesljivega
produkcijskega delovanja ugota-
vljamo poglavitne elemente pro-
duktivnosti in učinkovitosti v
procesu produkcije profesional-
nih dokumentov.
Večja produktivnost je na tem
sistemu pričakovana, saj tiskal-
nik uporablja zelo kratko pot pa-
pirja, kar minimizira zastoje zara-
di papirja. Poleg tega nam sistem
»set memory« omogoča več
funkcionalnih prijemov, kar do-
datno prispeva k produktivnosti.
Podprto
z značilno tehnologijo Oce
Za visoko kakovost odtisa in
doslednost natisnjenih barv se
Oce CPS900 lahko zahvali tradi-
cionalni in zaščiteni tehnologiji
Oce. Z uporabo pripomočka
Oce Direct imaging se reproduk-
cija odtisa slike izvaja v enem ko-
raku brez uporabe dodatnega
izvora svetlobe. Barva tonerja se
prenaša na vmesni valj in tam se
ustvarja slika.
Zdaj prihaja s pomočjo tehno-
logije Oce Colour Copy do priti-
ska oziroma »vtiskavanja« celovi-
te sedembarvne slike z bobna na
papir, tako pa se dosega dosle-
den, visokokakovosten nanos
barve na papir v eni plasti (layer-
ju) tonerja, ki je pritrjen na papir
pri nižji temperaturi, okoli 90
°C. Glede na dejstvo, da sistem
Oce CPS900 domala ne upora-
blja silikonskega olja, na površini
odtisnjenih slik ni nobenega od-
večnega sijaja.
Enostavna povezanost
s programsko opremo
Za Oce CPS900 sta na voljo
dva zmogljiva kontrolerja, oba
na temelju v grafični industriji
vodilne programske opreme EFI
Fiery. Izbira je odvisna predvsem
od zahtev in kompleksnosti upo-
rabljenih datotek, pretoka dela
in posebnih zahtev, npr. tiska va-
riabilnih podatkov.
Kontrolerja sta izdelana tako,
da podpirata vse običajne dato-
tečne formate v grafični industri-
ji. Oba omogočata mrežno pove-
zavo in hiter tisk, na voljo pa
imata vrsto uporabniku prija-
znih programskih pripomočkov.
Za boljpreprostejše delo in
prilagodljivost s postproce-
sno opremo
Z zaščiteno in patentirano teh-
nologijo Oce postaja dodelava
natisnjenih dokumentov lažja in
preprostejša. Takoj ko denimo
pride iz tiskalnika natisnjeni do-
kument, ga lahko prepognemo,
ne da bi prišlo do luščenja toner-
ja. Prav tako je možno natisnjene
dokumente laminirati zelo hitro
in enostavno, saj ta tehnologija
domala ne uporablja silikonske-
ga olja.
Ker je oblikovan z namenom
biti prilagodljiv in povezljiv z do-
delavno opremo, lahko Oce
CPS900 povežemo z različno
dodelavno opremo Oceja in nje-
govih partnerjev.
Povzetek
Kaj ponuja sodobna tehnolo-
gija Oce svojim uporabnikom?
O Odtis je vizualno in na otip
primerljiv z ofsetnim tiskom.
O Tisk na različne medije, ne
da bi se izgubljala barvna slika.
O Ni več slabljenja posame-
znega barvnega valja.
O Prvi odtis je enak zadnjemu
na vseh Ocejevih strojih istega
modela.
O Možen je odtis na reliefni
papir, prosojnico, gladek papir.
O Z debelino papirja se hitrost
izpisovanja ne zmanjša.
O Papir ni elektrostatičen, kar
odpravi probleme pri končni ob-
delavi.
O Enoplastni nanos tonerja.
O Toner, ki je vtisnjen v papir,
se lomi samo s strukturo papirja,
povšina pa je gladka.
O Nanos tonerja je neprozo-
ren, namesto (delno) prozoren.
O Drugače kot drugi barvni si-
stemi ne zahteva posebnega ra-
zvijalca.
O Monolayer toner je stabilen,
medtem ko razvijalec s časom
bledi.
O Spremembe temperature in
vlage v zraku, kot rezultat, so
manj vplivne.
O Monolayer toner se ne lušči
pri prepogibanju.
O Set memorija.
O Odprt vmesnik strežnika.
O Personalizacija.
O »Zeleni gumb« način dela.
Leopold SCHEICHER
Inštitut za celulozo in papir
Silva MIHELIČ
MDS - IT d.d.
Številka 1 v svetu tiskarskih barv
SunChemical
Hartmann, d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni
Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program
tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega
razreda:
OFSETNI TISK NA POLE
ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve
najnovejše generacije, izdelane izključno na bazi
rastlinskih olj, primerne za vse podloge
IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje
in tisk (kartonaža, etikete ...)
* popolna paleta pomožnih tiskarskih sredstev in lakov
za ofsetni tisk
specialne tiskarske barve (za tisk na nevpojne
materiale, plakate, fluorescenčne, kovinske ...)
TACIJSKI OFSETNI TISK
Cl za vse tehnike tiska
I (za lakirne enote,
M kontakt...)
a bazi vode in topil
DODATNE SERVISNE STORITVE
tima tehnologov Hartmann, d.o.o.:
• hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE,
HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s
spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom
tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda,
temperature ...) in svetovanjem našim kupcem
svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov
doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk)
anizacija strokovnih izobraževanj, seminarje
praktičnega usposabljanja
HARTMANN
Sun Chemical, Hartmann, d.o.o.
Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče
tel. 01/563 37 02, -14, -15, faks -03
e-mail: igor.sun@siol.net
DIGITALNO KOPIRANJE
RESNICE
O TERMALNI CTP
TEHNOLOGIJI
Tabela 1. Tipične značilnosti laserskih osvetljevalk
	TERMALNA LASERSKA DIODA	VEČ TERMALNIH LASERSKIH DIOD	FD-YAG ZELENI LASER	VIOLETNA LASERSKA DIODA
MOČ (WAT)	1,0	20,0	0,2	0,005
POVPREČNA CENA (US DOLAR)	500	5.000	10.000	1000
CENA GLEDE NA MOČ (WAT)	500	250	50.000	200.000
ŽIVLJENJSKA DOBA (UR)	50.000-100.000	50.000-100.000	10.000	3.000-10.000
STROŠEK GLEDE NA ŽIVLJENJSKO DOBO (US CENT)	0,50-1,00	5-10	100	10-33
STROŠEK GLEDE NA MOČ (WAT) NA URO	0,50-1,00	0,25-0,50	500	2000-6600
Kot redni bralec edine sloven-
ske strokovne grafične revije
Grafičar in zastopnik proizvajal-
ca termalne tehnologije menim,
daje čas razjasniti nekaj zavajajo-
čih stvari našim kupcem in bral-
cem.
Danes, v dobi digitalizacije, se
pri prehodu iz analognih tehnik
v digitalne pojavi veliko vpra-
šanj: katera tehnologija je boljša,
hitrejša, natančnejša in cenejša?
Pri osvetljevanju neposredno na
ploščo (Computer-To-Plate teh-
nologija) se pojavi vprašanje, za
katero tehnologijo bi se odločili,
termalno ali violetno?
VSM je svetovna, neodvisna
organizacija, ki spremlja razvoj
in rast tehnologij CTP proizva-
jalcev po vsem svetu. V zadnjem
poročilu je zapisano, da je ter-
malna CTP tehnologija v letu
2003 dosegla 56-odsotni delež
celotne prodaje po vsem svetu,
samo v letu 2003 pa je zavzela 64
odsotkov vseh prodanih CTP si-
stemov. Poraba termalnih CTP
plošč je obsegala 68-odstotni de-
lež celotne porabe plošč.
Zavajajoč je podatek, da so vio-
letne diode cenejše zaradi masov-
ne proizvodnje DVD-zapisoval-
nikov.
Ti uporabljajo 10 mW laserje,
medtem ko potrebujejo violetne
CTP osvetljevalke več moči (30
mW, kmalu pa 100 mW), kar
pomeni, daje cena zamenjave za-
vajajoča. Zamenjava 100 mW la-
serja stane 10.000 USD, njegova
življenjska doba pa naj bi bila
10.000 ur, zelo podobno kot pri
termalni laserski diodi. Termal-
na dioda ima 500-krat večjo moč
za enako ceno in življenjsko do-
bo. Zaradi manjše moči pa je tu-
di upodabljanje tiskovnih ele-
mentov na tiskovni formi slabše
kot pri termalni tehnologiji; pre-
glednica zgoraj.
Violetna tehnologija uporablja
eno ali dve laserski diodi. Če ima
stroj eno diodo in ta odpove, to
pomeni izpad proizvodnje, ker
osvetljevanje ni možno, medtem
ko ima termalna tehnologija več
diod in v primeru odpovedi ene
ali več diod na stroju še vedno
lahko osvetljuje z zmanjšano hi-
trostjo, vendar zaradi tega ne pri-
haja do izpada proizvodnje.
Uporaba termalnih plošč je bi-
stveno preprostejša kot uporaba
violetnih. Termalne plošče so
občutljive na toploto in ne na
svetlobo, kar pomeni, da z njimi
lahko delamo pri dnevni svetlo-
bi, pri tem pa ne potrebujemo
posebnih zatemnjenih ali pa s
posebnimi zaščitnimi lučmi
opremljenih prostorov.
Osvetljevanje termalne plošče
deluje po binarnem principu (1-
osvetljeno, 0-neosvetljeno), kar
pomeni, da če na ploščo ni prišlo
dovolj energije, ne bo osvetljena.
Zaradi tega pri termalnih plo-
ščah ne prihaja do preveč oziro-
ma premalo osvetljenih plošč
(slika 1).
Zaradi občutljivosti na tempe-
raturo pa lahko dosežemo tudi
izrazitejše prehode med tiskovni-
mi in netiskovnimi površinami
(sliki 2, 3), kar nam omogoča
upodabljanje 10 pm rastra (fre-
kvenčno moduliran raster Stac-
cato).
Termalne osvetljevalne enote
imajo večinoma konstrukcijo zu-
nanjega bobna (external drum),
kar pomeni, da je plošča vpeta na
boben. Ta se vrti, osvetljevalna
glava pa se pomika premočrtno
in pri tem osvetljuje ploščo.
Violetne osvetljevalne enote pa
imajo v večini konstrukcijo no-
tranjega bobna (internal drum),
kar pomeni, da je plošča vpeta v
boben in miruje, medtem pa gla-
va, ki je vpeta v središču bobna,
potuje premočrtno in pri tem
osvetljuje ploščo (konstrukcija
Computer to Film sistemov).
Slabost te konstrukcije je, da iz-
žgani delci padajo po plošči in da
je natančnost zaradi velike odda-
ljenosti osvetljevalne glave od
plošče manjša.
Nihče od prodajalcev oziroma
ponudnikov violetne tehnologije
ne pove kupcu, da ta pri razvija-
nju plošč potrebuje še dve doda-
tni tehnološki operaciji - to sta
predgretje in predizpiranje, kar
je posledica dražje razvijalne eno-
te, večje porabe energije in ne na-
TERMALNA TEHNOLOGIJA CTP
Slika 1. Primerjava violetne (LEVO) in termalne plošče (DESNO), osvetljene z ra-
zlično močjo.
Slika 2. Običajna termalna tehnologija. Slika 3. Termalna tehnologija Creo.
zadnje več dejavnikov, ki vpliva-
jo na kakovostno izdelavo plošč.
Kot zanimivost naj omenim, da
je v nekaterih razvijalcih za ter-
malne plošče možno razvijati tu-
di konvencionalne plošče, kar je
velika prednost v primeru, ko
hkrati uporabljamo CTP in kon-
vencionalne plošče (primer veli-
kega števila ponatisov, za katere
imamo že izdelane filme), ker ne
potrebujemo dveh razvijalnih
enot.
Creo kot vodilni proizvajalec
termalnih osvetljevalnih tehno-
logij je razvil in patentiral osve-
tljevalno glavo SQUARE Spot.
dinamični avtofokus,
ki vzdržuje relativno oddalje-
nost izvora osvetljevanja,
temperaturno kompenzacijo,
ki upošteva spremembo (raz-
teg) aluminija pri povečani tem-
peraturi ter tej spremembi prire-
di parametre osvetljevanja.
Primer:
Zjutraj osvetlimo plošče pri 23
° C, popoldne pa želimo ponovi-
ti tiskovno formo za cian barvo
pri temperaturi 28 °C.
Še en dokaz več, da je termalna
tehnologija boljša, kakovostnej-
ša, natančnejša, zanesljivejša, pa
je, da vsi večji proizvajalci nepo-
srednega digitalnega upodablja-
nja (Computer To Press) ter di-
gitaliziranih ofsetnih tiskarskih
strojev vgrajujejo Creo osvetlje-
valne glave SQUARE Spot:
Heidelberg Speedmaster 74DI,
MAN Roland (DICOweb),
Komori (Lithrone S40D),
KBA (74 Karat).
Termalna tehnologija lahko v
tem trenutku ponudi najstabil-
nejšo kakovost osvetljevanja
CTP plošč. Morda ni najhitrejša
(do 34 plošč formata B1 na uro),
je pa nedvomno najbolj primer-
na za izdelavo visokokakovo-
stnih plošč.
Med drugim naj omenim še ra-
ster Staccato, ki je v celoti fre-
kvenčno moduliran in ni kombi-
nacija FM in AM (amplitudno
moduliranega rastra) kot večina
na trgu.
Prevedel in priredil
Klemen BISTER
Uporablja niz laserskih diod, ka-
terih svetloba tvori obliko pravo-
kotnika 2,5 x 10,6 pm (slika 5).
To pomeni, da rastrska pika ni
sestavljena iz okroglih elemen-
tarnih točk (slika 4), temveč iz
kvadratnih. Zaradi tega je inten-
zivnost površine elementarnih
točk po vsej površini enaka,
medtem ko pri okroglih točkah z
oddaljenostjo od središča pada.
Creo Quantum CTP sistemi
uporabljajo SQUARE Spot teh-
nologijo osvetljevanja. Quantum
osvetljevalne enote pa imajo še
druge prednosti, in sicer:
Slika 4. Rastrska pika, zgrajena iz okro-
glih elementarnih točk.
Slika 5. Rastrska pika, zgrajena iz kva-
dratnih elementarnih točk (SQUARE
Spot tehnologija).
TEHNOLOŠKI FORUM
MAN ROLAND 2004
V Geisenheimu je bil od 21.9.
do 5.10.2004 tehnološki forum
(Technologieforum MAN Ro-
land Kleinformat 2004). Pred-
stavljeni so bili novi tiskarski
stroji malega formata, hkrati pa
je bil tudi simpozij namenjen no-
vim smernicam v tiskarstvu, reši-
tvam na področju barvnega
upravljanja ter novostim, ki jih
predstavljata Roland 300 in Ro-
land 500. Ogledali smo si tudi
proizvodnjo strojev Roland 300
in Roland 500.
Slogan WE ARE PRINT.™
predstavlja MAN Roland kot
enega glavnih igralcev na podro-
čju tiskanih medijev. Skupine
kreativnih strokovnjakov obliku-
jejo tiskarske sisteme po meri po-
sameznega kupca, tiskarja, zalo-
žnika itn., ki predstavljajo plat-
formo - podlago za uspešno delo
na področju tiskanih medijev v
komunikacijski dobi.
Strategija podjetja je osredoto-
čiti se na tiskarske sisteme, na
elektronski nadzor tiskanja, na
povezave po spletu (Software ba-
sed networking) ter na sisteme
po meri posameznega kupca.
Začetki MAN Rolanda segajo v
leto 1845, ko je bila ustanovljena
prva tiskarska delavnica vjoha-
nisbergu. Do leta 1875 je bilo iz-
delanih že tisoč tiskarskih stro-
jev. Leta 1911 so izdelali prvi ve-
čbarvni tiskarski stroj in leta
1923 prvi ofsetni tiskarski stroj.
V okviru foruma je bil organizi-
ran tudi simpozij. Predstavljene
teme so obsegale:
7 marketinško strukturo
in trende v malem formatu,
7 tehnološke
rešitve in aplikacije,
7 inovacije ROLAND 500,
7 barvno upravljanje,
7 predstavitev metaličnega
tiska Metal FX ter
7 ekonomijo malega formata.
Analize trga so pokazale, da
majhne tiskarne s 3-20 delavci,
ki tiskajo veliko različnih forma-
tov, obvladujejo do 70 % trga. V
ta namen sta bila predstavljena
Roland 500, tiskarski stroj za tiskanje tiskovnega materiala od 0,04 do 1 mm, s hi-
trostjo do 18.000 odtisov na uro. Posebnosti Roland 500 so: opcija za tiskanje 0B
formata do 590 x 740 mm, 100 % avtomatske nastavitve, avtomatska menjava ti-
skarskih plošč, povezave za PECOM process electronic system (JDF-compatible),
shranjevanje podatkov za do 5000 tiskarskih naročil, ColorPilot - sistem za merje-
nje in nadzor barve (denzitometrično in spektralno), možnost tiskanja na plastiko.
dva tiskarska stroja, ki naj bi po-
menila rešitev za tisk na tem po-
dročju.
1.	Roland 500 LTTV, šestbarv-
ni tiskarski stroj z dvojnim lak
modulom ter uporabo papir-
ja/kartona in tiska z metaličnimi
barvami.
2.	Roland 500 LV, šestbarvni
tiskarski stroj z lak modulom ter
napravami Seccomatic Blue -
mrzel UV ter tiskom na folijo.
Predstavljen je bil tudi Roland
200, ofsetni stroj kompaktnega
formata, majhnih dimenzij, z av-
tomatskim sistemom za menjavo
tiskarskih plošč, ki skrajša čas
menjave s treh minut na pribli-
žno minuto, ter sistemom za da-
ljinsko vodenje barvnega nanosa.
Z Rolandom 200 je mogoče ti-
skati na papir, karton ter sintetič-
ne materiale.
Roland 300 je tiskarski stroj z
obračalnim sistemom, ki tiska
JiPAP
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
•	BEUENA CELULOZA LISTAVCEV
IN IGLAVCEV
•	ČASOPISNI PAPIR
•	GRAFIČNI PAPIRJI
•	EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI
Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA
Tel.:+386(0)7 48 11 100
Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077
E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si
OFSETNISTROJI
ROLAND 300. Tiskarski stroj formata 590 x 740 mm, vsebuje obračalni sistem, vi-
soko avtomatiziran vlagalno/izlagalni sistem kot tudi izpiralni sistem v tiskarski eno-
ti. Do trije obračalni sistemi (perfecting sistem) so lahko vgrajeni v tiskarski stroj, ki
natisne do 15.000 odtisov na uro. Debelina tiskovnega materiala je 0,04-0,8 mm.
tudi na super 0B format 590 x
740. Tiskarski stroj lahko tiska z
desetimi barvami in tremi obra-
čalnimi sistemi do 15.000 odti-
sov na uro.
Roland 500 je tiskarski stroj za
bolj zahtevna dela, kot so razna
poročila, brošure, embalaža za
kozmetiko, farmacevtske proi-
zvode, prehrano, pijače, cigarete,
kot tudi za razne proizvode, ki
zahtevajo uporabo posebnih na-
nosov. Dela z veliko hitrostjo, do
15.000 odtisov na uro, ter upo-
rablja hladni UV-sistem (Cold
UV Seccomatic blue), ki ne de-
formira tiskovnega materiala in
ne zahteva dodatnega časa za su-
šenje.
Na stroju so tiskali tudi z me-
talnimi barvami Metal FX. Paket
vsebuje programsko opremo,
barvne reference, barvne karte za
UV in Flekso barvila ter navodila
za uporabo in posebne barvne
efekte. Programska oprema delu-
je na Adobovih programih kot
tudi na QuarkXpresu in Free-
handu. Posebni efekti, ki jih je
mogoče natisniti z Metal FX, so
razne kombinacije optičnih ilu-
zij, vidni/nevidni elementi, barv-
no spreminjajoči elementi ...
Predstavljena je bila tudi inte-
gracija modernih tiskarskih siste-
mov, ki vključujejo avtomatiza-
cijo, barvno upravljanje ter mre-
žne povezave. Sistem naj bi omo-
gočal kakovostno tiskanje na
vseh strojih na različnih lokaci-
jah po svetu v skladu z ISO
12647 standardom z uporabo
ICC barvnih profilov. Nadzor
podatkov, poskusni odtisi, nad-
zor filmov in plošč omogočajo
natančno kalibracijo/nastavitev
opreme ter regulacijo procesa ti-
skanja.
MAN Roland tiskarski stroji
R300 R500, R700 vključujejo
sistem za analizo odtisov (Press
Control Console), ki omogoča
hitro merjenje nadzornih testnih
klinov ter integracijo podatkov
za regulacijo tiskanja.
Za vodenje celotnega procesa
tiskanja Man Roland ponuja PE-
COM Network sistem za opti-
mizacijo. Namenjen je upravlja-
nju tiskarne z uporabo novega
JDF standarda (Job Definition
Standard). Sistem trenutno upo-
rablja 1200 tiskarjev.
Prednosti uporabe sistema so
predvsem zmanjšanje vhodnih
podatkov (Job pilot), boljše na-
stavitve tiskarskega stroja (Pre-
press Link) ter JDF, ki omogoča
boljšo avtomatizacijo sistema in s
tem zmanjšuje stroške za 7- 8 %.
Marica STARESINIC
Univerza v Ljubljani
Tiskarski stroj ROLAND 700	B1 na svetu. Tako je nastala opti-
ULTIMA s petnajstimi tiskovni-	malna proizvodnja visokokako-
mi členi nam omogoča edinstve-	vostnih, oplemenitenih zloženk
no tiskanje in dodatne možnosti	za kozmetiko in slaščice.
pri enem prehodu tiskovnega
materiala skozi tiskarski stroj.	Karton in folija
MAN Roland že vrsto let po-
nuja najkompleksnejše možnosti
za oplemenitenje tiskovin, ki se
tiskajo v tehniki ofsetnega tiska.
S tiskarskim strojem Roland 700
Ultima lahko strankam ponudi-
mo visokozmogljivo oplemenite-
nje tiskovin po konkurenčnih ce-
nah. Cena pa je tisti dejavnik, ki
zanima končnega kupca tisko-
vin.
Podjetje Leunisman GmBH iz
Nemčije, ki je investiralo v osem-
barvni tiskarski stroj Roland 700
Ultima s petnajstimi členi, je ta-
kole utemeljilo investicijo: »Z
novim tiskarskim strojem mora-
mo narediti več, kot je bilo mo-
žno doslej oziroma mora biti bolj
učinkovit pri enakem delova-
nju.« Stroj v taki konfiguraciji je
trenutno najdaljši ofsetni tiskar-
ski stroj za tisk iz pole formata
V podjetju Leunisman največ
tiskajo na karton iz svežih vlaken
gramature od 200 do 550 g/m2.
Takšen karton zaradi boljše se-
stave še posebej ustreza izdelavi
oplemenitenih proizvodov. Po-
leg tega tiskajo tudi na folije de-
beline 0,225 mm, pri kateri je
način proizvodnje enak kot pri
kartonaži. Zadnje čase pa je naj-
večje povpraševanje ravno po vi-
sokooplemenitenih zloženkah iz
folije, potiskanih z UV-barvami.
Vse bolj jasno postaja, da ima
embalaža iz umetne snovi na trgu
vse večjo prednost pred drugimi
vrstami.
Proces tiskanja in oplemenite-
nja na tiskarskem stroju Roland
700 Ultima se začne s fleksola-
kirnim sistemom, ki mu sledita
dva IR sušilna sistema. Potem
Slika 1. Embalaža, tiskana na ROLAND 700 Ultima.
INLINE
OPLEMENITENJE
sledi osem tiskovnih členov, ki
omogočajo obojestranski tisk
2/6 (dve barvi po eni in šest barv
po drugi strani) ali pa enostran-
ski tisk 8/0 (osem barv po eni
strani). Oplemenitenje tiskovine
se sklene s fleksolakirnim siste-
mom, dvema sušilnima sistemo-
ma in UV-sijočim lakirnim siste-
mom ter UV-sušilcem, ki je skrit
v izlagalnem sistemu Airglide.
Enega od zadnjih dveh lakirnih
sistemov lahko uporabimo tudi
za tisk dodatne devete barve. Ne
smemo pa pozabiti, da vsak ti-
skovni člen vsebuje tudi UV-su-
šilce. Dodatno je seveda možno
naročiti tudi Roland InlineSor-
ter, ki je namenjen izločevanju
slabo potiskanih pol ali makula-
tur. Avtomatizirana non-stop
naprava za izlaganje tiskovnega
materiala z logistiko AUPASYS
zaokroža multifunkcijski sitem
All in one.
Predhodno tiskan efektni
lak nadomešča vroči tisk
Lakirni sistem, ki je postavljen
pred prvi tiskovni člen, omogoča
predhodni tisk metalnega pi-
gmenta ali irodinskih barv. Fle-
ksolakirni sistem pa omogoča la-
kiranje z efektnimi laki ali tisk
metalnih barv že v prvem preho-
du tiskovnega materiala skozi
stroj. Takšna konfiguracija stroja
lahko pri določenih končnih iz-
delkih nadomesti vroči tisk. Do-
slej je bila uporaba efektnih la-
kov možna samo po že konča-
nem barvnem tisku, tako je mo-
ral že potiskani tiskovni material
ponovno skozi stroj. Sedaj pa je
vse to možno narediti v enem
prehodu skozi stroj. To imenuje-
mo
ga materiala.
Pri tisku na folije se največkrat
tiska podloga s pokrivno belo
barvo, tako da lahko čudovito iz-
koristimo prvi lakirni sistem. Ker
mora biti tiskovina pred tiskom
nadaljnjih barv dobro posušena,
docela izkoristimo dva sušilna si-
stema, ki sta na drugem in tre-
tjem sistemu z izbiro IR/TL ali
UV-sušenja.
UV-barve
ponujajo številne prednosti
UV-barve nam dajejo večje
možnosti uresničitve idej grafič-
nih oblikovalcev. Tiskovni ele-
menti, tiskani s pokrivno belo
barvo, in drugi okrasni vzorci se
takoj posušijo. Tako so prehodi
med barvami veliko bolj ostri.
UV-barve so tudi pogoj za naj-
višjo kakovostno raven leska na
nevpojnih materialih.
Roland Ultima za klasične
in UV-tiskarske barve
Podjetje Leunisman uporablja
za tisk UV-barve v povprečju 35
- 40 odstotkov, in to zato, ker ti-
skajo veliko »embalaže«, za kate-
ro so potrebne klasične barve in
disperzijski laki. Kombinacija
UV-laka in UV-barv se pri takih
proizvodih uporablja tudi za no-
tranje strani. Tako izvedejo več
tiskovnih operacij v enem preho-
du tiskovnega materiala skozi ti-
skarski stroj. Celotna menjava
med različnimi vrstami lakov je z
napravo Quick Change Coating
preprosta in brez večje izgube
materiala.
Andrej ZALOKAR
andrej.zalokar@man-roland.si
GRAFIČNI IZDELKI
POVRSINSKO
OPLEMENITENJE
ETIKETE
2. MATERIALI
ZA TISK ETIKET
Pri izbiri materiala moramo
poznati lastnosti, ki imajo nepo-
sreden ali posreden vpliv na vi-
dez in uporabnost etikete. Po-
membno je, da od proizvajalca -
dobavitelja za izbrani material
pridobimo vse podatke, ki so po-
membni pri povezavi etikete z
1. UVOD
Etiketa (label - angl., das Eti-
kett - nem.) je listek/nalepka z
napisom oziroma majhen, z in-
formacijo potiskan košček papir-
ja, ki ga nalepimo na embalažo
izdelka z namenom, da nas obve-
šča o njegovi vsebini. Je nosilec
prenosa informacije med proi-
zvajalcem in potrošnikom. Vse-
bina informacije mora biti teh-
nološko in oblikovno dodelana
in skladna z veljavnimi trgovin-
skimi zakoni. Od etikete na vin-
ski steklenici pričakujemo, da bo
v popolnosti rabila namenu upo-
rabe. Končni uspeh je odvisen od
mnogo dejavnikov.
Naročnik in oblikovalec etikete
predstavita uporabniku informa-
cijo in videz (slika 1). Pri izdelavi
etikete je pomembno, da izbere-
mo ustrezno barvo, vrsto in obli-
ko vinske steklenice ter predvidi-
mo, koliko bo etiketa izposta-
vljena specifičnim mehanskim in
klimatskim vplivom. Glede na
vrsto in obliko steklenice prila-
godimo tudi obliko etikete. Po-
znati moramo tehnologijo pol-
njenja, etiketiranja, embaliranja
in transporta napolnjenih stekle-
nic.
Vinska etiketa je izpostavljena
tudi drugim, za nekatera živila
neobičajnim obremenitvam. Že
skladiščenje vina v steklenicah
pri proizvajalcu in prodajalcu
običajno ne poteka v optimalnih
klimatskih razmerah. Vinsko eti-
keto lahko danes najdemo na ste-
klenicah z vinom, ki so izposta-
vljene vlagi, soncu, visokim in
nizkim temperaturam, navlaže-
nju, otipavanju, drgnjenju, tr-
kom, trganju ipd. V takšnih pri-
merih si težko predstavljamo po-
men reka: »Papir prenese vse!«
T	f	I	jt i
I ■ r'1"' te za nevračij			PÜ* i ivo stekleno embalažo.
N x □
A
Slika 2. Postopek polimerizacije: (a) n monomernih enot se povezuje v verigo, ki se-
stoji iz n ponovljivih enot, (b) termoplastični polimer, (c) duroplastični polimer - pri
učinkovanju toplote se preoblikuje v tridimenzionalno obliko4.
Grafična stroka lahko poleg do-
brega odtisa omogoči tudi opti-
miranje specifičnih lastnosti, ta-
ko da bo potiskana papirna eti-
keta v težavnih pogojih obdržala
vse prvotne lastnosti, osnovno
funkcijo in oblikovno zamišljen
videz.
Za zagotavljanje čim boljše ob-
stojnosti etikete je najpomemb-
nejša površinska zaščita. Lahko
jo dosežemo z uporabo različnih
vrst specialnih etiketnih papirjev
in s pomočjo različnih tehnik in
postopkov nanosa različnih vrst
materialov. Kakovost površinske
zaščite je odvisna od poznavanja
materialov, ki so vgrajeni v etike-
to, in od razmer, katerim bo eti-
keta pri uporabi izpostavljena.
drugim materialom in okolico
ter lahko povzročijo nepredvide-
ne ali neželene posledice.
2.1 Uporabnost polimerov
za tiskanje
Polimeri so snovi, ki nastanejo
v postopku polimerizacije. Pri
povezovanju velikega števila
osnovnih enot monomera nasta-
ne v postopku polimerizacije ve-
lika molekula, kar je poenosta-
vljeno predstavljeno v shemi (sli-
ka 2). Čim večje število mono-
mernih enot vsebuje polimer,
tem večja je njegova relativna
molekulska masa. Velike mole-
kule lahko dosegajo relativno
molekulsko maso od nekaj sto do
tisoč in več deset tisoč. Glede na
B
C
kemijsko sestavo monomernih
enot in razmer v postopku poli-
merizacije razlikujemo osnovni
dve skupini materialov, in sicer
termoplastične in duroplastične
polimere.
Termoplastični polimeri
Termoplastični polimeri so v
obliki linearnih polimerov, ko-
polimerov ali razvejanih polime-
rov, katerih verige so položene
ena na drugo (slika 2 a, b). Pri se-
grevanju se zmehčajo, pri ohlaje-
vanju ponovno utrdijo in ohra-
Med te vrste polimerov prišteva-
mo polieten nizke gostote.
Duroplastični polimeri
Duroplastični polimeri (duro-
plasti) se pri učinkovanju toplote
najprej zmehčajo, z nadaljnjo to-
plotno obdelavo se utrdijo in pri
zamreženju dokončno preobli-
kujejo v tridimenzionalno obli-
ko. Reakcija je vedno enosmerna
in nepovratna (slika 2c). Takšen
material se v postopku toplotne
obdelave uporablja za izdelavo
trajnih izdelkov, toge strukture.
izdelan iz celuloznih vlaken, ki so
naravni polimer.
Povečana uporaba polimerov
pri izdelavi fleksibilne embalaže
je v tiskarstvu povzročila velike
spremembe. Transparentni em-
balažni materiali, kot so celofan,
polipropilen, poliester, polietilen
in polivinil klorid, se uporabljajo
kot zaščitni materiali za potiska-
no embalažo. Vse večja potreba
po prosojnih materialih je pospe-
ševala razvoj pri obdelavi in em-
baliranju s polimernimi materia-
li. Začetek razvoja je bila izdelava
celofana sredi šestdesetih let in se
je kasneje izboljševala z razvojem
polipropilena, metaliziranih slo-
jev in različnih folij. Tudi emba-
liranje pri spremenjeni predelavi
hrane je zahtevalo številne izbolj-
šave pri razvoju polimernih ma-
terialov in uporabi v grafični in
grafičnopredelovalni industriji.
Tudi tiskarska barva vsebuje
vezivo na polimerni osnovi. Me-
hanizem vezave tiskarske barve
na substrat (papir) poteka z oksi-
dacijsko polimerizacijo, ki jo po-
spešimo z različnimi vrstami su-
šenja in utrjevanja z UV-seva-
Slika 3. Vrste linearnih polimerov glede na način združevanja verig: (a) enakomerno
povezane linearne molekule, (b) neenakomerno razvejane verige molekul4.
nijo prvotne kemične lastnosti.
Predmetu iz termoplastičnega
polimera lahko večkrat spreme-
nimo obliko s toploto in tlakom.
Pri relativno nizkih temperatu-
rah so termoplasti v trdnem sta-
nju, pri višjih temperaturah pa
prehajajo v viskoelastično stanje.
Termoplastični material lahko
nanašamo na površino papirja in
se uporablja pri izdelavi tako fle-
ksibilne kot tudi toge embalaže.
Linearni polimeri dosegajo vi-
soko gostoto in natezno jakost
ter relativno visoko tališče. Med
te vrste polimerov prištevamo
polieten visoke gostote, kot je
prikazano na sliki 3a.
Razvejane verige polimerov so
osnovni linearni polimeri s pritr-
jenimi stranskimi verigami, ki
preprečujejo zbliževanje oz. pri-
bliževanje in zagotavljajo učin-
kovito medsebojno zamreženje
linearnih polimerov (slika 3b).
Struktura je bolj odprta in vpliva
na nižjo natezno jakost in tališče.
Ker je struktura zamrežena, mo-
lekule polimera nimajo več gi-
balne sposobnosti pri učinkova-
nju toplote.
Z zasledovanjem stopnje za-
mreženja se lahko proizvajajo
polimeri v precej širokem podro-
čju, od mehkejših in fleksibilnih
do bolj trdih in togih. Med meh-
ke in fleksibilne prištevamo gu-
mo, ki je zamrežena (vulkanizira-
na) z žveplom. Najstarejša vrsta
sintetičnega duroplastičnega po-
limera je bakelit, iz fenolne smo-
le in polnil, ki se danes nadome-
šča z melamin-formaldehidnimi
polimeri pri uporabi vseh vrst iz-
delkov za vsakdanjo rabo. Druge
vrste duroplastičnih polimerov
vključujejo tudi amino, epoksi in
poliesterske smole.
Polimeri in vse vrste plastičnih
snovi so pri uporabi v skupini
grafičnih materialov zelo po-
membni. Najširše se kot tiskovni
grafični material uporablja papir,
TISKARSKE BARVE
VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE
Huber, Hostmann & Steinberg,
Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi,
Info Lab	
	• SKALNE barve (Unicum®,
	Rapida®, Reflecta®, Resista®)
	• PANTONE® osnovne nianse
SVETOVANJE	• HKS® osnovne nianse
IN SERVIS	• ROTO heat in cold set barve
	• SPECIALNE barve (Tyvek,
	Syntape, Folien)
SEDEŽ V	• ECO barve
LJUBLJANI	• LAKI (disperzijski, ofsetni, UV)
	• pomožna sredstva
	• FLEKSO barve na vodni in
TORAY	organski osnovi
polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in
Dantex razvijalni stroji.
mešanje iz barvnih
koncentratov
maksimalna pigmentacija barv
odlična kakovost
barve tipa sveže, folije,
plakatne, brez vonja
(tudi dc), uv
kratki roki izdelave
MESALNICA
OFSETNIH
TISKARSKIH
BARV
Zastopa in prodqja
PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin
1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27
elektronska pošta: perla@siol.net
B
A
GRAFIČNA DODELAVA - OPLEMENITENJE
njem ali učinkovanjem elektron-
skega sevanja.
2.2 Etiketni papir
za nevračljivo stekleno
embalažo
Papir je zelo kompleksen mate-
rial. Strukturne in površinske la-
stnosti papirja, med katere pri-
števamo gramaturo, volumino-
znost, formacijo, dvostranost,
anizotropičnost in elastičnost, so
odvisne od celotne surovinske se-
stave, tehnoloških razmer izdela-
ve in površinskega oplemenite-
nja ter postopkov dodelave.
Vplivajo na sposobnost navze-
manja in oddajanja vode oziro-
ma vlage iz okolja, na spremem-
bo električnih lastnosti papirja in
vpijanje tiskarske barve. Učinko-
vanje vlage slabo vpliva na di-
menzionalno stabilnost, poveča
se zvijanje vlaken, slabšajo se fizi-
kalne povezave med vlakni.
Kakovost grafičnih papirjev je
opredeljena s tiskarsko preho-
dnostjo (printing runnability,
verdruckbarkeit) in tiskovno ka-
kovostjo papirja (printability, be-
Tiskarsko prehodnost papirja
opredeljujejo lastnosti:
m osnovne strukturne lastnosti
(homogenost, usmerjenost vla-
ken, formacija, ravnoležnost, di-
menzionalna stabilnost),
m osnovne fizikalno-kemijske
lastnosti (gramatura, volumino-
znost, vsebnost vlage in pepela,
pH površine),
m električne lastnosti (notranja
in površinska upornost papirja),
m mehanska odpornost (utržna
jakost in raztezanje, razpočna,
raztržna in prepogibna odpor-
nost, togost, odpornost proti raz-
slojevanju),
m lastnosti površine (gladkost,
hrapavost, tiskovna hrapavost,
kompresibilnost, absorpcija in
penetracija tekočine, mehkoba,
abrazivnost, prepustnost vode in
zraka),
m optične lastnosti (sijaj, beli-
na, svetlost, opaciteta, transpa-
renca),
m tiskarske lastnosti (penetraci-
ja in absorpcija tiskarske barve,
suha in mokra cepilna odpor-
nost, površinska in kombinirana
prašnost, mikro-makro poro-
znost),
m klimatske razmere (dimenzi-
onalna stabilnost, ravnotežna
vlažnost - histerezna krivulja).
Tiskovno kakovost papirja
opredeljujejo lastnosti:
m tiskovne lastnosti (tiskovna
hrapavost PPS, tiskovni sijaj, na-
vzemanje tiskarske barve, kon-
trastno obarvanje, hrbtno prese-
vanje, prebijanje barve, trdnost
odtisa),
m celovita tiskovna kakovost
(poskusni tisk in vrednotenje ti-
skovne merske forme, kategori-
zacija papirja).
Na zunanji videz papirja vpli-
vajo optične lastnosti, ki posre-
dno določajo uporabnost posa-
meznih vrst. Seveda je treba te
»vidne« lastnosti papirja z vidika
uporabnika ustrezno izmeriti in
določiti njegove karakteristike za
uporabnost.
Optične lastnosti papirja so do-
ločene z relativno količino sve-
tlobe, ki vpada na list papirja, in
z načinom, kako se vpadla svetlo-
ba v/na papirju odseva (refleksi-
ja), prevaja (transmisija) in ab-
sorbira (vpija). Najpomembnej-
še optične lastnosti papirja so
barva, belina, opaciteta in sijaj.
Odvisne so od optičnih lastnosti
osnovnih komponent, ki so v pa-
pirju glede na surovinsko sestavo
(vrsta vlaken, vrsta in vsebnost
polnil in premaznih pigmentov,
vsebnost barvil in barvnih pi-
gmentov), tehnološke razmere iz-
delave (priprava vlaken in dodat-
kov, način klejenja, vsebnost ke-
mijskih dodatkov) in postopke
tovljeno mora biti tudi optimal-
no navzemanje tiskarske barve,
sušenje in ne nazadnje obstoj-
nost suhe tiskarske barve na odti-
su.
vr-
šinsko klejenje, pigmentiranje,
premazovanje, glajenje). Na
spremembo optičnih karakteri-
stik vseh vrst papirja vplivajo po-
leg osnovnih notranjih dejavni-
kov tudi zunanji vplivi, kot so
neposredno in posredno učinko-
vanje svetlobe (naravno staranje)
ali brez svetlobe, učinkovanje
povišane temperature in relativ-
ne vlažnosti ozračja (umetno sta-
ranje).
Pri ofsetni tehniki tiska na pole
dosegamo najvišje naklade etike-
tnega papirja, namenjenega za iz-
delavo etiket, ki se lepijo nepo-
sredno na etiketirnih strojih. Na
kakovost etiketiranja poleg teh-
nološko-tehničnih parametrov
vpliva tudi kakovost etiketnega
papirja. Papir mora biti prilago-
jen ofsetni tehniki tiska, ne samo
glede na prehodnost papirja sko-
zi tiskarski stroj - od vlaganja pa
do zlaganja tiskovne pole. Zago-
Od etiketnega papirja za nevra-
čljivo embalažo se ne pričakuje,
daje odporen proti vodi in kemi-
kalijam, saj se vinske steklenice
ne vračajo v polnilnice na pranje
in v ponovno uporabo. Etiketni
papir mora biti odporen proti
učinkovanju zunanjih dejavni-
kov (vlaga, temperatura) in pri-
merno tog. Dodatno je površin-
sko obdelan tako, da je poudarje-
na vsebinska izraznost končne
etikete.
Za etiketne papirje se običajno
uporablja enostransko premazan
papir, ki ima za osnovo lesovin-
ski, brezlesni ali sintetični papir.
Gramatura je lahko od 65 do
135 g/m2, običajno pa je od 70
do 90 g/m2.
Za končni videz papirja in eti-
kete je pomemben postopek
premazovanja, od klasičnih teh-
nik do novejših tehnik vlivanja
in razprševanja. Po končani ob-
delavi ostane videz papirja sijajen
Slika 4. Nepravilna (A) in pravilna (B) smer teka vlaken v papirju pri lepljenju etikete
na steklenico3.
Nadaljevanje na strani 32.
IZBOLJŠAVE
PAPIRJEV
HELLO
Hello ponovno upravičuje svoj
slogan Pravi odgovor na zahteve
tiskarjev - tokrat s skrajšanim ča-
som sušenja tiskarskih barv pri
vseh vrstah papirja.
Gre za najpomembnejšo med
številnimi izboljšavami, ki jih je za
premazne papirje Hello v prete-
klem obdobju objavilo podjetje
Alpe papir. Blagovna znamka
Hello se ponaša z inovativnim in
edinstvenih konceptom, po kate-
rem tesno sodeluje s tiskarji in jih
spodbuja k povratnim informaci-
jam glede kakovosti proizvoda in
tudi učinkovitosti storitev.
Da ne bi slogan ostal le prazna
beseda, se moramo pri upravlja-
nju te znamke zavedati, kaj je po-
membno za stranke, da jim lahko
vedno priskočmo na pomoč. Pri-
mož Tasič, direktor Alpe papirja,
pravi, da nenehno spremljanje
povratnih informacij tiskarjev iz
vse Evrope kaže, da je čas suše-
nja najpomembnejši kriterij pri iz-
biri premaznega papirja. Zato z
veseljem sporočamo, da je Sap-
pi, proizvajalec teh papirjev, še iz-
boljšal svoje proizvode. Ni čudno,
daje Hello po neodvisni raziskavi
Opticoma postal najbolj prepo-
znavna znamka brezlesnega pre-
maznega papirja v Evropi.
Primož Tasič, direktor podjetja Al-
pe papir, pravi: »Hello je naša
glavna znamka premaznih papir-
jev, zato smo zelo predani sode-
lovanju s strankami ter s podje-
tjem Sappi. Želimo, da ostane
najboljši proizvod, s katerim dela-
jo naše stranke, in da naše stori-
tve trgovca s papirjem še naprej
čim bolj ustrezajo njihovim po-
slovnim potrebam.«
Odkar je Alpe papir predstavil
znamko Hello, je prejel manj re-
klamacij kot za katerikoli drug
premazni papir, kar potrjuje celo-
vito kakovost in konsistentnost te
znamke.
Številka 1 v Evropi. Hello jevodil-
na znamka brezlesnih premaznih
papirjev v Evropi. Njeni značilni
rdeči risi so na voljo v 17 evrop-
skih državah, v Sloveniji samo pri
podjetju Alpe papir. Prodajna pa-
leta obsega štiri vrste papirja: Hel-
lo Gloss, Hello Silk, Hello Silk
Creme in Hello Matt, v širokem
razponu gramatur in formatov.
Za dodatne informacije se obrnite
na Majo Dolgan - Valenčič,
tel. 01/546 64 79, e-pošta: ma-
ja.dolgan-valencic@alpepapir.si
IZDELAVA
orodij za izsek in zasek na lesu in kotermu
OSTRENJE
ravnih HSS nožev
ravnih HM (vidia) nožev
krožnih nožev za perforacijo
PRODAJA GRAFIČNIH STROJEV
Iznašalni stroji za revije in brošure
NACiFI vrtalni stroji vseh vrst
spenjalni stroji "ena glava - dve glavi"
*
PlElRlFlElClTlA
Schneidsysteme
• rezalni stroji 76, 92, 115, 132, 168 in trorezniki
POLYGRAPH
Grafische derite QmBH

kopirni stroji za plošče
razvijalni stroji za plošče
PRIBOR IN REPROMATERIAL
vse vrste nožev za rezalne stroje
v HSS in HM (vidia) kvaliteti
podložne letve
svedri za papir od 2-35 mm
sponke za spenjalnike Nagel
ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH STROJEV
kontaktna oseba g. Kastelic Srečko - 041 / 765 411
9)
»
Mr v	FELIX d.o.o.
Trnoveljska cesta 2, SI - 3000 Celje
tel. 03 / 428 45 60, fax 03 / 428 45 70
e-mail: felix@siol.net, info@gro-felix.si, www.gro-felix.si
3l
EMBALAŽA - ETIKETE

Slika 5. Deformacija nanosa tiskarske barve na gladek tiskovni material (a) in
negladek (hrapav) tiskovni material (b)10.
do visokosijajen. Redkeje se upo-
rablja nesvetleč, mat premaz.
Osnovni papir mora biti primer-
no vpojen, da lahko zagotovi na-
vzemanje premazne mešanice.
Pigment kot sestavni del prema-
za vpliva na belino, sijaj in ti-
skovnost papirja. Po barvitosti v
osnovi izbiramo med belimi ali
toniranimi papirji. Toniramo jih
lahko že v papirovini in/ali v
premazu.
Najpomembnejše lastnosti eti-
ketnega papirja so: gramatura,
relativna ravnotežna vlažnost, si-
jaj, gladkost, opaciteta, belina,
debelina, površinska absorpcija
vode, utržna jakost, togost, raztr-
žna in prepogibna odpornost ter
prepustnost. Izmerjene vrednosti
morajo biti v tolerančnih mejah
in skladne s certifikatom o ustre-
znosti papirja. Potiskana stran
papirja mora zagotoviti primer-
no navzemanje in sušenje tiskar-
ske barve in površinskih lakov,
hrbtna stran pa mora biti pri-
merno vodovpojna in hrapava, s
primerno opaciteto. Z vpijanjem
vode v etiketo se lepilu poveča vi-
skoznost in adhezivnost. Želena
vrednost površinske absorpcije
vode po Cobbu pa je nižja od 20
g/m2. Pomembno je, da etiketni
papir pred samim tiskom kondi-
cioniramo.
Smer vlaken v papirju mora po-
tekati pravokotno na os stekleni-
ce (slika 4). S pravilnim tekom
vlaken zagotovimo nemoteno
etiketiranje, preprečimo zvijanje
in odlepljanje etiket.
Razmerje utržne jakosti glede
na smer teka vlaken ne sme biti
večje od razmerja v vzdolžni (M-
machine direction) in prečni
smeri (C-cross direction) M/C =
2/1. V mokrem stanju pa mora
etiketni papir doseči minimalno
30 odsotkov natezne jakosti v su-
hem stanju. Tehnične zahteve la-
stnosti etiketnih papirjev so po-
gojene tudi z zmogljivostjo etike-
tirnih strojev. Pri veliki hitrosti
etiketiranja (npr. 14 postopkov
etiket/sekundo) so etikete pri iz-
delavi zelo mehansko obreme-
njene.
Gladkost etiketnega papirja
ima precejšni pomen, ker vpliva
na potiskljivost tiskovnega mate-
riala. Z neustrezno gladkim pa-
pirjem težko dosežemo neopore-
čen in kontrastni odtis. Posledice
odtisa na premalo gladkem pa-
pirju so prikazane na sliki 5b.
Navzemanje tiskarske barve na
tiskovni material ni zadovoljivo
in težko dosežemo dobro prekri-
vanje rastrskih pik.
Opaciteta papirja (neprosoj-
nost) je značilnost, ki pove, koli-
kšen del svetlobe se v papirju raz-
prši, absorbira ali preseva. Razli-
ka med opaciteto v suhem in
mokrem stanju papirja nam po-
da primernost etiketnega papirja
za uporabo. Želena vrednost
opacitete v suhem stanju mora
biti večja od 85 odstokov. Manj-
ša ko je razlika, boljša je kakovost
(ne sme biti večja od 10 %). Pri
prenizki opaciteti v mokrem lah-
ko pride do prebijanja lepila in s
tem do pojava nastanka made-
žev. Žal pa to opazimo šele po
približno petih minutah, ko so
etiketirane steklenice že v emba-
lažnih kartonih.
Papir je zaradi svoje vlakninske
strukture higroskopičen materi-
al, zato se njegove lastnosti spre-
minjajo s spremembo klimatskih
razmer. Na splošno se vsebnost
vlage v papirju spremeni za od-
stotek pri 10-odstotni spremem-
bi relativne vlažnosti okolja. Ra-
zlika med relativno ravnotežno
vlago papirja in vlago v okolju ne
sme biti večja od 10 do 15 %. S
tem zagotovimo nemoteno ti-
skarsko prehodnost papirja skozi
stroj in kakovosten odtis. Zato
tudi preizkušanje papirja poteka
v standardnih klimatskih razme-
rah pri 23 ± 1 °C in 50-odstotni
relativni vlagi.
Površinska absorpcija vode po
metodi Cobb je količina vode, ki
jo absorbira površina m2 papirja
ali kartona z ene ali druge strani v
določenem času, pri konstan-
tnem tlaku in standardni tempe-
raturi 23 ± 1 °C, pri čemer voda
ne sme prebiti drugo stran vzor-
ca.
in mehkosti. Če so etikete preveč
toge, se po končanem postopku
etiketiranja odlepljajo vertikalni
robovi. Pri majhnih etiketah naj
bo togost čim manjša.
Kakovost izdelka, proizvodne-
ga procesa in produktivnost so
precej odvisne predvsem od izbi-
re papirja.
2.3 Tiskarske barve
za ofsetni tisk
Tiskarska barva mora biti prila-
gojena pogojem ofsetnega tiska z
vlaženjem tiskovne forme ali
brez. Zagotovljen mora biti ne-
moten prenos barve prek barv-
nih valjev na tiskovno formo in
tiskovni material. Ker je posto-
pek tiskanja odprt sistem, na ka-
terega vplivajo dejavniki iz okoli-
ce, moramo tudi pri tisku zago-
toviti optimalne in nespremen-
ljive klimatske razmere.
Tiskarsko barvo sestavljajo:
Pigmenti (do 30 %), ki dajejo
določeni zmesi vidno barvo. V
procesu barvnega tiska so upora-
bljeni trije klasični pigmenti, ki
so lahko: cian pigment z oznako
CI blue 15, magenta pigment z
oznako Red 57 : 1 in rumeni pi-
gment z oznako Yellow 13.
Vzajemno delovanje različnih
deležev vseh treh pigmentov
hkrati povzroči različno zaznava-
nje barvnega vzorca. Pri tem
imajo pomembno vlogo oblika
delcev pigmenta, velikost ter ori-
entacija delcev pigmenta v pro-
Togost etikete je definirana s
sposobnostjo upogibanja. Večja
togost etikete je odvisna od ka-
kovosti uporabljenih vlaknin,
polnila pa prispevajo k večji masi
Slika 6. Priprava pigmentov9.
A
B
ČESTITKA
storu. Uporabljajo se tudi narav-
ni pigment črne barve (K) ter po-
sebni pigmenti (pantone).
Vezivo (do 60 %) povezuje del-
ce pigmenta med seboj in omo-
goča njihov nanos in obstojnost
na tiskovni poli. Danes se za of-
setne tiskarske barve uporablja
veziva na rastlinski osnovi (lane-
na in sojina olja), modificirana
naravna veziva in veziva na poli-
merni osnovi.
Pomožna sredstva (do 10 %) so
sestavljena pretežno iz sušil in
polnil ter pigmentov, ki pospe-
šujejo vezavo in sušenje.
Sušenje tiskarske barve na ti-
skovnem materialu običajno po-
teka na podlagi oksidacijske poli-
merizacije. Način sušenja tiskar-
ske barve se prilagaja tiskovnemu
materialu glede na vrsto in spo-
sobnost penetracije in vezanja na
tiskovni material.
Sušila so učinkovita takrat, ka-
dar se v tiskarski barvi uporablja-
jo skupaj z olji ali snovmi, ki so
sposobne z oksidacijo oblikovati
zamrežen sloj. Lastnosti sušil se
med postopkom procesa sušenja
tiskarske barve ne spreminjajo.
Delujejo kot prenašalec kisika (iz
okolice na olje) in tako pospešijo
sušenje tiskarske barve. Po-
membno je, da je sušilo v vezivu
optimalno dispergirano. Vseb-
nost nekaterih kovin v sušilu
proces sušenja še dodatno pospe-
ši. V praksi se najbolj pogosto
uporabljajo kobalt, mangan in
svinec. Sposobnost sušenja ti-
skarske barve je precej odvisna
od kombinacije in koncentracije
vseh sestavin. Sušila so v tiskarski
barvi, po potrebi pa jih v določe-
ni količini dodajamo neposre-
dno pred tiskom.
Od primerno izbrane tiskarske
barve pričakujemo visoko od-
pornost proti drgnjenju, prime-
ren sijaj, ne sme imeti preveč vo-
nja, mora biti kompatibilna s ti-
skarskimi laki, laminati ipd.
Lastnosti tiskarske barve, na ka-
tere moramo biti zelo pozorni, so
tudi lepljivost in viskoznost,
koncentracija pigmenta, odpor-
nost proti maščenju, proti emul-
giranju, obstojnost pri spreme-
njenih razmerah temperature in
relativne vlage, svetlobe, odpor-
nost proti alkalijam in sposob-
nost sušenja tiskarske barve.
Posebno pozornost pri tisku
zahtevajo enokomponentne me-
talizirane tiskarske barve, ki ima-
jo nekoliko daljši čas sušenja. Ti-
skarska barva za ofsetni tisk eti-
kete mora biti visokopigmentira-
na, vpijanje in sušenje barve na
tiskovni poli pa morata biti hitri
in trajni. Tako lahko tiskovno
polo v enkratnem prehodu po
končanem odtisu tudi zaščitimo
s premaznim sredstvom - lakom,
po tehnološkem postopku mo-
kro na mokro.
Želeno je, da proizvajalec ti-
skarske barve pozna lastnosti ti-
skovnega materiala, na katerem
se tiska etikete. Poznani morajo
biti pogoji obremenitve in upo-
rabnost etikete. Za posebne na-
mene se lahko barve tudi prilago-
dijo. Najbolj pogoste specifične
zahteve za kakovost tiskarske
barve so predvsem barvna ob-
stojnost, svetlobna obstojnost,
obstojnost tiskarske barve pri
polnjenju embalaže, skladiščenje
etiketirnih izdelkov in obstoj-
nost tiskarske barve pri zašči-
tnem premazovanju.
Meta CERNIC LETNAR
Inštitut za celulozo in papir Ljubljana
Marko KOS
Univerza v Ljubljani
NADALJEVANJE
V ŠTEVILKI 1/2005
BODO SLIKE
POVEDALE
VEČ KOT
BESEDE
Srečno!
STROKOVNA LITERATURA



Dr. Gabrijela Novak
GRAFIČNI
MATERIALI
Naša grafična stroka ima šibko
točko, ki nam ni v ponos: izrazito
pomanjkanje strokovne literature
v slovenskem jeziku. Po plodnem
obdobju izpred pol stoletja lahko
učbenike in monografije, izdane v
preteklih dveh desetletjih, našte-
jemo na prste ene roke. Med njimi
sta tudi dve deli izr. prof. dr. Ga-
brijele Novak: visokošolski učbe-
nik Papir, karton, lepenka, ki je iz-
šel že leta 1998, in najnovejša
monografija Grafični materiali, ki
je izšla letos jeseni.
Monografija je namenjena
predvsem študentom visokošol-
skega strokovnega programa
Grafična tehnika ter univerzitetne-
ga programa Tekstilstvo in grafič-
na tehnologija - smer Grafična
tehnologija na Naravoslovnoteh-
niški fakulteti Univerze v Ljubljani,
zagotovo pa bodo po njej posegli
tudi drugi dodiplomski in podi-
plomski študenti in strokovnjaki,
ki se pri svojem delu srečujejo z
grafično dejavnostjo, papirjem in
kartonom. Knjiga, tiskana natraj-
nem papirju za dokumente, ima
320 strani, ki so bogato ilustrira-
ne, vsebina pa je obdelana po
merilih, ki jih moramo upoštevati
pri znanstveni monografiji, hkrati
pa je napisana tudi zelo pregle-
dno in razumljivo.
V prvem od štirih delov so po-
dane teoretične, predvsem fizi-
kalno-kemijske osnove grafične-
ga procesa oz. procesov, ki pote-
kajo pri uporabi grafičnih materia-
lov. Obdelane so osnove koloi-
dne kemije, ki je temelj disperznih
sistemov, adsorpcije in desorpci-
je ter električnih potencialov. Po-
drobneje so razložene interakcije
na površinah, osnove reologije ter
kislost, bazičnost in pufri. Pozna-
vanje teh osnov omogoča razu-
mevanje preostalih delov oz. po-
glavij in s tem tudi lastnosti in
uporabnost materialov v grafič-
nem procesu.
Drugi del je namenjen papirju,
kartonu in lepenki, vsebinsko pa
je povzet po istoimenskem učbe-
niku. Najprej je obdelana zgodo-
vina papirja, še vedno najpo-
membnejšega tiskovnega materi-
ala, zatem pa surovine in celoten
proces izdelave vlaknin in papirja.
Podrobno je obdelano področje
dodelave papirja v papirnici, kjer s
premazovanjem, glajenjem, reza-
njem in pakiranjem papir dobi
končno uporabno vrednost kot ti-
skovni material. Prikazani so tudi
razvrstitev papirjev glede na la-
stnosti in področje uporabe, for-
mati papirjev ter v posebnem po-
glavju vpliv klime na papir. Obrav-
navano je tudi poglavje o kontroli
lastnosti papirjev pa tudi priho-
dnosti papirja in obstojnosti pa-
pirjev proti staranju.
V tretjem delu so obdelani drugi
materiali, ki jih uporabljamo v gra-
fičnem procesu. Polimerni sinte-
tični materiali so postali na podro-
čju tiskane embalaže najpo-
membnejši tiskovni materiali, za
najpogosteje uporabljene so pri-
kazani postopki izdelave in njiho-
ve lastnosti. Posebej je obdelana
aluminijasta folija ter kombinirani
materiali. Podrobno so prikazani
sestava in proizvodnja tiskarskih
barv za klasične tehnike tiska,
mehanizmi sušenja in lastnosti ti-
skarskih barv. Obdelani so tudi
laki za lakiranje tiskovin, vlažilne
raztopine za ofsetni tisk in tiskar-
ske plošče za različne konvencio-
nalne tehnike tiska, vključno s
ploščami za CTP tehnologijo. V
poglavju o materialih za digitalne
tiskarske tehnike so prikazane
sestava, lastnosti in uporaba ti-
skarskih barv, znanih kot tonerji in
črnila za različne digitalne tehnike
tiska, in lastnosti papirja za pre-
vladujoči tehniki elektrofotografije
in kapljičnega tiska. Podrobno so
obdelana lepila, ki se uporabljajo
v grafični industriji ter osnovni ma-
teriali v knjigoveški grafični dode-
lavi.
Na koncu vsakega dela mono-
grafije je navedena uporabljena li-
teratura, v četrtem delu pa tudi
dodatna literatura, kazalo poj-
mov, seznam kratic, zelo upora-
ben pa je dodani spisek tujih in
domačih znanstvenih in strokov-
nih revij, ki so dostopne v knjižni-
cah Inštituta za celulozo in papir
in na Oddelku za tekstilstvo NTF.
Avtorica je s to monografijo več
kot nadgradila svoj medtem že
skoraj razprodani učbenik in ti-
stim, ki nadaljujejo njeno znan-
stveno-raziskovalno delo na In-
štututu za celulozo in papir ter pe-
dagoško delo na Oddelku za te-
kstilstvo Naravoslovnotehniške
fakultete Univerze v Ljubljani, za-
pustila odlično osnovo za nad-
gradnjo in dopolnjevanje, skladno
z napredkom znanosti in uvaja-
njem novih tehnologij oz. materia-
lov v prihodnjih letih. S sodobnim,
poglobljenim pristopom in vklju-
čevanjem najsodobnejših dosež-
kov znanosti in znanj o najnovej-
ših tehnologijah pa bo njeno delo
ostalo uporabno še vrsto let.
Izdajo monografije so podprli
proizvajalci grafičnih materialov in
grafična podjetja, ki se jim v ime-
nu avtorice in izdajatelja še enkrat
zahvaljujemo.
Monografijo dr. Gabrijele No-
vak Grafični materiali lahko kupite
pri izdajatelju, Oddelek za tekstil-
stvo NTF, Snežniška 5, 1000 Lju-
bljana, po ceni 3900,00 SIT.
Gorazd GOLOB
REVIJA SLOVENSKIH
GRAFIČARJEV
6/2004
Založnik in izdajatelj DELO, d. d.
Predsednik uprave Tomaž Perovič
Soizdajatelj	GZ Slovenije,
Združenje za tisk
Glavni in odgovorni urednik
Marko Kumar
Lektorica
Zala Budkovič
Uredniški odbor Andrej Čuček
Gregor Franken
Gorazd Golob
Klementina Možina
Ivo Oman
Leopold Scheicher
Naslov uredništva
Delo - GRAFIČAR
Dunajska c. 5
SI-1509 Ljubljana
T. +38614737 424
F. +38614737 427
internet www.delo.si/graficar
TRR: 02922-0012208609
Letna naročnina je 4600 SIT.
Posamezne številke po ceni 990 SIT
dobite na našem naslovu.
Revija izide šestkrat letno.
Grafična podoba Ivo Sekne
Naslovnica
foto Marko Pršina
oblikovanje Marko Pršina
Grafična priprava Delo Grafičar
Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d.
Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je-
zikv oglasih in prispevkih, ki so jih pri-
pravile tretje osebe (oglasne agencije,
reprostudii ...).
Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik
strinja s strokovnim izrazjem in definici-
jami v objavljenih prispevkih.
i/V ISU I v v
praznike,
uspešno
in srečno
novo leto
2005
vam želi
Tudi letos smo obdarili
najmlajše v Pediatrični kliniki
Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000
telefon • h. c- tajništvo 01 548 32 00
prodaja 01 548 32 24
faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10
e-pošta grafik® grafik.si • www.grafik.si
.•a p
KBA Rapida 205
Skupaj nekaj spremenimo
Kaj vse se Lahko izide, če človek o tisku razmišlja povsem osebno in pomisli tudi
na druge Ljudi v panogi, ste videli pri KBA na Drupi 2004. Z nami ste doživeli,
kako lahko skupaj prispevamo k pospeševanju tiskarske dejavnosti. Bodisi v
ofsetnem tisku na pole, digitaliziranem in digitalnem ofsetnem tisku, fleksotisku
na pole, rotacijskem ofsetnem tisku, globokem tisku bodisi pri tisku na pločevino,
pri tisku časopisov ali vrednostnih papirjev. KBA postavlja primerjalna merila:
z najmodernejšo tehniko, inovativnimi postopki, praktično naravnanimi tehnološkimi
procesi in izjemno prilagodljivostjo. Držite nas za besedo. Živimo za vaš uspeh.
Koenig & Bauer AG, Würzburg, Frankenthal, Dresden
Tel. ++49 931 909-0, e-pošta: kba-wuerzburg@kba-print.de, www.kba-print.de

Koenig & Bauer AG