Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu	v
Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „Mirn“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.	V Celovcu, 17. sušca 1909.
Štev. 12.
Volilni shodi.
18.	marca v Rokodelskem domu v Celovcu za Celovec in okolico točno ob 12. uri opoldne.
19.	marca na Jožefovo: v Želinjah (Grafenauer), v„Libeličah dopoldne (dr. Brej c-Podgorc), Šmihel pri Pliberku dopoldne (deželni odbornik Evgen Jarc iz Ljubljane — Smodej), Kotlje popoldne (Jarc — Smodej.)
21. marca. Škofiče dopoldne (Grafenauer — Lukasa vabimo), Hodiše popoldne (Grafenauer), Guštanj, Možica, Črna (dr. Krek in Podgorc.)
Kandidat za Kapitaliste — Reichsritter pl. imetnic.
v Dne 24. marca t. 1. se vršijo volitve za 4. ali splošno skupino, ki obsega glavno mesto Celovec, ter sodne okraje: Celovška okolica, Velikovec, Dobrlaves, Železna Kapla in Pliberk. Ta skupina je velikansk Žakelj, ki je nabasan s krščanskimi Slovenci, spodaj pa je težek nemškonacio-nalen kamen: mesto Celovec. Ta kamen ima namen, da se slovenski Žakelj pogrezne v nemškem blatu! To nalogo, pokopati Slovence v nemško-liberalnem blatu, ima Reichsritter in advokat dr. Metnic, kije nemškonacionalni kandidat za to skupino proti našemu Grafenauerju.
Kdo je dr. Metnic 1
Metnic ima slovensko ime, ki prihaja od „motnica“ in pomeni nemški „triibes Wasser“.
To bi sicer ne bilo nič hudega, toda on je veleposestnik, milijonar, ki mu dolguje pol celovškega mesta, advokat, občinski odbornik celovškega mesta, tovarnar, posestnik 10—12 hiš v Celovcu. On je velik Nemec in ne zna slovenski. V četrti skupini je 22.000 volilcev; ti so vsi taki moški, ki so 24 let stari in stanujejo vsaj eno leto v eni in isti občini. Volijo torej v tej skupini posesestniki in reveži, ljudje z dežele kakor delavci, ki so brez domov; med temi je okrog
15.000	slovenskih volilcev, večinoma takih, ki niti nemško ne znajo. Metnic torej nikakor ne more biti naš kandidat!!
Kdo pa je sploh Metnica postavil za kandidata? Ali kmetje, ali delavci? Ali obrtniki, ali duhovniki? — Ne! To skrb so vam 22.000 volilcem odvzele „Freie Stimmen“! — Metnica vam ni treba šele postavljati, si mislijo gotovi gospodje, saj v „štimcah“ že stoji, daje kandidat. Treba ga je torej samo voliti.
Prej ko pa bo volilo 22.000 ljudi, bomo pa še Metnicu malo njegovo vest izpraševali! Naj pride k spovedi, bomo videli, ali mu damo odvezo ali ne! Prav z bakljo mu bomo posvetili v obraz, da bomo dobro poznali našega „hoče-biti“ poslanca.
Metnicova delavnost.
Delavnost je lepa lastnost. Za poslanca je neobhodno potrebna, posebno ako zastopa 22.000 ljudi, Slovence in Nemce, delavce in kmete, mescane Jn deželane.
Žalostno je samo to, da doslej nič ne vemo o Metnicovi delavnosti. On je že bil poslanec za
22.000	ljudi skozi 6 let! Bij je pa bolj „kamot’1.
V enem letu se človek lahko veliko nauči!
Zato vzamimo samo leto 1904 ter občudujmo Metnicovo delavnost za 22.000 svojih volilcev v deželnem zboru. V imenovanem letu je bilo približno 30 sej. Ker so bile seje, Metnic nič ni kaj posebno vstajal, — je bil bolj za sejo. Za svoje kmečke volilce je odprl samo dvakrat usta, enkrat za šolo v Galiciji, drugič pa za vinorejo v Globasnici. — Pustil je govoriti večinoma našega Grafenauerja.
Za uravnavo Gline in Krke se mu ni zdelo vredno govoriti! Ko se je šip za to, da deželni zbor prispeva za vodovod v Žrelcu, ga v seji ni bilo! Je moral celo župan Neuner povedati, da Žrelčani postajajo bolni, ker morajo piti žlobudro, ki je pomešana z vodo iz mestnega kanala!
Gledé poslov, da deželni zbor naj dovoli 200 poslom po 50 kron, da jih vložijo v hranilnice, je Metnic molčal.
Glede kmetijske šole, da se razširi, on kot zastopnik podjunskih kmetov ni vedel povedati prav ničesar.
Glede konjereje, da se izboljša in podpira, je Metnic molčal. — Glede cest, za katere se izdaja na Koroškem skoro vsako leto 600—700.000 kron — je Metnic zopet molčal. Toda ne, docela pa ni molčal! Govoril je za dve cesti, namreč, da cesto iz Plajberga v Beljak naj prevzame dežela, in drugič je govoril za cesto iz Šmohora v Gičtal, naj prispeva dežela dve tisoč kron. To je Metnic predlagal! No, Grafenauer mu je povedal, da za cesto iz Plajberka v Beljak naj poskrbi Plajberški „Union“, ki ima milijone in ki jo za svojih 700 vozov rabi; mi mu pa povemo, da naj ga volijo milijonarji uni-jona in gičtalerski protestantje, — nas pa naj pusti pri miru z dobrim in s hudim.
Ravno tako izredna in čudovita kot v deželnem zboru je bila njegova delavnost na zunaj med ljudstvom!
Kje so tisti črevlji, ki jih je strgal po shodih? Kje so njegovi govori, ki bi jih moral imeti med volilci? Kje so tiste občine, katere je obiskal, da bi se poučil o potrebah ljudstva? Ve občine, pričajte! Slavna Sinčaves in Dobrlaves, Otmanje in Št. Tomaž, Črna in Prevalje, Kotlje in Bistrica, kdaj je bil Metnitz, Vaš poslanec, pri Vas, da bi poslušal Vaše gorje! — Kaj pa gorate naše vasice, Djekše in Strojna, Radiše-Apače, Škocijan-Koprivna, in kar Vas je še! Kolikokrat ste pozdravljale v teh 6 letih poslanca Metnitza? Morda pa delavstvo! No, govorite: Lese in Črna, Možica in Št. Rupert, Št. Peter in Prevalje! Kaj ne da, to vam je bil zastopnik, prav po vaši in božji volji! Mi dro vemo, da vi sploh niste vedeli, da je bil Metnitz vaš poslanec! Mož ni imel korajže priti med slovenskega kmeta in delavca. Zdaj se pa le zopet ponuja.
On, Metnitz torej, je morda dober tovarnar, a za poslanca ni! — Dela morda na svojih posestvih, a ne v deželnem zboru. — Tam naj ostane! Tam lahko mirno sedi in šteje „bekslne“’, ki mu prihajajo po kilah. V deželnem zboru pa je treba delati.
Kaj pa misli Metnitz o ljudstvu in njegovih pravicah ?
Ako ga je ljudstvo v četrti skupini poslalo v deželni zbor, je pač upalo, da bo govoril za ljudske pravice! No, poslušajte: V koroškem deželnem zboru, kjer se ljudstvu toliko davkov nalaga, komandirajo samo nobl gospodje:
113 veleposestnikov ima 10 poslancev,
1 5.0 0 0 meščanov ima ..10	„
5 6.000 kmetov ima pa . 15	n
Torej pride na 11 veleposestnikov 1 poslanec, na 1500 meščanov tudi 1	„
na 3700 kmetov tudi	1	„
En veleposetnik je torej vreden 336 kmetov.
Zdaj pa čujte: Poslanec Krampi je predlagal, naj vendar dajo kmetom in delavcem več poslancev! Gospodje so pa rekli: mi nočemo! In Metnitz je tudi bil med gospodi, ki so rekli: mi nočemo! Zdaj pa kmet in delavec, pojdite zopet njega volit! Vidiš, ljudstvo, to so ljudje, ki tebi režejo kruh! Ljudstvu davek, gospodi pa pravice! Torej, ljudstvo, ti si boš li zopet izvolilo Metnitza? — Kaj pa delavstvo k temu poreče? Delavci, vi veste natančno, da socialdemokrat Lukas sploh nikdar
ne more zmagati. Kaj vam torej preostaja ? V o -lite Grafenauerja, ali pa ostanite doma! Ljudi, ki vam ubijajo pravice, vendar ne morete na novo izvoliti in plačati!
Metnitz in delavstvo.
Vprašamo javno in slovesno: Kdaj je odprl Metnitz v teku 6 let le enkrat usta za delavstvo ? Ali ni v Celovcu, v Št. Petru, v Pf^lljah,^ Lešah itd. toliko bede med delavstvoiqSlk bi-'^^ vredno o tem govoriti? Deželni zbcafiAatWl štiri milijone denarja vsako leto, torejV/Sjwìiia* 24 milijonov, večinoma kmečkega in delavskega. denarja na razpolago! Kaj je dobilo delavstvo od vsega tega? Ali niso bolniške blagajne za delavce na Koroškem ? Ali ni Metnitz še ničesar slišal o starostnem zavarovanju? Ali ni Metnitz še ničesar slišal, kako komandira guštanjska gospoda uboge delavce k volitvam? Ali ne ve ničesar o zvišanju plač? Ali ne ve ničesar o pravičnih štrajkih? Ali ne ve ničesar o delavskih stanovanjih? Ali ne ve ničesar o nedeljskem počitku? Vse to je on, zastopnik delavstva in ljudstva, zamolčal! Delavci Celovške okolice, ali se še spominjate one slavne prošnje celovške socialdemokratične bolniške blagajne? Prosila je ta blagajna 1.1904. za revnih 800 kron! Milijone potrosi deželni zbor za ceste, za šole itd. Onih revnih 800 kron ni dovolil ! To drobtino jim je snedel Lemiš! Metnitz pa je molčal. Protestiral je pa umrli Koc iz Milštata s sledečimi besedami: „Jaz kot poslanec četrte skupine moram zagovarjati to prošnjo!11 Kako je vendar mogoče, delavci, da vaš poslanec v 4. kuriji, Metnic, ki je prav za Celovec izvoljen, molči v takem trenotku! Moral je tuj poslanec vstati, da vas je zagovarjal! Torej, ako naj le drug poslanec vas zastopa, potem pač njega le ni treba. Ne vemo! Mislili smo vedno, da ljudstvo pošilja poslance v deželni zbor za to, da v pravem času govorijo! Molčati more Metnic lahko doma za pečjo! Kaj pa ga tako silite v deželni zbor! Saj je bolj zase kot za med svet!
Metnic in ljudski denar.
Da bo še bolj svetlo v glavah volilcev, hočemo malo nadrobno povedati, kako je Metnic mislil in delal za žep ljudstva! Pri denarju vsaj ljudstvo ne bo razumelo spasovi Zdaj pa čujte, kaj je uganjal Metnic z ljudskim denarjem!
V deželnem zboru hoče vsak poslanec iztisniti kar največ denarja za svoj okraj! Zato stavijo jako veliko predlogov za podpore, za urav-nanje vod i. t. d. Ti gospodje se prav nič ne vprašajo, kdo bo to plačal. Ob koncu leta napravijo račun in vidijo, da je treba 4 do 5 milijonov denarja. Štiri milijone je za vsako leto skoro davka naloženega na ljudstvo. Davkov je cela litanija. Užitninski davek (Verzehrungssteuer) od mesa. Davek na žganje, davek na vino; nadalje pa dvojen davek (za državo in deželo) na zemljišče, na hiše, na stanarino, potem dvojen davek od obrta na krošnjarje in na rente.
Davki so za ljudstvo tako grozni, da na pr. na deželi zdaj samo za to delajo, da imajo še kaj denarja za davek. Na to, da bi kaj prihranili, še misliti ni. V Celovcu pa je Metnic sam priznal, da hiše nesejo samo 2 odstotka obresti ! ! — No, ako ima Koroška 200 milijonov kron dolga na kmečkih posestvih in na hišah, se nič ne čudimo! Le poslušajte celo resnico, dasiravno je groza! V enem samem letu, 1904, se je na 'Koroškem 5 milijonov kron dolgov več vknjižilo na kmečka posestva kot izbrisalo — Prav v tistem letu pa naredi Metnic in njegovanemško-nacionalna stranka, ker nekaj denarja manjka, nov davek, ki ga najbolj čuti ravno revno ljudstvo. Namreč davek na zasebno vino in mošt in sicer 12 kron na sto litrov pri vinu, pri moštu pa 9 kron. In meščan Metnic je tedaj predlagal, da naj bo ta davek na vino v Celovcu
manjši, nego na deželi! Še premalo! Pri užit-ninskem davku na vino in mošt so napravili lep dodatek, naj se tudi kakih 300 tisoč več plača kot nova doklada. Iztisnili so na tak način 400.000 kron denarja iz ljudstva. Vino na pr. stane v Celovcu 2 8 kron 1 hektoliter. Davek je pa 18 kron, torej skupaj 4 6 kron.
Gostilničarji seveda ne bodo davka sami plačevali, ampak pri njih sedaj četrt litra za dva krajcarja več stane, plača pa ljudstvo. Tako je lepo poskrbel Metnic za kmete in delavce! Beseda pa, ki je Metnicu tako gladko tekla, ko se je šlo za davek na vino, mu je nakrat spet zastala, ko se je šlo za „Luksus- in Vermogens-steuer“. Poslanec Weiss je namreč 1. 1904 predlagal, da naj se namesto na vino in mošt napravi davek za premožne gospode, ki imajo lepe vrtove, tovarne, hiše, rente, podjetja itd. Za vsakih 10.000 kron naj plača bogataš samo 6 kron davka. Ako ima kdo 100.000 kron, bi torej plačal davka 50 kron. Tak gotovo lažje plača 50 kron kot revež par kron na leto pri vinu in pivu. Tu bi bil moral Metnic vstati, in pritrditi! A veste, volilci! Njemu to ni dišalo, pa saj je sam dosti bogat in bi moral nekaj stotakov davka šteti. Za ta predlog torej ni glasoval!
Katerim ljudem je Metnic pomagal?
L. 1904 je Metnic predlagal, da naj dežela podari 10.000 kron za telovadnico v Velikovcu. V Velikovcu so namreč že imeli telovadnico za meščansko šolo. A namestili so v njej meščansko šolo za dekleta. (Čemu treba dekletom v Velikovcu take šole! Kuhati in šivati naj se učijo.) Treba je bilo nove telovadnice! Zidala se je nova za 31.0 00 kron! Čujte in strmite! Ako bi jo bili Velikovčani sami plačali, naj bi jo! Pa je niso!
Metnic je šel po velikovški kostanj v ogenj deželnega zbora in je predlagal 10.000 kron! Bal se nič ni, da bi primanjkovalo denarja, saj je bilo gotovih 40 0.000 kron iz kmečkih žepov in delavskih žepov pri vinskih davkih! On pač ve, kje je denar dobiti! G. Grafenauer ga je pod-učeval! Čemu 10.000 kron Velikovčanom, ki imajo bogato občino! Da bi mogli velikovški fantalini po štacunah tam skakati in telovaditi, naj kmet plača 10.000 kron! Meščanska šola v Velikovcu je itak prazna, komaj 11—12 fantov v zadnjem letu! Zakaj pa taka palača za telovadbo! Kaj pa za kmečke občine deželni zbor ne skrbi boljše, kakor hoče Grafenauer! Za občinske dolgove hoče deželni zbor samo po 8—10 let obresti plačevati pri šolah! In obresti so itak mala svota. Za telovadbo v Velikovcu pa nakrat 10.000 kron! — Volilci, Metnicu se zahvalite za to, Grafenauerja pa pošljite prihodnji teden v deželni zbor!
Ako smo že pri šolah, bomo g. Metnica še malo podregnili od druge strani! Za meščanske šole se sploh naš gospod Metnic jako zanimajo: Učitelji v Velikovcu, tako so predlagali dobri gospod Metnic 1. 1907, naj dobijo 500 kron doklade za stanovanje namesto 400 kron! Vidiš ga! Kako dela! — Kmet plača, Metnic pa denar obrača!
Tudi na Trg (Feldkirchen) ni pozabil, in sicer zato ne, ker Trg ne leži v njegovem volilnem okraju! On skrbi namreč za vse, samo za svoje volilce ne! Torej je mislil, da bo dobro poslati v Trg 25.000 kron krščanskega kmečkega denarja za meščansko šolo! Meščanske šole sploh niso za nič za kmeta! Zdaj pa predlaga 25.000 kron podpore! Socialnim demokratom ni vedel in znal 1. 1904 800 kron izposlovati, za Turnsaal v Velikovcu pa 10.0 0 0 kron, za Trg (meščansko šolo) 2 5.0 0 0 kron!
Kateri kmet in kateri delavec sme torej 24. marca Metnicu dati glas ? Ako se nočete samega sebe prodati, Metnica nikdar in nikoder več v deželni zbor!
Naš poslanec je in ostane
g. Franc Grafenauer.
Ako pa socialni demokratje nočejo voliti Grafenauerja, naj ostanejo vsaj doma! Gotovo je to, da njihov Lukas itak niti v ožjo volitev ne more priti!
Brez njihovih glasov pa Metnic nikdar zmagati ne more! — Volimo torej kmeta, obrtnega moža, delavnega Grafenauerja, Metnica pa potisnimo nazaj za pečjak!
Volilno gibanje.
Kandidati „peomtarjev“.
Pri slovenski krščanski stranki je navada, da zaupni možje postavijo strankine kandidate. Na shode zaupnih mož povabi politično društvo zastopnike kmetov iz vseh večjih krajev, da izrazijo svoje želje in si sami postavijo kandidate. Nemški nacionalci pa ne vabijo več na svoje zaupne shode, kadar je treba postaviti kandidate,
kmetov, ampak deželne uradnike, „peomtarje“, da ti tolmačijo želje kmetov. Je že tako: Nacionalci hočejo vedno take kandidate, ki niso za kmeta in jih tudi nemškutarski kmetje ne marajo, čeravno ti niso zajemali pameti z veliko žlico. Izučil jih je pač prvi njihov zaupni shod, na katerem so proti Kiršnerju in Wieserju napravili „rebeljon“ grabštanjski kmetje.
Pred nekaj dnevi je imel sejo v hotelu pri „Sandwirtu“ nemški ljudski svet, kateremu je predsedoval deželni odbornik Honlinger. Šlo se je za določitev kandidatov. Kaj so vse govorili pri tisti seji, nas ne zanima toliko, kakor dejstvo, da se je udeležilo tiste seje sedem, po drugem poročilu dvanajst obrtnikov in celih 33 deželnih uradnikov. Nemškonacionalnih kandidatov ne imenuje ljudstvo, ampak deželni uradniki, ki jih plačuje ljudstvo. Ti uradniki so služabniki dežele in bi morali za vse stranke v deželi enako tukaj biti. Ali so letos dobili za 16.400 K povišano plačo za to, da bodo agitirali proti ljudstvu, ki jih plačuje? Plačani ljudje bi morali izvrševati našo voljo, ne pa narobe, da bi oni postavljali kandidate. Deželni odbornik Winkler se je v jesenskem zasedanju deželnega zbora opravičeval, da delo ne gre od rok. Verjamemo, da se ne more delo hitro vršiti, če se deželni uradniki ukvarjajo raje s postavljanjem kandidatov. In deželni odbor, ta je šele počasen. Seveda, če deželni odbornik Honlinger leta okoli, za kar ni plačan, in agitira za nacionalno stranko, namesto, da bi opravljal v deželnem odboru odmerjeno mu delo, za katero je mastno plačan. Žalostno spričevalo bi si dali volilci, ki bi volili od deželnih „peomtarjev“, služabnikov ljudstva, postavljene kandidate.
Neumna agitacija za Metnitza. Neumno agitacijo so začeli v velikovškem okraju nacionalci za nadviteza Metnitza, nemškonacional-nega kandidata v splošni skupini. Pravijo, daje dr. pl. Metnitz načelnik tukajšnjega železniškega odbora. To je že preneumna špekulacija na kmetsko lahkovernost. Od tistega komiteja sploh ničesar ne pričakujemo. Saj so imeli nasprotniki tudi „Futternotstandskomite“, ki pa je pomožno akcijo za seno le zavozil. Če bi tistega komiteja ne bilo in bi bile dobile denar v roke občine, bi bilo lahko vsem revnim kmetom, ki nimajo krme, vsaj za prvo silo pomagano. Pa nacionalci imajo vse polno teh komitejev, ki pa ničesar ne opravijo ali pa vse narobe. Železnica je zadeva države in državnega zbora, ni pa odvisna od kakega celovškega komiteja. V državnem zboru pa Metnitz sploh nima ničesar govoriti, ker ni državni poslanec. Besedo za železnico Št. Pavel-Velikovec-Celovec more zastaviti Grafenauer. Kmetje, izvolite si ga v splošni skupini, in potem bo njegova dolžnost, da se bo potegoval kot vaš poslanec za železnico, ki jo želite vi, in ne za Nageletovo iz Velikovca na Sinčoves, ki bi bila samo za Velikovčane dobra. Če je Metnitz res načelnik železniškega odbora, ne vemo; sploh pa bi imeli nameravano železnico že davno, če bi bila odvisna od purgarskega komiteja v Celovcu, ker se ta komite trudi brez uspeha že več nego par let.
Kdo hujska, g. Wieser? Gosp. Wieser, ki je v deželnem zboru strastno govoril o „bin-dišarskih hecarjih", je izvoljen za deželnega poslanca od nas slovenskih kmetov; tudi je župan v občini Št. Tomaž, kjer je prebivalstvo po veliki večini slovensko. Ker pa g. Wieser ne zna slovensko (vsaj sam zatrjuje tako), pa misli, da Slovenci ne smemo po svoje živeti in venomer udriba čez „bindišarje“, če slovensko govorijo ali pišejo. In udrihati pa zna, v tem je mojster. Kako še more potem naš bivši poslanec govoriti o „bindišarskih hecarjih“? Kar nas je Slovencev v šenttomaški občini, spoštujemo prave Nemce in tudi nemški jezik in nič ne očitamo g. Wieserju, če govori in čuti nemški, čeravno živi med Slovenci, ampak mislimo, kar je izrekel spoštovani in g. Wieserju prav dobro znani gospod general N. v neki družbi: „Vsak mora svoj narod spoštovati in ne druge zaničevati, ker ,.šuft“ je, kdor svojo narodnost zataji.11 In „šufti“, barabe nočemo biti od g. Wieserja tako sovraženi Slovenci! Bebci pa bi tudi bili, če bi dali le še en sam glas človeku, ki nas samo napada, namesto da bi nas kot naš poslanec branil in zagovarjal. Kar odpovejte se poslanstvu, bo najbolje. si prihranite vsaj jezo. Vaš bližnji sosed.
Lukas, kje si? Mi kmetje iz vašega volilnega okraja nimamo ne sena in tudi ne slame in od Vas ne slišimo, da bi Vi kaj skrbeli za svoje volilce, ko sedaj Vašim kmetskim volilcem letos zaradi hude zime in lanskega slabega leta tako zelo slabo gre. In Vi se še upate kandidirati v splošni kuriji za deželni zbor, ko za nas ničesar ne delate ? In nemški nacionalci in fort-šritlarji Vam še hočejo pomagati do zmage, kakor soVam zadnjič? Kmetje iz celovške okolice, ki
smo spregledali nemškonacionalno politiko, ki tira nas kmete v pogubo, ne bomo več ne grajščaka Metnitza in tudi Vas ne volili, ampak bomo glasovali v splošni kuriji dne 24. marca za pravega kmečkega poslanca Grafenauerja.
Kmet iz celovške okolice.
Koroške novice.
Družba sv. Mohorja v Celovcu bo prihodnje leto 1910. zopet izdala eden ali celo dva snopiča Zgodb sv. pisma. Prvi snopič je prišel že pred 15 leti na svetlo; od tačas se je zgodilo precej sprememb med udi naše družbe. Mnogo jih je pomrlo ali izstopilo; vsako leto pa se vpiše po več tisoč novih udov. Koliko Mohorjanov je še, ki imajo vse doslej tiskane snopiče Zgodb sv. pisma? In vendar naj bi se nahajala ta knjiga vseh knjig v vsaki slovenski hiši; in Družba hoče pomagati svojim udom da si nabavijo tiste snopiče, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoje zaloge snopiče Zgodb sv. pisma za polovico cene, namreč za 50 vinarjev (in 40 vinarjev za odpravnino) za vsak snopič — dokler jih je še kaj. Kdor jih naroči, mu jih pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred.
Škofiče. (Dvojna mera c. k. šolskih oblasti.) Pri krajnem šolskem svetu v Škofičah je napravilo 11 zaradi šolskih zamud kaznovanih oseb priziv zoper šolske kazni. V zapisniku, ki je bil pisan v slovenščini, so stariši navedli kot vzrok oprostitve, da so morali šolarji zaradi suše in pomanjkanja krme v mesecu novembru pasti živino, da se tako prihrani krma. C. k. deželni šolski svet temu prizivu ni ugodil, ampak potrdil njim odmerjeno kazen. V isti zadevi se je pritožilo pa 5 oseb v nemščini zoper naloženo šolsko kazen. Toda čudno! — Vsi so bili kazni oproščeni, čeravno so se sklicevali na ravno isti razlog, namreč pomanjkanje krme. Vrhu tega je bil priziv teh 5 oseb napačno naslovljen, namreč na c. k. okrajni — mesto na deželni šolski svet; tudi niso priložili prizivu kaznilnih dekretov — a vkljub tem pogreškom so bili ti oproščeni kazni,
—	onih 11 pa, ki so napravili svoj priziv postavno in pravilno, pa niso oproščeni. Čemu ne? Vzrok je edino le ta mogoč, ker je njih priziv, oziroma zapisnik pri krajnem šolskem svetu pisan v slovenščini, priziv peterice pa v nemščini
—	četudi v prav slabi in spakedrani nemščini. Ali Slovenci nimajo več nobenih pravic? Ali imajo res v Celovcu pri šolskih oblastih dvojno mero? Ali je dovoljeno in postavno tako enostransko postopanje?
Železna Kapla. (Pod plazom.) Kakor povsod drugod, tako je padlo zadnje dni tudi pri nas nenavadno veliko snega. In ker so naši kraji zelo strmi, zato ni čuda, da se je vsled množine snega vsulo s hribov mnogo plazov v doline. Eden teh je vzel dvema osebama življenje. V pondeljek dne 1.1. m. napotili so se trije delavci grofovskega drvarskega mojstra Jakoba Rotar v največjem snegu v Rijavico pri sv. Lenartu, da bi odtod spravljali posekani les po snegu v dolino. Vsled slabega vremena niso mogli delati in so šli radi tega pod . streho v svojo tamošnjo drvarsko kočo. Bilo je okoli pol treh popoldne, kar se utrga nad kočo debela plast snega. Zahrešči, eden delavcev vpraša prestrašeno: ,,Kaj pa je“, koča se strese in velikanski plaz jo odnese s seboj v strašno globočino, nesrečne delavce pa podsuje na licu mesta s strjeno in 3 metre debelo plastjo snega. Dva od njih vrže s strašno silo na kamenito goreče ognjišče, da sta v trenotku mrtva, tretjega pa zavije v težko sneženo odejo. Pretečejo trije dnevi, in ker se delavci le ne vrnejo domov, se napoti okoli 50 mož z raznim orodjem v ta kraj iskat delavce. Kopljejo in najdejo vse tri pogrešane delavce na mestu, kjer je prej stala koča, dva mrtva, enega še živega. Odkopljejo jih, mrtva odpeljejo v mrtvašnico, še živega pa na njegov dom. Od mrtvecev je eden, Jožef Radušnik, najemnik pri p. d. Slugi, star 32 let in zapušča žalujočo vdovo s peterimi nepreskrbljenimi otroci; drugi, Jožef Erlih, p. d. Šumijev z Reberce, je star 37 let in neoženjen. Jožef Slanovc, p. d. Klančar, star 36 let in oženjen, pa si je vkljub temu, da je ležal 3 cele dni pod 3 metre visokim, zmrzlim snegom, rešil življenje. Dal Bog, da bi se od •hudih ozeblin na rokah in nogah kmalu ozdravil.
Književnost.
Yelegradskij Vestnik. Izhaja četrtletno v založništvu V. Kotrby v Pragi in stane na leto K 1‘60. Včstnik ima namen v spravnem duhu in v poljudni obliki obdelovati vzhodno-cerkvena vprašanja, življenje vzhodne cerkve, družiti vse slovanske narode in vzpodbujati k navdušenemu stremljenju za zedinjenjem. Tiskan je v ruščini, a ne v cirilici, ampak v latinici. Tako se bo marsikdo lahko seznanil z bodočim vseslovanskim jezikom, z ruščino.
Lista naših handidatou.
pn volitvah za splošno skupino v sredo, dne 24. marca 1909
oddajte glasovnice vsi volilci volilnega okraja: Celovec, Celovška okolica, Velikovec, Dobrlavas, Pliberk, Železna Kapla za našega dičnega kandidata
Franc Grofcnoucr, drža»! poslanec na Brdo
in volilci volilnega okraja Beljak, Paternion, Trbiž, Podklošter, Rožek in Borovlje ža slovenskega kandidata delavca
Mihael Tlirh, puškar o Besnici.
pn volitvah za kmečko skupino u pondeljeh, dne 29. marca 1909
oddajte vsi do zadnjega poštenega volilca glasovnice za sledeče slovenske in nemške krščansko-socialne
kmečke kandidate:
Celovška okolica in Borovlje:
]anez 5MI, p. d. Vende, m
posestnik na Tibičah.
Velikovec in Dobrlavas:
Florijan Ellersdorfer,
župan v Grebinju.
iinton Freithofnig,
župan v Blatogradu.
Pliberk in Železna Kapla:
Franc Grnfennner,
državni poslanec na Brdu.
Beljak, Paternion in Rožek:
]anez Vospernik, .. Janez Hernler,
posestnik v Zgornjih Jezercih.
župan v Šmartnu.
Trbiž in Podklošter:
Jožef Škrbino,
p. d. Kažin v Hudih dolih.
Šmohor in Kotiče:
Udom Kofler,
poštar v Št. Jakobu v Lesachtal.
V Lavantinski dolini podpirajte proti nemškemu nacionalcu Gròssbauerju v sredo dne 24. marca krščanskega socialca
Hojmund Totsckl,
župan v Kollnitz.
29. marca pa oddajte glasovnice za krščanska socialca
Jožef Rrompl, » Konrad Rnlcher,
posestnik v Messensach.	državni poslanec v Celovcu.
Gnilo nemškonacionalno stranko moramo poraziti in re siti kmeta in delauca.
Usi volilci do zadnjega na volišče!
V nedeljo, dne 21. marca, popoldne ob 3. uri se vrši zborovanje v benediktinski kleti po §2. — Povabljeni naj se vsi shoda udeležd.
Društveno gibanje.
Podljubelj. Kršč.-soc. delavsko društvo ima na Jožefovo, dne 19. t. m., svoj občni zbor. Govorita 5č. gg. kaplan Rožman in provizor Arnuš.
Železna Kapla. Na sv. Jožefa dan, dne 19. t. m., priredi soc. kršč. izobraževalno društvo svoje mesečno zborovanje v zgornjih prostorih gostilne pri p. d. Bošteju po drugi sv. maši. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Kat. slovensko izobraževalno društvo Kostanje in okolico priredi dne 19. marca ob 3. uri popoldne pri Neuwirtu na Kostanjah svoj mesečni shod z govorom: „Kako zabraniti propad kmetskega stanu.11 K obilni udeležbi vabi
odbor.
Tržne cene v Celovcu
11. sušca 1909 po uradnem razglasu :
Blago			100 kg				80 litrov (hiren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....					_	24	50	15	20
Kž				20	33	21	3	12	26
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda									
Oves				18	28	19	—	6	51
Proso									
Pšeno ....			—	—	25	40	16	—
Turščiea ....			17	50	18	27	10	35
Fižola rdeča . .								
Repica (krompir) .			—	—	5	77	2	60
Deteijno seme . .			—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			11	50	12	86	—	—
,. kislo .	.	.			9	—	11	—	—	—
Slama ....			8	—	7	50	—	—
Zelnate glave po 100 ko		SOV						
Kepa, ena vreča .								
Mleko, 1 liter .			—	24	—	26	—	—
Smetana, 1	„			—	60	1	20	—	—
Maslo (goveje)	. 1 kg		2	60	2	80	—	—
Surovo maslo (pntar), 1		J,	2	60	3	20	—	—
Slanina (Špeh), povoj., 1		n	1	90	2	20	—	—
-	„ surova, 1			1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	n	1	60	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	16	—	20	—	—
Piščeta, 1 „ . .			2	20	2	60	—		 '
Kače , . . . .								
Kopuni, 1 „	. .			6	—	8	—	—	—
30 cm drva, trda,	1 W	i“ .	3	20	3	60	—	—
30 „	„ mehka, 1 ,		•	2	80	3	—	—	—
	Počrez		100 kilo		gramov			
Živina			živevage		zaklana		O	
	od	do	od	do	od	do	•|	1
		V	k r	o n	a h			P,
Konji									
Biki									
Voli, pitani .	.	—	—	—	—	—	—	—	—
„ za vožnjo	400	458	—	—	—	—	21	14
Junci		174	290	—	—	—	—	19	6
Krave ....	120	392	—	—	—	—	38	15
Telice		140	200 j	—	—	—	—	“6	4
Svinje, pitane . .	140	150!	—	—	134	140	17	17
Praseta, plemena	14	36	—	—	—	-	78	51
Ovce									
Loterijske številke 13. sušca 1909: Trst	30	77	79	17	52
Line	35	6	73	88	90
Telika zaloga najboljšega
istrijanskega Dina,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu.
Služba organista in cerkovnika,
ki je obenem edini gostilničar pri župnijski cerkvi, je razpisana do 15. malega travna na Strmcu, p. Vrba ob jezeru.
lajraja trgoma is stroko i Oelovcu.
Modnega In manufaktnrnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski. -^Bj
Anton Renko, lastnik trgovine,
Oelovec, vogel Kramarjeve ulice in Uovi trg.
Esence
za takojšnjo sigurno nare-janje vseh opojnih pijač, finih namiznih likérov in specialitet pošiljam v bri-lantni kakovosti. Poleg tega ponujam
očetove esence 80 0j0
kem. čiste, za narejanje hudega jesiha. Eecepte in plakate se priloži zastonj. Cenike pošiljam franko.
Karol Filip Pollak,
tovarna esenc,
Praga, Marijine ulice 8.
(Solidni, strokovni zastopniki se iščejo.)
Perniiartgasse št. 10., nasproti hotela „Sandwirt“,
priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje različnih oblek. Ima bogato zalogo modernega blaga. Delo vestno, cene nizke. Za lepo pristojanje se jamči.
Najboljši češki vir za dobavo.
>. Benisch
nine prosto.
Izgotovljene postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazin: ma, vs-.ka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, št. 794 (Češko).
Sffr Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Snežnobelo
pere
Schì^L
ovo
Pristno edino le z znamko Jelen" in imenom „Schicht“.
St 3W- Razglas.
C. kr. deželna vlada v Ljubljani je ugodila prošnji mestne občine Kranjske za preložitev tukajšnjih letnih semnjev, ki bodo počenši z letom 1909
vsak prvi ponedeljek majnika, septembra, oktobra, novembra in decembra.
Ako pade na te dni kak praznik, ali v mesecu novembru Vseh vernih duš dan, se vrši letni semenj prihodnji ponedeljek.
Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni semnji v Kranju, in sicer 25. aprila (sv. Marka),, dne 1. avgusta (Kocijanov semenj), dne 21. septembra (sv. Matevž), dne 18. oktobra (sv. Lukež) in dne 11. novembra (sv. Martin).
Mestno županstvo v Kranju,
dne 1. marca 1909.
SD hi črnega in belega vino,
glasovita brežanka, oboje po 30 K hi, prejšnja leta nad 40 K hi. Garantirano pristno. Sode naj se pošlje na postajo Boršt. Posreduje na prošnjo siromakov lastnikov Jožef Volk, kaplan v Dolini pri Trstu.
Patentirane, some g ob sebi delujoče
za vinograde in hmeljnike
odljivcev, proti bolezni n: denca in divje sorčice itd.
im ob sobi delujoče, nosljiue in prevozljioe brizgalnice
za 10, 15,_ 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere vam pošlje
škropilnice .Suplionia'
,	za vinograde in hmeljnike
Jilf za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre-
Ph. IKIayfarth & Co.
tvornice strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja.
Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami.
I>UMA«F, II./l, Taborstrasse št. 71.
Natančni ilustrovani ceniki zastonj.	■ ■/■ Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
II 01
|2 |0
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Kskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurza.
/j-
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.