posavski POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO^JMM x*^ JL^^^Wf^jJi ^c^ JL \^JL ^l JL JL \t letoll - številka 2 - cena 2OO tolarjev - februar 1998 Nqs -ySl^v/\^){) l12 Nagradna i^i'i» Da nekoliko pripomogli k spo/navanju posavskih krajev in posameznih zanimivosti v njih, smo si omislili nagradno igro. V vsaki stcvilki bomo objavili po en fotografski posnetck iz Po- savja, naloga bralcev pa jc, da uganete, kaj jc na fotograf'iji in kje je nastala? Odgovor posljite na naslov urednistva do I4. februarja 1998: Posavski obzornik, p.p. 288,8270 KRŠKO REŠITEV UGANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Fotografija, ki smo jo objavili v prcjšnji stcvilki, je nastala v Krskem. Na posnctku je vodnjak, ki sc nahaja v starem mestnem sredisču pri pi/./eriji Fontana. Pravilne odgovore nam je poslalo 42 reševalccv, med njimi smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrada - školjke iz krušne peči za dve osebi in pijača Tamara Starc, C. 4. julija 60, Krsko 2. nagrada - knjiga Karolina Po/.un, Mali kamen, Senovo 3. nagrada - naročnina za Posavski obzornik (6 številk) Tamara Petelin, Gubčeva 1, Krško Nagrajence bomo o prev/emu nagrad pisno obvestili. OKPM Jfß\ FEBRUARSKI (NE) KULTURNIDIRKAČI Vsakega februarja oživijo kulturne dvorane in domovi po naših krajih, od tistih, v katerih redno zaposleni zloščijo stopnišča in pripravi- jo pijačo ter prigrizek, do manjših, temačnih dvoranic ali večnamenskih prostorov nekje vi- soko v hribih, kjer morda zakurijo le nekajkrat na leto. Povsod je za takšno pocetje isti razlog - kulturni praznik. Najsi nastopijo vrhunski umetniki in gostujejo ali pa se prvič predstavijo domači gledališki amaterji, slovesno je in praznično. Ljudje se odpravijo od doma v boljših oblekah in se tako pripravijo čanje s kulturo in umetnostjo. Za župane in druge pomembne funkcionarje najbrž ni napornejšega obdobja, razen časa tik pred volitvami, kot je prva polovica februarja, ko kar dežujejo vabila na razstave, koncerte, premiere, predstavitve in podobno. Na teh prireditvah pa ni le precejšnje število obiskovalcev, pač pa so tarn tudi izvajalci programov, kakršni so pevski zbori, pihalni orkestri, gledališke skupine, katerih člane morajo funkcionarji po prireditvi še osebno pozdraviti, jim čestitati in morda celo spregovoriti kakšno besedo o tern, v kaksnih pogojih delajo. A o tern bi seveda raje govorili kdaj drugič. Organizatorji kulturnih in družabnih prireditev se včasih skušajo celo uskladiti, a veliko možnosti jim glede terminov niti ne ostane, ker je vse pač povezano z 8. februarjem, datumom Prešermove smrti. Vsak vecji odmik od tega dne pomeni tveganje veliko slabšega obiska, saj kulturna zavest popusti že v nekaj dneh po kulturnem prazniku. Čemu potem ure in ure vaj, učenja, zbijanja odrov, kurjenja dvorane, pisanja plakatov itd... Posebna uganka je, po kakšnih kriterijih pomembneži izbirajo prire- ditve, katerih se bodo udeležili. Ali na to vpliva zanimanje soproge, s kom in v čem bo prišla konkurenčna kolegica iz druge stranke, morda pa le osebni okus in afiniteta do instrumentalne glasbe, saj je gospod svoje dni kar uspešno pihal v klarinet. Naslednja odločitev je v zvezi s strankarsko pripadnostjo izvajalcev ali vsaj organizatorjev, ki pričakujejo tovrstno podporo, ki jo bodo bogato povrnili na jesen- skih volitvah... Zaradi tega je že povsem običajno, da je na osrednji proslavi kultumega praznika dvorana polprazna, že dan ali dva kasneje pa je isti prostor skoraj premajhen za mnogo manj impozanten kulturni dogodek. Za- radi zgoraj navedenega se vam lahko zgodi, da vam na pomembni medobčinski prireditvi, na kateri sodeluje nekaj sto ljubiteljskih kulturnikov, gospod župan govori o pomenu kulturnega udejstvo- vanja, hvali dosežke na dolgo in široko, a ko ugasnejo luči in se program začne, njegov stol sameva, saj gospod preprosto^- izpuhti! Naš gost-Jozejyiarina..________(^ Izgnanci-zrtve birokracije.^ __ _ _ €^ ObisknaBland..,_____________© Posavskadekleta^.__________4fi} Krožišče Podmornica.._______(jjj) Extremists_________________#%fr Za varno smuko.^__________ ^^ Mesec kulture.^_____________(^ Včasih je jusYio b'lo.^________1^ Fotografija na naslovnici: Boštjan Colarič Naslednja številka Posavskegaobzornikabo izšla24. marca 1998 (zaključek redakcije 16. marca). POSAVSKIOBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško (predsednicaVida Ban). Uredništvo: Aleksander Gelb (glavni urednik), Silvester Mavsar (odgovorni urednik), Miloš Radosavljevič (tehnično urejanje), Boštjan Colarič (fotografija) in sodelavci. Grafična priprava: Dlan design, Tisk: Rabzelj Grafika. Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Strma pot 11, Krško, tel. in fax: 0608-20 320 (pon. - pet. od 9.-13. ure). Naročnina: cena posameznega izvoda - 200 tolarjev, naročnina za 6 številk s 15 % popustom - 1.020 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500. Časopis je proizvod informativne narave iz 13.točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, po kateri se plačuje 5- odstotni prometni davek. Ä; 0B30MK pisma POSAVSKA REGIJA IN REGIONALIZACIJA SLOVENIJE? Dolenjski list St. 5, S.februarja 1998, stran 22 Zelo sem bil začuden, ko sem prečital celo stran-člankov pod rubriko "Zanimi- vosti - Reportaže - prispevki dopisnikov, avtorjev gospoda Ivana Abrama, Reštanj 37, Senovo in gospoda dr.Franceta Bu- čarja. Prvo želim povedati mojo oceno namena takega vajinega pisanja. Vsak laik lahko vidi, da trobita oba v en kozji rog, kako zmanjšati življenjske interese ljudi žive- • čih na tem območju, to je "POSAVJU". Posavje pa je od Zidanega mosta do Slo- vensko Hrvaške meje. To piše tudi v veli- ki Enciklopediji Slovenije. Gospod Ivan Abram, kako ste lahko tako neuki ali pa ste samo privesek gospoda dr. Franca Bučarja, saj si bralci ne mo- remo drugače in predvsem to trdim za sebe. drugače tolmačiti ta vaš članek, kot ocvirek k celi ostali problematiki skoraj cele strani dr. Franca Bučarja z edinim namenom, izničiti napore večine zaintere- siranih prebivalcev "Posavja" - na levi in desni strani Save, da bi končno imeli enkrat svojo, z vsemi zakoni uveljavlje- no regijo "POSAVJE", ali pa se naj imenu- je tudi "POKRAJINA POSAVJE". Pomem- bno je, da smo gospodarji na naravno zaokroženem območju, kjer se dobro počutimo in odločamo o sebi ter bomo se bolj z veseljem vlagali tudi svoja sred- stva; le zakaj se delate... nevednega. Gospod IVAN ABRAM, to kar pisete, da berete kako so se veljaki vseh strank poenotili v želji obdržati "Posavsko re- gijo", ni nič drugega kot to, kako prav ljudem, živečim na tem obmocju, polep- šati življenje in to velja tudi za Vas, go- spod Abram Ivan. Ptički čivkajo, da je Posavje kot celota ob levem in desnem bregu Save in tudi čimdlje v globino na obe strani, edina garancija stoletnih te- ženj tu živečih ljudi. G. dr. Franc Bučar, pa tako tvezite neumnosti!!! Prav lepo Bohorje ima tu največ možnosti za na- daljni razcvet s središčem v Krškem, z vsem gospodarskim, upravnim in kultur- nim potencialom. Prepričan sem, da bo- ste spremenili svoje stališče in nehali plju- vati po ljudeh,, ki Vam ponujajo kruh. Po moji skromni pameti sem se vedno in se bom tudi v bodoče nestrankarsko, z duso in vsem srcem zavzemal predvsem za enotnost Posavja in tu živečih ljudi, saj gre za oblast tu živečih ljudi, to po- meni, še kako pomembno za nas, navad- ne smrtnike. Zakaj kažete tako neotesa- nost, da je za nas malo važno, kje bo sedež oblasti. Vas niso nič izučile oblasti v preteklih okrajih, ko so nas razcefrali enkrat eni, enkrat drugi? Sem odločno proti delitvi levi in desni breg. Tudi Hit- ler je imel svoje načrte: "Naredite mi to deželo spet nemsko", čeprav ni bila niko- li nemska itd. Dr. Bučar, zakaj strašite? Leta 1941 meje Hitler izgnal. Upam, da bo Dolenjski list namenil pro- stor tudi drugim pobudam in narisal tudi nekdanjo DRŽAVO POSAVJE s pogle- dom naprej in ne samo nazaj, gospoda IVAN ABRAM in gospod dr. FRANC BU- ČAR. Le kje hudiča pa živita, da ne vidi- ta en meter pred sabo, saj so volilci že ničkolikokrat povedali svoje zahteve po - SAMOSTOJNI POKRAJINI POSAVJE v pravem pomenu besede in to je boj proti centralizmu, ki smo mu priča v Slo- veniji. Vi, g.Franc Bučar, nas nehajte ža- liti s tisto "POSAVINO"... Odločno pod- piram SAMOSTOJNO POKRAJINO PO- SAVJE V USTANAVLJANJU in predla- gam ter prosim vse ljudi in občinske sve- te Brežic, Krškega in Sevnice, kakor tudi vse tu živeče ljudi, da zavzeto podpremo končno enotnost vsch treh županov za "POKRAJINO POSAVJE"! Jane?. Bias N.H.M 15 SEVNICA NE ZATISKAJMO SI OCI! Država je ukinila regrese za prevoze otrok in mladine. Regrcsi - popusti pri prevozih so bili veljavni v vseh letih po 2. svetovni vojni, v boljsih in slabših časih. Le kdo je prise! na to idejo, da tako obliko pomoči otrokom in mladim oz. njihovim staršem ukinemo? Poleg sol, katerim so bili ti regrcsi ukinjeni že pred dvemi leti, so uporabniki popustov stcvilna društva in organizacije. ki pripravljajo za otroke in mladino bogate programe za njihov prosti čas (obiski kulturnih prireditev, izleti, leto- vanja, smučanja otrok... ). Stroski prevozov otrok in mladine bodo odslej 20 % višji oziroma za 21,5 % visji, kcr je povišan tudi davek na storitve. Poleg tcga so zmanj- sani za 3 % tudi popusti na rednih prevozih za dijake in študente (z 20 % na 17 % z 01.02.1998). Državljani, ki se kot prosto- voljci vključujemo v najrazličnejse oblike prostovoljnega dela /,a otroke in mladino že več let, ugotavljamo in opozarjamo, da bi morala biti pomoč otrokom pri nasih programih večja in stalnejša, to pomeni sistemska. Ukinitev popusta pri prevozih je še ena oblika varčevanja na nepravem mestu. Ne zatiskajmo si oči! Zelo majhna skupina naših otrok živi v družinah boga- tašev, večina pa v družinah nižjega, (sred- njega sloja pri nas ni več) revnega sloja.To pomeni, da bodo tudi tako povišani stroški mnogim onemogočili udeležbo na izletih in letovanjih, ki so jih mladi v tako osiro- mašenih razmerah še kako potrebni. Morda bodo prav nekateri od scdanjih vladnih "modrecev" čez leta globoko- umno ugotavljali, kako smo poskrbeli za prosti čas mladih in njihov pozitivni razvoj. Ne pozabimo: bumerang se ve- dno vrne nazaj! Nad tem ukrepom sem skrajno razočarana in proti taki obliki varčevanja ostro protestiram. Država, ki da kaj nase in na svoj razvoj, najprej po- ' skrbi za mlado generacijo! Vida Ban Zdole 59 ' ZDOLE ÜJ.AROČILJSIICA ........OB^OrNlK Erne___.__ priimek lulica __ pošta __ Idne___ podpis l^Aročnino bom poravnal-a v 8 dneh po prejemu prve stevilke. z * yr. S g g. S3 " a « §>- 0B20FNIK ;O naš gost Slike so dnevnik mojega življenja JOŽE MARINČ Nekega večera pred približno štiridesetimi leti, ko sta starša odšla na eno izmed takrat po- pularnih kmečkih veselic, je mali Jože Marinč ostal doma z mlajšim bratom. Ko je brat na- posled zaspal, si je Jože skrajšal čas tako, da je vzel v roke barvne svinčnike in začel risati, kar je videl okoli sebe. Naslednjega dne se je vsa vas čudila nad delom mladega risarja. Ko so ga pozneje, v osnovni šoli, vprašali, kam bo šel do končani Soli, ie odvrnil brez razmišljanja: "Tarn, kjer se rise!" Akademski slikar Jože Marine se je rodil 1954. leta v Dolnji Brigi pri Kočevski reki. V osnovno šolo je hodil v Kočevsko reko, nadaljeval šolanje na srednji šoli za oblikovanje v Ljubljana, nato pa je v istem mestu obiskoval še Pedagoško akademijo in Likovno akademijo. Le- ta 1979 je diplomiral in 1981. leta končal sli- karsko specialko pri prof. Janezu Berniku. Nato je šel poučevat na osnovno šolo v Kostanjevico, kjer je delal skoraj deset let. Sedaj živi in dela kot svobodni likovni umetnik v Dobah pri Kostanje- vici na Krki. Okolje, v katerem ste preživeli otroška in mladostna leta, je torej precej vplivalo tudi na vašo umetniško in s temživljenjsko pot? Moram reči da niti v družini niti v ožjem sorodstvu nismo imeli nikogar, ki bi počel kaj takega, prišlo je čisto spontano. Saj nisem niti vedel, če so ka- kšne šole in kam bi naj šel. No, tudi moji sošolci se spominjajo in pravijo, da sem vedno nekaj risal. Mogoče je pa res, da si za to nekako izbran. V našem okolju so sicer vedeli, da nekaj takega po- enem, vendar se pravzaprav ni nihče preveč obre- menjeval, kaj bo z menoj, za to sem moral skrbeti sam in sele potem, ko sem bil že v Ljubljani, sem sei na sprejemni izpit in tako se je zaeelo zares... Če ni vzornikov, nad katerimi bi se lahko mlad talent navduševal, je najbrž pomembno okolje, svet,vkateremživi? Na mojo slikarsko pot pa je seveda veliko vplival nenehen stik z naravo, ki se je potem kar naprej gradil. Še vedno veliko izpostavljam gozd in ži- vali, črpam iz mladostnega bivanja v tej naravi, iz iger, ki smo se jih igrali: potikanje po gozdu, skrivalnice, raziskovanje jam, žab, luž, pasli smo krave in spoznali pastirske igre s krompirji, ognjem, kresovi... To je svet, ki je veliko vplival name, opa- ža se na slikah: ponavadi ne izpo- f stavljam ravnine, kakršna se odpre tukaj na krško-breži- ä škem pol ju, še vedno je del mene ostal v velikih go- zdovih. Prilagajaš se, a vendar "tisto" ostane v tebi... ;$P OB^OFNIK naš gost ... ko se nekdo opogumi in odloči, da bi nekomu rad nekaj poklonil ali kaj zase napravil. Ko nekaj časa opazuje mojo sliko, semu le "odpre", potem mu je všeč in sliko celo obdrži, čepravsi jo je prišel samo ogle- dat. Drugi si jo celo sposodi, potem pa je ne vrne, ker se muzazdi, daje nekaj novega odkril na njej... Vsak človek ima svoj načinživljenja, vsak umetnik svoj način ustvarjanja, kakšen je torej vaš ustvarjalni postopekali krajše: kako nastane Marinčevaslika? To je po svoje težko vprašanje. Kar doživljam iz zunanjega ali notranjega sveta, izkoristim tako, da to najprej uredim v sebi, v glavi in potem preko roke prenesem na sliko. Trdim, da je veliko od- visno od dela in vaje, s tem pa tudi pridobljenih izkušenj. Tako kot mora dober pianist, kot je Po- gorelič, šest ur dnevno vaditi, tako moram jaz kar naprej slikati, da mi ta prenos, ta povezava: srce - glava - roke, ti trije elementi, ki so zelo pomembni pri ustvarjanju, deluje, kot je potrebno. Novo sliko gradim tudi na podlagi izkušenj s prejšnjimi. Ustvarjanje, grajenje slike gre zelo počasi, je po- stopno, kot tudi prehajanje iz enega stila v dru- gega. Ali imate boljša in manj ugodna obdobja za ustvarjanje glede na letni čas, vreme, uro? Slike so takorekoč dnevnik mojega življenja. Opa- žam, da se pojavljajo v nekem obdobju temnejše slike, potem spet svetlejše, saj vplivajo name^razli- čni dogodki, od situacije v svetu ali v mojem oseb- nem življenju, do dogajanja v družini, predvojno in povojno stanje, ne sicer toliko zavestno kot podzavestno. Včasih se v slikah vidijo tudi velike prelomnice življenja, ki se ti zgodijo, ne samo v eni sliki, ampak v celi seriji slik. Pravijo, da je vsak drugi Slovenec pesnik, a tudi slikarjev je na stotine - veliko za tako majhen narod. Kolikor vem, večina znanih umetnikovživi in deluje v Ljubljani ali drugih večjih centrih. Z vami je drugače, videti je, da ste se tako namerno odločili? Večkrat me sprašujejo, kakšne so pomanjkljivosti življenja, dela in ustvarjanja na podežclju. Slo- venija je pravzaprav tako majhna dežela, da od- mik od centra res ni pomemben. Meni je pravza- prav ljubše, sploh sedaj, ko sem zrelejši, da živim na podeželju. Velika mesta so, vsaj jaz jih tako doživljami (npr. Pariz in New York), za zelo mlade ljudi. ki vse te novitete hitro absorbirajo, jih sprej- mejo in prevajajo. V Ameriki temu pravijo - hitra umetnost, ker vsi ti umetniki, ki sicer resno delajo, ne morejo preživeti s svojo umetnostjo in zato delajo dopoldne za preživetje, popoldan pa sli- kajo. Tako so njihove slike bolj sproščene. Ko si nekako izoblikovana osebnost kot clovck in umet- nik, jc zelo pomembno, da imaš svoj mir. Meni, ki sem tako zelo povezan z naravo, je tu lepo živeti, tu, kjer so vode, hribi in polno zelenja. tu imam mir, lahko ustvarjam in veliko lažje dosežem po- trebno koncentracijo. Kostanjevica je kraj, ki je omenjen v mnogih publikacijah širom sveta in tudi pri nas velja s svojimi galerijami in zbirkami ter različnimi kultumimi dogodki za svojevrstno kulturno prizorišče. Kakšen je vaš odnos do nje? Kostanjevica mi je všeč, ker prihajajo sem umet- niki na razstave v tukajšnjc galerije, nato pa ob- časno tudi k meni v atelje. S kolegi z vseh celin, od Poljakov, Nizozemcev, do Japoncev in drugih se čisto po domače pogovarjamo, gremo skozi atelje, spijemo kozarec dobrega vina, in tako po- teka neke vrste simbioza med Kostanjevico in me- noj. Še bolj se veselim načrtov, po katerih naj bi že letos oživela Forma Viva. Zelim si, da bi bila tu stalna likovna kolonija, da bi pripravili prehodne ateljeje za umctnike od drugod, ki bi prihajali sem za stirinajst dni, da bi bile tu grafične in druge delavnice, kjer bi lahko tudi ustvarjali. S tem bi se po kraju in okolici gibalo veliko ljudi, kraj bi še bolj zaživcl, seveda pa je za to nujno potrebno urediti mestno jedro z obalo okoli Kostanjevice. Kako pa sokrajani, običajni ljudje, gledajo na vas innavašedelo? Za nekatere sem se vedno nekaksen "eksoticni" umetnik, ki nekaj ustvarja, včasih pravijo -"pa- cka". Odnos se najveckrat spremeni, ko se nekdo opogumi in odloči, da bi nekomu rad nekaj po- klonil ali kaj zase napravil. Ko nekaj časa opazuje mojo sliko, se mu le "odpre", potem mu je všeč in sliko celo obdrži, čeprav si jo je pri sei samo ogle- dat. Drugi si jo celo sposodi, potem pa je ne vrne, ker se mu zazdi, daje nekaj novega odkril na njej. In to je pravzaprav spoznavanje mene in mojega. OBOT1K :fl naš gost dela. Vcndar pa se spreminja, ker sc tudi jaz kot slikar spreminjam in potem nekaterim nisem več tako vseč, drugim, novim, pa bolj. Tako pridobivam vedno neke vrste prija- teljev, ki mc spremljajo in mi pomagajo, da razvijam svojo likovno umctnost, nc da bi se moral ukvarjati /. i/ra/ito komercialnimi deli. Pa vendar ste znani po tern, da znate razmeroma uspešno predstavljati svoja delainjihtudi plasirati. Morda sem res nekoliko bolj sproščen v tem kot drugi umctniki. Tudi pcdagoške i/ku- šnje mi pomagajo, saj se rad gibljem med Ijudmi, se pogovarjam /. njimi in jih po svoje izobražujem. Malo je namreč takšnih izbran- cev, ki bi jim bile slike takoj všeč. Zanimiv je bil primer podjetnika iz Kranja, ki je prav pri meni prvič v /.ivljenju kupil sliko in je sedaj velik /biralelj slik. Nekega dne je v naši hiši nekaj montiral in ob tem kar naprej opazoval slike, se oziral, me spraševal, kaj delam in čez pet, šest ur, je rekel, da bo kupil sliko. Ne na- zadnjc pa velja upoštevati, da si v nekatera dejanja tudi prisiljen potem, ko se odločiš, da boš s slikanjem preživljal sebe in družino. To je hrabra odločitev. Vaš ustvarjalni opus ježe zelo obsežen in vase slike so v glavnem zelo velikih formatov. Zanimiva se mi je zdela izjava vašežene Irene, ki je dejala, da bi bile brez nje vaše slike veliko manjše. Ali je bilatoressamošala? Ne, gre za resno zadevo. S tem mislim, da je namreč veliko lažje delati, če imaš urejeno življenje. To je morda v nasprotju s splošno predstavo o umet- nikih. V mladosti je drugače, tudi sam sem veliko "prežuriral", a sem tudi veliko inanj slikal. Ni bilo kontinuiranega dela, resnost pri delu pa je zelo pomembna. Ce ne skrbiš za atelje, nc skrbiš za sobo in si v nekem zatohlem prostoru, so potem tudi slike majhne. V Ljubljani je živel moj prijatelj v zelo malem ateljeju in tudi delal male slike, najvecje so bile 30 x 30 cm. Ko sem ljubljanskemu pesniku, ki je znan tako po svojih pesmih kot po popivanju, nekoč dejal, da je dobro, ko ob svojem nemirnem življenju toliko piše, mi je rekel, da bi sicer še ve- liko vee in boljše pisal. Ko sem se preselil v hišo, sem najprej dejal, tukaj bo pa atelje in žena me je v tem podprla. Včasih pa je najbrž tudi za vas nujna ustvarjalna samota. Ali si jo lahko zagotovite ob razmeroma še mladima sinovoma? Moje delo poteka v večih fazah. Prva je sam začetek, ko se ideja oblikuje in jo začnem graditi z risbo, takrat me ne sme nihče nič motiti, ko pa proces steče, me že lahko zmoti jo. Sem kar pozoren do otrok (Talmaj in Janžej), zato se jima, ko kon- čam, toliko bolj posvetim. Moram pa reči, da oba tudi rada rišeta, predvsem mlajši, ki je sposoben pri eni sliki zdržati celih pet ur. In kakšna je razlika med razpravo s strokovnjakom in pogovorom z navadnim ljubiteljem slikarstva? S kritiki se seveda lahko strokovno pogovarjam, pomembni pa so seveda tudi ljudje, ki me, npr. samo vprašajo: "Ti, zakaj pa si tako temen?" Nato se takoj zamislim: saj res, slike so temne, kaj se je spremenilo? Reakcije pa so neverjetno različne, kot na primer srečanje z grofom' iz Francije, ki je velik ljubitelj in zbiratelj slik. V veliko veselje mi je bilo, ko je rekel, da namesto pred televizijo sede pred slike, si prižge pipo in jih gleda. Ali pa drug primer, ko me je nekdo iz Maribora poklical: "Ali je res, da je na tisti moji sliki Lojze Peterle?" Pri mojih slikah je ravno to zanimivo, da si ljudje ob njih lahko zgradijo tudi svojo zgodbo, moj naslov je pravzaprav samo ključ do nje. V vaših katalogih najdemo poleg seznama razstav tudi precejšen spisek nagrad in priznanj, med njimi Grand prix Bienale mesta Kranj 1993 in nagradaMajskega salona1995. Kajvam pomenijo slikarske nagrade? Nagrade so včasih potrebne, predvsem zaradi tega, da ti potrdijo pot, po kateri hodiš, ni pa nujno, da je vedno tako. To je nekako tako, kot če pohvališ otroka. Pohvale je seveda vesel. Napačna nagrada Ko si nekako izoblikovana osebnost kot Clovek in umetnik, je zelo pomembno, da imaš svoj mir. Meni, ki sem tako zelo povezan z naravo, je tu lepo živeti, tu, kjer so vode, hribi in polno zelenja. tu imam mir, lahko ustvarjam in veliko lažje dosežem potrebno koncentracijo. mm oKBorNiK naš gost pa ti lahko tudi škoduje, saj te zavede, da si pravzaprav na neki poti, ki pa ni nujno, da je prava. Knjiga je za prenekaterega pisatelja kot otrok, tudi s sliko je najbrž podobno. Ali torej veste, kje vse se danes nahajajo vaša dela? Moje slike so že takorckoč na vseh celinah, le naArktiki in An- tarktiki ne, če se malo posalim. Sicer si zapisujem, kam gre ka- tera, nekatere pa se izgubijo, ko jih dajejo kupci naprcj in potem ne vem več, kje se nahajajo. So slike, ki jih ne prodam in jih hra- nim, sem pa zdaj že toliko pa- zljiv, da jih ne pokažem niko- mur, ker se mi je marsikdaj pri- petilo, da so me prepričali in sem jih dal. A tudi to se mi je že zgo- dilo, da sem prodano sliko od- kupil nazaj. V tern se odraža po- seben čustveni odnos, saj ko zagledam svojo sliko, se spomnim tistega časa, tedanjih občutkov, ko sem jo ustvarjal, ker je to ustvarjanje neke vrste dnevnik, kot sem žc rekel. Zanima me, kakšni so vaši načrti, kaj pripravljate, na primer,za novo tisočletje? Nimam posebnih načrtov, ker je zame vsak dan pač nov dan, ker z delom odkrivam vedno kaj novega in tako bo šlo tudi v novo tisočlctje. Ne razmišljam o penziji ali kaj takšnega. Zamc sta slikanje in ustvarjanje pomembna kot dihanje. Silvester Mavsar solo: Boštjan Colarič p o s a v s k i OB&ffNIK NAJVEČJI TRGOVSKI CENTER Jjražoa lA-Bu oo Y prvi polovici leia 1778 sprememila tivsi ©ojelkf \JY v JßyrsJkeei v trgovski center, fei 00 najvecji v tern delu loveBijeo irk nakupu prostorov vaeljeni trgovci, predvideni ^______so tiicli lokaAi za gioritveno die|aYiiosL ______ PREDNOSTI: ugodna lega (ob glavini cesti pri vstopu v Krsko, blizina Hrvaske), velike parkirne površine, ugodna cena> možnost leasinga, POSLOVNI CENTER T A U K R S K O TA-BU, LJUBLJANA R0ŽNA DOLINA C. Wlfftel.: 061 123 16 17, 266 028, faxTo61 123 31 68 oiäsorNiK ;«j po naših občinah DEKLARACIJA POLITIČNIH STRANK POSAVJA O USTANOVITVI POKRAJINE POSAVJE Spodaj podpisane politične strankc v Občinah Krško, Bre/.ice in Sevnica: Slovenski krščanski demokrati, Združena lista socialnih demokratov, Socialdemokratska stranka, Slovenska nacionalna stranka, Slovenska nacionalna desnica, Liberalna demokracija Slovenijc, Slovenska Ijudska stranka, Demokratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije ugotavljamo: - da zamujajo priprave za sprejem Zakona o pokrajinah, - da se v pripravah zakona postavljajo kritcriji, ki onemogočajo ustanovitcv pokrajine Posavje, - da sc s strani državnih organov /ačenjajo aktivnosti za ukinitev nekaterih državnih ustanov v Posavju in njihovc prcmcstitve v sosednja območja. Političnc stranke Posavja izkazujemo enoten in- teres, da se oblikuje pokrajina Posavje, kot osnova za nadaljnji gospodarski, kulturni, dcmografski in social ni razvoj tega obmejncga del a Republikc Slovenije. Zgodovinska dejstva dokazujejo, da so prctekle delitve Posavja med sosednjc regije bistveno omejevale vsestranski razvoj tega dela države. Zato upravičeno pričakujemo, da homo v okviru samostojne Slovenije in v svoji pokrajini končno zagotovili možnosti za enakovreden in, z drugimi deli države, primerljiv družbeni razvoj ter tako izkorislili naše potencialne možnosti. Državni /bor Republike Slovenije, Državni svct Republike Slovenije, Vlado Republike Slovenije in vsa ministrstva v Republiki Sloveniji, pristojno Komisijo za lokalno samoupravo pri Državnem zboru Republike Slovenije, zavo- de v sestavi ministrstev za dolo- čena interesna področja, obvesča- mo, da v Posavju potekajo akti- vnosti za ustanovitev pokrajine Posavje. Zaradi tega zahtevamo: - da Vlada Republike Slovenije nemudoma nadaljuje z aktivno- stmi za sprejem Zakona o pokrajinah, ki naj na osnovi kvalitativnih kriterijev omogoči ustanovitev pokrajine Posavje, - da se v času do sprejema Zakona o pokrajinah in ustanovitve pokrajine Posavje ne izvajajo ni- kakršni ukrepi, ki bi zmanjševali pristojnosti ali ukinjali posa- mezne državne institucije, loci- rane v Posavju. - da se zagotovi ustanovitev ti- stih državnih institucij, katerih naloge bodo v skladu z Zako- nom o pokrajinah prenešene v pokrajinsko pristojnost in jih Posavje še nima, ter se pričnejo aktivnosti za ustanovitev le-teh. - da se na podlagi 143. člena Ustave Republike Slovenije, Za- kona o lokalni samoupravi in Statutov Občin Kr- ško, Brežice in Sevnica, nadaljujejo aktivnosti za čiin hitrejšo ustanovitev pokrajine Posavje. - da Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju po- spesi ustanovitev vseh potrebnih delovnih teles v smislu uresničevanja te deklaracije. S to deklaracijo politične stranke Posavja izražamo enotno voljo o ustanovitvi pokrajine Posavje. V Posavju, 02. februarja 1998 Spoštovani dr. Drnovšek Na pobudo Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju je bil v Krškem drugi delovni raz- govor v zvezi z aktivnostmi, ki potekajo ob nastajanju zakona o pokrajinah. Delov- nega razgovora v zvezi z akti- vnostmi so se udeležili člani SPPU ter predstavniki sed- mih političnih strank (LDS, SLS, ZLSD, SKD, SNS, SDS, DS), ki imajo v Posavju svo- je občinske in regijske odbore. Na razgovoru. ki je potekal v duhu enotnosti in podpore SPPU pri njegovih aktivno- stih je bilo med drugim skle- njeno, da Vas seznanimo z na- slednjim sklepom: Vlado in Ministrstva Republi- ke Slovenije. še posebej Mini- strstvo za lokalno samoupravo, pristojno komisijo DZ RS za lokalno samoupravo, zavode za določena interesna podro- cja, ki delujejo v sestavi mini- strstev, obveščamo, da v Posav- ju potekajo aktivnosti za ustano- vitev pokrajine Posavje. Hkrati vse zgoraj omenjene instituci- je pozivamo, da v času do ustanovitve pokrajine Posavje in do sprejema Zakona o po- krajinah ne izvajajo nikakršnih ukrepov, ki bi zmanjševali ali ukinjali posamezno državno inštitucijo, locirano v Posavju (občine Brežice, Krško in Sevnica). Ü OBSgOrNIK rZGNANCl; Nad Slovenci so okupatorji med drugo svetovno vojno izvajali več oblik nasilja, ki so bila po stopnji in grozovitosti zločinskih dejanj v nasprotju z vojnim in mednarodnim pravom. Slovence so okupatorji pošiljali v koncentracijska taborišča, organizirali so množični prisilni izgon civilnega prebivalstva v izgnanska taborišča v okupatorske države in druge kraje nekdanje Jugoslavije. Okupatorji so požigali vasi, rušili ob- jekte, izkoriščevali naravna bogastva, plenili slovensko premoženje in ga pošiljali v svoje matične države. Vlado Deržič prof. Ivica Žnidaršič Ljudje, ki so bili izgnani, so izgubili vse premično in nepremično premoženje, uničena pa so bila tudi posestva, vinogradi, gozdovi, orodje in oprema, marsikatera hiša pa je bila požgana ali porušena. Po zlomu nacizma in fašizma so se slovenski izgnanci in druge žrtve vojne vrnili domov, vendar vojne odškodnine jim ni nihče plačal. Ostali so prepuščeni sami sebi vse do leta 1991. Med tiste žrtve vojnega nasilja, ki jih je okupacija med drugo svetovno vojno občutneje prizadela, lahko z vso gotovostjo uvrstimo slovenske izgna- nce, ki niso bili samo žrtve vojnega nasilja, temveč žrtve nasilne raznarodovalne politike, genocid- nega preganjanja - vse s ciljem, da bi izginili kot narod z obiicja zemlje.Tragedija je bila še večja, ker je nemski okupator izgnal prebivalce celotnih območij, vasi in zaselkov severne Dolenjske, Po- savja in Obsotelja. Nemci so v nekaj dneh izgnanili 95 odstotkov slovenskega prebivalstva iz Krškega polja in večji del prebivalstva iz brežiškega okraja. Ljudje, ki so bili izgnani, so izgubili vse premično in nepremično premoženje, uničena pa so bila tudi posestva, vinogradi, gozdovi, orodje in oprema, marsikatera hiša pa je bila požgana ali porušena. Po zlomu nacizma in fašizma so se slovenski iz- gnanci in druge žrtve vojne vrnili domov, vendar vojne odškodnine jim ni nihče plačal. OsTali so prepusčeni sami sebi vse do leta 1991. Z nastajanjem nove demokratične države Slove- nije se je vse bolj izpostavljala ideja o ustanovitvi Drustva izgnancev Slovenije 1941 -1945, kar se je zgodilo 9. junija 1991. Danes drustvo šteje že preko 21 tisoč izgnancev in pobeglih pred izgo- nom, ki so organizirani v 82 krajevnih organi- zacijah. Njihova izredno dobra organiziranost in iniciativnost je tudi rodila uspehe, saj so bili vla- dni organi in drzavni zbor prisiljeni upostevati zgodovinska, socialna, pravna in humanitarna dejstva ter pobude žrtev vojnega nasilja. Rezultat tega je bil tudi sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki upravičencem priznava naslednje pra- vice: zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimat- sko zdravljenje, povračilo potnih stroskov, prizna- nje pokojninske dobe, pravico do pokojnine pod ugodnimi pogoji, pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu, doživljenjsko mesečno ren- to in prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. Zakon o žrtvah vojnega nasilja, zakon o vojnih veteranih in zakon o vojnih invalidih oziroma t.i. .vojni zakoni so v veljavo stopili I. januarju 1996. Žrtve vojne kategorije so kategorija državljanov, ki jim je prvič z zakonom priznana v vojni po- vzročena posebna škoda s strani okupatorja in na tej podlagi določene pravice. Njim se o priznanju statusa v upravnem postopku izda odločba, ki je podvržena reviziji odločitve na drugostopenj- skem upravnem organu. Za revizijo je po zakonu predviden enoletni rok od sprejema prvostopenj- ske odločbe v postopek. Prvi zahtevki za priznanje statusov žrtev vojnega nasilja in veteranov so na upravne enote prišli že v januarju, resneje pa v februarju 1996. Štcvilo zahtevkov je skokovito raslo vse do vključno junija istega leta, počasi pa vse do oktobra lani. Na dan I. oktobra 1997 so slovenske upravne enote prejele 53.980 vlog za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in 43.748 vlog za vojne veterane. Do omenjenega datuma so upravne enote pozitivno resile 33.513 zahtev- kov za status žrtve vojnega nasilja, 35.732 zahtev- kov za status veterana (vpis v evidenco) in I 1.264 prevedb statusov oziroma osnov za izplačilo in- validnin za vojnega invalida. Negativno so v upravnih enotah resili 2.533 zahtevkov za status žrtve vojnega nasilja in 677 zahtevkov za vpis v evidenco, kar znaša 3,3 odstotka zavrnjenih vlog. Skupno (pozitivno in negativno) so rešili 83.739 zahtevkov oziroma 76,8 odstotka vseh vlog. Naj- vecji ostanek nerešenih zadev je na področju žrtev vojnega nasilja, kjer gre za 17.842 zahtevkov upra- vičencev ali tretjina od celotnega števila za- htevkov žrtev vojnega nasilja. Upravna enota Sevnica: Na referatu za vojne veterane in civilne. invalide vojne so v lanskem letu sprejeli 102 vlogi za priznanje statusa in pra- vic vojnih veteranov in 3 vloge za priznanje sta- tusa vojnega invalida. Prejeli so tudi 182 zaprosil za rešitev pravne pomoči iz drugih upravnih enot. Od sprejetja t.i. vojne zakonodaje pa do 31. de- cembra 1997 je bilo na sevniško upravno enoto vloženih 1.882 zahtevkov za žrtve vojnega nasilja, od tega so izdali 1.657 pozitivnih in 98 negativnih odločb. Stranke, ki so vlagale zahtevke za prizna- nje statusa izgnanca imajo v večini primerov že odločb.o potrjeno v reviziji in jim je bila renta tudi že izplačana. Medtem, ko so zahtevki za pri- znanje statusa begunca reseni šele na prvi stopnji, OBOTIK LQ na drugi stopnji pa revizija še ni opravljena. Šte- vilo zahtevkov, ki še čakajo na revizijo na Ministr- stvu za delo, družino in socialne zadeve v Ljubijani je 494, mednje so štete še pritožbe na negativne odločbe. Iz revizije je ministrstvo vrnilo 1.179 potrjenih odločb, nekaj zadev pa vrnilo v ponovni postopek. Lansko leto so v Scvnici prejeli tudi 407 zahtevkov za uskladitev rente in izdali tudi odločbe. Do zadnjega dne v letu je dobilo do- življensko mesečno rento izplačanih 1.163 upra- vičencev, 1.028 upravičencev pa je bilo tudi pro- stovoljno zavarovanih, od tega jih je 39, po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, koristilo zdraviliško in klimatsko zdravljenje. Tudi v skladu z zakonom o vojnih veteranih je bilo v letih 1996 in 1997 vloženih 505 zahtevkov za priznanje statusa in pravic vojnega veterana. Tudi na tem podroqu je bilo večina zadev rešenih v lanskem letu, in sicer 474, le 31 zadev pa je ostalo nerešenih, predvsem zahtevki, vloženi za priznanje statusa pravic voj- nega veterana, ki so opravljali dolžnost v vojaški agresiji na Slovenijo leta 1991. Junija lani je bila opravljena tudi prevedba veteranskih dodatkov, in sicer so izdali 137 odločb, s katerimi so priznali 115 veteranskih dodatkov ter izdali 22 negativnih odločb. Prostovoljrio zdravstveno zavarovanih je bilo 218 upravičencev. Upravna enota Krško: Do konca leta 1997 je bilo na UE Krško vloženih 3.494 zahtevkov za prizna- nje statusa žrtve vojnega nasilja (izgnancev, beguncev, zapornikov, taboriščnikov, ukradenih otrok in prisilnih mobilizirancev) in 530 zahtev- kov za priznanje statusa vojnega veterana. Ti po- datki kažejo, da je krška upravna enota po številu zahtevkov ena od večjih v Sloveniji, več za- htevkov imajo le v Mariboru in Brežicah. Do 31. decembra so na prvi stopnji rešili 3.392 zahtevkov (1.775 samo v letu 1997), v revizijo so poslali 3.095 odločb, 116 pa so jih v skladu z navodili ministrstva realizirali brez revizije. Iz revizije so prejeli 1.901 odločb, 2.040 upravičencem pa so, po predhodni izdaji potrdila o statusu, realizirali pravico do plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Samo v decembru so rento izplačali 1.567 upravičencem. Od drugih upravnih enot so prejeli 1.015 zahtevkov pravne pomoči in jih 1.012 tudi rešili. Poseben problem pri delu upravne enote na področju izvajanja zakona o žrtvah vojnega nasilja predstavljajo negativne odločbe pre- gnancem, ker ti v zakonu nimajo opredclitve, bi pa morali po vrsti nasilja spadati najmanj v kate- gorijo izgnancev. Primer je Planina na Gorjancih, kjer so pobili vse moške v vasi, domačije požgali, ženske in otroke pa pregnali, da so se brez doma in imetja potikali okoli. Prisotni so bili tudi pro- blemi, ko so ljudje pritiskali na čimprejšnjo resitev svoje vloge, upravna enota pa niti tehnično niti fizično ni bila sposobna rešiti vseh zadev po nji- hovih, sicer upravičenih zahtevkih in željah. Upravna enota Brežice: V zvezi z izvajanjem ta- ko imenovane vojne zakonodaje na brežiški upravni enoti ocenjujejo, da je veliko dela na tem področju že opravljenega. V lanskem letu so prejeli 234 novih zahtevkov za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in ostalih pravic ali statusa vojnega veterana. Od sprejetja zakonodaje je upravna enota prejela skupaj 5.030 zahtevkov in od tega so jih na dan 31.12.1997 pozitvno rešili 4.068, kar je dobrih 80 odstotkov. Za resevanje so v glavnem ostale še vse težje za- deve v postopkih ugotavljanja in odločanja (npr. zadeve beguncev), določene zadeve vojnih vete- ranov in uskladitev zadev vojnih invalidov po novi dopolnitvi zakona. Po statističnih podatkih ministrstva na dan, 1. oktober 1997, je bilo v Bre- žicah v primerjavi s slovenskimi podatki vloženih kar 9,3 odstotka vseh zahtevkov za ŽVN. Upravna enota ima med vsemi najvišji odstotek odločb in prevedb med rešenimi zadevami (98 odstotkov zadev) in najvišje število rešenih zadev na stro- kovnega delavca dnevno (1,19 zadeve). Ti podatki jih uvrščajo v sam vrh po uspešnosti v Sloveniji. prof. Joze Bogovič JANEZ BLAS - izgnanec Janez Bias je rojen 3. avgusta 1934 v Jablanici (zaselek Staro Dobje 39) pri Boštanju, občina Sevnica. Od doma je bil izgnan 21. novembra 1941 v zbirno taborišče Rajhenburg in od tarn v nemška izgananska ta- borišča Reutlingen, Siessen, Echin- gen in Reute, vsi v pokrajini Wür- ttemberg. Vsa Blasova družina, oče Jože, mati Marija, otroci Stane, Ja- nez, Jože in Rudolf, so imeli okrog vratu obešene svetince številka 10 031, kot psi, se spominja Janez. Do- mov so se vrnili 2. septembra leta 1945, po 45. mesecih izgona. Oče in mati sta umrla še pred sprejetjem zakona o žrtvah vojnega nasilja. Zahtevek za priznanje statusa in pravic iz Zakona o žrtvah vojnega nasilja je vložil 03.01.1996 na Upravni enoti Sevnica, in sicer kot 21. po vrstnem redu vložitve. Odločbo prve stopnje pod številko 59600- 0021/96 , ki jo je izdala UE Sevnica, je prejel 26.08.1996. Iz revizije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kot drugostopenjskega organa je prejel brez pripomb potrjeno odločbo 15.11.1996. Potrdilu o statusu žrtve vojnega nasilja je prejel od UE Sevnica 20.11.1996 pod zaporedno številko 343, kar pomeni, da je prejel status kot 343. izgnanec v sevniški obČini. Denarno nakazilo na hranilno knjižico pri Poštni banki Slovenije je prejel 16.01.1996 v znesku 98.684,50 SIT, za vse nazaj od 01.02.1996. Prvi mesečni znesek je bil določen za čas od 21.11.1941 do 15.5.1945 za vsak mesec po 200 SIT, kar je zneslo 8.200 SIT. Potem je prejel še razliko za čas do vrnitve, in sicer za dejanski čas prisilnega izgona - od 21.11.1941 do 02.09.1945 - za 45 mesecev, kar je zneslo z valorizacijo 9.584,10 SIT. Zadnje mesečno nakazilo z dne 02.02.1998 je znašalo 11.318 SIT. Janez Bias: "Menim, da je po načelu pravičnosti in enakosti pred zakonom še nedorečeno v sedanjem zakonu o žrtvah vojnega nasilja tudi to, da tistim, ki imajo nad 35 let (ženske) in nad 40 let pokojninske dobe (moški), ni priznan noben dodatek v odstotkih pri izračunu po- kojninske dobe. Krivično je, da ukinjajo rento izgnancem, ki so obenem tudi civilni invalidi, čeprav že imajo pravnomočno odločbo drugo- stopenjskega organa. Te odločbe pa jim niso nadomestili z drugimi odločbami. So pa tudi primeri, ko ima izgnanec - civilni invalid rešeno odločbo iz revizije, a kljub temu ne prejema mesečne rente. Izgnanec, ki se je poškodoval po vojni z vojnim materialom, pa prejema rento. Smatram, da to ni pravna država." ;Jst: obotik uredništvo na obisku kraj prijaznih ljudi Bianca leži na vzhodnem delu občine Sevnica, na levem bregu Save ob železniški progi Zidani most - Dobova in lokalni cesti Sevnica - Brestanica. Krajevna skupnost Bianca, ki meri 18,8 km2, na severu in zahodu meji na KS Zabukovje, na jugozahodu na KS Sevnico, na jugu preko reke Save na KS Studenec, na vzhodu pa na občino Krško. V krajevni skupnosti je sedem naselij, in sicer Bianca, Dolnje Brezovo, Kladje, Krajna Brda, Čanje, Poklek ter Selce, katerim pripada 35 zaselkov. Brunko Kelemina Anicu Mcšicek ^^BB^^k o zadnjem popisu prebivalstva leta /^ I99l je imela KS Bianca l .085 pre- ^/jjj^^r bivalcev in 297 gospodinjstev, gosto- M ta poseljenosti pa je pod sevniskim in slovenskim povprečjem. Danes po neuradnih podatkih v krajevni skupnosti živi 1.130 krajanov v 320 družinah. Največ ljudi živi na Blanci in Pokleku, najmanj pa v Selcah. Domačini nenehno opozarjajo na upad prebivalstva v teh krajih, saj je iz popisnih podatkov razvidno skoraj 10-od- stotno zmanjšanje števila prebivalstva v zadnjih 30 letih. Kot zanimivost: občina Bianca iz leta I94l je imela 3.000 prebivalcev. V času nacizma je imelo okrožje Brežice 26 poli- tičnih občin in mednje je sodila tudi Bianca in takšna razdelitev se je odbržala do konca leta 1942. Ze avgusta I94l pa je bila Bianca po naro- čilu nacionalnopolitičnega referenta pri sefu civil- ne uprave preimenovana v Siegersberg. V teh letih je večina uradnikov, ki so delali na občini, odslo v partizane, in zato občina ni mogla več poslovati. Kasneje je Bianca sodila v okraj Senovo - Bianca, ki je sodil v kozjansko obmocje. Na Blanci je bil konec leta 1942 ustanovljen odbor OF, prvi sekretar pa je bil Janez Česek. Na Blanci sta živela tudi narodni heroj Drago Flis, komandant soskega odreda Gradnikove brigade, in spanski borec Anton Omerza. Leta 1967 so odkrili na Blanci spominsko ploščo petindvajset- im padlim partizanom in dvema talcema, ki sta bila obesena na Frankolovem. Leta 19X2 so ploščo prestavili na sedanje mesto in spominsko znamenje uredili po zamisli Rudija Stoparja. Po besedah predsednika Branka Kelemine, sicer tudi sevniškega državnega poslanca, je KS Bianca zelo nerazvita in demografsko ogrožena krajevna skupnost, kar velja za skoraj vse zaselke. V zadnjih letih so bili poskusi gradnje nekaterih industrij- skih objektov, od teh pa danes posluje le delniška družba Inplet, ki proizvaja elastična in neelastična pletiva za perilo, kopalke, otroska oblačila ter ob- lačila za sport in prosti čas. Na Blanci je tudi Mercatorjev kmetijski kombinat, ki ima na ob- rnocju Blance hladilnico, a po besedah Kelemine je vse več govora o opusčanju teh nasadov zaradi nesoglasij, ki vladajo glede lastnine zemljisč in de'nacionalizacijskih zahtevkov. Industrie je tako na tern obmocju zelo malo, čeprav pri tern ne sme- mo pozabiti na "osamljena" objekta Silexa in državnih rezerv. OBŽDfNIK :|p uredništvo na obisku V kraju je aktivnih tudi okoli 25 obrtnikov in podjetnikov, pretežno gre za vtoprevoznike, nekaj je tudi trgovin, a vse pod občinskim povprečjem. V sami krajevni skupnosti je zaposlenih dobrih 300 oseb, ostali pa se vozijo na delo v sosednjc kraje in občine, ostalo prcbivalstvo pa se pretežno ukvarja s kmetijstvom. "Tudi gledc samozaposlovanja smo slabo razviti, problem pa je verjetno v tem, ker občina ne zago- tovi pogojev za oblikovanje industrijskih con, če- prav je poskus za Blanco nekoč že propadel. Potrebno bi bilo, glede na druge okoliščine, (c projekte obnoviti, vendar je pri tern tudi nasa občina zelo počasna," pojasnjuje Branko Kelemi- na, predsednik Sveta KS Blanc, in dodaja: "Naša krajevna skupnost je razmeroma slabo razvita in tudi perspektiva oziroma politika, ki se sedaj ob- likuje, nam ne omogoča boljših časov. Zato sc bomo morali sami angažirali in poskušati nekatere stvari spremeniti. Vedeti moramo, da vsi mladi. ki tu zrastejo in sc izšolajo, v kraju nimajo nobene perspektive, in zato morajo oditi v mesto." Kljub majhni površini in številu prebivalcev v krajevni skupnosti, pa je v vsakodnevnem življe- nju prisotnih vcliko stevilo problemov in težav, ponekod gre /,e za kritične zadevc. Na prvem mestu je seveda problematika z oskrbo s pitno vodo, kar je problem st.l. Že dlje časa pripravljajo potrebno dokumentacijo za odprtje 150 metrov globoke vrtine, kar je tik pred realizacijo, nato pa bodo na osnovi tega poskušali narediti projekte z namenom oskrbeti celotno krajevno skupnost s pitno vodo, seveda tarn, kjer sedaj še ni zagotovljena. Pri tem projektu gre tudi za velika finančna sred- stva, ki pa jih v krajevnih skupnostih ni nikoli dovolj. Po beseda Branka Kelemine bo potrebnih okoli 70-80 mio SIT, med možnimi viri pa omenja tudi krajevni samoprispevek, ki bo 15. marca letos. Omeniti velja, da je Branko Kelemina ob besedi komunala izrcdno kritičen do občine, saj je po njegovem mnenju oskrba s pitno vodo navedena kot primarna naloga občine v zakonu o varstvu okolja. Ključni problem za kraj Bianca predstavlja tudi Prebivalci Blance so veseli, da imajo v kraju žele- zniško postajo, ki pa je sicer ena najslabsih v Slo- veniji. Ta objekt je (pre)potreben obnove, ki pa je železničarji zaenkrat ne morejo predvideti. neurejen pločnik skozi naselje do železniške po- staje, predvsem pa ni poskrbljeno za varnost otrok na poti v solo, zato vodstvo KS upa, da bo to uspe- lo urediti. Ostajajo odprti še drugi problemi, med njimi zagotovo ureditev javne razsvetljave na Blanci in ostalih naseljih, pa cesta Sevnica - Bre- stanica, podvoz na Blanci... Ob krajevni skupnosti tvori jedro kraja seveda Osnovna sola Bianca, v sklopu katere poteka vso družabno življcnjc na Blanci. Zgodovina šolstva na Filanci sega v leto 1874. šolsko poslopje je bilo dozidano v letu 1912, leta 1937 pa je imela šola žc štiri oddelke. Po šolski reformi leta 1961 je na Blanci postala samostojna osemletka. Seda- nje šolsko posl'opje, v katerem se danes odvija po- uk, je bilo zgrajeno leta 1997, ažev samem zače- tku ni omogočala nemotenega dela, saj so jih "pri- krajšali" za tri učilnice. V šoli, ki jo obiskuje 185 učenccv v osmih oddelkih ter mali šoli, poteka po- uk v dveh izmenah, kar predstavlja poseben problem, saj je dobrih 80 odstotkov učencev vo- zaeev. Pouk poteka tudi po šolskih hodnikih, po- grešajo telovadnico, še knjižnico in čitalnico, ra- čunalniško učilnico pa so si "sposodili" kar pri do- mačih gasilcih. "Več let si prizadevamo za do- zidavo obstoječega poslopja, kar se nam po do- segljivih informacijah obeta v letu 1999," z ve- seljem pove ravnateljica Anica Mešiček, ki se za- veda, da bi razsiritev sole pomenila tudi prehod na enoizmenski pouk, sodoben pouk športne vzgo- je, računalniško učilnico v sami soli ter primeren prostor za šolsko knjižnico in čitalnico. Prostovoljno gasilsko društvo Bianca, ki mu že drugi mandat predseduje Peter Mirt, je bilo ustano- vljeno leta 1928 in bo letos praznovalo 70-letnico delovanja. Gre za zelo aktivno društvo, ki steje z mladino kar 93 operativnih članov, s podpornimi člani pa je v društvo včlanjeno okrog 150 krajanov. Društvo je dobro povezano z dornaco osnovno solo, kjer poteka vzgoja in pridobivanje mladine. sola pa v mesecu oktobru pripravi tudi srečanja in druženja z gasilci. Društvo je dobro opremljeno. kar se tiče osnovne opreme. Pred petimi leti je bil povečan in lani s pomočjo KS prekrita streha gasilskega doma, pohvalijo pa se lahko z lastnim kombijem. V letošnjem letu, ko bodo slavili visok jubilej, si v društvu nadejajo, da bodo uspeli za- gotoviti sredstva za pravo avtomobilsko cisterno, čeprav pa imajo gasilci na Blanci še obilo želja. Peter Mirt Vlaclo Martinkovič Ermi Rinn Duni Žniderič fp OKŽOFNIK uredništvo na obisku Omeniti velja tudi aktivne veterane, ki na- stopajo na državnih tekmovanjih z ročno bri'zgalno iz leta 1881 (na sliki), pred tremi leti je bila tudi generalno preno- vljena. Leta 1996 so veterani Blance do- segli največji uspeh, ko so osvojili tretje mesto. V KS Bianca je aktivno tudi Gasilsko društvo Poklek, ki je bilo ustano- vljeno leta 1969, njegova deseti- na pa je začela z delom pod okri- ljem GD že pet let popreje. Dru- štvo, ki pokriva predvsem hribo- vito področje, ima razpoložljivo osnovno gasilsko opremo in ga- silski dom, v katerem se odvijajo razne prireditve oziroma predsta- vlja osrednji prostor za druženje ljudi v kraju. Aktiv kmečkih žena Bianca je bil ustanovljen pred sedmimi le- ti. V ženskah se je namreč prebu- dilo zelo veliko idej, predvsem o načinu skupnega preživljanja koncev tedna v prijetni družbi, kjer bi se sprostile, poklepetale o vsakodnevnem življenju, pa tudi potožile kakšno težavico. Ideji je sledilo kar lepo število članic, ki jim je na za- četku predsedovala Boža Budna, danes pa društvo šteje že preko 30 članic, ki tvorijo prijetno družbo. Aktiv dobro so- deluje z domačo šolo in krajevno sku- pnostjo ter gasilci, skupaj pa si tudi po- magajo pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Pred časom so članice uspešno za- ključile tečaj o peki slasčic in tort, s tem pa osvojile veliko znanja in izkušenj, ki jih bodo z veseljem uporabljale. Športno društvo Bianca deluje dokaj aktivno na sportnem področju že od teta 1978. Na Blanci je najbolj priljubljen sport mali nogomet in prav zato ni nič presenetljivo, da imajo v kraju kar tri ekipe, ki redno igrajo v malonogometni ligi občine Sevnica, ena od njih celo v prvi ligi. Poleg igranja nogometa sta pri- ljubljeni se košarka in odbojka, ki pa se igrata bolj za rekreacijo^ Vse športno do- gajanje se odvija na šolskem igrišču, ki so ga uspeli s pomočjo krajevne skup- nosti in sole preplastiti, kasneje pa tudi postaviti razsvetljavo. Kot vsa tovrstna društva se tudi na Blanci ubadajo s finan- čnimi težavami, predvsem kritični pa so do scvniške sportne zveze, ki pa do njih nima posluha. Vseeno pa sportniki niso izgubili optimizma, saj k športnemu udej- stvovanju želijo pritegniti čimveč mla- dih, ki se zanimajo za posamezne pa- noge, saj bi s tem lahko vsaj delno pri- spevali k zmanjšanju negativnih poja- vov med mladimi. V središču Blance je tudi žele- zniška postaja, pošta, krajevni urad in pa kulturna dvorana, ki je sicer v lasti občine, vendar so krajani uspeli z večinoma lastnimi sredstvi v lanskem le- tu prekriti streho. Vloženega je bilo tudi veliko lastnega dela in materiala, tako je danes dorn saniran in služi nekoliko boljc svojemu namcnu. "Z minimal- nimi sredstvi homo poskusili narediti čudeže", pravi Kelemi- na, ki se nikakor ne more strinja- ti s financiranjem krajevnih skupnosti s strani države, ob tem pa se zaveda, da je občina Sevnica tudi revna občina, po dohodku takorekoč na repu slovenskih občin, in zato mu je jasno, da občina za krajevno skupnost ne more zagotavljati kaj več sredstev. Če vse strnemo, lahko rečemo, da osnov- na sola sodeluje z vsemi društvi v kraju in seveda krajevno skupnostjo, in sicer na vseh področjih življenja. Aleksander GELB Silvester MAVSAR Foto: Bostjan COLARIČ Banka Celje Znižane obrestne mere Prvega februarja je bil tisti dan, ko je Banka Celje znižala obrestne mere za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe. Za stanovanjska posojila nad 1 leto do vključno 15 let-obrestna mera znaša od T+6,25 % do T+7,75%. Za komitente in nekomitente nudi banka namenska in nenamenska posojila po obrestni meri že od T+6,5% dalje, odvisno od dobe najema. Obrestno mero so znižali še za posojila za študente, ki je sedaj T+5,9% za obdobje do 12 mesecev. Banka Celje je znižala tudi obrestne 'mere za pravne osebe in zasebnike, ki lahko najamejo kratkoročno posojila po izhodiščnih obrestnih merah od T+5,5% do T+5,9% ter dolgoročna posojila od T+7,5% do T+8,5%. Izhodiščna obrestna mera za po- sojila za nakup deviz za plačilo v tujino znaša T+4,9%. Od 1. februarja dalje so ni- žjf tudi stroški za obdelavo posojilnih za- htevkov in stroški zahtevkov za izdajo ga- rancij, ki se v povprečju znižujejo za polo- vico. AC Radanovič Zlata značka in best dealer Porsche Slovenija - generalni uvoznik vozil znamke VW, AUDI, SEAT in POR- SCHE je tudi letos s potrditvijo tovarn izbral svojega najboljšega pogodbenega trgovca za 1997. Na slavnostni podelitvi, ki je bila 11. februarja v Portorožu, je g. Windisch, direktor Porsche Slovenija, iz- med 43 pogodbenih trgovcev podelil priznanja in zlato značko VW - za solid- no promocijo in odlično prodajo vozil Avtocentru Radanovič iz Brežic. Avto- center Radanovič je bil uspešen tudi v prodaji znamke AUDI in izbran med 19 pogodbenimi trgovci kot "best dealer" za leto 1997. Tako sta v Brežice odšla dva najvišja naslova Čestitamo! tel./fax: 0608 81 709 ~1 ^m GLEJTE^VOGLAŠUJTE^H I INTERNS I 5.000 potencialnih gledalcev oBSgorNiK ;|Q gospodarstvo CBT d.o.o., Krško Karel Platinovšek "Po stcčaju Kovinarske leta 1994 in CPI Kovinarske leto kasneje je naše podjetje CBT d.o.o. začelo s proizvodnjo dejav- nostjo. Od propadle firme smo zaposlili okoli 60 ljudi in odkupili od stečajnega upravitelja vso nedokončano proizvod- njo. Ravno tako smo od stečajnega upra- vitelja vzeli v najem dobrih 40 odstot- kov proizvodnih prostorov biv.se Kovi- narske. V nadaljevanju smo z močnimi aktivnostmi na tržišču zagnali proizvod- njo. V zadnjih dveh letih smo povečali število zaposlenih na 100, od tega 80 za nedoločen čas. Stalno si pomagamo tudi z okoli 10 najetimi delavci," pravi Karel Platinovšek, direktor podjetja CBT d.o.o., mešane družbe z večinskim tujim kapitalom, ki je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom trgovanja s črno metalurgijo. Karel Platinovšek: "Proizvodni pro- gram smo zadržali od prejšnjih firm in odkupili celotno dokumentacijo. Tako nam sedaj predstavlja proizvodnja as- faltnih baz in delov cca. 60 odstotkov, proizvodnja betonskih črpalk in delov cca. 25 odstotkov in proizvodnja opreme za kemijsko in farmacevtsko industrijo za cca. 15 odstotkov. Naši glavni trgi so Nemčija, Italija in Hrvaska, saj izvoz predstavlja okoli 90 odstotkov vsega po- slovanja. Ugotavljamo pa, da se v zad- njih letih tudi domače tržišče postopoma in počasi prebuja." V CBT-ju večino proizvodov izdelujejo po lastni dokumentaciji. Asfaltne baze proizvajajo z lastnim znanjem, na sitih vročih mineralov pa so z lastnim raz- vojem postali celo vodilni evropski pro- izvajalci. Tudi pridobljeni certifikati TUV Bayern za izdelavo tlačnih posod, SLV Mannheim za izdelavo jeklenih konstrukcij in IPK za izdelavo tlačnih posod za lokalno tržišče so pripomogli, da je podjetje uspelo pridobiti več poslov, celo več kot zmorejo sami realizirati. Za- to iščejo proste ka- pacitetet pri koope- rantih v celotnem Po- savju in celo na Češ- kem. Obseg poslovanja se nenenhno povečuje, saj so leta 1996 reali- zirali 4,5 mio DEM, lani že 7,5 mio DEM, za letos pa predvi- devajo realizacijo preko 10 mio DEM. S povečanjem zahtevnosti pridobljenih poslov in doseganjem dobavnih rokov so uspeli doseči tudi višji cenovni ra- zred. Kot aktivni izvozniki, letos predvi- devajo okoli 6 mio DEM netto izvoza, pa so močno prizadeti nad nenehnim raz- korakom tečaja marke in domačo infla- cijo. Prav zaradi tega vsako leto izgubijo približno 6 odstotkov realizacije. Po besedah direktorja Platinovška, druž- ba izplačuje place delavcem redno in so za dobro tretjino nad branžno kolektiv- no pogodbo. Kljub vse težavam, ki so red- ne spremljevalke podjetij v kovinsko pre- delovalni industriji, pa CBT posluje z občutnim dobičkom. Po odkupu proizvod- ne opreme od stečajnega upravitelja ter ostalih nakupih strojev in opreme, za letos načrtujejo še odkup vseh nepremičnin, ki jih imajo trenutno v najemu. To je še en dokaz dobrega poslovanja družbe, ki na- daljuje tradieijo strojegradnje v Krškem. Silo vroeih mineralov pBnr V^ d.o.o. X K R Š K O - Izdelava asfaltnih baz, servis - Izdelava opreme za procesno industrijo: kemijsko, farmacevtsko in prehrambeno industrijo - Izdelava avtobetonskih črpalk in mešalcev * servis JC.K.Ž. 137, 8270 KRŠKO, Tel.: 0608/ 23 20 60, Fax.: 0608/ 22 036 i-Jpi oBaorNiK mozaik Spoznavanje nespoznavnega Skupnost za zavest Krisne je v krskem kulturnem domu organizirala večer z na- slovom Spoznavanje nespoznavnega V tem večeru smo lahko poslusali medita- tivno glasbo, podprto z multivizijsko - vizualno predstavitvijo. Ob tem smo si lahko ogledali se kratek skeč, ki ga jc pripravila dramska skupina. Tiste, ki jih je zanimalo se več, pa so si lahko na stoj- nici kupili atraktivno spiritualno litera- ture) in meditativno glasbo. Prva poroka v viteški dvorani Viteškega dvorana Posavskega muzeja Brežice je doživela prvo gala poroko, čeprav je pred časom tovrstnih slavnost- nih obredov bilo že kar nekaj v tej dvo- rani. Vseeno pa je bila ta prva, predvsem z vidika poročnega cerominala. Vzela sta se 32-letni diplomirani inženir gozdar- stva Boris Papac in 28-letna Irena Levak iz Arnovih sel, diplomatka ekonomske fakultete. Mogočna viteška dvorana je nudila nepozaben okvir poročnemu ce- remonialu, ki ga je pričela sopranistka Marjetka Podgorsek - Horžcn s pesmijo Amazing grace. Nevesto je po starodav- nih stopnicah dvorane pripeljal njen oče ob zvokih poročne koračnice. Pred dobre pol stotnije svatov je svojo Ireno oddal ženinu. Matičarka je opravila poročni obred. Po "usodnem DA" je sledilo odpi- ranje steklenic sampanjea s sabljo na tera- si pred viteško dvorano in pa poročno rajanje. Tisti, ki so priprave na poroko spremljali od blizu vedo, da se je ženin Boris zelo potrudil, da bo vsa ceremonija stekla tako, kot si je zamislil in da bo nevesta očarana. Poročno potovanje: Be- netke! In kje sta se spoznala: v brežiški poslo- valnici SKB banke, kjer je Irena dclala se kot študentka, Boris pa je na hitro ure- jal neke denarne zadeve pred poto- vanjem v ZDA. Punce pozor: to nikakor ne pomeni, da v isto poslovalnico vedno pride kaksen Boris, ki vas čez dobri dve leti odpelje pred oltar. Zato si ne zelite, da hi vse bile na praksi na banki! Tudi drugam hodijo. (Foto: Hrvojc Oršanič) posavsko piše: Amaliia Molan KVAČKANJE "Pazite, Amalija, da ne boste spet za- mujali s svojim prispevkom, prihodn ja številka "Obzornika" izide že 24. fe- bruarja", me je telefonsko opozoril mladi urednik, ki še vedno noče ničesar slišati o tem, da bi zamenjal fotografijo ob uvodniku s kakšno bolj normalno, primerno človeku, ki predstavlja tak sin časopis, kakršnega nima noben kraj v državi. "Kaj pa naj pišem, saj mi ne bodo bralci ničesar verjeli, ko pa ste izbrali tako neresen datum za izid?" sem mu nekoliko jedko odvrnila, a je slušalka na drugi strani že naredila pip, pip, piip... Saj res, o čem naj pišem za pustni torek? Oglasil se je zvonec. Na pragu je stal moj mali vnuk Tonček, ki je komaj gle- dal izpod velikega modrega nahrbtnika, saj je pravkar prihajal iz sole, v kateri mu nalagajo vedno več podatkov in vse manj človeške topline. Nisem še dobro odprla vrat, ko je že zaklical: "Babi, babi, mi boš pomagala pripravit za maškare?" "Seveda ti bom pomagala, ljubcek," sem odgovorila. "V koga pa se boš našemil?" "Joj, babi, ne morem se odločit, Super- man bo Luka, Spiderman bo najbrž Fran- ci, Milan bo Batman..., je hitel naštevati mali, da ga nisem mogla dohitevati. "Ja, Tonček, kaj res ne mores izbrati dru-. gega, kot te "mane". "Babi, ti ne veš, to so sami super junaki in jaz hočem tudi biti." "Že prav sine, ampak kaj ko jaz ne po- znam takih junakov, tiste, ki jih poznaš ti, pa so že izbrali drugi." "Ne, ne, babi, jaz hočem biti tudi tak junak," je začel cviliti mali in mi parati ušesa. A kot vse babice tega sveta, sem tudi jaz hotela na vsak način najti rešitev. Kako najti se kakšno ime, še koga, ki bo prava oseba za mojega vnučka. Medtem ko se on nekoliko pomiri in se igra na tleh z malimi slikicami jaz tuhtam in tuhtam, nič in še enkrat nič, nenadoma pa mi le sine. Seveda! "Tonček, veš kaj, lahko si HERMAN!" "Kako si rekla? Her-man? Za tega pa ni- sem še nikoli slišal," je bil videti nekoli- ko nejevoljen,a vendar zainteresiran moj mali cvrgl. "O, pa smo tarn," sem si dejala in začela OBSgorNiK :aj mozaik Posavska dekleta Začenjamo / novo rubriko, v ka- teri boste imeli priložnost spoznati simpatična dekleta iz Posavja. ki se lahko ponašajo s svojo zuna- njostjo. V tokratni številki vam predsta- vljamo Sanjo Pavič, ki je doma iz Mr/lave vasi in bo letos dopolnila 20 let. Obiskuje 4. letnik srednje ekonomske sole v Brežieah. Rada ima umetnost, glasbo in pies ter naravo. naj pevec: BOB MARLEY naj pevka: JANISJOPLIN naj skupina: LED ZEPPELIN naj knjiga: J. LIVINGSTON GALEB naj igralec: STEVEN SEGAL naj igralka: SANDRA BULLOCK idealen fant: GANI barva oči: RJAVA višina: I 77 cm te/a: 57 kg rojstni dan: 12.10.1978 nebesno znamenje: TEHTNICA Posavski obzornik tudi na Kanarskih otokih Da Posavski obzornik seže tudi preko pokrajinskih meja, priča naša fotografija, ki je pred dnevi nastala na eni od pešče- nih plaž Kanarskega otočja. Naša dobra prijatelja, ki pa ne želita biti imenovana, sta si počitniške urice ob ne preveč le- pem vremenu krajšala s prebiranjem edi- nega posavskega časopisa.Verjetno sta trenutno vremensko situacijo primerjala s člankom i/. aktualne številke Posav- skega ob/ornika. Zal je Brestanica pač Brestanica. Karibi pa so Karibi. ni kaj. (Foto: BB) razmišljati, katerega od Hermanov, ki jih poznam ali sem zanje slišala, naj izberem vnučku za pustno masko. Morda bi še najbolj ustrezal celjski grot, ki je bil strah in trepet v teh krajih pred mnogimi leti, koga naj izberem, če seveda pustim ob strani pesnike in pisatelje, ker je kulturni praznik že mimo, prav tako dolgoletnega šefa krške pošte.. Te dni je s tem imenom zelo populären tudi avstrijski smučar, ki pa zaenkrat te- kmuje še za našo severno sosedo in os- vaja sama prva mesta v smuku, slovenski ljubitelji smučanja pa upamo, da se bo še pred penzijo odločil in prestopil v na- šo ekipo. Glede na njegove sposobnosti za kombinacije, bi nam zelo prav prišel. Če smo dali državljanstvo nekaterim po- barvancem, bomo toliko lažje posvojili junaka iz nekdanje velike Karantanije, ki je morda že itak naše krvi. Svojevrsten junak je tudi domači Her- man, ki je bil v Krškem zadnji predsednik občinske vlade po prejšnjem sistemu. Kako umetelno se je ponudil skoraj vsem fevdalnim strankarskim vojskam in vsa- ka je mislila, da je samo njihov. Herman Rajhenburški je v svoji severni posto- janki zopet pred velikimi preizkušnjami, saj se ga loteva prav tako izkušen bojev- nik, kaj bojevnik, general prejšnje drža- ve, ki že pošilja v boj svoje oprode, ki naj bi mu pomagale prevzeti nekdaj ne- premagljivo utrdbo, ki so jo močno na- čele večletne strankarske borbe.. ". "Dobro, babi, potem bom pa kar Herman," sem nenadoma zaslišala nekje pod sabo in se zbudila iz razmišljanja. Niti opazila nisem, kot se to pač dogaja ljudem v letih, da sem govorila tako na- glas, da me je mali lahko poslušal. Pa saj ni razumel, za junaka pa se je le ogrel. "Tonček, se bova pogovorila še z očkom in mamico," sem odvrnila, a Toncek je že odbrzel na dvorišče povedat sosedo- vim dečkom, da bo za pusta - Herman.. In kaj nameravate biti za pusta vi. dragi moji? Se boste pridružili karavani mask na zavodu za zaposlovanje? Boste odšli na tradicionalno pustno zabavo v kate- rega od posavskih lokalov, morda celo v krški hotel, kjer naj bi tamkajšnji di- rektor po dolgih letih zaplesal zadnji pies v maskah. Se boste oblekli v koga izmed občinskih svetnikov ali celo v samega županskega kandidata in na veliko ob- ljubljali, karkoli se vam bo zazdelo? Če vam bo s to masko uspelo osvojiti kak- šno od nagrad občinstva, je najbolje, da jo obdržite do konca leta, ko bodo vo- litve... Obilo dobrih krofov vam želi Vam Amalija ffi: 0I5Ž0FNIK promet in zveze KRPŽIŠČE PODMORNICA Čisto običajne ceste, po katerih se vsak dan l.judje vozijo na delo, po opravkih, otroci hodijo v šolo in se igrajo ob njih, se ljudje rekreirajo na njih in živijo ob njih, so del urbanih naselij. V naseljih se prepleta peš promet z motornim in kolesarskim. V naseljih je hitrost v sko- raj 40 odstotkih vzrok za nastanek pro- metnih nesreč. Križišče. je prometna površina, na kateri se združujejo, cepijo ali križajo prometni tokovi. Zaradi teh funkcij se v križišču pojavljajo motnje, izgube časa in večje možnosti konfliktnih si- tuacij in s tem prometnih ne- zgod. Na cestnih mrežah so kri- žisča še posebno nevarna mesta. Krožišča so ena od varnejsih oblik križanj. V takih križiščih običajno ne prihaja do hudih bočnih trčenj in ne do čelnih trčenj, zaradi neupoštevanja določil o prednosti. Relativne hitrosti v krožiščih med krože- njem so manjše, večina nesreč se dogaja zaradi oplazenj pod majhnimi koti med vozili, tako, da so običajne po- sledice tovrstnih nesreč le zvita pločevina in le malo hujših posledic s telesnimi po- škodbami in smrtjo. Splosno spoznanje je, da se v krožiščih v povprečju zmanjsa število in težavnost prometnih nesreč. Krožišča pomenijo: izboljšanje promet- ne varnosti, zmanjšanje hitrosti v obmo- čju križišča, boljšo pretočnost prometa in s tem manjše možnosti naletov, izboij- sanje preglednosti nad prometnim do- gajanjem in zmanjšanje konfliktnih točk. Krožišča ne rešujejo vseh promet- nih problemov in ne varnostnih, so pa med učinkovitejsimi ukrepi za izboljša- nje prometne varnosti. Z razvojem pro- meta je postal človek mobilen, avto pa del našega vsakdanjika. Naraščanje mo- tornega prometa narekuje nove rešitve tako na medmestni mreži kot tudi mestni mreži. Nivojska križanja prometnic so zaradi svojega pomena žc od nekdaj bila predmet raziskav in skrbnega načrto- vanja prometnih strokovnjakov. Zaradi narasčanja prometa se pojavljajo kot po- goste rešitve križanj tudi krožišča. Ob- dobje intenzivnega urejanja krožišč v Evropi se pričenja od leta 1980, tako so jih zgradili do leta 1992 v Švici 220, na Norveskem 500, sedaj pa sc planira še pospescna izgradnja. Zaradi svoje oblike križišče pri "Podmornici" v Krskem prav na- rekuje rešitev urejanja prometa s krožiščem. V letu 1996 so po- tekale intenzivne priprave na iz- vedbo krožišča. Občina Krško je prispevala prostorsko in projekt- no dokumentacijo, Ministrstvo za promet in zveze pa je to inve- sticijo uvrstilo v svojo prioriteto za letošnjc leto. Po načrtovani dinamiki se bo pričela izgradnja krožišča v mesecu marcu, tako bo nov prometni režim uvelja- vljen z.e v letosnjem letu. Krško se tako uvršča med prva mesta, ki bodo svoj promet urejala s krožišči. Načelnik oddelka za gospoda rsko ins rast rukturo Franc Glinsek, dipt. ing. str. Novo predstavništvo zavarovalne družbe Adriatic d.d. v Krskem na CKZ 21, v staretn delu mesta. Telefon infaks: 0608/22-477. Odslej na enem mestu vse zavarovalne storitve, sklepanje zavarovanj, likvidacije shod in informacije o zavarovanjih za občine Krško, Brežice in Sevnica. na vsa novo sklenjenja premoženjska zavarovanja in sicer: * požarno zavarovanje; * stanovanjsko zavarovanje; • vlomsko zavarovanje; • avtomobilska zavarovanja (kasko, tatvina, pozar). 10% popust velja do 31. marca 1998 Vsak delovnik od 7. do II. in od 12. do IS. we. Pričakujemo vas! Adriatic zavarovalna družba d.d. OBŽOrNIK :|p zdravstvo Projekt Kartica zdravstvenega zavarovanja Kartica zdravstvenega zavarovanja je pred vrati Še slab mesec nas loci od dne, ko bo v Posavju stekel pilotni projekt uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja. V tern času bodo priprave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posebno Območne enote Krško, še temeljitejše. V zdravstvenih zavodih in pri zasebni- kih ter v izpostavah Zavoda se začenja instalacija opreme in softvera, potrebne za začetek projekta. Istočasno pa poteka tudi skupinsko izobraževanje zdravstve- nega osebja. Prvi dve radijski oddaji, ki sta namenjeni »živemu« pogovoru z zavarovanci, sta za nami. Tudi v prihodnjc vam bodo go- stje na Radiu Sevnica in Radiu Posavje vsak teden podrobneje predstavili vse, kar je potrebno vedeti o uvajanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Prva oddaja, v kateri lahko spet sodelujete z vašimi vprašanji, je 26. februarja ob I 1.25. uri. Vprašanja lahko postavljate po odprti telefonski liniji ali jih posljete na ured- ništvo Posavskega obzornika. Ali uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja spremeni postopek dela v zdravstvenem domu? Ali bodo medicinske sestre postale višek delovne sile, saj na j bi rokovanje s kartico njihovo delo zelo poenostavilo? Prednosti uvedbe kartice so številne. Zdravstveno osebje bo enostavneje in z manj administrativnih postopkov opra- vljalo svoje naloge zdravljenja zavaro- vancev. Izboljšana bo tudi kakovost zdravstvenih storitev, saj bo zdravstveno osebje lahko tisti čas, ki ga je prej porabilo za administrativne postopke, posvetilo zavarovancem. S tem bo omo- gočeno vsem medicinskim delavcem. da bodo opravljali tisto delo, za katega so se izobraževali. Z uvedbo kartice zdrav- stvenega zavarovanja medicinske sestre torej ne bodo »letele na cesto«. Kdaj bomo zavarovanci Posavja prejeli kartico zdravstvenega zavarovanja in na kakšen način? Prvi zavarovanci bodo kartice zdrav- stvenega zavarovanja prejeli okoli 16. marca, nato v štirih tednih postopoma vsi, ki imate stalno prebivališče v Posa- vju oziroma ste zaposleni pri nosilcu zavarovanja v Posavju. Kartice zdrav- stvenega zavarovanja boste prejeli na dom v obliki priporočene pošiljke, hkra- ti z jasnimi navodili za rokovanje s karti- co in izpisom podatkov, ki jih bo kartica vsebovala (podatki o obveznem in pro- stovoljnem zavarovanju ter izbranem osebnetn zdravniku, pediatru, zobo- zdravniku in ginekologu). Ali bodo tudi zavarovanci, ki so zavarovani kot družinski člani po nosilcu zavarovanja, ki dela v tujini, dobili kartice? Zavarovanci, ki delajo v tujini, v dr- žavah, s katerimi ima Slovenija pod- pisano konveneijo o zdravstvenem za- varovanju, so zavarovanci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To- rej tudi njihovi družinski člani. Z uved- bo kartice bo njihovo zdravstveno izkaz- nico zamenjala kartica zdravstvenega zavarovanja. Ali bodo tudi podatki o prostovoljnem zavarovanju, sklenjenem pri Adriaticu, zapisani na kartici? Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije se dogovarja z zavarovalnico Adriatic o tem, da bi bili tudi podatki o prostovoljem zavrovanju, sklenjenem pri Adriaticu, zapisani na kartici. Pred letom dni sem se preselila iz Ljubljane v Posavje, kjer sedaj živim. Ali bom prejela kartico zdravstvenega zavarovanja hkrati z drugimi Posavci ali kasneje, ko bo projekt razširjen na celotno Slovenijo? Če imate stalno prebivališče v Posavju, in ste to formalno-pravno uredili, je ta sprememba tudi v bazi Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije o zavaro- vanih osebah. To pomeni, da boste kar- tico zdravstvenega zavarovanja prejeli takrat kot drugi prebivalci Posavja. V Ze tretja kontaktna oddaja po vrsti bo na sporedu v četrtek, 26.2. ob I 1.25 uri, na Radiu Sevnica in Radiu Posavje.Tema bo še bolj vroča kot v prejšnjih oddajah, in sicer bo gostja, Tanja Mlakar, namesnica direktorja OE ZZZS Krško, govorila o pilot- nem projektu kartice zdravstvenega zavarovanja in odgovarjala na vaša vprasanja. V času kontaktne oddaje pokličite na telefonsko številko 41-004 ali pi- site na naslov: Posavski obzornik, Strma pot II, 8270 Krško. Tako kot je že navada bomo vsa vpra- sanja in odgovore pisno objavili v na- slednji številki Posavskega obzor- nika! •tjM/ »6.7 Mhz [JWj SEVNICA NHM 14, 8290 Sevnica teÜtbSP8) 4t^|T4ii41-315 :|P OB^ÜFNIK od sotle do krke in čez... Vrh pri Boštanju Sevniški župan z župniki Konec januarja so se v gostišču Dolinšek zbrali župniki iz sevniske fare, ki jih je povabil sevniški župan Jože Peternel. Sevnica je še edina občina v Posavju, ki tradicionalno prireja tovrstna srečanja.Se pred začetkom kosila je sevniški župan nagovoril zbrane z besedami: "Včasih smo se na teh srečanjih zbirali z dolo- čenimi cilji, zdaj pa kot prijatelji. Vi skrbite /a duhovne naloge naših ljudi, mi pa za vo- dovode, ceste, skratka za infrastrukturo." Dolenja vas Romski otroci Občinski svetnik Branimir Vodopivec, tudi predsednik sveta KS Dolenja vas, je že večkrat opozoril na neurejene razmere na sanitarni deponiji, po kateri se "pasejo" Romi, med njimi tudi njihovi, verjetno šoloobvezni otroci. Vodopivec je že večkrat občinsko vodstvo vprasal, kje je obljubljena straža in kdo je na občini odgovorcn, da romski otroci ne obiskujejo sole. "Mar bodo ostali nepismeni in se bodo le na smeti spoznali," se sprasuje najstarejsi svetnik, ki je prepričan, da red na smetišču ni vzpostavljen in v bli/.nji prihodnosti je pričakovati tudi kaksno varnostno agencijo na smetišču. Krško Diplomanti Višje poslovne sole Šestindvajsetim diplo- mantom Višje poslovne šole-finančno računovod- ske smeri, Ekonomske fa- kultete iz Ljubljane, ki so izobraževanje obiskovali v Posavskem ccntru za permanentno izobraževa- nje v Krškem, je v kultur- nem domu Krško diplome svečano podelil prodekan Ekonomske fakultete dr. Janez Malačič. Vecinü~di- plomantov se je v program vpisala v solskem letu 1992/93, skupaj pa je to že tretja gcnc- racija po vrsti, ki je izobraževanje za- ključila v krškem oddelku. Več ko( po- lovica diplomantov sedaj nadaljuje šo- lanje v visokosolskem programu. Racfio w§€Sä \m\ prodajn nakitri, izdohua nnhitn po narorilu, popravilo zlattirskih izdelkov, odkup žlahtnih kovin, prodaja parf'umov ZLATARNA IN PARFUMERIJA Milena Peterkovič, Dalmatinova 1/3, 8270Krško, tei:0608/21-707 w del. čas: qoo.123o jn 143o.16oo^ sobota: 800-1200 f________teL: 0608/22-681____________„ Dalmatinova 3, Krško ¦^M^M^^~^R YRTnAIMTYO CYCTIICflRfTYO TCRmoTEiiniKn FRIC & RAM0VŠ Suva Ric, RibniM 38,8290 SEVNICA, tel.: 0608/81-365, 81-320,41-516, fax: 0608/81365, mob.: 0609/644-145 NUDIMO: trobentice, mlade sadike za vrtnarje, sadike vrtnic, mačehe, sadike pelargonij, fuksij, surfmi], novitet, dišavnic, blazmaste trajnice, sadimo cvetlična konta in obešanke SVETOVANJE V cvetličarni velika ponudba substratov, korit, loncev, obešank, aranžiranih daril. TERMOFANI IN TERMOGENI ZA RASTLINJAKE M oBseorNiK i«3 od sotle do krke in čez... Krško Skupščina ZOTK Redne letnc skupščine Zveze organiza- cij za tchnično kulturo Krško so se ob članih upravnega in nadzornega odbora udeležili tudi predstavniki Radiokluba Krško, Modelarskcga kluba Krško, Dru- stva potapljačev VIDRA Krško. Kluba jamarjev Kostanjcvica na Krki in Radio- kluba ISKRA Prekopa. Skupščina je po- zdravila delo in doscžkc omenjenih dru- štev in klubov. Omeniti velja raziskave jam. čisčcnje Krke, modelarskega mi- tinga in sodelovanje članice in člana v državni reprezcntanci Zveze radioama- terjev Slovenije v amaterski radiogonio- metriji (lov na lisico) na 8. svetovnem ARG prvenstvu v Sank Englmarju v Nem- čiji. Med sportniki Posavja '97 v sportni disciplini radioamaterstvo - amatersko radio- gomiomeliranje je prvo mesto pripadlo Cvetki Mavser iz Radiokluba KRŠKO - sekcija OS Jurija Dalmatina Krsko. Sevnica Skupnost potrebuje radio Rado Mlakar, direktor javnega zavoda Radio Sevnica: "Nas radio ima vse mo- žnosti za uspešno poslovanje. ima tradi- cijo, sirok krog poslušalcev, določeno stevilo oglaševalcev, kar zagolavlja mo- žnosti za njegovo ncmoteno delovanje. Ob realizaciji investicij pa bodo ti po- goji še boljsi. Pričakujem podporo jav- nega zavoda, občinskega sveta. kakor tudi organov lokalne skupnosti, kajti le s skupnimi močmi homo uresničili zasta- vljene ciljc. Dejstvo je, da lokalna skup- nost radio potrebuje, zato se bom potru- dil, da bom z vašo pomočjo radiu zagoto- vil potrebne pogoje za delovanje." POLITIČNE STRANKE 00 ZLSD Krško Krško pred katastrofo? Območna organizacija ZLSD Krško je zadnjo januarsko soboto pripravila red- ni letni zbor, na kateretn so spregovorili o aktualnih dogodkih v preteklem ob- dobje, od lanske marčevske konference pa do danes. Predsednik območne or- ganizacije Maksimilijan Babič je ob tern pohvalil aktivnc, de!o Mladega foruma, ki je po število eden najmočnejših v Slo- veniji. Vodstvo območne organizacije je spregovorilo o delu svetniške skupine v občinskem svetu, kako v volilnem letu ter kako povečati vpliv stranke na razvoj krške občine. Vodja svetniške skupine Silvester Gorenc je očital vladajoči stru- kturi na občini številne napake, ki sla- bijo položaj Krskega. Prihodnost ZLSD na državnem nivoju je predstavil dr. Igor Lukšič, predsednik programskega sveta stranke, poglede na gospodarski razvoj Slovenije pa je predstavil dr. Franci Kri- žanič, ekonomist-raziskovalec z Inštitu- ta Ekonomske fakultete v Ljubljani in clan predsedstva stranke. Silvester Go- renc: "Letos nas čakajo volitve županov. Če bo ta župan ostal, bo to popolna katastrofa za občino Krško. Upajmo, da bo- mo dobili no- vega župana." SLS, Podružnica Krško Kritični do občinske uprave Na redni letni konferenci članov in sim- patizerjev SLS, Podružnice Krško, je predsednik Franci Bogovič podal poro- čilo o delu v zadnjem le- tu, ki je bilo za stranko zelo pestro in uspešno. Krška podružnica je podprla vstop stranke v vladno koalicijo, s tern pa se zavedla velike od- govrnosti, saj je vladna stranka odgovorna za ra- zvoj države, na občin- skem nivoju pa je podru- žnica odgovorna za po- vezavo z ministri vlade. Krška podružnica SLS je v lanskem letu tudi or- ganizirala obiske mini- strov, in sicer mag. Anto- na Bergauerja v Kosta- njevici, mag. Boža Gra- fenauerja na Senovem, v letošnjem letu pa Cirila Smrkolja v Le- skovcu. SLS je aktivna stranka v občinskem sve- tu občine Krško, v katerem skuša pomi- riti razgrete politične strasti in delovati konstruktivno. Ne strinja se z delom ob- činske uprave, ki je premalo odločna in s tern občina izgublja svoj ugled in ve- ljavo v državi in Posavju, kar po nji- hovem ni pomembno tik pred formi- ranjem Pokrajine Posavje, ki jo podpira tudi Podružnica SLS iz Krškega. V letošnjem letu si bo stranka pri- zadevala, da bo v občinskem svetu spre- jet razvojno in investicijsko naravnan proračun in bo zahtevala zaustavitev ne- racionalne porabe občinskega proračuna. Pri nadzoru porabe občinskih sredstev daje stranka popolno podporo Nadzor- nemu svetu občine Kr- sko, ki ga vodi Marija Grojzdek, katero je pre- dlagala prav SLS. Na jesenskih volitvah namerava stranka na- stopiti samostojno, s po- polnimi listami za člane občinskega sveta, za cilj pa so si zadali podvo- jitev števila svetnikov iz sednjih štiri na osem. Na volitvah v krajevne skupnosti nameravajo ponoviti strategijo zad- njih volitev. ko so s predlaganjem od govor- nih, delavnih in pošte- nih svetnikov kraje- vnih skupnosti dobili tudi skoraj polo- vico predsednikov svetov KS. V stranki so trdno določeni, da gredo samostojno tudi na volitve za župana, saj so prepričani, da bodo ponudili zelo kvalitetnega kandidata, ki lahko na volitvah zmaga. Stranka je v zadnjem času pridobila tudi veliko novih kvalitetnih članov, tako da se zavedajo sposobnosti za pošteno, odgovorno in uspešno vodenje občine Krško. Franci Bogovič, predsednik He obotik sola malo drugače OŠ Jurij Dalmatin Krško ZIMSKA SOLA V NARAVI Za učence petih nazredov OS Jurij Dalmatin iz Krškegaje bilatudi letosorganiziranazimskašola vnaravi, ki je potekala vdveh izmenah na Rogli. V prvi izmeni je bilo 58 učencev in 8 učiteljevterv drugi izmeni 44 učencev in 6 učiteljev. Program delaje bil za obe skupini enak; zaradi slabegavremena je v drugi izmeni odpadel zadnji pohod do koče na Pesku. Poleg osnovne in nadaljevalne sole alp- skega smučanja so učenci tekmovali v popoldanskem in večer- nem delu programa še v zimskem mnogoboju, ki je bil sestavljen iz tabor- niških veščin (Lov na li- sico, Suhi slalom, Nori spust, Zadevanje tarče). Ob večerih so pripravili tekmovanje v disco ple- sih in kviz, tekmovali pa so seveda v smučanju in urejanju sob. Rezultati tekmovanj v alpskem smučanju - 1. skupina (dečki): 1. Re- gali, 2. Škafar, 3. Ster- nad; 1. skupina (de- klice): 1. Božič, 2. Ro- stohar, 3. Zakrajšek; 2. skupina (dečki): 1. Knez, 2. Moškon, 3. Levičar; 2. skupina (deklice): 1. Benje, 2. Kerin, 3. Jelen. Rezultati tekmovanj v zimskem mnogoboju - I. skupina (dečki): 1. Ju- vanc, 2. Šoba, 3. Pečnik; 1. skupina (deklice): 1. Koprivnik, 2. Jambrec, 3. Levičar; 2. skupina (dečki): 1. Moskon, 2. Knez, 3. Virant; 2. sku- pina (deklice): 1. Tomažič, 2. Zorko, 3. Be- nje. Poleg disciplin zimske- ga mnogoboja so organi- zirali še pohode na raz- gledni stolp in zaključni pohod do koče na Pesku, kjer so se učenci vozili s sanmi, ki jih je vlekla konjska vprega, najbolj pogumni pa so zajahali tudi konje. Lastnik je pokazal Haskije, vrsto psov, ki vlečejo sani. IJčencem so v lepem spominu ostali tudi prelepi pasji mladiči, stari komaj dvajset dni. V zabavnih večernih prireditvah so se učenci predstavili s skeči, pesmijo in sa- lami, kar so popestrili še z zabavnimi- igricami. Na vsakodnevni pouk seveda niso pozabili, čeprav je bil prilagojen razme- ram in na veselje učencev tudi bolj sproščen. Po besedah Toneta Zak- ška, vodje zimske sole v naravi, so učenci v vseh oblikah dela dobro so- delovali, se navajali na samostojnost, na življe- nje v skupini, razvijali so prijetne medsebojne od- nose in skrbeli za osebno higieno. Po Zakškovih bescdah so težave nastale pri učencih, ki so slabo telesno pripravljeni. "Opažam, da sodoben način življenja, televizi- ja, računalnik, slabe pre- hrambene navade... one- mogočajo normalen tele- sni razvoj. Telesne spo- sobnosti učencev so vsa- ko leto slabše. Učenci se vse premalo gibljejo in bojim se, da ob tako sla- bih sposobnostih lahko pričakujemo se več bole- zni in poškodb. Ob zelo slabih pogojih za pouk športne vzgoje, ki jih im- amo na naši soli, so te te- /ave še toliko večje," me-, ni Tone Zakšek. Nekaj učencev je zaradi bolezni in denarnih te- žav ostalo doma. Žalo- stno je, da denar, ki je na- menjen za boljše življe- nje v krški občini, ne kane vsaj kakšno drob- tinico za boljše življenje otrok in omogoči vsem učencem udeležbo na le- tni in zimski šoli v nara- vi. Saj poznate izrek: 'Otroci so naše največje bogastvo." pripravil Tone Zakšek športne strani EXTREMIST računalmški prosram za vodenje akcije Športnik leta . ,kj| računalniška zasnova: ^jf Jf^ Tadej Avsec ~^l.JmŠty.% podatke izbrah -'^^P^B Renato Zorko / ^s Iowa, ZDA, 18. januar 1988 Brežiški skakalcc ob palici Jure Rovan, ki je trenutno na študiju v ZDA, je na univer/itctnem atletskcm dvoranskem mitingu osvojil 1. mesto v skoku ob pa- lici s preskočenimi 515 cm. Reno, Nevada, ZDA, 23. -14. januar 1998 Na atletskem dvoranskem prvenstvu uni- ver/. ZDA, si je Jure Rovan s skokom 537 cm priboril 3. mesto in si tako izboril B- normo /a nastop na ameriškem NCAA prvenstvu. Ljubljana, 24. januar 1998 Na dr/avnem prvenstvu v akrobatiki /a osnovne in srednje sole - je Bogomira Brložnik i/ Gimnazije Brežice, med mla- dinkami osvojila 1. mesto. Bassano del Grapa, Italija, 1. februar 1998 Na mednarodnem plesnem turnirju je plesni par Posavskega plesnega kluba Lukec, Luka Vodlan in Maja Bromše. zma- gal tako v standardnih kot latinsko ame- riskih plesih. Maribor, 31. januar - 1. februar 1998 Krška plavalca Nika Jevnik in Dimitrij Sobotič - sta na državnem prvenstvo za dečke in deklice osvojila naslov dr/avnega prvaka, in sicer oba v disciplini KX) m delfin. Ames, Iowa, ZDA, 7. februar 1998 Jure Rovan je na dvoranskem atletskem mitingu preskočil 540cm, kar je nov dr- žavni rekord v skoku ob palici v dvorani. Tekmovanje je končal na 2. mestu. Ljubljana, 8. februar 1998 a Državno atletsko dvoransko prvenstvo za st. mladince Boris Čurčič (AK FIT Bre- žice) je na državnem dvoranskem prven- stvu za starejše mladince zasedel 1. me- sto v skoku ob palici 470 cm. Kranj, 6. - 8. febraur 1998 Nika Pribožič je na državnem prven- stvo za kadete in mladince v 25 m bazenu - zasedla 3. mesto v disciplinah 200 m mešano, 200 m prosto in 400 m mešano. Atene, Grčija, 7.-8. februar 1998 Marko STOPAR, Clan Karate kluba Sev- nica - je na mladinskem evropskem pr- venstvu zasedel v katah 7. mesto. Trbovlje, 15. februar 1998 Brestaniske karateistke so se na pokalni tekmi odlično odrezale. Karolina Rac- man je slavila zmago v katah in borbah posamezno med starejšimi/deklicami. Ekipa starejših deklic KK ßrestanica v postavi: Racmän, Grilc in Vižintin, je osvojila 1. mesto v katah ekipno. Ljubljana, 14. februar 1998 Na mednarodnem plesnem turnirju Urska Open sta - pksalca Luka Vodlan in Maja BromSe (PJKLukec Krško) zasedla 2. mesto v Srffl 3. mesto v LA plesih. Köper, 15. februar 1998 V zimskem prvenstvu Slovenije v metih za Clane in mladince - so brežiški metalci kladiva osvojili: 1. mesto Primož Kozmus (59,01 m), 1. mesto Simona Kozmus (50,11m) in 1. mesto Kruno Herakovič (45,46m). SPEEDWAY piše: Braue Busar ^^i\««M^ NOVICE V pogovoru z Milanom Praznikom, pred- sednikom športne komisije AMD Krško, smo izvedeli, kako potekajo priprave kr- ških voznikov na novo sezono. Ceprav je v klubu trenutno 12 voznikov in vsi so že opravili suhe zimske priprave v fitness centru, je na državno prvenstvo prijav- iljenih osem voznikov. Prva ekipa: Izak Šanteji Gerhard Lekše, Krešo Omerzel in Denis Stojs. Druga ekipa: Janko Sajevec, Franc Geršak, Darko Žgalin in Janez Žibert. Društvo ima v pripravi še štiri mlade nove voznike, in to so Darko Stojs, Vladi- mir Lekše, Matjaž Matjašič in šele 12- letni Andrej Jordan. Vsi vozniki bodo pri- čeli s prvimi treningi na krški stezi v na- slednjih dneh, v primeru slabega vreme- na pa načrtujejo večdnevni trening v ita- lijanskem Terenzanu. Izak Šantej konec februarja potuje v Poljsko, kjer bo podpisal pogodbo s klu- bom Swietochlowice, ki nastopa v drugi poljskiv ligi. Denis Štojs. mladi krski speedway talent, je odpotoval v Johanesburg v južni Afri- *"ki, kjer bo z Ijubljančanom Matejem Ferjanom in Zlatkom Krznaričem iz Hr- vaške - nastopil na štirih dirkah med- narodne speedway serije. V začetku marca (datum še ni točno do- ločcn) prihaja v Krško I0 voznikov speedway kluba Stal iz mesta Rzeszow, dvakratnega državnega prvaka Poljske, s katerimi bodo trenirali tudi domači vo- zniki. Za zaključek treninga pa se na- črtuje celo pregledna dirka. Matej Ferjan, slovenski državni prvak v speedwayu, je podpisal svojo prvo pro- fesionalno pogodbo z angleškim klubom Belle Vue iz Manchestra, enim naj- starejših angleskih speedway klubov in petkratnim državnim prvakom. Ferjan bo nastopal v prvi elitni angleški ligi od marca do oktobra s klubsko številko 4. Njegovi klubsko tovariši so sama znana imena svetovnega speedwaya: Joe Screen (Anglija), Ronnie Cocrrey (ZÜA), Ason Yons (Avstralija). Zdenek Tesar (ČeŠka republika) in Robert Eriksson (Švedska). Tony Rickardsson iz Švcdske, zmago- valec lanske dirke za Pokal Zavaroval- nice Triglav in četrtouvrščeni voznik svetovnega prvestva 1997, si je težje po- škodoval kolena na enduro vožnji po švedskih gozdovih. Billy Hamil iz ZDA, svetovni prvak v letu 1996 in drugouvrščeni v lanskem prvenstvu, prav tako udeleženec Velike nagrade Krskega v lanskem letu, je iz kluba Belle Vue prestopil v klub Co- ventry, kjer že nastopa njegov najboljši prijatelj in aktualni svetovni prvak za leto 1997 Greg Hancock. Todd Wiltshire iz Avstralije, zmago- valec 15. dirke za Zlati znak občine Kr- ško, ki iz dirke v dirko dokazuje, da je voznik svetovnega formata, bo tudi letos nastopil na dirkah v Krškem. Prvič že 9. maja na četrtfinalni dirki za svetovno prvenstvo posameznikov in to kot dr- žavni prvak Nemčije za leto 1997. Todd Wiltshire v svojih javnih nastopih po svetu velikokrat govori o izredno dobri organizaciji dirk v Krškem in odlični pu- bliki, ki jo je imel priložnost spoznati pri nas. tiskarna ,^m VLADIMIR ABRA7V1 s.p. DELAVSKA 6» 8281 SENOVO tel.: 0608/ 79-885 m% (»NIK kronika Policija svetuje ZA VARNO IN UŽITKA POLNO SMUKO V prihodnjih dneh se bodo začele zimske počitnice. Mnogi osnovnošolci in srednješolci bodo del prostega časa preživeli tudi na smučiščih, zato dodatna priporočila in povečana skrb policistovza varnost na smučiščih ne bo odveč. Kljub številnim opozorilom se vsako se- zono na naših smučiščih poškoduje sko- raj 1000 smučarjev. V letošnji smučarski sezoni, .t.j. med 1 .decembrom 1997 in 7.februarjem 1998 se je na slovenskih smu- ctščih zgodilo 17 hujših ne- sreč, v katerih se je 10 oseb huje, ena lažje telesno poškodovala, dve osebi pa sta utrpeli sled poskodbe. Zaskrbljujoče pa je, da je bilo v pretekli smučarski sezoni med poskodovanci kar 18 otrok v staro- sti od 4 do 14 leta, v letošnji pa že 4. Na območju UNZ Krško, kjer so tudi smu- čišča, na vso srečo ni prišlo do nesreč, v kateri bi se smučarji poškodovali. Policija ugotavlja,, da do nesreč prihaja predvsem zaradi agresivne oziroma ob- jestne vožnje, precenjevanje lastnega smu- čarskega znanja in sposobnosti, smu- čanja preblizu roba smučišča, zapiranja poti drugemu smučarju, prehitrega smu- čanja pred previsne proge, itd. Pri turnem smučanju prihaja do nesreč zaradi pre- majhne fizičnc pripravljenosti, neustre- zne opremljenosti in slabe seznanjenosti z vremcnskimi razmerami. Ker se bo v času šolskih počitnic obisk smučišč še povečal, poudarjamo, da je za red, sožitje in varnost odgo- . voren vsak uporabnik smučišča. » Vodje smučarskih skupin in tudi starše opozarjamo na povečano skrb za varno smučanje mlado- ^ letnih oseb. Priporočamo, da na smu- čanje ne odidete sa- mi, temveč v skupi- ni. V primeru nesre- *•* če bo tako poskr- bljčno vsaj za zača- sno zaščito kraja nesreče in obvešča- nje zdravnika, policista oz. redarja na smučišču. Prav tako priporočamo, da ima- te s seboj mobilni tclefon, se zla- sti to velja za turne smučarje, tako bo klic o nesreči prišel pravočasno. S prisotnostjo na smučiščih, še posebej v času zimskih po- čitnic, ob vikendih in praznikih, bodo poli- cisti pri zagotavljanju varnosti na smučiščih kršilce predvsem opo- zarjali, ukrepali pa le v pri- meru hujših kršitev. Prav tako pozivamo vse, da o nesreci oz. kršitvi na smučišču takoj obvestijo tudi policista oz. osebe, ki skrbijo za red na smučišču. Obvestilo velja tudi za uporabnike motornih sani, naj se z njimi vozijo po urejenih smuči- ščih v času zapore oz. po progah namenjenih smučarjem tekačem, opozorilo velja tudi za sankarje in deskarje, ki naj izkoristijo prilo- žnost za užitek in rekreacijo na posebej urejenih in označenih progah, ki so jih upravitelji smučisč pripravili posebej za njih. Vsem smučarskim navdusencem pa pri- poročamo, da upostevajo in se držijo pravil FIS: 1. Smučar se mora obnašati tako, da dru- gega ne ogroža ali poškoduje. 2. Smučar mora svojo hitrost in način vožnje prilagoditi svojemu znanju, te- renskim in vremenskim razmeram. 3. Smučar, ki se približuje pred njim vo- zečim smučarjem mora ubirati smer vo- žnje tako, da ne ogroža pred njim voze- čega smučarja. 4. Prehitevati se sme zgoraj ali od spodaj, z leve ali desne, vendar vedno v zadostni razdalji, ki pusča prehitevanemu smu- čarju dovolj prostora za manevriranje. 5. Smučar, ki namerava zapeljati na smučarsko progo ali želi prečkati smu- čisče, se mora prepričati navzgor in na- vzdol ali lahko to stori brez nevarnosti zase in za druge, to pa mora storiti tudi ob vsakem ustavljanju. 6. Smučar se ne sme brez potrebe zadr- ževati na zoženih ali nepreglednih delih smučišča. Smučar, ki je padel, mora tako mesto kakor je mogoče hitro zapustiti. 7. Smučar sme uporabljati za vzpenjanje peš le rob smučišča. Pri slabi vidljivosti je dolžan tudi ta rob zapustiti. Enako velja tudi za sfnučarja, ki se peš spusča po robu smučišča. 8. Smučar je dolžan upostevati odredbe in znake na smučisču. 9. Pri nesreči jc vsakdo dolžan pomagati. Med predajanjem smučarskim užitkom ne pozabite tudi na varnost svojega pre- moženja. Zaklenite avtomobil, spravite dragocenosti na varno, osebne doku- mente pa imejte vedno pri sebi. Prav tako ne puščajtc smuči nezavarovanih. Zapi- site si tudi podatke o smučarski opremi, da jo boste policiji seveda lažje opisali, če vam bo ukradena, seveda; za smuči znamko, tip, dolžino in tovarniško ste- vilko, za okovje pa znamko in lastno oznako. *. »> - Srečno smuko! OBSgOrNIK :WS kultura, izobraževanje... r meeec kulture v Posavju "j JE DO POMLADNIH MAVRIC ŠE DALEČ? Osrednja prosluva ob kulturncm pra- zniku v Krškem ni napolnila kulturncga doma. Prcd podelitvijo občinskih Pre- šernovih plaket je navzočim spregovo- rila direktorica Valvasorjeve knjižnice Ida Merhar, ki je Prešernovo pot opisala kot mavrično lepoto in spregovorila o vprašanju kulture. Pravi, da je kultura lahko pesem kot tudi žolč, ki sc izlije v telo in povzroči bo- lečino. Poudarila je pomemb- nost kulturnih ustanov (Valva- sorjeva knjižnica, Kulturni dom, Galerija Bo/.idarja Jak- ca), glasbe (pihalni orkester Vi- dem, kostanjeviška godba, pev- ski zbori), likovnega delova- nja (likovno društvo Oko,..), arhitekture in plesa (plesna so- la Lukcc,..). Na pod roc ju krške občine je torej živahno, kot pravi ga. Merhar, v gumbnico so si zataknili lepo krizantemo. Oton Zupančič je za Prešerna dejal, da je bil preglobokih korenin. da hi se bal daljin. Tako je tudi z našimi dobitniki Preserno- vih plaket, katerc je podelil predsednik Zveze kulturnih dru- štev Krško, g.Janko Avsenak. Bronasti plaketi sta prejela Boris Šeško in Robert Pirc, oba klarinctista pri pihalnem or- kestru Videm. Srebrne plakete so prejeli Franci Arh, Adolf Moskon in kulturni dom Kr- ško. Franci Arh je pozavnist z izrednim čutom za mlade. Adolf Moškon je 10 let vodil mesani pevski zbor Viktor Parma in je poleg mnogih funk- cij tudi direktor KD Krško. Zla- to plaketo pa je po sklepu predsedstva Zveze kulturnih društev dobil Pihalni orkester Svoboda Senovo, za katerim je '70 let aktivnega dcla. Ustanovili so ga rudarski veljaki in je vključen v kulturno društvo Seno- vo. L. 1976 je dirigentstvo prevzel Janez Ceglar. Ves čas delovanja so se uspehi naglo vzpenjali in leta 1985 so v Lju- bljani v prvi A težavnostni stopnji do- segli prvo mesto. Za časa Jugoslavije se ponašajo z redom zaslug za narod s sre- brno zvezdo. Njihov nastop pa smo la- hko letos spremljali tudi na srečanju pi- halnih orkestrov v Sevnici. Podelitev plaket je pospremil mešani pevski zbor Svit. literarna sekcija KD Obzorje Krško s pesnico Ano Ro- stohar in Simfoni- čni orkester iz Kr- škega. "Kultura služi du- si, služi ob vsak- em času," je po- udarila Ida Mer- har. Poskrbimo za to, da bomo po- mladne mavrice vedno nosili v sr- cu in pomagali so- ustvarjati kulturo naroda kot tudi srcno kultuni. Vsem dobitnikom pa iskrene čestitke! Sonja Žibert Tomaž Žveglič Ida Merhar Ana Rostohar KULTURNI PRAZNIK IN PRAZNIK KS SENOVO Vta namen so S.februarja senovski učen- ci sedmega in osmega razreda pripravili recital, k sodelovanju pa so povabili tudi otroški in mladinski pevski zbor. Delov- ni naslov recitala je bil Znak sole, kajti učenci OS XIV. divizije Senovo smo si ieleli svoj znak, ki bo predstavljal našo šolo. V oblikovanje znaka se je poglo- bila Manja Kodela, nekdanja učenka naše sole. Znak predstavlja senovskega šolarja - na- smejan obraz in roki, s katerimi vabi pr- vošolčke pri vstopu v solo in maha osno- vnošolcem, ko šolo zapuščajo. Barve v znaku imajo svoj pomen: rumena je bar- va sonca, otroštva, barva razsvetljenosti; rdeče-oranžna je optimistična barva; modra barva pa je najglobja barva, barva modrosti. Za znak smo avtorici hvaležni, ob tej priložnosti pa je nastala tudi himna o njem. Ob kulturnem prazniku smo nastopili dvakrat, in sicer dopoldne za solo ter na proslavi zvečer, kamor so bili vabljeni vsi krajani. Na večerni proslavi so bili podeljene bronaste Prešernove plakete zaslužnim kulturnim amaterjem s Seno- vega V programu so bili vključeni še štirje člani pihalnega orkestra Senovo, člani folklorne skupine in senovski mo- ski oktet. Tako smo počastili tako kultur- ni dan kot praznik krajevne skupnosti. (Sonja Poznič, 7.b, OS XIV divizije Senovo) 'L& OBOTK kultura, izobraževanje... meeec kulture v Posavju ŽUPANOVA MICKA V PODBOČJU ... vidis, ne zna vsak z gospodo in s temi šribarji v caker hoditi. Kadar bo dober s tabo, al kadar mu boš kaj prinesel, postavim, eno tele al kaj takega, bo ta- ko priljuden in ponizen; tistikrat bo tudi tebi jezik tekel, kakor da hi ga bil na- mazal. Kadar boš pak kakšno prepiren- go al zdraibo imel, bo vse drugače; on te bo sukal, on te bo zvijal, da ti bo be- seda v ustih otrpnila ... Tako se je leta 1789 v zivem gorenjskem narecju, katero je prev/elo dolenjske ob- like, glasila prva upri/.oritev Županovc Micke. A.T. Linhart jc v svoje Društvo prijateljev gledališča zbral someščane Lju- bljanc; v Podbocju pa se je v letu 1997 zbrala skupina osnovnošolcev in dija- kov, si izbrala veseloigro, ra/delila vlo- g^e in k sodelovanju povabila Ivanko Cernelič - Jurečič. ki jih je vodila in usmerjala. Z Županovo Micko so gosto- vali v osnovnih šolah Kostanjevica, Bianca in Podbocje, 7.februarja pa so se predstavili v Kulturnem domu Podbočje. Tarn se je zbrala kopica ljudi, ki smo ve- seloigro nagradili z glasnim aplavzom in prostovoljnim prispcvkom, ki ga bo skupina mladih porabila za nadaljne dramsko izpopolnjevanje. Z obilo volje in vloženega (ruda so Kristijan Turk, Ana Kcrin, Florijan Kcrin, Borut Colarič, Ta- nja Pacek, Martin Baznik in Darjan Co- larič prijetno popestrili vecer pred Pre- šernovim dncm. Razen dramske sekcije, ki jo vodi Magda Kerin, imajo v Kulturnem društvu Stane Kerin še skupino recitatorjev, plesno sku- pino. mladinski pevski zbor SONČEK in harmonikasko skupino MLADI VE- SELJAK. Naslednje leto bodo v Pod- bocju praznovali 750 let od prve ornem- be kraja Podbočje. Pod predsedstvom Maje Miklavž v KD že snujejo nove načrte. V Podbocju ne dovolijo, da bi bila kultura nema spremljevalka. AKVAMARINSKI PREHOD Vam je že kdaj kdo priklical nasmeh v srce, vas povabil v svet čarovnije besed, govoril o mističnem keltskem svetu, ki se kot Kariatidino srce po globokem spa- nju prebudi v večnost? Nas je v ta nena- vadni svet z besedo in glasbo popeljala pesnica in pisateljica Marjetka Jersek, ki je v brežiški knjižnici predstavila knji- go Akvamarinski prehod. Obiskovalci smo skupaj' z avtorico za- pluli v prastare vode keltske domišljije in se preko vešče napisane zgodbe, pre- tkane z elementi pravljične fantastike in realnega sveta vrnili na površino vsak- dana. DENAR Z NEBA V SEVNICI Zveza kulturnih društev Sevnica je pri- pravila v okviru gledališkega abonmaja gostovanje Kulturnega doma Španski borci, ki se je predstavilo s komedijo Ra- ya Cooneya "Denar z neba". V sevniški kulturni dvorani so se pred- stavili igralci Iztok Valič, Urška Hlebec, Bogomir Veras, Milena Grm, Andrej Ku- rent, Gorazd Jakomini, Janez Škof in Jo- sipa Puh, ki so uprizorili skoraj nekaj nenavadnega: "Kaj se zgodi, če ti pade denar z neba? Dokler veš samo ti, je to sreča, ko pa zvedo še drugi, ki bi ga tudi hoteli imeti, je to nora komedija za- pletov." Za vse nas, ki smo si komedijo ogledali, je bila to vse prej kot sreča. KRŠKI FOTOGRAFI NA SEVNIŠKEM GRADU Tudi Društvo ljubiteljev fotografije Kr- ško je dalo svoj pečat kulturnemu pra- zniku. 4. februarja so ob pomoči učencev Gla- sbene sole Sevnica odprli razstavo foto- grafij v galeriji sevniškega gradu. Dru- štvo ljubiteljev fotografije Krško šteje že čez 30 članov. Do zdaj so se pred- stavili že na razstavah v Krškem kultur- nem domu (še kot študijski krožek Umetnost fotografije) in v Galeriji posav- OKBorNiK :*B kultura, izobraževanje... mesec kulture v Posavju RAZBORSKI VEČERI Tik pred začetkom februarja, točneje v soboto, 31. januarja 1998, so nas krajani iz Razborja v sevniški občini prijazno povabili na svojo prireditev. V župnijski cerkvi se namreč po zaslugi patra Karla Gržana že nekaj časa vrstijo prireditve, ki so vnesle ustvarjalni nemir in svojevrstno zadovoljstvo med tamkaj- šne ljudi. Tak vtis smo vsaj dobili na ve- čer, v katerem so prisostvovali otvoritvi razstave slik akademskega slikarja Albina Lugariča, prisluhnili vrhunskemu na- stopu pcvskega zbora Emanuel iz Celja ter prisrčnemu petju razborskega zbora. Sledili sta razmišljanji o dobrih delih in pomenu medsebojne pomoči, ki sta ju na podlagi lastnih izkušenj predstavila tajnik slovenske Karitas in voditeljica Materinskcga doma v Ljubljani. Poseben dogodck tega večera pa je bila nedvomno predstavitev drobne, a po vscbini bogate knjižice z naslovom Mavrični angel iz pod peresa patra Karla, duhovnika in vzpodbujevalca novega razmaha življenja na Razborju. Naslednji razborski večer z bogatim kulturnim pro- granmom bo v soboto, 28. februarja 1998. Mavrični angel (odlomek) Otrok s sončnico v srcu je stopal po poteh hrepenenja. "Dober dan, Sonce!" je rekla sončnica. "Dober dan, sončnica!" je odgovorilo Sonce. "Sonce, zakaj te ne morem nikoli doseči?" je vprašala sončnica. "Zato, ker te vedno prej doseiem jaz. Ko te obišče moja Svetloba, si v mem, si me dosegfa. Prvi sem, ki te ljubim. Tvoj sontni cvet sem predramil in te zasnubil. Išči me, a sem Ljubezen, ki se ne daje v posest", je odgovorilo Sonce. In sončnica je vznemirjena vztrepetala v srcu otroka, ko je stopal v jasnini, toplini Svetlobe, po poteh hrepenenja. skega muzeja v Brežicah (prvič kot Dru- štvo ljubiteljev fotografije Krško). Nji- hove produkte je bilo moč videti že tudi v Sevnici in sicer v tamkajšnji OŠ Savo Kladnik. Na razstavi sodelujejo s svojimi deli: Branko Benčin, Bojan Čekrlič, Tanja Gazvoda, Milada Jane, Nataša Kršak, Jo- že Lekše, Stane Levstik, Nataša Miko- lavčič, Zdenka Močnik, Milan Ogorevc, Robert Rihter, Željko Selak, Drago Sul- kan, Smiljan Sulkan, Bernardka Slakonja in Anica Valentine. Razstava bo na ogled do 1. marca. Ob tem pa člani društva vabijo k sodelo- vanju tudi nove člane, ki bi se jim želeli pridružiti in se izpopolnjevati pri foto- grafiranju. LUTKOVNA IGRICA MLADIH ZDOLANOV Nekdaj bogato kulturno dogajanje na Zdolah je nekoliko zamrlo skupaj s tam- kajšnjim kulturnim društvom, zato je tamkajšnje toliko bolj prijetno presene- tilo vabilo na lutkovno igrico z naslo- vom "Peter in volk", ki so jo pod vod- stvom vzgojiteljice Hetti Kovač in s po- močjo staršev dne 5. februarja 1998 pri- pravili otroci iz zdolskega vrtca "Murenček". SLTKAESKA KOLOOTJA V KOSTANJEVICI V času od 9. do 14. marca 1998 bo v Kostanjevici na Krki potekala Zimska likovna kolonija "Žolnir" pod pokro- viteljstvom podjetja Ford Paid. Deset sli- karjev, med njimi tudi gostje iz Make- donije in Bosne, bo slikalo tamkajšnjo zimsko pokrajino. ŽIGULINOV MALI SVET Na petek trinajstega smo bili priča pred- stavitvi pesniške zbirke Aste Malavašič "Žigulinov mali svet", ki so jo v mali dvorani krškega kulturnega doma pri- pravili Založba Karantanija ter Žiga in Asta. Avtorica nas je popeljala v čaro- bnost otroškega sveta, ki so ga pomagali pričarati veliki in mali Žigulini - to so vsi fantki, ki ponoči kar ne spijo in kakor mladi mucki k svojim mamicam tiščijo. ij&k 0BŽ0FNIK L kultura, izobraževanje... meeec kulture v Posavju DOTIK DALJNEGA CASA V brežiški poslovalnici Dolenjske banke je do prvega marca na ogled razstava Dotik daljnega časa - fotografij, ki predstavljajo nakit, orozje in posode iz starejše ielezne dobe. Primerki so najdeni v gomili na Libni nad Krškim in strokovnjaki opredelju- jejo njihov izvor v času med 8. in 5. sto- letjem pred našim štetjem. Razstava je zasnovana tako, da fotografije prika- zujejo uporabnost vseh predmetov, in prav zato so posamezni kosi nakita foto- grafirani na delih telesa, kjcr so jih tudi sicer nosili njihovi nekdanji lastniki. Bronaste zapestnice so na rokah in nad- lahteh, nanožnice so na gležnjih, ogrlice okrog vratu... Na otvoritvi razstave so nastopili gojenci glasbene sole in manekenka Tina Orač (na sliki), ki je nosila kopije originalnega nakita. Avtorica razstave je Alenka Jo- vanovic, arheologinja v Posavskem mu- zeju Brežice, avtor fotografij pa je Slobo- dan Olid, tudi arheolog. Razstava Lučke Lamai v Krškem V prenovljenih prostorih galerije Krško so v ponedeljek, 9.2.1998, odprli samo- stojno razstavo likovnih del domače ustvarjalke Lučke Lamai. Razstavo je or- ganiziralo Društvo likovnikov Oko, s kitarskimi in violinskimi glasbenimi to- čkami so nastopili učenci glasbene sole iz Krškega, pesmi je brala Ana Rostohar, program pa je povezovala Vidka Kuselj. Posavski pihalni orkestri v Sevnici V soboto, 31.januarja 1998, se je v sevni- škem gasilskem domu zbralo 6 pihalnih orkestrov, ki delujejo na področju Po- savja, in sicer: Delavska pihalna godba pri PGD Sevnica, Gasilska godba na pi- hala Loče, Pihalni orkester Kostanjevica na Krki, pihalni orkester Kapele, Pihalni orkester Senovo in Pihalni orkester Vi- dem - Krško. Prireditev je tokrat pripra- vila Zveza kulturnih društev Sevnica, obiskovalce iz celotnega Posavja pa je na začetku pozdravil sevniški župan Jo- že Peternel. Na sliki: godbeniki iz doma- čega orkestra. Razstava na Senovem Uro pred pričetkom osrednje proslave krajevnega praznika KS Senovo in slo- venskega kulturnega praznika so v Do- mu 14. divizije člani Društva likovnikov OKO pripravili samostojno razstavo svo- jih članic - Manje Kodelja in Tine Brino- var, v kulturnem programu ob otvoritvi pa sta sodelovali pesnica Nina Zorko in violinistka Katrin Harapin. Na sliki: eno izmed razstavljenih del Tine Brinovar. Helena Vzemi si čas Človek postoj. Vzemi si čas. Prosim te, nikar ne divjaj, vzemi si čas. Vzemi si čas za drobne stvari, ki ti jih narava deli. Vzemi si čas za neznanca, ki mimo tebe hiti. Vzemi si čas za prijatelja, ki k tebi priti želi in po tvoji roki hrepeni. Prosim te, vzemi si čas! Naj ti ga ne bo žal, če ga boš nekomu daroval. Literama sekcija KD Obzorje. Krško vabi k sodelovanju vse ljubitelje in ustvarjalce literature. Pošljite nam svoje pesmi, prozne tekste in druge prispevke. KD Obzoi-je Strma pot 11 8270 Krško OB^OFNIK ijffl kultura, izobraževanje... mesec kulture v Poeavju Dan odprtih vrat w\sk OS Raka VČASIH JE LUS'NO B'LO..... "Čas hitro teče in "danes" je že skoraj del preteklosti. Od nas se se poslavlja stoletje, hkrati tudi tisočletje. Le redki imajo srečo biti priča tako pomembnemu dogodku. Živimo v času velikih sprememb (industrijskih, znanstvenih, socialnih ...). Spremljajo nas roboti, računalniki, moderna vozila... Vsak dan smo osupli nad novimi odkritji, ki nas vodijo v prihodnost. Temelj varne prihodnosti pa je vsekakor bogata kulturna dediščina, ki jo imamo. Marsikdo med nami pozna stare case le iz pripovedovanj dedkov in babic. Kaj je že to cepec? Zakaj so uporabljali jer- base? Kakšen okus imajo žganci? Kako zvenijo pesmi zapete iz srca? Mnogo vprašanj nam roji po glavi. Na koncu pa le zamahnemo z roko in rečemo, ah, stari časi in že drvimo novim izzivom na- sproti..." S temi besedami je pričela prireditve ob dnevu odprtih vrat OS Raka učiteljica Marjana Bilečič, ki je vse prisotne po- vabila, naj vsaj za en dan skušajo poza- biti na drveči čas in se vrniti v preteklost ter obuditi spomine iz starih dni. Z učenci višje stopnje raške sole so bili tega februarskega dopoldneva predvsem starejši krajani, nekateri med njimi niso videli sole od znotraj že več desetletij. Tokrat so prišli, da bi mladim pokazali nekatere stare običaje, kmečke igre in opravila, a tudi zaigrali in zapeli so kot pred mnogimi leti. Kerso se znasli v starih časih in takrat ni bilo radio, so v prostoru odmevale melodije, ki so jih prepevali vaški pevci. Martin Tomažin in gospa Než.ka Kral] sta učence naučila plesti koše in opletati steklenice. Gospa Matilda Kralj je pokazala, kako se pripravijo svitki za na glavo in bla- zinice. Da ni bilo lakote, so poskrbele gospe Anita Pečarič, Marica Bakšič, Cvetka Rabzelj in seveda mladi kuharji. Kasneje pa se jim je pridruiila še pesnica Ančka Žibert, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Gospa Než.ka Grm in Anica Tomalin sta s svojo skupino izdelovali cvetje iz krep papirja. fife OBŽOrNIK obvestila KaM v PoSAVjU?"-—-> Brežice Poslovalnica Dolenjske banke: razstava Dotik daljnega časa - odprta do 1. marca Sevnica Galerija grad Sevnica: fotografska raz- stava Društva Ijubiteljev fotografije Kr- ško - odprta do 1. marca Bianca 20. mareč 1998 ob 17. uri, Kulturni dom: Pozdrav pomladi, družabna prireditev Krško 20. marec 1998 ob 19.30 uri, avla KD Krško: Pozdrav pomladi, likovna raz- stava Jožice Mikek - Veber in Kostje Virant, glasbeni večer z Melito Osojnik LlII]HZHMI«f«:i«H«MMM * nU 068/316-160* \m. ti*$: K)V I -'19. 'UM ' SÖBÖft: ÖD Š. - "13. W •GÜSfllLA (YAMAHA, HOWNFf{ MELOOUA, 2UMN / J^*^»\ * • *in»H,iunaNia.iHiGiia.(ui«ius,niMU,noiw/^s^Kf\ • i.fWOMAMBUaiHGUSBIl .^ ^^ , \ä^%) . •Y(IEOiqßET|(RISAMKE,FIUm,GlASBA(„ , , , ^&SSS^T , • STOJAIA IN TORK ZA GUS8ILA, KASETE IN CD PUjSft •GtASBEM fWOIMftl (motrwoml, ugl&wotä, itrufle, Irialice, ustnitL.) * ' .«onAavsTwwtrABJNcan ' .^^Hmwm' "• PMZMÖIE MZPRWMUC « « . ^bar ^ ^^ Metka Kociper s.p. RAKA22.Ö274RAKA tel.: 0600/75-353, mob.: 041/705-936 v sklopu vulkanizerstva unetič OGLASI Kupim zazidljivo parcelo ob potoku, sončna lega, dobra lokacija ali staro hišo. (tel. 21-214 ali 20-320). Inštruiram angleški jezik za osnovne in srednje sole. Cena: 90 min / 1.500 SIT. Tel.: 62-602 (Rajka - po 17. uri). Najamem dvo ali trisobno stanovanje ali hišo v Krškem ali Brežicah za dve leti od prvega aprila dalje. Tel.: 0608/ 242-481 ali 242-211 (od 7. do 18. ure). Glasbeni retrovizor V prejšnji številki smo objavili posnetek skupine, ki je delovala z imeni Nuclear Power in Britanic. Našteti ste morali vsaj dva člana zasedbe s fotografije. Na njej so: Igor Jovanovič, Boris Žibert, Miran Rudan, Igor Dime in Tone Troha. V tokratni številki žal te rubrike ne bo. Izžrebanci nagradne igre, ki bodo prejeli vsak po en CD (poslali jih bomo po pošti) pa so naslednji: Maruša Šporer, CKŽ 31, 8270 Krško; Marijana Koprivnik-Sotlar, Gorica 8, 8273 Leskovec pri Krškem in Rajko Petan, Dečno selo 22 A, 8253 Artiče. Čestitamo! POGREB KURENTA Kostanjeviški Prforcenhaus Vabi vse Iju- di dobre volje na pogreb Kurenta, ki se bo začel v sredo ob 15. uri izpred kultur- nega doma. Po žalnem ceremonialu sledi vesela sedmina v restavraciji Pod Gor- janci. Vljudno vabljeni! INSTALACIJE PEČARIČ |jjP) mofitaža strojnih instalacij MDB 8, 8273 LESKOVEC tel.: 0608/21 -348, fax: 0608/21 -402 CKŽ 137, telefon: 22-612 Novi delovni čas: ponedeljek - sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do IH.00,petek: od 8.00 do 13.00, v Petrtek in soboto - zaprto inedeljo: avtomobiiski sejem od 8.00 do 13.00___________ O'J^^^^m1 SremišIu 9 I 8270 KRŠKO | teL: 0608/20-101 f Joh KODELA $.p. m Za vas imamo odprto vsak dan OBäeOrNIK ^fiS i= zavarovalnica triglav, d.d. v^ Območna enota Krško ob 50-letnici zavarovalstva v Posavju objavlja NATEČAJ ZA IZBOR NAJSTAREJŠE ZAVAROVALNE POLICE NA PODROČJU OBČIN BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA POGOJI NATEČAJA Veljajo vse zavarovalne police katerekoli zavarovalnice na podrocju Posavja, oziroma obcana s stalnim prebivališčem v Posavju z datumom pred letom 1975. Velja datum sklenitve zavarovanja. 2. Zavarovalne police sprejemamo od 10.02.1998 do 30.04.1998 na naših zastopstvih na Bizeljskem, Senovem, Bučki, Šentjanžu, Dobovi, Kostanjevici na Krki, na predstavništvih v Brežicah in Sevnici ter na sedežu Območne enote v Krškem v času uradnih ur. . ' ' 3. ' Vsak občan, ki bo prinesel zavarovalno polico v skladu s pogoji natečaja, prejme priložnostno darilo, hkrati se ga zavede v evidenco prinašateljev. 4. Za tri najstarejše zavarovalne police bomo podelili naslednje nagrade: l.nagrada: 50.000SIT 2. nagrada: 40.000 SIT 3. nagrada: 30.000 SIT Nagrade bodo vnovčljive kot vrednostni bon za plačilo zavarovalne premije. >., 5. Izborboopravljala3-Članskakomisijado 10.05.1998, v sestavi: Mag. Tomaž Teropšič - Posavski muzej Brežice Ivana Sladič - ZavarovalnicaTriglav, d.d. Območna enota Krško Viki Richter - Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Krško Direktor: Zoran Soln OTROK in DUUŽINA je revija, Icatere vsebina je namenjena družbeni in družinski vzgoji, informiranju, izobraže- vanju in vzgoji otrok in družin, informiranju in izobraževanju vzgojite- Ijev, pedagoških delavcev, mentorjev in vseh dejavnikov vzgojno varstvenih in izobraževalnih procesov ter infformiranju širše javnosti o vprašanjih, ki zadevajo otroke in družine. Izhaja mesečno in je s svojo 46 letno tradicijo nedvomno edina revija v slovenskem prostoru, ki jo po njeni izjemni vse- bini pozna vec generacij. V mnogih domovih je postala medij sedanjih in bodočih rodov. Vzgo- jiteljem in pedagoškim delavcem je nepogrešljiv vir informacij in stro- kovnih prispevkov, ki zadevajo življenje, vzgojo in razvoj otroka. Z naroiilom revije ne boste zadovoljili le sebe, z naročilom lahko obda- rite in osrečite tudi svoje najbližje. Dovolj je že, da izpolnite naročilnico in revija je vaša ali tistih, ki jib imate radi! filial NAKOČILNIGA DA, nepreklicno naročam revijo OTROK IN DHUŽINA. Cena posameznega izvoda za naročnike je 430 SIT (v prosti prodaji 490 SIT). Naročilo bom poravnal(a) trikrat letno - po prejemu položnic. Imein priimek: ........................................................................................................................................... Naslov/pošta: .......................................................................................................................................... Telefon:.......................................................................................................................................................... Datum:................................".......................... Podpis:............................................................................. NAROČINICO ODDAJTE NA NASLOV: ZPMS - REVIJA OTROK IN DRUŽINA, Ljubljana, Miklošičeva 16 ali pofaxu: ZPMS -061 311-658