Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter upoštevajoč 4., 9., 10., 11. in 19. člen Družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje (Uradni list SFRJ, štev. 52/76) oziroma 17. člen Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gra-ditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 8/78) sklenejo podpisani udeleženci ZVEZA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE RAZISKOVALNA SKUPNOST SR SLOVENIJE ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE ZDRUŽENJE TOZD GRADBENIŠTVA IN IGM TEMELJNE BANKE SKUPŠČINE OBČIN V SR SLOVENIJI DRUŽBENI DOGOVOR o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji Lčlen Udeleženci družbenega dogovora ugotavljamo, da predstavlja racionalizacija v stanovanjski graditvi osnovni pogoj za relativno zniževanje in postopno stabilizacijo cen stanovanj. Racionalizacija v smislu družbenega dogovora pomeni ustvar-janje pogojev za zmanjševanje stroškov gradnje in uporabe sta-novanj ter naselij ob njihovi nezmanjšani uporabni vrednosti (kva-liteta, funkcionalnost, humanost) v okviru dogovorjenih standar-dov. 2. člen Namen družbenega dogovora je zagotoviti: — realizacijo srednjeročnih planov stanovanjske graditve na optimalen način, — postopno izboljšanje pogojev gospodarjenja v stanovanj-skem gospodarstvu, — intenziviranje proizvodnje oziroma gradnje stanovanj. 3. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo določila tega dogovora, skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami, uresničevali na po-dročju stanovanjske graditve v SR Sloveniji. Z družbenim dogovorom se določajo: — načela in naloge za izvajanje racionalizacije v stanovanjski graditvi, — sistem, organizacija in način dogovarjanja o racionalizaciji, — neposredne obveznosti udeležencev. 4. člen -•;¦¦:, Udeleženci družbenega dogovora soglašajo, da so dejavniki stanovanjske graditve, ki s samoupravnimi sporazumi opredelijo kratkoročne in srednjeročne programe racionalizacij ter skrbijo za njihovo uresničevanje, tile: — samoupravne stanovanjske skupnosti, — samoupravne skupnosti za gospodarjenje s stavbnimi zem-Ijišči, — izvršni sveti skupščin občin, — občinski sindikalni sveti, Zveza sindikatov Slovenije, — organizacije, ki opravljajo urbanistično planiranje, — organizacije, ki opravljajo gradbeno projektiranje, — organizacije, ki opravljajo in urejajo stavbna zemljišča, — komunalne organizacije združenega dela, — proizvajalci stanovanj, — izvajalci obrtniških in instalacijskih del, — proizvajalci gradbenih materialov, elementov za gradnjo in opremo stanovanj, — temeljne banke, — organizacije, ki kreditirajo izvedbo del oziroma nakup sta-novanj, — organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš, — organizacije potrošnikov, — stanovanjske zadruge in druge samoupravne interesne skupnosti, organi in organizacije, ki sodelujejo pri graditvi stano-vanj in naselij. 5. člen Udeleženci družbenega dogovora bodo pri izvajanju svojih nalog o racionalizaciji skrbeli, da bodo dejavniki iz prejšnjega člena upoštevali naslednja načela: — celotna (kompleksna) racionalizacija vključuje vse možne racionalizacijske ukrepe pri pripravi in izgradnji naselij, pri celot-nem proizvodnem procesu, zajema vse faze in vse nivoje odloča-nja ler poleg neposrednih tudi vse posredne racionalizacije, — vsak dejavnik je zavezan zagotavljati izvajanje dogovorje-nih racionalizacijskih ukrepov, — temeljna naloga neproizvodnih dejavnikov (občin, stano-vanjskih in komunalnih skupnosti, bank idr.) v procesu racionali-zacije je, da zagotovijo dogovorjene ugodne pogoje gradnje (plan, serija, kontinuiteta, financiranje), — naloga proizvodnih dejavnikov pa je, da te pogoje izkoristijo na najboljši možni način. 6. člen Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da je med-sebojna dohodkovna povezanost dejavnikov iz 4. člena tega do-govora izhodišče za razvoj ekonomskih odnosov pri dogovarjanju o racionalizaciji in da je pri tem potrebno upoštevati: — odvisnost cene od dogovorjenih in doseženih pogojev gra-ditve ter vzorčno povezavo med učinkom radonalizacijskega ukrepa in cene, — objektiviziran ekonomski položaj vseh dejavnikov, kar je po-trebno zagotovili z opredelitvijo družbenih kriterijev in meril za ce-loten proces priprave in graditve. Praviloma se lahko ekonomsko vrednotijo oziroma upoštevajo v ceni le tisti racionalizacijski ukrepi, ki so skladno s kratkoročnimi in srednjeročnimi programi vključeni v urbanistično, investicijsko, projektno, tehnološko-tehnično in organizacijsko dokumentacijo. 7. člen Temeljna naloga sistema družbenega dogovarjanja o racionali-zaciji stanovanjske gradnje je, da zagotovi intenziven, stalen pro-ces racionalizacije. Ta proces terja trajno aktivnost vseh udele-žencev in dejavnikov pri iskanju in pripravi optimalnih rešitev, izmenjavi in posredovanju izkušenj ter neposredni uporabi racio- nalizacijskih ukrepov pri pripravi in gradnji stanovanjskih hiš in na-selij. Pogoj za uspešno realizacijo te naloge je, da mora biti nepreki-njen proces racionalizacije skrbno programiran. Vta namen služi izdelava srednjeročnega in kratkoročnih programov racionaliza-cije. 8. člen Kot izhodišča za srednjeročni program racionalizacij upošte-vajo udeleženci: — srednjeročni program stanovanjske gradnje, — resolucijo o temeljih srednjeročnega plana družbenega raz-voja SRS, — ostale razvojne smernice, — določila Družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanj-ske gradnje na nivoju federacije (Uradni list SFR J, 5276), — dolo-čila Družbenega dogovora o elementih stanovanjske politike v SFRJ. Na podlagi teh izhodišč ter konkretnih pogojev oziroma stanja opredelijo udeleženci naslednje temeljne racionalizacijske naloge za bodoče srednjeročno obdobje: — izpopolnitev sistema financiranja oziroma njegovo prilago-ditev potrebam družbeno usmerjene gradnje, — izpopolnitev tehnične regulative, njeno prilagoditev pogo-jem in zahtevam industrializirane gradnje, — poenotenje in poenostavitev postopkov za izdajo soglasij in dovoljenj za gradnjo s tem, da se upošteva gradnja naselja kot enotna investicija, — razvoj kvalitetnega sistema planiranja stanovanjske grad--nje, ki mora zajeti celoten proces priprave, gradnje in uporabe ob-jektov ter vse nivoje odločanja, — uveljavitev sistema družbenega dogovarjanja in samou-pravnega sporazumevanja, ki mora zagotoviti razvoj dolgoročnih ekonomskih odnosov na osnovah skupnega prihodka, — razvoj visoko produktivnih sistemov gradnje, pri čemer je prioriteta na industrializaciji finalnih del in instalacij, — organiziranje plansko razvojne skupnosti za gradbeništvo, katere osnovna naloga je usklajevanje industrijskega razvoja ce-lotne visoke gradnje, — pospeševanje razvoja organizacij združenega dela v smeri vertikalne racionalne notranje delitve dela, specializacije ter ra-zvoja dohodkovnih odnosov, — postopen prehod k splošni uporabi metode integralnega. projektiranja s programiranjem stroškov in ekonomskim usmerja-njem procesa; selektivno vrednotenje projektov in določanje nji-hove vrednosti po stopnji racionalnosti; obvezna uporaba tipizira-nih elementov ter dogovorjenega standarda objekta in naselja, — zagotovilev smotrne priprave organizacije delovišč, pre-dhodne komunalne ureditve, uporabe metode mrežnega planira-nja, paraleinosti del in sodobne organizacije delovnega procesa, — organiziranje strokovnih služb, ki so pomembne za raciona-lizacijo v širših okvirih (tipizacija, planiranje, informatika, indeks cen), — usmerjanje raziskovalnega dela na težiščne probleme ra-cionalizactje na podlagi raziskovalnih projektov; integracija razi-skovalnih kapacitet, dolgoročni angažmaji z raziskovalnimi orga-nizadjami, — trajna koordinacija dela dejavnikov na nivoju občine, mesta in republike, — prilagoditev programov dopolnilnega izobraževanja potre-bam delitve dela v proizvodnji (specializacije) in pospeševanja racionalizacije, — sistematično zbiranje in analiziranje povratnih izkušenj, nji-hovo posredovanje in uporaba. Tako zasnovan srednjeročni program racionalizacij mora vpli-vati predvsem na: — bistveno izboljšanje pogojev graditve in višji nivo družbene organizacije, — bistveno izboljšanje nivoja organizacije proizvodnje ozi-roma hitrejšega razvoja industrializacije. Udeleženci se zavezujejo, da bodo na teh osnovah izdelali »srednjeročni program ractonalizacijskih ukrepov« v enem letu po sklenitvi družbenega dogovora. 9. člen Udeleženci dogovora soglašajo, da bodo zagotovili izvajanje naslednjih skup nih nalog, ki so pomambne za celovito racionali-zacijo stanovanjske graditve: — stalna koordinacija dela pri izvajanju programa racionaliza-cije, — priprava srednjeročnega programa in kratkoročnih progra-mov racionalizacije, — programiranje in koordinacija raziskovalnega dela za reali-zacijo tega dogovora, — organizacija strokovnih posvetov, seminarjev in sprejema-nje drugih ukrepov za hitro prenašanje spoznanj in pozitivnihjz-kušenj, — organizacija centralnega informativnega sistema. Poleg tega se udeleženci zavezujejo, da bodo stalno usklajevali programe svojega dela. 10. člen Na osnovi tega dogovora izdelajo in sprejmejo udeleženci kratkoročne in srednjeročne programe racionalizadjskih ukrepov, ki so lahko letni ali dvoletni in vsebujejo: — konkretne racionalizacijske ukrepe za stanovanjsko grad-njo, — raziskovalne in ostale naloge, ki so usmerjene v pripravo naslednjega kratkofočnega in srednjeročnega programa raciona-lizacijskih ukrepov, — operativno izvajanje nalog, ki so nujne za realizacijo stal-nega procesa racionalizacije. 11.člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo v smislu 8., 9. in 10. člena tega družbenega dogovora pravočasno sprejemali srednjeročne in kratkoročne programe ter tako zagotavljali stalnost procesa ra-cionalizacije stanovanjske graditve v SR Sloveniji. 12. člen Udeležend tega dogovora se zavezujejo, da bodo skupaj z dru-gim zainteresiranimi organizacijami oziroma skupnostmi zago-tavljali sredstva za realizadjo tekočih kratkoročnih in srednjeroč-nih programov s posebnimi sporazumi. V realizadjo tekočih programov pa se vključujejo tudi: — predštudije, ki jih je potrebno izdelati v zvezi s pripravo pro-gramsko projektivnih osnov, zazidalnih načrtov, investicijskih programov ipd., — pripravo prototipov, poligonov in vzorčnih projektov, — organiziranje in delovanje skupnih strokovnih služb, — strokovno presojo — vrednotenje tehnične dokumentacije ipd. V okviru tega dogovora pa bodo udeleženci izoblikovali krite-rije in merila za ekonomsko spodbujanje radonalizadjskih rešitev in ukrepov. 13. člen Zveza stanovanjskih skupnosti se zavezuje: — sodelovati pri izdelavi osnov plana samoupravnih stano-vanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega go-spodarstva in koordinirati delo pri njegovi realizadji, — organizirati akdjo za sklenitev samoupravnih sporazumov o gradnji, — sodelovati pri izpopolnjevanju sistemov finandranja stano-vanjskega in komunalnega gospodarstva. -14. člen Gospodarska zbornica Slovenije se zavezuje: — sodelovati pri izdelavi osnov srednjeročnega plana indu- strializacije stanovanjske gradnje in organizirati usklajevanje ra-zvoja na tem področju, — aktivno sodelovati pri ustanavljanju plansko-razvojne skup-nosti za gradbeništvo in spodbujati razvoj industrializacije, — sodelovati pri izdelavi in realizaciji raziskovalno-razvojnih programov s področja graditeljstva in stanovanjsko-komunalnega gospodarstva, — spodbujati razvoj dohodkovnih odnosov med dejavniki v vi-soki gradnji, — strokovno sodelovati pri izpopolnjevanju sistema financira-nja stanovanjskega gospodarstva, — predlagati pristojnim organom nujne sistemske spremembe na področju regulative in tehničnih predpisov, — zagotavljati industrializacijo na področju stanovanjske gra-ditve s tem, da bo spodbujala izdelavo novih in dopolnjevanje ob-stoječih tehničnih normativov, pravilnikov in standardov. 15. člen Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se zavezuje: — spodbujati aktivnost organov sindikatov na vseh ravneh za uveljavitev samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodar-stvu, — uveljavljati dejavnost republiških odborov sindikatov posa-meznih dejavnosti za uresničevanje dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, ki posredno ali neposredno so-delujejo v procesu priprave in graditve stanovanj, — sodelovati pri predlaganju sistemskih rešitev na področju stanovanjskega gospodarstva, — spodbujati člane sindikata znotraj organizacije združenega dela za izvajanje racionalizacije tam, kjer delavci živijo in delajo, — sodelovati pri uveljavljanju planiranja v organizacijah zdru-ženega dela in delovnih skupnostih, — sodelovati pri usmerjanju raziskovalno razvojnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva. 16. člen Izvršni svet skupščine SR Slovenije se zavezuje: — pripraviti zakonske predpise v zvezi z racionalizacijo stano-vanjske graditve (financiranje stanovanjske graditve, urbanistični standardi, komunalni standardi, upravni postopek, poenostavitev postopkov za pridobitev investicijsko-tehnične dokumentacije), — sprejeti tehnično regulativo, za katero je pristojen, — z ekonomskimi ukrepi "pospeševati razvoj industrializacije stanovanjske graditve, — sodelovati pri izdelavi programa razvojno-raziskovalnega dela. 17. čl.en Raziskovalna skupnost Slovenije se zavezuje: — da bo pri izdelavi svojih srednjeročnih in kratkoročnih pro-gramov upoštevala prioritetne raziskovalne naloge, ki bodo opredeljene s srednjeročnim programom racionalizacij, — da bo pri razpisih posvetila posebno skrb projektom, ki ne-posredno prispevajo k racionalizaciji stanovanjske graditve, — da bo podpirala razvoj dejavnosti, ki na osnovi raziskovalnih programov neposredno prispevajo k racionalizaciji stanovanjske graditve. 18. člen Zveza komunalrrh skupnosti Slovenije se obvezuje: — da bo sodelovala pri izdelavi osnov plana komunalnih skup-nosti v SR Sloveniji za področje komunalnega gospodarstva ter koordinirala delo pri njegovi realizaciji, — sodelovati pri izpopolnjevanju sistema financiranja komu-nalnega opremljanja zemljišč, — sodelovati pri programiranju in koordinaciji raziskovalno-ra-zvojnega dela na področju komunalnega gospodarstva, — spodbujati in usmerjati izvajanje družbenega dogovora v samoupravnih komunalnih skupnostih in komunalnih organizaci-jah. 19. člen Združenje TOZD gradbeništva in IGM bo usmerjalo delo svojih članov, da bodo: — tekoče izpopolnjevali svoje srednjeročne razvojne plane v skladu z usmeritvijo razvoja industrializacije ter izdelali svoje etapne programe racionalizacijskih ukrepov, — aktivno sodelovali pri izdelavi srednjeročnega plana indu-strializacije visoke gradnje, — aktivno sodelovali pri izpopolnitvi srednjeročnih planov sta-novanjsko-komunalne graditve v občinah, — aktivno vključeni v proces družbenega dogovarjanja o ra-cionalizaciji na nivoju občine. 20. člen Temeljne banke se zavezujejo: — da bodo pri bančni politiki financiranja stanovanjsko-komu-nalne graditve upoštevale dogovorjene družbene kriterije in reali-zacijo etapnih programov, — da bodo pri politiki kreditiranja investicij na področju visoke gradnje dale prednost programom, ki so ključnega pomena za razvoj industrializacije, — da bodo neposredno oziroma prek svojih članov izvajale vse naloge po dogovorjenih srednjeročnih, kratkoročnih in akcijskih programih. 21. člen Skupščine občin se zavezujejo: — da bodo s srednjeročnimi in dolgoročnimi družbenimi plani občine zagotovile kontinuiteto stanovanjske graditve kot pogoj za racionalizacijo, — da bodo v skladu z določili 8. člena pravočasno organizirale izdelavo srednjeročnega programa racionalizacijskih ukrepov, — da bodo v dokumente, ki jih bodo sprejemale, vgrajeni s tem dogovorom sprejeti oziroma dogovorjeni racionalizacijski ukrepi, — da bodo dale dejavnikom iniciativo za sprejem kratkoročnih programov racionalizacij stanovanjske izgradnje, — da bodo pospeševale razvoj industrializacije stanovanjske graditve. 22. člen Udeleženci družbenega dogovora se bodo prizadevali, da bodo dejavniki v občinah organizirali in izpeljali postopek za sprejem kratkoročnega programa racionalizacij v 4 mesecih po uveljavitvi tega dogovora in začeli uresničevati program racionalizacij pri gradnji naselij ter skrbeli za kontinuirano pripravo naslednjih pro-gramov. Nosilec organizacije in izpeljave postopka za sprejem programa racionalizacij je stanovanjska skupnost občine. • 23. člen Izvajanje družbenega dogovora in sp'ošno problematiko racio-nalizacije spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Gospo-darski zbornici Slovenije. Udeleženci: — Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet skupščine SR Slovenije, Republi-ški svet zveze sindikatov Slovenije, Raziskovalna skupnost Slo-venije. Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Združenje TOZD gradbeništva in IGM imenujejo v odbor vsak po enega člana in enega namestnika; — vse temeljne banke imenujejo v odbor skupaj enega člana in enega namestnika; — vse skupščine občin SR Slovenije imenujejo v odbor skupaj enega člana in enega namestnika. 24. člen Naloge odbora udeležencev so predvsem: — da zagotovi izdelavo, spremljanje in izvajanje kratkoročnega in srednjeročnega programa racionalizacijskih ukrepov, — da tekoče obvešča, opozarja udeležence in odgovarja ude-ležencem za izvajanje sprejetih programov racionalizacijskih ukrepov, — da v imenu udeležencev daje iniciative za izvajanje posa-meznih nalog, — da skrbi za pripravo strokovnih osnov za realizacijo racio-nalizacijskih ukrepov (raziskave, razvoj, prototipi, vzorčna grad-bišča). Odbor udeležencev skrbi za izvajanje dogovorjenih skup-nih nalog ter zagotavlja koordinacijo dela. Odbor lahko po potrebi imenuje stalne ali občasne strokovne komisije za obravnavo posameznih vprašanj v zvezi z realizacijo dogovora. Za realizacijo skupnih nalog in delovanje odbora bodo udele-ženci zagotavljali sredstva na osnovi predloženega finančnega načrta, temelječega na letnem programu dela, ki ga sprejema odbor udeležencev. - 25. člen Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da lahko k njemu pristopijo tudi druge organizacije, zveze in skupnosti, ki so zainteresirane za racionalizacijo stanovanjske graditve. 26. člen Udeleženec tega družbenega dogovora je družbenopolitično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora. 27. člen . Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se spre-jemajo na enak način kot sam dogovor. 28. člen Ta družbeni dogovor začr^e veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS.