List ljudstvu v pouk m zabavo. fohaja vsak četrtek in velja s pofitnlno vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto t K, pol leta 2 K ln za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavrtriJ^ £»BeIc 6 K- Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" * Maribora, >— List se dopošilja do odpovedi. — Udje (Mikavnega društva" dobivajo list brez posebne narofininea *-> Eosamezni listi stanejo 10 vin« ^ Uredništvo: Koroška cesta Ster, 5, i-i Eokopisl se ne vračajo, iOpravnlštvo: Koroggjp cesta štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije* lnserate se plačuje od enostopna pottšvrsie za enkral IS sin* za dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popusta InseraU se sprejemaj So «rede zjutraj, — S« zaprte reklamacije so poštnine proste* {fciuašnia številk» obsega 12 strani. Naročniki! Somišljeniki! Do danes še niso vsi tisti naročniki, kr dolgujejo naročnino, poravnali svoj dolg. Prosimo vse tiste, ki še niso obnovili naročnine, ali jo dolgujejo nazaj, da blagovolijo isto še ta teden poravnati, da upravništvu ne bo treba dotičnim dopošiljanje lista ustaviti. — Somišljeniki, uporabite vsako priliko za nabiranje novih naročnikov za »Slov. Gospodarja!« Naslov: »Slovenski Gospodar«, Maribor, Koroška ulica štev. 5. Zasluge „Slov.Gospodarja" za spodnještajerske Slovence. (P)še Fr. Bohanec, župan v Stari novi-vasi na Murskem polju). Ž-alostne so bile razmere pred kakimi 50. leti na Spodnjem Štajerskeim Ljudstvo se je le malo brigalo za svoje pravice. Vse je bilo nekajko dremotno in zaspano v narodnem oziru. Šopirila se je med nami povsod le blažena nemščina. Mnogi so se sramovali svojega maternega jezika in so ga tudi zaničevali, srečnega pa se je čutil vsak, kateri je znal kaj besed nemški, to pa zategadelj, ker ljudje niso poznali krasote svojega milega materinega jezika. Zato pa tudi niso znali porabiti pravic, podeljenih jim od svitlega cesarja z državno-osnovnim zakonom z dne 27. grudna 1867, kojega 19. član se tako glasi: Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost in svoj jezik (materino besedo). Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju, V deželah, kjer je več narodov, naj se javne šole tako vravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izobrazi v svojem jeziku, ne da bi se silil, učiti se drugega jezika. Ni bilo skoraj nobenega časopisa, zlasti na Sp. Štajerskem ne, kateri bi ljudstvo dramil in ga poučeval o njegovih pravicah. Prvi je nastopil naš „Slov. Gospodar", ki je bil od začetka skromen, majhen listič, pa ker je zastopal velika načela, je tudi hitro ra-stel, in sedaj se lahko meri z vsakim političnim in gospodarskim listom. Dosegel pa je tudi res lepe uspehe, Ljudstvo je vzdramil iz njegovega zimskega spanja in začelo je odločno zahtevati svojih pravic, ki mu gredo po božjih in svetnih zakonih. Slovenski jezik se je vpeljal v urade in Šole, Ljudstvo se ga več ne sramuje, temveč je ponosno nanj in ga tudi ljubi. „,Slovenski Gospodar" pa je tudi spoznal važnost gesla našega svitlega cesarja, namreč: „Viribus unitis", to je z združenimi močmi. Zmiraj je priporočal, da se naj kmetje, to je vse prosto ljudstvo na deželi, združijo med seboj in skupno nastopijo pri vseh svojih gospodarskih, narodnih, verskih in političnih težnjah, ker tako se najlažje doseže znaten uspeh. In ravno tukaj je prav pogodil. Osnovala se je pred nekaj leti Kmečka zveza, ki silno bode v oči naše nasprotnike. Ljudstvo pa je ponosno na njo in pod njenim praporom stopa od napredka do napredka ter od zmage do zmage. „Slov. Gospodar" je tudi najboljši branitelj svete katoliške vere. Drži se zmiraj obče znanega gesla: „Vse za vero, dom in za cesarja." In' ravno to je, kar je najbolj vredno, da priporočam vsem svojim rojar-kom, vernim Slovencem. Čeravno so naši novodobni liberalčki zavrgli to obče znano geslo in ga imenovali „obrabljenega konjiča", ki sploh' ni več za rabo, vendar dokler se jim ne posreči, kar se jim nikdar posrečilo ne bo, odstaviti starega Boga ter ne vpeljati liberalne „republike", Še bo to geslo pri vseh poštenih Slovencih zmiraj imelo svojo veljavo. Dokler se bodo držali Slovenci prave katoliške vere, dotlej bodo tudi znali pra.v ceniti svojo domovino in svojo narodnost ter bodo tudi zvesto udani svojemu, svitlemu cesarju. Ako pa izgubijo ta najdražji zaklad sv. vere, potem bo lahko, našim zakletim sovražnikom si podjarmiti naše ljudstvo.. Bodočnost vsakega naroda pa je v njegovi mladini. Ako je mladina zdrava in dobra, bo tudi bodočnost narodova vesela. Zato pa je tudi „Slov. Gospodar" obrnil vso svojo skrb na slovensko mladino. Začel jo je zbirati v raznih organizacijah, kakor: v bralnih društvih, v mladeniških in dekliških zvezah, v te- lovadnih odsekih itd. In tudi tukaj se kaže lep sad. Mladeniči so dobili veselje do izobrazbe in mnogo jih je, ki gredo rajši v Čitalnico, kakor pa v krčmo. Prirejajo se poštene veselice in dobre gledališke predstave v najubožnejši vasi. 'Mladina, ki se nahaja v teh društvih, ne pozna tiste podivjanosti, surovosti in podlosti, ki je lastna našim nasprotnikom in živini. Marveč njeno obnašanje je vzorno, inteligentno, to je tako, kot se spodobi za poštenega in izobraženega človeka, vendar pa ponižno in dostojno, Počasoma iz-ostajajo sramotni pretepi, ki so bili prej na dnevnem redu. Mladina se zaveda svoje narodnosti in pri raznih volitvah so mladeniči že najboljši agitatorji za dobro slovensko stvar. Ce bo Šlo tako naprej, bo imel moj zatirani slovenski narod boljšo bodočnost, kakor je njegova preteklosti in to si jaz najbolj prisrčno želim. S strahom torej gledajo naši liberalčki, nemšku-tarji in socialni demokratje na uspeh1 vrlega „Slov. Gospodarja", ker v njem vidijo svojega nasprotnika, kateremu niso in ne bodo kos. Napadajo ga sicer dan za dnevom na najostudnejši način, ali do živega mu ne morejo. Podtikajo mu zmiraj tisto orožje, katero rabijo najbolj le oni sami, namreč laž,. /Vendar naš „Slov. Gospodar" se za to ne zmeni in' gre svojo pot v trdni zavesti, da pravica prej ali slej gotovo zmaga. Kako dobro znajo lagati liberalci, nemškutarji in socialni demokratje, prepričamo se lahko, ako pogledamo nazaj na Čas, ko so bile kake volitve. Soglasno so vpili po svojih listih, kako veličastni so bili njih shodi, vsi volilci na njihovi strani. Volitev sama pa je pokazala resnico in v jezo njih vseh ravno nasprotno. „Slov, Gospodar" pa je praznoval vesel svojo zmago. Da ne bo moj dopis zopet predolg, ga hočem skleniti. Opozorim le še na dejstvo, da je-„Slovenski Gospodar" najmočnejši in najbolj razširjen list na Sp. Štajerskem. Tiska se že sedaj v nad 10.000 izvodih. Skrbimo pa, da se to število Še podvoji. Saj te krom-ce, ki jih izdamo za ta list, bodo prinesle večji dobiček, kakor pa tiste, ki jih marsikateri brez potrebe za-pije ali pa znosi k odvetnikom za razne ničvredne pravde. In ravno tukaj bi nekaj pripomnil. Marsikateri se Čuti razžaljenega za vsako malenkost. In ker uvidi, da sodnija razžaljivc.a ne bo hudo kaznovala, pa gre zato k odvetniku, da le povzroči večje stroške svojemu bližnjemu. Dragi mi rojaki! To ni krščansko, tudi ni človekoljubno in lepo, Ako si res razžaljen in trpiš krivico, poišči si pravico po pošteni poti pri sodniji, nikar pa ne samo s slabim namenom, bližnjega oškodovati. Malo več potrpežljivosti in pa medsebojne ljubezni nam je treba, in izostala bo mnoga prazna pravda, s tem pa tudi marsikatera kronca, katero lahko potem za boljši namen porabimo. Pa zopet sem zašel s svoje poti, zato pa kar sklenem z željo, da dobi „SI. Gospodar" v kratkem mnogo novih naročnikov. Državni zbor. PreteČeni petek, dne 5, julija, je bilo sklenjeno poletno zasedanje državnega zbora. Zadnji čas je rešila zbornica z veliko naglico več važnejših zadev in predlogov, posebno takih, ki vsebujejo tako zvane državne potrebščine. Prejšnjo sredo je, kakor smo že na kratko poročali, bil sprejet začasni državni proračun, pokalterem je vlada pooblaščena, za nadaljnih 6 mesecev pobirati davke, kakor tudi izdajati denar za državne potrebe. Prejšnji proračun je veljal samo do zadnjega junija. Jugoslovanski poslanci so glasovali proti proračunu, lioteč s tem vladi pokarati svojo nezadovoljnost zavoljo zanemarjanja Slovencev in Hrvatov in posebno Še zavoljo še vedno trajajočega izjemnega stanja na Hrvaškem. Edini liberalni poslanec Ljubljane, dr. Ravnikar, je glasoval z liberalnimi MladoČehi za vlado. Po-Poprej so liberalci vedno kričali, da morajo Jugoslovani obstruirati proti vladi, sedaj, pa ko bi naj njih zastopnik pokazal korajžo, pa je Šel goreče v boj za vlaido. Obenem s proračunom je bil sprejet tudi kar ženski red za armado in za deželno brambo. Koncem seje je zbornica v sredo, dne 3. junija, nadaljevala razpravo o nujnem predlogu za podporo viporejcem. Slovenski poslanec j are je k tej točki govoril nad eno uro o našem vinstvu in o velikih težavah, s katerimi se morajo boriti slovanski in hrva- ški vinogradniki ter je v imenu Slovensko-hrvaškega kluba obširno utemeljeval zahtevo, da naj vlada raztegne odplačevanje trtnega posojila na daljšo dobo let in da ob uimah zapadle obroke izdatno odpisuje. V Četrtek, dne 4. julija, je rešila zbornica celo vrsto manjših zakonskih načrtov, n, pr.: zakon o zavarovanju mornarjev in pomorskih ribičev za slučaj nezgode in bolezni, o jamstvu za slučaj trčenja ladij, o regulaciji Donave itd. V petkovi seji so se zopet rešile Še nekatere manjše zadeve in so se med drugim tudi potrdile izvolitve nekaterih poslancev. Ko je bil dnevni red izčrpan in se je sklenilo nekaj poslancev, ki so toženi, izročiti sodišču, je predsednik dr. Sylvester se za^ hvalil poslancem in naznanil, da bo prihodnja seja po dogovoru z voditelji raznih strank naznanjena pismeno. Burna je bila zadnje dni razprava v odseku za vodne ceste. Vlada je namreč na pritisk Poljakov, Cehov in severnih Nemcev izdelala načrt za zgradbo kanalov ali vodnih cest, ki bi naj vezali Dunaj s Češko, Moravsko in Galicijo, Ti kanali, po katerih bi bila napeljana voda iz rek in bi po njih plule ladje, so bili proračunjeni na okroglo 300 milijonov kron in še več, katere mora plačati cela Avstrija, dobiček pa bi imele od njih samo severne dežele; južne dežele bi imele prijetno pravico samo plačevati, dobiti pa nič. Naši slovenski poslanci so se že v začetku odločno protivili takemu krivičnemu razdeljevanju državnih sredstev. Poslanci severnih dežel so se bali odločnosti naših poslancev in so sklicali nek tajen zaupen sestanek, h kateremu naših poslancev niti povabili niso. Nameravali so v odsekovi seji si k,ar dovoliti tistih 300 milijonov za vodne ceste ter se s tem velikim darom odpeljati k svojim volilcem. Pa delali so račun brez slovenskih poslancev. Ko se je vodni odsek dne 4. julija zbral zopet k seji, je naš poslanec dr. K o r o § e c , ki je Član omenjenega odseka, odločno ugovarjal, da se hoče poslance južnih dežel tako prezirati. Predsednik odseka Ceh Udržal, mu je pa odvzel besedo. Dr, Korošec si seveda tega ni dal dopasti temveč še odločneje ugovarjal proti nepravilnemu postopanju predsednika.Pri-šlo je do burnih prizorov, pri katerih so pomagali slovenskim poslancem tudi Rusipi. Kranjski deželni glavar dr,. SusterŠiČ je najodločneje grajal postopanje predsednika ter se zavzemal za pravice južnih avstrijskih dežel, Vsled razburjenja se je morala seja zaključiti. V petek je bila nova kratka seja vodnega odseka, kjer je poslanec Udržal prosil odpuščanja ter je izjavil, da je pripravljen, popraviti krivico, ki jo je storil dr. Korošcu, in mu je podelil besedo. Dr. Korošec je izjavil, da si slovenski poslanci ne dajo pik-dar in od nikogar kratiti prostosti in pravice, kadar zastopajo koristi svojih volilcev. Ko so govorili Še nekateri drugi poslanci, se je seja vodnega odseka za^ ključila. Tako so naši poslanci s svojo odločnostjo za-branili, da se milijonska bremena, ki bi jih naložili kanali davkoplačevalcem na ramena, ne morejo tako hitro spremeniti v zakon. Treba bo še novih pogajanj, pri katerih bodo poslanci Kmečke zveze na svojem mestu kakor vselej, Ker so napravili nalivi in toča po naših' krajih veliko ^kode, so vložili naši poslanci nujne predloge za pomoč: Poslanec P i š e k in tovariši so nujno predlagali, naj vlada hitro oceni v slovenjebistriškem in mariborskem okraju Škodo po toči, ustavi izterjevanje davkov in dovoli oškodovancem izdatno državno podporo. Poslanec Pišek je Še osebno posredoval v ministrstvu. Poslanec B r e n č i Č in tovariši so stavili nujni predlog za po toči oškodovane posestnike na Dravskem polju, v katerem zahtevajo od vlade, da se škoda takoj ceni, prizadetim odpiše davek, ustavi ekse-kucije in podeli potrebna podpora. — Obenem se je obrnil poslanec Brenčič na c, kr, uradnega vodjo v Ptuju, da takoj ukrene vse potrebno« Poslanec dr. Korošec pa je v_zadnji seji državnega zbora obširno govoril o vsej škodi, ki sta jo napravili Joča in povodenj po slovenskem Štajerskem in na Kranjskem ter nujno zahteval najizdatne]-Šo pomoč in podporo. Tako so naši poslanci v pretečenem zasedanju v popolni meri storili svojo_ dolžnost do svojih' volil- cev, ki jih tjodo sprejeli v svojo sredino s hvaležnostjo in neomajanim zaupanjem. Politični ogled. Cesar Franc Jožef I. vlada z današnjim dnem Že 63 let, 7 mesecev in 9 dni ter je prejkosil celo rajno angleško kraljico Viktorijo, ki je vladala od 20. junija 1837 do 22.. januarja 1901, skupno 63 let, 7 mesecev in 2 dni, — Sprava med Cehi in Nemci. Spravna pogar janja dobro napredujejo. Baje jih bo že dne 13, julija mogoče končati. Nato se skliče precej Češki deželni zbor, ki bo rešil jezikovpi zakon, sklenil novi volilni red, cziroma pomnožil deželno-odborniška mesta, izboljšal učiteljske plače in sklenil davek pa pivo. Poznavalci čeških razmer pa pravijo, da ne bo šlo vse tako gladko, ker so Nemci preveč nestrpni in zagrizeni, Oni bi radi, da bi Slovani kar izginili s površja. — Galicija. Ker je od 100 članov lvovskega mestnega občinskega sveta odložilo 86 članov svoje mandate, s čimer je postal občinski svet nesklepčen, je namestnik razpustil občinski svet. — GaliŠki deželni zbor bo v prihodnjem zasedanju razpravljal o novi volilni postavi za deželni zbor. — Ogrsko. Poslanca Julija Kovača, ki je streljal na zborničnega predsednika grofa Tiszo, so prepeljali iz bolnišnice v sodni dvor, kjer so ga nastanili v jetniški bolnišnici. Kovačevo zdravstveno stanje je ugodno, — Oppzicionalni poslanci prirejajo sedaj v počitnicah številne shode med volilci, Jesen utegne biti na Ogrskem zopet burna. — Na slovanskem jugu. Naša država zbira vojake na turški meji ter namerava zasesti deželico Sandžak—Novi bazar, ki meji na Bosno in Hercegovino, tako se poroča. Koliko je resnice na tej vesti, se seveda še ne ve. Piše se tudi, da se Turki radi tega ne vznemirjajo, ker popolnoma zaupajo Avstriji, pač pa se boje malih balkanskih držav, ki groze Turčiji in katerim se namerava pridružiti tudi Grška, — Novi srbski ministrski predsednik je postal dosedanji notranji minister Marko Trifkovič. — Po poročilih, ki prihajajo iz Albanije, je položaj tam skrajno resen. Med častniki in moštvom ter albanskim prebivalstvom vlada bratska vzajemnost, Ljudstvo podpira na vse mogoče načine vojake, ki so pobegnili, Z dezerterji pa soglašajo tudi skoraj vsi Častniki v armadi. Nekateri polki so se naravnost uprli. Mnogi turško-alban-ski častniki šo se zavezali s častno besedo in slovesno prisego, da se ne dajo nikdar več zlorabljati v po-tlačenje upravičenih albanskih zahtev. Splošno se smatra, da je popolna samouprava Albanije neizogibna ter se sodi, da bo moral mladoturški odbor v kratkem odstopiti in da pride V najkrajšem času do državnega prevrata v Turčiji. — Ruski car in nemški cestar sta se sešla v Baltiš-Portu ob Severnem morju. Sestanku se pripisuje važnost, ker se ima mnogo pečati s turško-laško vojsko; in tako ima biti ta sestanek tudi važen za splošen evropski mir. Vladarja in državniki, ki so ju spremljali, so kazali drug napram drugemu veliko prijaznost. — Nemiri na Irskem. V Belfastu so se že del' Časa sem vršili nemiri proti katoličanom, V Četrtek ponoči se je pomikala tolpa kakih 5000 mož po ulicah in je kmalu narastla na 10.000, Korakali so skozi katoliški del mesta, poškodujoč trgovine katoličanov in so razbili okna katoliške cerkve ter župnišča ter a-redništva nekega irskega lista. Policija je bila brez moči. Katoliški delavci, ki so bili pregnani iz tovarn, so hoteli priti v soboto po svojo mezdo, pa so bili napadeni in tepeni. Nemire vodijo združeni liberalci in socialni demokratje, ki iz slepega sovraštva do katoličanov delajo javne nemire, — Mehika. VstaŠi so v Mehiki premagali vladne Čete in pognali z dinamitom v; zrak vlak, ki je vozil 1000 vojakov, — Volitve v Ameriki, Letos, dne 5i. novembra, se bo vršil za predsedniško mesto ljudovlade hud boj v Združenih državah. Stranka ljudovlade, ki je veljala sedaj kot edina zmagujoča stranka pri teh volitvah, se je letos razdvojila. Bivša tesna prijatelja Rosewelt in Taft sta se pošteno sprla in skregala. Oba bi bila pamreČ rada izvoljena in vladala prihodnja 4 leta velike Združene države. Stranka je proglasila z veČino glasov Tafta kot strankinega kandidata, a Rosewelt se je dal od svojih zvestih pristašev sam imenovati kot kandidat. Demokrati ali ljudska stranka, ki velja kot huda nasprotnica stranke ljudovlade, se tudi dolgo ni mogla zediniti glede osebe kandidata. Ker so republičani razdvojeni, ima demokratWilson veliko upa*-nje na zmago. ¡Torej se vrši vroč boj med T altom, Rosevveltom in Wilsonom. Kdo izmed teh treh velikanov bo zmagal, bomo poročali. — Laško-turška vojska. Ker ima Turčija v lastni hiši mnogo opravila, bi Človek pričakoval, da se bo sedaj Italija vrgla z vso silo nad nasprotno drŽavo in jo prisilila, odstopiti ji Tripolitanijo. Tu nas izne.nadi poročilo, da hoče Italija ustaviti v Egejskem morju vsako nadaljno prodiranje. Sodimo, da se to ni zgodilo toliko iz ljubezni do Turčije, kolikor iz ozira na kak migljaj evropskih velevlasti. Vidi se, da so Italijani že zelo izmučeni, najbolj pa se občuti suša v italijanskih kasah. Prebivalci otokov, ki so jih zasedli Italijani v Egejskem morju, so izdali spomenico na vse evropske velevlasti, naj bi se ti otoki ne vrnili več Turčiji, ampak naj bi se jim po končani vojni ab dala samostojnost, ali pa naj bi se priklopili Grški« — V Tripolitaniji se zadnji Čas ni pripetilo kaj posebno važnega. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 14. nedelja: 7 po Bmkoétik; Bonaventura. 16. pondeljek: Henrik I., Vladimir, kralj. 16. torek: Snapul; Devica Marija Karmelska. 17. sreda: Alež, spoznav.; Gen*raz. 18. četrtek: Kamil Lel., spoanav.; Friderik. 19. petek: Vincencij Pavi. 20. sobota: Marjeta, d. m.; Elija prerok. Osebna vest. Ministerijalni tajnik dr. Karol DernovŠek je izstopil iz državne službe in vstopil k Anglo-avstrijski banki, kjer so mu podredili večji oddelek. * Srebrne maše. Danes teden, dne 18 julija ob 10. uri dopoldne obhajajo v Kozjem 251etnico ali srebrno sv. mašo oni čč. gg. duhovniki lavantinske vla-dikovine, ki so stopili leta 1887. v dušnopastirsko službo pri svojem tovarišu g. svetniku, dekapu in župniku Marko Tomažič. Živi jih še sedem in ti so: Cižek Jožef, dekan v Jarenini; SimoniČ Franc, stolni vikar v Mariboru; Ulčnik Martin, župnik v Doliču; Mešiček Jožef, dekan v Brežicah; Selih Jurko, župnik pri Sv. Kunigundi na Pohorju in Vidmajer Franc, župnik na Zg. Polskavi. * Iz šolske službe. Na dvorazrednici v Soboti ob Dravi je razpisano mesto nadučitelja. Sola je v I. plačilnem razredu,. Prošnje do 20. julija. Pri Mali Nedelji je prosto mesto učitelja ali učiteljice, prošnje do 1, avgusta. Na petrazrednici pri Sv, Ani na Krem-bergu je razpisano mesto učitelja ali učiteljice. Prošnje do 18. julija. Slovenski učitelji, pobrigajte se za to mesto ob jezikovni meji! Iz finančne službe. Finančni tajniki1 dr, Josip Seibert, Adolf Klodič vitez Sabladovski, Viljem Sie-ber in Robert Formacher pl.. Lilienberg so imenovani za finančne svetnike, finančna komisarja dr. M. Wagner in dr. Rudolf Richter-iTirummelr pa zi božji. Cena v platno rezani knjižici je K 1'60 in se naročuje pri katjliški tiskarni v Ljubljani in pri založniku Karlu Tribnik, iupnikn v Jnr-kloštru, p šta Laško 759 * Pomtnlkvnie zdrave pjače se čuti letos na kmetih zelo občutno. Sadjevca ni, »ina ni, a delavci hočejo imeti kaj za žejo gasiti Priporočamo, da si nar. čite pri g. Aleks. Ličanu, izdelovalcu brezalkoholnih pijač, v Ilirski Bistrici na Kranjskem j.ristni sadni sok, iz kateiega si lahko sami napravite i?vrstno zdravo pijač* liter za 10 do 12 vinarjev. * Za Slo». Stražo je daroval prvi dvekronski novec g. Alojzij Mohorko, stolni cerkovnik v Mariboru. Hvala mu. Koliko je ?e Slovencev in Slovenk, ki še niso nič darovali Slov. Ptraži? * Vsi. ki ste skrbni možje In očetje. Ali hočete vsaj 10 vin. na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnjost Vaših otrok ? Potem pišite Slov. Straži v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopcšlje zaBtonj. VeSika SlomSekova slavnost Orlov v it. Jurju ob juž. žel. se vrši 11. avgusta. Priprave so v polnem tekn. Pridejo tudi Orli iz Kranjske. Štajerski Orli, Mlsdeniške in Dekliške Zveze, bralna in izobraževalna društva: 11 avgnsta pridite v velikem številu v Št. Jur ob juž. žel. Skvnost se bo vršila v velikem obsegu. Mariborski okraj. m Maribor. Preteklo soboto se je zaključilo na mariborski gimnaziji Šolsko leto. Zavod je obiskovalo koncem šolskega leta 558 učencev in 12 učenk-priva-tistk; od teh jih je bilo 337 Slovencev in 233 Nemcev, skupno torej 570, Odliko ima 83 dijakov, dober uspeh 368, v obče sposobnih je 26, nesposobnih 61, poskuš-nja se je dovolila 27. Izmed Slovencev so sledeči od-ličnjaki: I. razred: Antolovič Ivan, Kovačič Peter, Krajnc 'Jožef, Kšeta Jožei, Merčun Ludovik, Ozmee Stanislav, PrebevŠek Alojz, Sedivy Ivan, Stancer L,, Tomažič Anton, VerstovŠek Zdenko, Zupančič Franc, Žinkovič Alojz, Žunkovič Franc; II, razred: Benja Jožef, Breznik Franc, Erker Ivan, GoriČan Franc, Jamnik Ivan, Koprivnik Ivan, LesinŠek Franc, Lob-nik Jakoba Slabej Jožef, Umek Ivan, Vimpolšek Alojz, Žula Ivan; III. razred: Lukman Franc in Mihalič Boris; IV. razred: Cafuta Anton, Karo Anton, Konrad Jožef, Lorger Alfonz, Lovrec Franc, Marschitz Robert, Rautner Vinko, Živko Konrad; V. razred: Vreča Oton; VI, razred: KolŠek Konrad; VII. razred: KroŠl Jožef. Aušič Martin, Glaser Ivan, Urleb Franc; VIII, razred: Bratina Franc, Habermut Avgust, Goričar Anton, Mirt Jožef, Muhič Franc, Mu-ster Jožef, Robič Maks, Satler Franc, Svetina Franc, Slove.nci smo lahko na ta uspeh naših dijakov ponosni. m Maribor. V naši okolici se je zgodila prejšnji teden zanimiva zgodbica. Posestnik Hibner je poslal svojega hlapca v bližnji vinograd, da bi nekaj popravil v kleti in pri hiši. Ko je lilapec v kleti pridno delal, potegnil je naenkrat močan veter, zaloputnil težko okovane kletne duri, in hlapec je bil — v ječi pri polnih sodih vina. Revež je skušal s silo od-pahniti vrata, a ves njegov dolgotrajni trud je bil zastonj. Tudi kričanje in klicanje na pomoč mu ni nič pomagalo, ker ga ni nihče slišal. Revež se je vdal v svojo usodo, vžgal svetilko, srkal od časa do časa vino ter čak.al rešitve. Glad ;ga je hudo pritiskal. Zastonj je čakal drugi, tretji dan, pomoči ni od nikoder. Doma so bili v velikih skrbeh za hlapcem. Četrti dan, to je predzadnjo soboto, je dobil gospodar nek obisk. Z gosti se je podal v vinograd. Ko je odprl klet, je našel hlapca ležati v kotu izstradanega in onemogle ga. Revež je bil 4 dni zaprt v vinski ječi, m Maribor. V ponedeljek, dne 8, julija, so pri Kristijanovem kopališču v Augasse potegnili kopajoči dečki iz Drave mrtvo truplo nekega okrog 50 let starega, priprosto oblečenega moža, Nesrečnež je imel samo na desni nogi obut Čevelj. Kdo je, se Še ni dognalo. m Polička vas. Letošnje in. lansko leto ima naš očka Čudno smolo. Vsako pravdo, ki jo začne, izgubi. Sreča je res opoteča. Očka so bili nekdaj zelo velik gospod, a ti časi so že davno, davno minuli; Če se bodo zoj)et kedaj vrnili, je veliko vprašanje. Mi polički Slovenci se ne damo več komandirati od ljudi, ki visoko letajo in bi bili radi več kot navadni zemljani. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Pretepena nedelja, dne 7. julija, je pokazala, da se tudi pri Sv. Benediktu da kaj napraviti, Če le ne manjka dobre volje. Ta dan so namreč priredila dekleta Marijine družbe prav lepo slavnost. Sle so se skupno poklonit evharistične-rau Zveličarju in so napravile celo stviar nad vse slovesno. Vreme je bilo ugodno, kar se letos le tu in tam zgodi. Dekleta so se vse v belth oblekah in vencih in z društvenimi znamenji zbrale pri farni cerkvi in korakale potem naprej učenke 4. in 5. razreda, s križem in zastavo k podružnici Sv. Treh kraljev. Med potje so prepevale litanije in druge Marijine pesmi, da se je razlegalo daleč po naši, drugače tako mirni in tihi dolinici. Spremljalo pa jih je pokanje topičev in iz stolpa kraljevske cerkve so jim zvonovi med u-branim trjankanjem klicali veselo: dobrodošle. Opravile so potem polurno molitev pred izpostavljenim presvetla Rešnjim Telesom in se nato udeležile obhoda okoli cerkve. Potem jo bila za ta dan primerna pridiga in sv. maša, med sv, mašo pa skupno obhajilo. Pristopilo jih je izredno veliko število, dokaz, da naša Marijina družba živi in da šteje globokoverne in za vse dobro vnete družbenice. Cela slovesnost pa bo ostala v trajnem spominu vsem, ki so se je udeležile in ki so jo videli. Kaj, ko bi enkrat tudi naši mladeniči pokazali, koliko jih je Še dobrih in bi tudi priredili tako evliaristično slavnost v malem obsegu! Kaj pravite bejiedički fantje? m Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukaj se je ustanovilo vojaško veteransko društvi), ki ima nalogo, nastopati po verskem in narodnem programu. Župnija Sv, Benedikt Šteje namreč veliko odličnih mož, ki so prisegli zvestobo presvitlemu cesarju. Pred kratkim še nikdo ni govoril o veteranskem društvu, in glej, tekom 48 ur je bilo društvo nad določeno število dopolnjene* in je imelo dne 7. t. m. že prvi sestanek. Dne 6. t. m. se je vse javno razglasilo, in dne 14. julija, to je v nedeljo, bo imelo svoj prvi občni zbor. Le tako naprej! Vse za vero, dom in cesarja! m Sv. Anton v Slov. gor. Ne vem, Če je vladalo že kedaj tako veliko navdušenje med' mladenkami naše fare kakor v nedeljo, dne 7, julija. Ostal bo globoko v spominu ta dan vsalči deklici, katera se je udeležila ustanovitve ali pravzaprav prenovitve že pred leti ustanovljene, pa sedaj že precej let mrtve Dekliške zveze, ""'Okoli 250 domačih mladenk se je zbralo; poslušale so z največjim zanimanjem izvajanja o nalogah Dekliške zveze. Izvolile so si za predsednico Poljanec Marijo, za tajnico Močnik Matildo in za blagajničarko Živko Marijo. Po prisrčnem in odločnem pozdravu nove predsednice so si z veseljem razdelile različne govore in pesmi za prihodnji sestanek, Navdušenje prvega zborovanja nam daje zagotovilo, da bo prinesla Zveza celi lepi župniji obilo sadu, m Slov. Bistrica. Pri urarju Dornu v Slovenski Bistrici se je izučila za urarsko pomočnico Mimi-ca Vojsk. La.ni je dobila Vojsk na razstavi vajeniških del v Slovenski Bistrici za lepo izdelano stensko uro prvo darilo, m Sv. Križ nad Nkrlberom. Opozarjamo že sedaj domačine in BOsede na velik) narodno slavnost v proslavo Slomšeka, ki se vrši v nedeljo dae 4. avgusta. Vabimo društva v Mariboru, okolici in v Slov. goricah, da nas obiščejo Vrši se že sedaj predpriprava za to Blavnost obmejnega Slovenstva 4 avgusta na naš Kozjak! m Jaren;na. Dne 28. julija se vrši tukaj velika Slomškova slavnost, ki jo priredi tukajšnje kmeiko bralno društvo v spomin 501etnice smrti velikega narodnega buditelja. Začetek ob 3 uri popoldne (po ve-černicah). Spored: 1. Govor, govori prof. dr. Ant. Medved iz Maribora. 2. Igra „Občinski tepček", igrajo člani bralnega društva s sodelovanjem dijaškega tamburaškega zbora. Vrneš poje domači pevski zbor. 3. Kavarna. Slovonci iz Slov. g ric, zlasti sosednja društva, 28. julija v Jarenino, da izkažemo dostojno čast volikema rodoljubu. m Hjče. Naša podružaica „Sio*enaki Straž " priredi v nedeljo dt.e 14 .iuli.ja poučno zbjrovanje ob enem s podružnico „Slov. Straže" pri Sf. Magdaleni Govoril bj odličei go-ornik iz Maribora. Na dnevnem rt-di bo tudi petje Vstopnioa znaia 20 »in., ki se porabi v prid Slov. Straž-. Zaietek ob 3. uri pcpoldne pri g Jožefu Rojko. m 51. Ilj v Slov, gor. Naša hranilnica in posojilnica je darovala od čistega dobička, ki je znašal za leto 1911, 791 K, za dijaško kuhinjo v Mariboru 10 K in za Sli v. Stražo 50 K. m Sj. Magdalena v Mariboru. Vab mo na veliko Slomšekovo slavnost, ki jo priredi magdalenska in hočka podružnica Slov. Straže v spomin petdesetletnice smrti škofa Ant, M. Siomšeka dno 14. julija 1912 ob 3. tiri popoldne v Hočah na vrtu g. Rojko. Dnevni red: 1. SlavnoBtui govor: dr. LCi. Prihodnjo nedeljo, 14. t. m. bo gosp. poslanec Bren-čič poročal svojim velilcem pri Pihlarju v Zerovincih. Volilci pridite 1 Po shodu pa imajo dekleta D Z. igro „Prisiljen stan je zaničevan". Dobiček se porabi za Slov. Stražo. p Svetinje pri Ormožu. Tukajšnja dekliška zveza priredi v nedelj", dne 14. t. m. gledališko predstavo „Prisiljen stan je zaničevan" na vrtu gospoda Mat. Pihlerja v Zerovincih točno ob 4. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen Slov. Straži se uljudno vabite k obilni udeležbi. p Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšnje bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 21. jul ja Slomštkovo slavnost z dvema igrama: „Trije tički" in „Čašica kave", z govorom in prosto sabavo v prostorih g. Janeza Klemenčič. Sedeži stanejo 60 vin., stojišča 80 vin K obilni udeležbi iz domače in sosednih župnij uljudno vabi odbor. p Zavrč. Bralno društvo priredi 14. t. m. popoldne točno ob 4. uri v prostorih g. Fr. Miheliča v Dobravi, veselico z gledališko predstavo „Svojeglavim Minka". Vmes in pri prosti zabavi izvaja domači moški in mešani zbor lepe pevske t čke. Svirsjo tamburašl. Sosedje od blizu in daleč nam dobrodošli. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Ljutomerski okraj. I Ljutomer. Velika nadloga za Slovence tostran in onstran ogrske meje so og^ki financarji, ki jih je poslala ogrska vlada na našo mejo, da zabranijo medsebojno trgovsko občevanje ogrskih in Štajerskih Slovencev. To so sitneži in reveži obenem, ti ogrski „leb-lajtarji". Ce kupi ogrski Slovenec na Štajerskem par kil moke ali kake druge stvari, mora plačati ali veliko globo, ali pa mu ljubeznjivi Madžar kar zapleni kupljen» blago. Mi Štajerci, Če gremo v gorice, ki jih imamo v Medmurju, ne bi smeli vzeti seboj ne jedila ne drugih reči, od vseh hoče imeti Madžar svoj delež. Celo trte se ne smejo prosto spravljati čez mejo za nasad naših vinogradov. Ce nimaš denarja, da bi plačal, kar gospod Madžar zahtevajo, pa ti zaplenijo blago. To je pravica! Ti financarji pa delajo po največ sitnosti še na lastno roko, da se zamorejo preživeti, ker so strašno slabo plačani, Madžari jih pošljejo nalašč stradat na mejo, da le bolj sitnarijo proti Avstrijcem. Priporočal bi, da bi se naše oblasti in naši poslanci zanimali za te zadeve. 1 Gerlova. Umrla je dne 2, julija zjutraj po kratki, a zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, blaga žena, dobra mati in pridna soseda Frančiška Makovec roj, Stuhec, iz znane slovenske krščanske hiše Stuhečeve v Stari Novi vasi. Bila je v cvetu najlepših let, stara komaj 34 let in zapušča žalujočega moža in sina. Ohranimo jej nepozabni spomin! 1 Gornja Radgona. V nedeljo dne 14. t. m. ima tukajšnja Mlad. zveza svoj mesečni sestanek in sicer v čitelnici. Ker so na vsporedu zelo lepe točke, primerne za mesec julij, v kojera slavimo slov. apostola Cirila in Metoda ste mladen či uljudno vabljeni, da pridete v polnem številu. 1 Mala Nedelja. Vsak človek se rajši veseli kot pa žalosti, in takega mnenja smo tudi mi Malcned-ljčani. Ker že več let ni bilo ni-kake veselice, 2ato pa priredi kat. izobraževalno društvo 21. julija veselico z zelo zanimivim vsporedoin. 1. Pozdrav. 2. Naš prapor, meš. zbor (Fr. Ferjančii1) 3. Svira gcdba na pihala. 4. „Rdeči nosov ", burka v etem dejanju. 5. „Oj ti planinski svet", ueš. zbor (J. Aljaž). 6. Godba. 7. „Strahovi", igia v .nem dejanju 8. Ujet«ga ptiča tožba, meš. zbor (J. Aljaž). Prosta zabava kakor: petje, šaljiva pošta, kon-feti itd. Vstopnina sedeži prve vrsti 1 K, druge vrste 40 vin., stojišča 20 vin. Začetek ob 4. uri popoldan. Opozarja se, da pride godba od Sv. Andraža in pevski zbor iz Svečine nad Mariborom pod vodstvom domačina g. Fr. Bohanec. Slovenjgraški okraj« s Slov. Gradec. 91etnega Franca ŽuŽeka je za^-grabila pred nekaj dnevi za suknjo transmisija nekega stroja. Zavrtelo ga je parkrat okrog. Ko so trans-misijo ustavili, je imel deček zlomljeno eno nogo ter je zadobil tudi zelo nevarne notranje poškodbe. s Šmartno na Paki, Javnosti je že nekolik» znano, kako „vzorno gospodarstvo in vzoren red" je pri naši požarni hrambi, Zadnja Čas se jim gre za neko Čepico, kakor je razvidno iz „Narodnega Lista". Obdolžili so enega izmed pristašev K. Z., da, ko je odstopil on od požarne brambe, kar je že tri leta, ni društvu vrnil čepice. Pa zopet ta smola! Kaj rte gospod Jože?! Še-le po preteku treh let se je treba spomniti, ali so bivši udje izročili društvene stvari nazaj. In ta uboga izgubljena Čepica?! Kje si? Morda si se osmodila pri kakšnem požaru? Morda si obležala v kakšnem obcestnem jarku, kjer te je po neprostovoljnih vajah pustil ležati požarni brambovec? Morda si se izgubila pa kakšni liberalni veselici, morda pa le pokrivaš brihtno liberalno glavico, kadar kuje dopise za , Narodni List" ? Torej, Čepica, čepica, kje si?! o .en ata. „Das deutsche Herrenvolk" s svoj* nemško omiko je postal slavnejši z najnovejšim Činom. Je že tako! Uboga para Slovenec mora biti tepen, a-koravno je miren in dostojen; pa Še mora „Jreulati" na vse grl», da dobi za vsaki „lieil" pod reberce ali po glavi nehvaležno plačilo. Kaj je bilo? Znani gostilničar s „prijaznimi" (?!) manirami se je prejšnjo nedeljo zopet odlikoval. Spremljal je s svojo „bando" po noči dalje Časa nekega črevljarja; nemška žilica mu ni dala miru, da ne bi potoma učil Črevljarja Jieilati", Gorje Črevljarju, ako ni dovolj glasno za-„heulal", že je dobil plačilo za kričanje, plačilo seveda po heilovski maniri. Da mu tudi drugi „dobri" spremljevalci niso ostali dolžni, se razume. Naj le Še kdo reče, da ta ljubeznjivi mož nima Slovencev rad'. Pa pravijo, da bo o tej ljubeznjivosti itak sodnija govorila. Konjiški okraj. k Konjice. Gospod poslanec Peter Novak si je v soboto ogledal škodo, storjeno p(o toči dne 2. julija v Konjicah v občini Bezina in na Prihovi, z namenom, da bo storil v prid poškodovanim potrebne korajke, — Na velikem oltarju konjiške nadžupnijske cerkve stoji na enem stebriču napisano „Heil und Sieg", na drugem pa ;„,den bindisehen am Strick", Julči Pirscb. Kaj rečete na to, Slovenci, pa tudi Nemci? — Kako veselje je in kako prijetno je slišati ubrano petje, posebno še iz nedolžnih otroških grl, saj Slovenci radi popevamo in daru za petje nam navadno tudi ne manjka, samo treba je nekaj vaje. Žalibog, se je na naši slovenski okoliški šoli gojepje petja dosed'aj prav hudo zanemarjalo. Le par moči je bilo vnetih za prelepo slovensko pesem, drugi pa so bili, oziroma so Še bolj vneti za kakšno: Hoch vom Daehsteiri ab..... Gospod učitelj Ludovik PetriČ, ki tudi spretno igra na orgije, se je sedaj prav z vnemo poprijel petja, in vidi se, da ima uspehe. Za trud naj ima to zavest, da so mu i hvaležni vsi, ki se zanimajo za narodno in cerkveno pesem, iz katere odseva duša naroda. k Zreče. Dne 26. junija okoli 2. ure se je silen dež razlil po skomerskih planinah, Vsled tega je narasla Dravinja ta)ko, da je po nekod voda izstopala iz struge ter delala škodo po cestah, travnikih in njivah,. Blatna reka je nosila plohe in drugo lesovino. Pohorsko neurje, kakor da bi obhajalo obletnico, se je zmotilo samo za en dan. Dne 27. junija 1898 je drla voda po istih prostorih. Pred tem pa dne 12. julija 1898. Posamezni gospodarji si po možnosti zavarujejo svet ob deroči vodi, pa ta bramba je nezadostna. Pri uravnavanju reke bi posestniki potrebovali podpor» strokovnjakov, kakoršne ima na razpolago oblastvo. In naši poslanci so v deželnem zboru v Gradcu zahtevali, naj bi se uravnavale reke tudi po Spodnjem Štajerskem, ne samo po nemškem delu naše dežele, a za odgovor so dobili, da Še za spodnještajerske reke niso začeli niti s predpripravami. Potem pa naj kdo še reče, da naši zastopniki ne delajo prav, ako celo z orožjem neprijetne obstrukcije skrbijo za blago-bit svojih volilcev. Naši izvoljenci namreč v deželnem zboru nočejo dovoliti novih davkov za izdatke, od kar terih se za njihove volilce pe pričakuje nobeden dobiček. k Zreče. Za mesečpe shode D. 'Z. se z govori, deklamacijami in igrami priglasuje toliko število deklet, da včasih ne morejo priti vse na vrsto, katere bi rade. Minolo nedeljo smo poslušali sledeče govornice: Kračun Anica, Golčar Malika, Drobne Mimika, Kračun Pavlica o sv. Cirilu in Metodu, Orož TonČika. Nezadovoljnost predstavljale so: Kvac Julika, Klanč-nik Katica, NagliČ Katica, Ivšek Lojzika, V drugi igri sta skrbnost razodevali: Vrhovnik Jiulika in Kračun Francika. Vmes se je seveda oglašal pevski zbor. k Zreče. Letošnji kresi v predvečer sopraznika sv. Cirila in Metoda so splavali po vodi, vsled dežja. Ko je ponehalo deževati, je naša mladina na enem prostoru s pomočjo petroleja vendar izsilila krasen kres. k Zreče. Posestnik in rudar Štefan Stebernak je v četrtek zvečer šel na delo v premogovnik. V rovu je po nesreči padel nanj neiki tram ter ga naglo-ma usmrtil. Imenovanec je sicer naglo umrl, a ne ne- pripravljeno. Bil je blaga duša in ob Času volitev zar nesljiv pristaš krščanske stranke; bil je tudi naročnik „Slovenskega Gospodarja" in njegov list mu postavi s temi vrsticami skromen spomenik. Blagi mož naj počiva v miru! k Brinjeva gora. Pri zadnjem shodu v tukajšnji cerkvi so romarji občudovali pevski zbor. Pod vodstvom Albina Sadek se je pri eni sv. maši izvajal u-motvor Forsterjev, pri drugi pa Hladnikov. Kaj takega Se ni čula Brinjeva gora, k Konjice. Bralno društvo in Dekliška zveza priredita 21. julija zanimivo igro: „Junaške Blejke" s petjem, deklamacijami ter govorom o življenju in delovanju škofa Antona Martina Slomšeka. Govoril bode prež. g. Dr. Anton Medved. k Konjice. Velika „Slomšekova elavnost" se vrši v nedeljo, dne 21. julija po večernicah v telovadnici okoliške šole v Konjicah, če kedaj potem naj bo sedaj zastopan ves konjiiki okraj, da skupno proslavimo spomin velikega rodoljuba. Vabimo vsa sosedna društva in zveze in vsakega posameznika. Vspered bo obsežen in zanimiv: petje in samospevi, deklamacije in govor znanega mojstra v govorništvu in poznavalca Slomšeka in njegovega duha, Dr. Medveda in in slednjič živahna primerna igra s petjem v 4 dejanjih „Junaške Blejke" in vmes še godba. Pridite vsi, ti ki čutite slovensko, naj bo vreme kakoršnokoli, tudi glabo, slovesnost se vrši in naj bo ta slavnost lepo znamenje od Slomšeka toliko zaželjene narodne zavednosti in vzajemnosti! Celjski okraj. Celje. Od 28. junija do 4» julija t. 1. so pre-vzvišeni gospod knezoškol delili v Celjski dekaniji zakrament sv,ete birme. Verno ljudstvo jih je povsod spoštljivo sprejemalo ter samo in po svojili odposlancih, zlasti po šolski mladim, prisrčnlo pozdravljalo, proseč zarse ip za otročice višepastirskega blagoslova in drugih duhovnih' dobrot. Mnogoštevilni slavoloki, razsvetljava in večerni kresovi, n. pr. na Tehar-jih in na Polzeli, so pričali o vdanosti dobrih vernikov do svete Cerkve in do njenega zastopnika. Videli smo vsi, da so prevzviŠeni knez, še od prejšnjih vizita-cij sem bolehni in močno uspehani, z veliko težavo o-pravili svojo naporno apostolsko pot. Vendar so poleg vseh duhovnih opravil, ki so združena z birmo-vanjem, kjer le mogoče, z živo vnemo oznanjevali besedo božjo, in močno ganutje poslušalcev je bilo zna-menje, kako globoko v srce so jim segali nadpastir-ski nauki o živi veri in goreči ljubezni apostolov prvakov sv, Petra in Pavla do Jezusa Kristusa, katero bi naj posnemali, o evharisticnein kruhu, ki ga bi naj vredno in pogosto zavživali, o pomenu imena Janeza Krstnika (milost božja), v Čigar osmini se je vršilo birmovanje, o dobri daljni in bližnji pripravi na srečno smrt. — Birmancev je bilo dne 29, junija v mestni župnijski cerkvi v Celju 10&5, 30. junija v Marijini cerkvi v Celju 648, 1. julija v Grižah 308, 2. julija na Teharjiji 445, 3. julija v Žalcu 645 in 4. julija na Polzeli 277, skupaj 3413. — Vsedobri Bog naj premilost-ljivemu Vladiki poplača Njihov trud za zveličanje v skrb jim izročenih vernikov, nas pa naj potrdi v katoliški veri in v krščanski ljubezni! c Celje. Bivši trgovec pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Vinko Balon, je bil dne 1. julija pri tukajšnji sodniji radi kride obsojen na 1 mesec dni strogega zapora. o Celje.Ni dolgo tega, ko sedim v neki gostilni naše okolice, da si s kozarcem ječmenčeka pogasim žejo. V gostilniško sobo stopijo trije možakarji, diva dobro rejena, eden pa suh ko treska* Iz njih pogovorov sem spoznal, da so hmeljski mešetarji, to je ljudje tiste baže, ki so nesli lansko leto iz Savinjske doline toliko tisočakov dobička. Pogovor teh mož se je sukal edino okrog tega, kako bi se dalo letos zopet napraviti dobro kupčijo. En debeluhar se je neprestan no pridušal in grmel: „Poprej, ko je bil Roblek na krmilu, se je dalo v Savinjski dolini Še živeti; zaslužil sem vsako leto lepe denarce, da se je dalo potem udobno živeti, a ko so postali „klerikalci" s svojim Korošcem gospodarji Savinjske doline, pa je vse pri kraju. Edino „klerikalci" so krivi, da naš „kšeit" ne gre." Tako so robantili edep za drugim in oštevali te zlobne „klerikalce", ki nočejo dati liberalnim mešetar-jem več tisočakov zaslužka. Ob koncu sem povzel, da hočejo^ letos napraviti mešetarji nekak „kartel" za nakup hmelja. Žal, da nisem imel časa, da bi do konca prisluškoval važnim pomenkom liberalne mešetar-ske trojice. c Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu, ki je me-rodajeri za prodajo hmelja v Avstriji, so cene tudi ta teden padale. Lastniki hmelja so v očigled dobroobe-tajoči letošnji letini pripravljeni, dati blago ceneje iz rok. Dne 6, julija se je češko-zatečki hmelj ponujal celo za 280 K 50 kg; nekaj se ga je še prOdalo za 300 do 320 K. — Tujega hmelja oa se je pretečeni teden precej prodalo; a cene so tudi precej padle. — Rastlina se na Češkem, posebno pa okrog Žatca, imenitno razvija. Vreme je hmelju vedno ugodno; menjajoča se toplota in. mokrota vplivata, da velika veČina nasadov izborpo raste in obeta bogato letino. Hmeljevih Škodljivcev je le malo opaziti. Splošna slika hmelja na Češkem je ta-le: ena četrtina nasadov kaže zelo slabo, ena Četrtina srednje lepo in dve Četrtini pa izborno. Iz tega sledi, da bo letina dobra, Če tudi ne najboljša. Iz Savinjske d o 1 i n e se pam poroča, da se je prvotno pričakovalo boljšo letino, kot se sedaj obeta. Rastlina je sicer zdrava in se opaža le malo škodljivcev, a v rasti je zelo zaostala radi nestalnega vremena. Po pekod rastlina še niti ne bo dosegla višine drogov. Pričakuje se k, večjemu srednje dobra letina- c Vransko. Kdo se neki trudi po trgu in po gostilnah za zavrženi „Narodni List"? O dečko, nič tako ne pridiguj po gostilnah in ne agitiraj za ta liberalni list, ker ti ni v Čast. Prijatelj, boljše je, da greš Lojzi pomagat zibati, kakor pa da agitiraŠ za „Narodni List". c Dramlje. V predzadnji Številki zakotnega „N. Lista" jadikuje Jarnovič nad „klerikalci", ker mu nočejo izkazovati Časti, ki si jo Miheo s svojimi „deli" — menda na lovu — Čez vse zasluži. Velike skrbi mu dela tudi vprašanje, kdo bo vodil občinske posle, kadar bo stopil on v „penzijon". Glede tega vpraša-' nja si naj on nikar ne beli glave, ker to ni njegova dolžnost, to je vprašanje Drameljčanov. Jarnovič pa je bizeljski rojak, ki je pred pekaj leti priromal v pašo občino. Drameljčani so že v svoji občini gospodarili, ko je g. Jarnovič ob Sotli še bosonog dirjal o-krog. c Dramlje. Pogovor med učiteljem in Jarnovi-čem, Jarnovič: Tristo zelenih, kdo pa je spravil zadnjič naš tajni pogovor o bodočih občinskih volitvah v „Slovenskega Gospodarja"5 — Učitelj: lo je gotovo moral poslušati kak „klerikalec", ki je potem javil naš pogovor uredniku „Slovenskega Gospodarja". — Jarnovič: Ni mogoče; saj smo bili vendar ob času pogovora zaprti v tistem «viajlKiera prostoru, ki se nahaja tam na hodniku zadaj za mojo kuhinjo. — Učitelj: NI pa tudi izključeno, da ni naš penzijonirani dijak igral tukaj kake vloge. — Jarnovič: Saj res, fant je zelo nepremišljen in nam je že večkrat napra^ vil smolo. Je pač hudo, k.er nimamo mož in se moramo posluževati takih mladeničev.. 'Obžalujem, da je tako Čuden, tem bolj, ker je moj prvi svetovalec. — Učitelj: Ne Obtožuj ga, saj ga je vzgojila naša mati Narodna stranka, za katero sva vsak Čas pripravljena preliti kri, ako bi ji to kaj koristilo. — Jarnovič: Molči mi o vzgoji Narodne stranke, imam, žalibog, dovolj izkušenj, — Učitelj: Pa ja ne misliš pristopiti h Kmečki zvezi? — Jarnovič: Tega ne storim, ker pravijo kmetje, da so živeli, ko mene še v Dramljah ni bilo, in Še bodo, ko me ne bo. — Učitelj (v strahu): Kaj nas misliš zapustiti? — Jarnovič (žalostno): Veš, dragi moj, meni se je jako težko ločiti' od ljubih Dramelj, hočem reči, od drameljskih grošev. Toda kakor vidiš, mi ne kaže drugega; Drameljčani se me jako radi iznebe in mi celo prigovarjajo, naj odrinem v svojo rojstno vas tja na Bizeljsko. — Učitelj: Potem jo pa tudi jaz odrinem s teboj, uvažujoč pregovor, ki pravi: Gorje mu, ki v nesreči biva sam. — Jarnovič: Ne samo ti, ampak vsi naprecSnjakl morajo z menoj; v ta namen bom preskrbe! dolg voz z napisom: Tukaj se peljejo napredni Drameljčani, od ljudi, kakor zaslužijo, spoštovani. Da bi bil prej vedel kaj nas Čaka, nikdar ne bi bil prišel v Dramlje, — Učitelj ijboječe): Molčiva! „Klerikalec" gre. c Sv. Jurij ob Taboru. Čebelarska, podružnica za Savinjsko dolino je priredila na, praznik sv, Petra in Pavla ob 3, uri popoldne pri Pepelovem čebelnjaku v OjstrŠkj vasi poleg St. Jurja ob Taboru prav dobro obiskan čebelarski shod. Čebelarski mojster g. Piki je predaval prav stroko vn j aško o letošnji slabi čebelarski letini ter njenih vzrokih. Končno nam je razkazoval in toplo priporočal novi panj z mrzlo stavbo, v katerega smo navsezadnje še vsadili ravno vgreb-ljen roj. c Sv. Pavel pri Preboldu. Ko sem hodil zadnjič skozi Sv. Pavel, sem slišal od neke strani, kako znajo šentpavelsld liberalčki ljubiti svojega bližnjega. Iz gole strankarske nevošljivosti in sovraštva bi radi spravili ob službo tukajšnjega pismonošo. Očitajo mu, da ne izvršuie vestno svoje službe. Ako mogoče kateri teh zagrizencev ne dobi „Štajerca" ali pa „Narodnega Lista" ravno tisto minuto v roko, kot si po svoji napredni pameti misli, da bi ga moral dobiti, se že gre pritožit na poštni urad. Pa vsaj vas poznamo! Vaše pritožbe ne izvirajo iz resničnih vzrokov, ampak iz same strankarske zagrizenosti, Ako bi bil pismonoŠavaŠ pristaš, ako bi trobil v liberalni rog in mešal liberalno kašo, tedaj bi ga ravno tisti, ki ga sedaj obrekujejo radi službe, slavili in povzdigovali v deveta nebesa. Povem vam, da bolj vestnega izvrševalca pismonoške službe pe dobite, pa ga tudi nimate v svojih vrstah. Vsaj je on ravno vsled vestnega izpolnjevanja službenih dolžnosti jako priljubljen ne le pri svojih somišljenikih, ampak tudi pri bolj trezno mislečih nasprotnikih. Največja njegova napa-ka po vašem mnenju je ta, da je krščanskega prepričanja, katerega se izven službe ne sramuje tudi v javnosti pokazati. Kaj ne, vi bi radi, da bi vselej vas vprašal, s kom sme občevati in pa kak.o sme svoje proste ure porabiti. Ali vas ni sram? Vi, ki ste ob volitvah tako pobožni kristjani, da hočete menda iz same krščanske ljubezni do svojega bližnjega spraviti ob službo človeka, ki mu po pravici ne morete očitati niti ene napake v izpolnjevanju službenih dolžnosti. Somišljeniki, pozor pred hinavskimi liberalnimi obrekovalci poštenih ljudi! c Ljubno. Zaradi velikih in vedno naraščajočih dolgov jo je pobrisal v Ameriko tukajšnji mesar Martin SlatipŠek. Čeravno smo že v naprej vedeli za omenjeni polom in s kakšno boleznijo se je imel boriti naš nad vse priljubljeni TinČe, vendar nas je kakor strela z neba zadela nenadoma pretužna vest o tej bridki izgubi. Kupljeno živino je le deloma plačeval, veliko pa je upnikov, ki so mu denar posojevali. Na njegovo zdravje se je mnogo pito, , seveda na račun njegovih upnikov. Pri odhodu je še iskal posojila za svoj ,,kšeit" pri neki natakarici, a se mu nakana ni posrečila. Pri lanskih državpozborskih volitvah je delal takšne račune za svoje napredne kandidate, kateri so ga pa slično varali, kakor je sedaj sam svoje upnike. Mnogo je kmetov, kateri so mu prodali Živino na kredit, a so sedaj občutno oškodovani. Liberalcu ali varalcu priti v roke, to je vseeno. Radovedni smo, kaj k temu liberalnemu polomu porečejo kapitan tukajšnjih napredpjakov, ki jih sešteješ na prstih ene Pri uma samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. roke. Resničnost pregovora je: Jabolko ne pade daleč od jablani c Brasltvče. Ob priliki pogreba vrlega našega somišljenika Fr. Uulk v Braslovčah, se je nabralo ta Slovensko Stražo 8 kron. Hvala 1 c Galicija. Na d»n 21.-julija t. 1. se vrši pri 8v. Jungerti nad Galicijo mladeniški sh d združen s cerkvenim opravilom. Mladeniči iz celjskega okraja in od drngod iskreno vabljeni, da pridete na naš prijazni griček, kjer se bomo navdnšili za blago in sveto v korist naših organizacij. c Sraihel nad Mrzfrje«. Tukajšnja Kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 14. julija ob pol9. uri poučno predavanje, na katerem bode predaval g. živinozdravnik A. Peršuh iz Braalovč K obilni udeležbi vabi načelstvo. Nobene sile nasproti otrokom ako se ne gre za svojeglavnost, ampak za resnično nevoljo. Na to, se večinoma zadene, ako se daje navadno ribje olje, katero postane zoperno otrokom in odraslim že pri enkratnem zavžitju. Kdor pa mesto tega poseže po SCOTT-OVI EMULZIJI, mu ne bode treba rabiti ni-kake sile. Scott-ova emulzija napravljena že po 351etnem preiskušenem Scott-ovem načinu, je prijetnega okusa in tako lahko prebavna, da jo lahko prav dobro prenese celo vsak slab želodec. Poceniti se ne sme tek pospešujoči učinek Scott-ove emulzije, ki se kmalu opazi po pridobitvi na teži in zboljšanju splošnega občutka. 15 Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Mnogo več mleka in sur. masla se dobi, ako se kravam vsak dan Vaccin v krmo daje, kajti Vaccin zviša dohodek mleka za eno tretjino in napravi mleko poleg tega mast-nejše. Krave ostanejo ob enem bolj zdrave. Mnogo hitreje se spitajo prašiči, ako se jim da vsak dan nekaj 8ui)ina. Pošljem vsakomur, ki hoče kaj nitančnejšega izvedeti, mojo za vsako živinorejo prepotrebno knjigo „Tierartzliches Hansbuch11 (živinozdrav-Biška domača knjiga) popolnoma sastonj! Tako mi pišejo izkušeni kmetje o Vacc-nu in Suilinn: Ni dala skoraj nobenega mleka več, zdaj zopet 15 litrov 1 — Eni svinja je postala v štirih tednih za 20 kg težja nego druga! Suiiin in Vaccin ste izvrstni sredstvi! Vaši praški, namreč Suiiin in Vaccin, so izborna sredstva za iz-pitanje prašičev in zvišanje mlečnosti pri kravah ter za okrepčanje mladih prašičkov. Krava, ki skoraj nobenega mleka več ni dala, molži danes do 15 litrov mleka in postaja tudi mnogo krepkejša. Svinja, ki sem jo hotel spitati, zredila se je v enem mesten ssa 20 kg bolj nego druge, ki jim ne dajem Suilina. Tele postaja tudi krepkejše. Zato ostanemo Vaši hvaležni odjemalci. Moji tovariši si želijo tndi Vaših redilnih preparatov; zato jim pišite, gg. K. Skala, K. Svoboda, tukaj in Fr. Barlak iz Sana. Spoštovanjem J. Maly, Horni Opolany, p. Libice. Hvaljen bodi Jezus Kristusi Spoštovani gospod! Jaz sem pri Vas najprvo pet doz praška za svinje in krave naročil in smo že takrat spoznali, da živina, ki ta prašek dobiva, mnogo bolje žre. Razdelil sem praške med svoje sosede in so ti isto opazovali. Krave, ki prašek vsak dan dobijo, so zdrave in je tndi mlečnost mnogo viijja. Svinje rastejo hitro, so idrave in postajajo debelejše. Sosedi, ki sem jim prašek posodil, so istotako potrdili, da je ta prašek jako koristen. Danes pišem s posebno karto tretjič po Vaše praške. Pošljite mi tndi, prosim knjigo „Tier&ralichts Ilausbuch". Za prašek prisrčni Bog plati! Jurij Szotkowski, Moaty p. Jablurkan 109, Avstr. Šlezija. Veleepoštovani gospod! O*rito Vam moram priznati, da je Vaš prašek Vaccin izvrstni živinski prašek. Moja krava je suha, že suha kupljena, dajala je po teletih štiri litre mleka; potem sem ji dajal krompirja in evsa, ter spravil mlečncst na šest litrov. Ali oves in krompir bo mi predragi in tako sem moral ž njimi prenehati; krava pa mi je dala zopec le štiri litre. V „Oesterr. Volkszeitnng" sem bral od Vašega Vaccina in sem naročil poizkušne doze: V osmih dneh še nismo ničesar čutiti, ali v 14 dneh se je zvišala mlečnost že na pet litrov, par dni pozneje pa na 6 litrov ; videl sem, da nadomešča Vaccin krompir in oves. Vaše izborno sredstvo zasluži vso pohvalo I S pozdravom 742 Joh. Forthnber, hišni posestnik, Schalchen, O.-Oe. Mnogo stotin takih pisem dobivamo od ljndi, ki so Vaccin in Snilin preizkusili. Pišite takoj na nadvojv. komornega pošiljatelja M. Paraskovich, z. z o z. Dunaj, Mariahilferstrasse 51, Postfach St. 18. Vsa redilna in izrejna sredstva nadvojvod, komornega liferanta Mag. Th, Paraskovich, Dunaj, se dobijo vedno sveža. Glavna zaloga za planinske dežele; Mag pharm. Ig. Schille, veletrgovina drež in sanitetnih predmetov „zum Samariter", Gradec, Sackstrasse 14. okraj. b Brežice. Z razširjanjem „Narodnega Lista" in „Štajerca" obenem se zelo trudi nek Človek, ki je veljal ob zadnji državnozborski volitvi za glavnega a^ gitatorja za dr. Kukovca. Celo tako predrzen je, da nadleguje naročnike „Slov, Gospodarja", naj istega odpovedo in si naročijo „,Nar, List" ali „Štajerca". V brežiški okolici je ta človek pri nekem kmetu pravil o „Štajercu", da ni več nevaren slovenščini in da je spremenil sviojo nemškutarsko smer. Prav je storila peka kmetica, ki je tega liberalno-nemškutarskega sit-neža z burkljami napodila od hiše. Zopet dokaz, da so liberalci popolnoma prijadrali v tabor narodnih odpadnikov, Z nemškutarji lumpajo, s štajerčijanci se objemajo, z odpadniki se vežejo pri volitvah, agitirajo za njihovo glasilo in rogovilijo proti Slovencu-bratu, ki dela za procvit naroda. Tako daleč je zabredel na Spodnjem Štajerskem slovenski liberalec! Narodna iz-dajica je bil in ostane! b Il brežiškega okraja. ,Vranöni prisad se je vgnezdil v nekatere kraje in napravil živinorejcem o-gromno Škodo. Po novi postavi o živinskih kužnih boleznih se sicer izplača državna podpora za vsak slučaj, da pogine živina vsled vrančnega prisada; toda živinorejci so bili dosedaj premalo poučeni o tem, da morajo vsak slučaj take bolezni takoj naznaniti okr. glavarstvu. Samo v občini Bianca pri Sevnici, kjer vtfančni prisad divja že več left, se je pripetilo mnogo takih slučajev. Vsled tega se je poslanec dr. Ben-kovič obrnil na poljedelsko ministrstvo, ki mu je te dni naznanilo, da je oblastim naročilo, poučiti ljudstvo, kako postopati, da se ta bolezen omeji in: za vsak posamezen slučaj doseže odškodnina, b Dekliški stisd v Št. Lenartu pri Brežicah v nedeljo 14. t. m. obeta biti zelo lep. Dekleta prihajajo posamezno ali iz posameznih župnij skupno, kakor hočejo. Skupni sprejem mora radi službe božje ▼ župni cerkvi izostati Dobro je, da se mladenke doma že nakoliko okrepčajo, da ne bo pretežko do večernic vstrajati. Opomnimo še, da se cela prireditev vrši ob vsakem vremenu. Shod bo na lepem prostoru, a pod streho. Torej na veselo svidenje 1 Najnovejše. Sv. Tomaž pri Ormožu. Prepoved mladeniške-ga shoda od strani ptujskega glavarstva je naše ljudstvo ne samo iznenadila, temveč tudi ogorčila. Zßjkaj se ne bi smela zbrati naša poštena mladina? Baje zavoljo nemirov. Ptujsko okrajno glavarstvo je očividno zamenjalo naše poštene mladeniče s tistimi pretepači v ptujski okolici, ki živijo od Šnopsa in „Štajerca". Naši fantje niso pretepači , in se vedno obnašajo dostojno; to naj blagovoli ptujsko glasilo vzeti na znanje. Glavarstvo je tudi v skrbeh zavoljo kaši j a, No, k.ašljalo se je vedno in se tudi bo; sicer pa pri nas ta bolezen niti ni bila razširjena, temveč pri Veliki Nedelji, kjer je bila Šola pekaj Časa zaprta, sedaj pa je že pouk. Torej je ta vzrok ravno tako ničeven, kakor oni o nemirih. Vzroki tiče kje drugje in mi smo prepričani, da bodo naši poslanci storili potrebne korake, da se bo tudi našemu ljudstvu dala pravica. Tp-ko daleč pa Še vendar v Avstriji nismo, da bi se nam nemoteno in pod zaščito oblastev zbirali tisti, ki tulijo „Die Wacht am Rhein" in kričijo „Zivio Hochenzol-lernci", naše krščansko, cesarju vdano lju;stvo, pa ne bi smelo prirejati shodov,. Naša mladina naj bo poto-lažena in mirna, ker ji damo zagotovilo, da bo imela meseca avgusta svoj shod in svojo veliko prireditev. Polzela. Birmovanje v celjskem dekanatu se je dne 4. julija pri nas zaključilo, in sicer na prav slovesen način. Vsepovsod je verno ljudstvo z užaljenim srcem gledalo milemu nadpastirju v bolesten o-braz, raz katerega se je brala poleg očetovske ljubezni tudi velika telesna in duševna utrujenost. Tuli k nam so došli Prevzvišeni dokaj izmučeni, kaj čuda, po tolikih naporih. Pozdravila jih je poleg šolske mladine muogobfrOjna verna čreda z občinskim odborom. Ko je Sletn.a šolarca, hčerka županova, pogumno z micno pesmico izrazila Čutila malih in odraslih, so blagoslovili milostni knez ln škof novo kapelico Srca. Jezusovega, pravi biser med kapelicami. Sledilo je o-bičajno izpraševanje otrok. Zvečer pa so dali župlja-ni duška svojemu navdušenju s prekrasno razsvetljavo, kresovi in strelom. Bilo je prekrasno, strela Še skoraj preveč. Ko so drugi dan višji pastir s požrtvovalno gorečnostjo opravili vsa sveta opravila in z nedosegljivo prisrčnostjo oznanjevali besedo božjo, so v krogu 17 duhovnikov še spregovorili marsikatero ganljivo, prisrčno, duhovito besedo, ki ostane vsem u-deležencem neizbrisna v spominu. Le vse prehitro je prišla ura ločitve. Naše molitve za okrepljenje Vašega zdravja Vam sledijo, nepozabljivi naš duhovni o-Če! Hrast se omaja in hrib, naša zvestoba, ostane. c Laško. Nalivi v laškem okraju so napravili v zadnjem Času precejšnjo škodo na poljih, travnikih, občinskih cestah itd. Opozarjamo županstva, da naj naznanijo večje Škode na poljih okrajnemu glavarstvu s prošnjo za podporo poškodovanim, škode pa občinskih cestah pa deželnemu odboru s prošnjo za, podporo iz fonda, ki je v ta namen določen. Pri Sv. Križu tik Slatine imata občni zbor moška in ženska podružnica Slovenske Straže v nedeljo, dne 21, julija po večernicah v Čitalnici. Govoril bo č. g. kaplan Fr, Sinko iz Šmarja. Po občnem zboru bo pa na vrtu g. Fr. Ogrizeka dražba lepih dobitkov za uboge slovenske Šolarje pri Sv. Križu. Domačini in sosedje, srčno ste povabljeni! Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje priredi S, K. S, Z, prvi ponedeljek v avgustu. Pogajanja z južno železnico so že v teku. Romanje naTrsat se je izborno izvršilo v splošno zadovoljnost romarjev, katerih je bilo 611. Romanje je vrlo vodil ravnatelj g. dr. Jerovšek. Na Tr-satu sta pridigovlala gg. dr, Korošec in župnik Go-milšek. Romarji so opravili na Trsa-tu svoje verske dolžnosti ter se v vročih molitvah poklonili trsatski Materi božji. Nad 2 uri smo se vozili po morju, kjer so donele raz ladje pobožne in vesele narodne pesmi. Vsi smo se vrnili zdravi in veseli domov. Novih kanonov ne bo. Sk.upni avstrijsko-ogrski ministrski svet, ki je zboroval dne 8, in 9. julija na Dunaju, je odklonil predlog vojnega ministra, da bi se za 250 milijonov K nabavilo novih kanonov. Posebno so nasprotovali novim kanonom Ogri. Šmarje pri Jelšah je vzorna Župnija, ker je poslala te dni celo 20 novi h naročnikov za „Slov. Gospodarja". Iz mnogih župnij smo dobili po 5 do 8 novih naročnikov. Naši somišljeniki so izvrstno agitirali. Hvala jim! Le delujte v tem smislu naprej za naš list! Za Slov. Stražo je nabral g. Dragotin Novak med trsatskimi romarji, ki so se vozili na morju pri Reki, 32 K, Živio! Vaša gospa ima prav! če trdi, da je kot ustna voda za iiplakanje grla in kot toiletno s edst.o najboljše in najcenejše pravo Levovo francosko žganje z mentolom, To idealno domače sredstvo sluz- z"\o izborno proti glavo- in zobobolu, potenje tok ia nog, proti izpadanju las, za odstranjenje lopin na glavi itd. Originalna steklenica stane samo % Loterijske Številke: Dne 6 julija 1912. Gradec . 54 69 78 85 1 Dunaj . 28 47 59 43 34 44 vin. Velika steklenica K 1*10, največja K 2' 20 in se d ¡jbi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4*40 naprej po poštnem povzetju. ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor. Listnica uredništva, Ptuj : Hvala lepa! Prosimo, poročajte n»m stalao. — Vransko: Vaš dopis kot nalašč za tožbo. Poročajte raje kaj drugega, — Ormož, Laporje: Prihodnj č. — Inserat; sprejemamo le do torka zvečer. deželnih p 2* i «»i o w* Ime pridelka. Gradeo Maribor Celje I »e o K v k v k| v K v K V 12 50 11 _ li 50 11 £0 11 ___ Ri....... 11 50 9 50 9 — 10 50 10 50 O 11 95 10 50 9 50 — — 9 — § 12 67 11 50 12 — 12 60 10 — Koruza ..... 10 50 11 75 11 20 10 50 10 — 6 50 11 50 14 — 10 90 10 50 ja 10 50 11 — 10 50 11 50 11 50 Sladko seno.... o lO 3 5 2 £0 2 80 3 70 5 — Kislo „ . . . . 2 95 — — 2 — 3 20 4 — 2 35 1 50 3 — 2 70 2 50 Fižola « . . . . , _ _ . _ _ _ _ ___ — — — 60 — — — — — Krompir . i . . . i — — 08 — — — — — Sir ...... . — — — 40 — — — — — — Surovo Eitsio . . . — — 2 50 — — — --- — — Maslo...... M. — — 1 80 — — — — — — Speh, svež .... »M — — 1 70 — — — — — — Zelje, kislo .... — — — 24 — — — — — — Repa. kisi« .... — — — 20 — —- — — — — Mlako...... Smetana, sladka . . „ kisla . . . 1 liter — _ — 22 96 86 _ _ _ _ — — ! — — — — — — j Jsjce, 1 k'MM..... — _ — 06 — — h — Sprejme se starejša ženska ta kuho in domača opravila k rodbini brez otrok na deželo. Naslov v upravništvu. 780 Pozor! Prodam lepo posestvo na deželi, en kilom ter od Rlmskih-toplic (Štajersko); hiša z dobro, mešano trgovino, hlev, vse dobro zidano, 7-8 oralov gozda, 4 orale lepih nji? in !ra?nikov, 2 vrta in mnogo sadnih dreves, zaradi p-e»zetja druge pos'-«ti, zl mali denar, 300 kron. Vpraša se pri Alojzu Mihelič v Ložah pri Rimskih-toplicah. 779 IzskuSen sodar 87 let star, za vsako delo, želi vstopiti v delo sodarsko ali pri kletarstva Po-ulbe pod: ,Puste restante" ICO. Sv. Benedikt v Slov. goricah. 781 Dnlrlinn Iščem pridno dek ■ A^CIVIlua. lico v starosti 17 let naprej za domača opravila Ista se lahko tudi iztežba v kuhanju. Ponudbe ra Josip F*rk»š, trgovec pri Sv. Jurju ob Ščavnici. 784 Krepki učenci ee sprejmejo. Po-popol a oskrb in primerno plačilo. Parni mlin Pesnica. (Kaniža pri Mariboru). 782 čevljarski poaoinl-; se sprejcae. Plačilu po dogovoru. Franc Lorger, čevljarski mojster. Zreče pri Konjicah. 783 Iščem dobro, snažno kuharici, ne pod 85 let staro, vajeno v veliki hiši. Sprejmem tudi pridno sobarico iste starosti, katera tudi lepo lika. Piača dobra. Ana Majdič, paromlin, Celje. 771 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečeuje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi &ko je že zastarano. Steklenica st&ne K 4'— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Aaitheke „zur goldenen Sonne" Gradec, Jakantinipiatz 24. lt>8 Proda s® takoj 11 zelo lepih stavbenih prostoroT med okrajno in dvema občinskima M-stama pri D. M. t Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestojijo iz 2 pv-cel njiv, krog 12.900 □ metrov velike. Vpraša se t upravništvu. 384 Stefsn Kaufman trgovina z žetesnino v Radgoni priporoča najboljše coelae kose in srpe, pravo štaj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601 Delavnica, lep», prostorna in svetla, s stanovanjem in prostornim dvorom, ta koj za oddat. Vpraša se: Maribor, Koroška ulic» 84. 723 Srinjski hlevi z 20 oddelki, vse iz hrastovega in kostanjevega lesa, močno postavljeni se po ceni prodajo pri A. Hogenw*rt-u v Framu pri Mariboru. 721 ^MPII^ ^ VSAKE VRSTE K. KflRNER GRAVER . "V Eno ure od Maribora, četrt ure od žel z. postaje, le minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji, meri 88 oralov v enem kom, večinoma prvovrstnih travnikor in Ba lonosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo". Priden in poštoo učenec se sprejme pri g. Aiojziju Pečnik, pekovski mojster v Selnici ob Dravi. 765 Pozor! V Spodnjih Poljčanah 7 minut od kolodvora ob okr. cesti je 19po posestvo z hišo in gospodarskim poslopjem, posebno zs penzionista ali obrtnika za 16'C00 K na prodaj, ali se da v naj*m za letnih 840 K 763 Hlapec za vole se sp ejme takoj v žr.pnišča S lnics ob Dr&vi. Plača dobra po dogovoru 768 Priden In polten u6er.eo se sprejme takoj pri g. Koarad Kocbek, kovaški mojster, Maribor, Krie-hub-tfgvsse 19. 783 Izurjena kuharica in gospodinja, ki je bil» blizu 20 let v župnišču, išče enake službe. Nastopi takoj. Našlo? pri upramištvu. 774 Kupci pozor! Na prodaj iz proste roke lepo po sestro pol ure od mest* Maribor, obstoječe iz hiše, potrebnih gospodarskih p islopij, njiv, travnikov, sadoDosotkov in g >zdof. Ptoda se vse skupaj ali na kose. Več se izve pri lastniku, Friurih Bračko v Vodolab. S/. Peter pri Mariboru Na dopise biez zaamke se ne od-gcviiji. Lahki plačilni pogoji. 777 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastnika, Maribor, Khisl-gasse 8, 1. nadstropje. 696 Gostilna se proda pri Sv. Križa na Murskem polje tik cerkve, na najlep šem prostoru, so velika poskopja, ki obstojijo iz pet sob, dve kuhiqji, mesnice, kijilaice mesa, ledenice in velike spodnje kleti, tri velike kleti pri hlrvu, dva velika hleva, skedenj in uta, posebej stoječa hiša, ena soba, kuhinja, klet. klavnica za živino, pokrito novo kegljišče s pečjo, da se lahko po zimi keglja, vrt za zelenjad in sadonosaik. Vpeljana je že bila dolga leta trgovina in gostilna. Cena 24000 K, lahki plačilni pogoji, natančneja pojasnila daje Anton V ribi, veleposestnik in trgovec, p. Križevci Štajersko. 707 Na prodal je velika, Upa hiša s trgovino, sposobna tudi za gostilno. Zraven je «lik, lep sadovnjak in mnogo brajd. Nahaia se v lep'm bogatem kraja na. Spod. Štaj. Vprašanja pod J- C. ca upravništvu Slov. Gospodarja 666 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez boleMa kurjih očes, stiskov in vkoreniojene trde kc-že. Cena 1 lončku z jamstvenim pismem 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 685 D tri močna, dobro ohranjena, dosedaj vedno polna vinska soda, eden 15, drogi 10 let star, prvi 15, drug: 11 hsktolitrov držeč se pr.)da po nizki ceni. Franc Koser stareji v Jursincih 780 Dober jabolčnik, enak slabemu vinu se prodaja lit. po 12 vin. Zahtevajte pojasnila pri J. Kerhlanko, trg Lemberg p. Šmar je pri Jelšah. 758 Konj, rjaveč se p t>di, 5 in pol leta star, lepe rssti. Vpraša se pri lastniku H. Mulec, Studenci pri Mariboru. 756 Prijatelj stoj! Ei liter pijače stane samo 10 do 12 h, ako si naročiš za K 120 1 in pol litra pristnega sadnega brezopojaega izvlečka (iz jabolk, breskev, malin in j »god), katerega zmešaš z 10 litror vode. Glavno ztstopetvo z» mariborsko okrajno glivarstvo pri Zinauer & Co., 8v. Jakob v Slov. gor. Trgovci in gostilničarji z iaten popust. 757 v ' ~ Častna izjava. Jaz podpisani Franc Babič, po sestnik v Lj*še»cih št. 28, obža 1 ujem, d* sem g£. Matjaia in Ano Šantl iz Iljaševec neopravičeno žalil na časti, preiličem doti ne neresnične trditve in »e z»h»a'.im za odpust kazai. Ljutomer, 27. junija 1912. 753 Franc Babii. Učenec, s hrano in vsf eskrbo se takoj sprejme pri M I gerjsi, urarju v Mariboru, Gosposka ul 13. 747 Malo posestvo, tri crule zemlje, večinoma travniki, se zelo po ceni proda. Vpraša se pri lastniku v Gornjem Rad-anju št. 78, pol ure od Maribora. 751 Zanesljiv in razumen ■M9IAW s 4 ali 5 delavs- VTB Ca J W • kimi močmi se sprejme do novembra v Pekr&h pri Manboru. Išče se tudi pjštena vinifisrska družin«. Vpraša 8e pri gospej Suppanz, Maribor, Koroška cesta 2. 739 Več hiš za eno ali dve rimami v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in so 1 dno urejene, pet minut od glavnega kolodvora v Maribora, se po ceni in ngodniini plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760 je dvajset oralo7 zemljišča prve vrste, vse okr g poslopja Kdor kupi gospodsko hišo, marof, hišo, hleve, kozolec, živino in vtliko drugih reM, v vredaosti 40.00,' kron. Po vrhu pa dam še šest nji?, lep gozd, dva vinograda, travnike in velik sadonosnii Vse to je deset minut od trga ia na najlepšem prostora Prodam vse skupaj ali 750 posamez jo. Ferd. Polegek, posestnik pri Konjicah (štajersko). Učenka, pridna in poštena se sprejme takoj v trgovino roe-aneg* bla ga. Prednost ima, katera zna nekoliko šivati. Naslov pore upravništvo. 761 Dva učenca, dobrih Btarišev in z dobrimi šolskimi epriče-aii se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom in deželni mi pridelki M. Sbil, „Pri škofu" v Mokronogu, Kranjsko. 754 Prodajalka, mešane stroke, katera zna tudi samostojno šivati, kakor tudi pridna in dobro vajena šivilja, se takoj sprejmete v trgovini mešanega blaga Aut. Korošec, Radgona. 746 M da p.-eestvo na prodaj v Pobrež-ju pri Maribora, Dammga-ise 86. 755 Posestvo, ,Meyerhof" bliju Maribora z lepim stanovanjem in go spodarskim poslopjem se po ceni proda Posestvo meri 42 oralov, od tega j« 250 oralov rodovitnega sa-donosnika. ostalo njive in gozdi, ter je radi dobrega sena in bližine mesta Maribor osobito za mlekarstvo Bpssobno. Prodi se skupaj »li pa tudi na kou. C sne se izvejo pri oskrbništvu graščine Langea-tal pri Maribora. 788 Učenec, zdrav in močan, kateri ima vesele do pekarstva se takoj sprejme pri S. Kotnik, Tegethofov» ul. 81. 789 Proda 89 lepo posestvo s hišo, v kateri se iz«ršiye gostilniška obrt v Sp dnji Rečici št, 26, pol ure od Laškega. C»na 6800 K. Več se iz.e pri lastnici Vončina Frančiška. 786 V najem S3 da 1. avgas a na več let trgovina na Polenšaku pri cerkvi. Več pove Joief Hjrga v Brac-lavcih, p Jaršmci pri Ptuju. 766 Preklic! Podpisana preklicem neresnične dolžitve tatvine zoper Franc» in Cilo Kukovec v Gočovi in pro3im odpuščanj», da se tožbe izognem. Frčeč Hrle.sa, viničarka v Gočov-skem vrha 778 Mlado, sfafcjo, Vsak pore : t%} mi 6Ô4—4 Ta pa je za me! Ker se samo z njim kiepčam, Vedno zdrav želod'c imam! Varujte se Pristni „FLORIAN" se d«M edino od Rastlinske destila«ije „FL0RÜAK" v Ljubljani I jesensko setev se Tomažewa žlindra ,S2E ztfezdd" kot najcenejše in najboljše fo^forno kislo gnojilo z najboljšim uspehom uporablja. Zvezda na vreči in plombi daje gotovo jamstvo za čisto ne ponarejeno biago. Kmetovalci, zahtevajte pri prodajalcih umetnih gnojil Tomažev© iišndr® z znamko „zvezda". Pred ponarejenim blagom se svari. 775 I Vabilo na. izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Novi cerkvi, reg, zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 28. julija 1912 ob 8. ari dopoldne v posojilnidni pisarni. DNEVNI RED: 1. PoročUo načelstva. 2 Dopolnilna veltev v načelstvo 3. Raznoterosti. Ako bi ta ob$oi »bor ob napovedanem časa ne bil sklepčen, vrši se pol are poineje drug občni zbor, ki skle pa ne gleda na SteHlo navjočih zadružnikov. 785 V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, kar rabi v slovenski trgovini :e kupuje vse J. N. Šostaric: Maribor Gosposka uiisa Stev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nsSie kakor drugod. Fr. Kampnš : Zg. Poljskava pri Pragai skem Swnji k smejim I Priporoča se največja in najcenejša svetovna pripoznana slovenska trgovina Rafael Salfflič v Celju, Marudni dem. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov. NajrtiSle cene! postrežba točna! IT mali dobiček! pc&bro ime! Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto. Ni tisočo zahvalnih p; em sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. • -m vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njema stroje kupovat, ker zdaj jih fcua okoli 2 do 800 doma, vsaka vrste, ima zdaj najnovejšo r. čne mlatilnice, tudi geplne-mlaiilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, nkop&lnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejš i sesalke &li pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko uapumpa v eni mirfuti eden p« lovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tadi veliko tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za »eno kosit, ebračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri kater h se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plia, Burovo olje, sop&r »Ii „dampf*, največjo mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Ceatral Bobin" po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače., loačarje, opekarje, tudi opreme za pekarije. kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo «eliko čas* in dr«. Najnovejše mline za zrnje mlet, da »i lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstna moko napravi, goni so lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskusnjo; kolesa ali bicikelne. pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako nm piše, da se on sam pri kmetu oglasi, d bi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne ne. kmetove stroške. Vse varstvene priprave ta mlatilnice se pri njem dobijo, katere mvra vsak kmet imeti, kdor ima mlaiilnico 42$ Z rno-o umetno mostov o esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripran i sod izvrstne, ob stoj ne in zdrave domače pijače, Cana 1 steklenici za 150 lit. 4 krone. Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfram, 529 Maribor, Ge?, Gosposki, ulica. Serravallovo železnato kina-viiio Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno sredstvu aa slabotne, malo-krvne in rekonva'soente. PovKCČa voljo do jedi, utrjoje živce in popravi kri. Irborea okus. Nad 7000 sdrav-niških spričeval. »c. kr. dvorni dobavitelj Trieste-B&rc&Ea. Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra 4 K 2 60 in 445 po 1 liter & K 4'80, Darila za birmo! OO E» O CS. «3 « t» (S Velika zaloga ar, dragoc»-fiastlssrabmir!« isi optifinil* stvar« po vsaki senL Tw<33 BS sfcfeSssl IliBStr. m\% n&Mi SruMftu «g 28 <2s 260 X. Nikluta remoat.-ara S S'60 Pristna srebrn» ara Original ornega ura Kuhinjska nra Budiljka, jsikl&Ei» Poročni prstaai Siabsne verižic — Točiešsa jamstva — NasL 0iating«r Tbeod. Fehrsnbaoli urar in ažalas1 ^ taaribur, a»«»aefc» «¡klad 800.000 kron. aiike sprejema vlOgge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 2 0 Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie. Izdajatelj in založnik: KatoliSko tiskovno društvo. Odgovorni urednik: L. KEMPERLE. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.