Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2J500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wk
Leto XVIII. - Štev. 18 (896)
Gorica - četrtek, 5. maja 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Bo prišlo v Italiji do razporoke?
Zopet se dvigajo v Italiji glasovi, ki zahtevajo razporoko. Trdijo, da je ustanova zakona v krizi, in da je zašla vsa Zadeva v težak položaj. Zato je treba po njihovem mišljenju zakonsko pravo pre-osnovati, da bo bolj odgovarjalo potrebam sodobnega človeka.
In kakšna sredstva hočejo uporabiti za odpravo težkega položaja, v katerem se nahajajo zakonci? Zahtevajo z vso silo, da se tudi v Italiji uvede razporoka. Ali je res razporoka sredstvo, ki bo gotovo odstranilo nesrečno stanje zakoncev?
KAJ JE RAZPOROKA?
Razporoka je popolna razveza zakonske vezi. Po razporoki se lahko zakonca zopet poročita, žena z drugim možem in mož z drugo ženo. Razporoka v Italiji ni dovoljena. Tudi po italijanskem državljanskem zakoniku (Codice Civile) je zakon nerazvezljiv. Zakonska zveza traja, dokler eden zakoncev ne umre, torej do smrti enega ali drugega zakonca, moža ali žene. Dovoljena je po italijanskem pravu kakor tudi po cerkvenem pravu le ločitev zakona, to je ločitev od mize. Postelje in stanovanja (separazione per-sonale). V tem primeru se razdere samo življenjska skupnost zakoncev, ostane pa nedotaknjena zakonska vez. Zakonca se ločita, toda ne mož ne žena se ne moreta Zopet poročiti s kako tretjo osebo.
Sama narava zakona zahteva, da je zakonska vez stalna in nerazvezljiva. Narava zahteva, da zakonca živita skupaj do siftrti. Zakonska pogodba po svoji naravi izključuje razporoko. Razporoka ustvarja nemir v družini in ustvarja nestalnost zakonskega življenja. Da, razporoka ruši družine in teško škoduje zakoncem in otrokom.
KAJ PRAVI BOŽJI ZAKON O RAZPOROKI?
Evangelij nam jasno pove, da je sveti *akon neločljiv. K Jezusu so pristopili farizeji in so ga vprašali, ali je dovoljeno »nožu odsloviti ženo. Jezus pa jim je rekel: »Od začetka stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo; zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj Človek ne loči.« Kasneje so ga učenci Vprašali o tem. In rekel jim je: »Kdorkoli se od svoje žene loči in se oženi z drugo, prešuštvuje proti prvi; in ako se Žena, ki se je ločila od svojega moža, °teoži z drugim, prešuštvuje« (Marko, 10, 10-12).
Po evangeliju sv. Luka je pa Jezus rekel farizejem: »Vsak, kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se oženi z ločeno od moža, Prešuštvuje«' (Lk 16, 18).
Zakaj Cerkev ne dovoljuje razporoke? Odgovor je preprost in jasen: Cerkev ne dovoljuje razporoke, ker je Kristus ne dovoljuje. Kristus pa je Bog. In če Bog ®e dovoljuje razporoke, je to gotovo samo *ato, ker razporoka škoduje človeštvu.
RAZPOROKO ZAHTEVA SVOBODA LJUBEZNI
Tako pravijo moderni ljudje. Modemi ljudje zahtevajo popolno svobodo spolnih °dnošajev. Ljubezen da mora biti popolnoma svobodna, da je ne smejo vezati "e moralne ne družbene vezi.
Proti neločljivosti zakona sta zahtevala Svobodno ljubezen v modernem smislu ^e nemška misleca Maks Steiner (1806-1856) in Friedrich Nietzsche (1844-1900). Zahtevala sta svobodno ljubezen v imenu *akona o nagonu In svetosti narave. Ber-trand RusselU v svojem delu »Le mariage et la morale« (1930) in Leon Blum v delu ”0 zakonu« (1946) trdita, da je svobodna ljubezen znak socialnega napredka in Je *elo koristna kot predzakonska preizkušnja.
Tudi današnji materialisti in socialisti *a8ovarjajo svobodno ljubezen. Pravijo, da se je današnja žena emancipirala, osvobodila družinskih vezi, da se danes z Ustnim delom lahko sama vzdržuje in
da ji je zato dovoljena popolna svoboda v spolnem življenju, da se lahko svobodno izživlja v svobodni ljubezni, ter da ima zato popolno pravico do razporoke. Razporoko zahteva njena popolna spolna svoboda.
TEŽKE POSLEDICE RAZPOROKE
Posledice razporoke so težke.
1. Razporoka uničuje ljubezen med zakonci in povzroča nemir med njimi, če je dovoljena razporoka, ni v zakonu nobene stalnosti več. Saj se v takem zakonu zakonska vez vsak čas lahko popolnoma razdere.
če pride do razporoke, nastane za ženo zelo mučen položaj. Moški lahko sam živi, tudi si lahko najde drugo ženo. Žena težje pride do dela, da se vzdržuje. Težje si tudi najde drugega moža.
2. Razporoka neizmerno škoduje vzgoji otrok. Vzgoja otrok razporočenih zakoncev je prekinjena in potem zanemarjena. Pri vzgoji otrok morata sodelovati oba zakonca in ne samo eden.
3. Razporoka uničuje družino. Družina nima več očeta in nima več matere. Odpade torej eden od bistvenih delov družine, bodisi oče bodisi mati.
4. Razporoka škoduje socialnemu blagostanju. če je družina trdna, je tudi družba trdna. Blagostanje družine je blagostanje družbe, naroda in države.
UGOVOR: NESREČNI ZAKONI!
Mnogi ugovarjajo proti neločljivosti zakona in zahtevajo razporoko, ker da nedolžni zakonec ni dclžai« živeti s krivini zakoncem do smrti. V tem primeru Kristus zahteva od nedolžnega zakonca, da žrtvuje svoj osebni interes in svojo individualno korist v blagor človeštva, če bi Cerkev v tem izjemnem primeru dovolila razporoko, bi odprla vrata sovražniku trdnjave zakona in sovražnik bi zavzel trdnjavo ter uničil trdnost in stalnost zakona.
V	vsakem zakonu bi vladal že od prvega dneva neki strah, neki nemir, neka negotovost. Vsaki zakon ima svoje težave ta vsaka težava bi takoj bila vzrok za razporoko, posebno danes v tako pokvarjenem svetu. Družine bi še bolj propadale kakor propadajo danes celo v državah, kjer ni razporoke.
Res je, da je nesrečen zakon velika tragedija za oba zakonca. Katoliška Cerkev to priznava. Toda pri zakonu je treba gledati tudi na splošno dobro in ne samo na korist posameznika. V primeru nesrečnega zakona Kristus zahteva od nedolžnega zakonca žrtev, odpoved. Znani ameriški pisatelj, filozof in teolog John A. 0’Brien pravi: »V tem primeru (namreč v primeru nesrečnega zakona) je posamezna oseba pozvana, da postane heroj, ki žrtvuje samega sebe, tako da zasebno, posamično, osebno korist žrtvuje v splošno dobro. Ta oseba zasluži priznanje ljudi kakor heroj, ki žrtvuje življenje na bojnem polju, da reši domovino. In Bog mu ne bo dal manjše nagrade!« (John A. 0’Brien: Le fede dei cattolici. E-dizioni Paoline, 1954, str. 285.)
NELOČLJIVOST ZAKONA - TEMEU DRUŽBE
Kakor smo videli, daje neločljivost zakona zakonu samemu tisto stalnost in trdnost, ki je temelj družine, naroda in države. Cerkev z neločljivostjo zakonske zveze ohranja tisti tip, tisto obliko družinskega življenja, ki je temelj naše družbe. ščiti koristi moža, žene in otrok in njihovo srečo. Uči svoje vernike, kako je treba v danih težkih primerih žrtvovati zasebno korist v prid splošnemu dobru.
In tistim, ki bi hoteli z razporoko porušiti temelj zakona, naglaša z velikim apostolom sv. Pavlom: »Zakonskim pa naročam, ne jaz, temveč Gospod, da naj se žena od moža ne loči; če se pa loči, naj ostane neomožena, ali pa naj se z možem spravi; tudi mož naj žene ne odpušča (I. Kor, 7-10, 11).
Cerkev zavrača razporoko. Cerkev? Ne Jaz, pravi Cerkev, ampak Gospod!
R.
Otroško početje
poljskih brezbožcev
»Ljudska« poljska vlada v imenu demokracije te dni zopet dokazuje, da je volja ljudstva za vsako komunistično vlado le prazna beseda, saj drugače ne bi bilo mogoče, da na vse načine onemogoča to, kar ljudstvo v resnici hoče: proslaviti tisočletnico pokristjanjenja Poljske.
Manjšina, ki ima oblast v rokah in jo krčevito drži s terorjem in policijsko silo, pesti v imenu tako opevane »ljudske demokracije« svoje lastno 'ljudstvo in ga skuša ovirati v prirejanju verskih manifestacij. Da še bolj pokaže svojo mržnjo do vsega, kar je božje, prav v teh dneh na Poljskem uprizarjajo dramo »Namestnik«. To pot vladajočih krogov ne moti, da je aivtor drame Nemec in da je bil v mladih letih nacist. Komunisti so pač taki, da radi pozabijo, če si bil v preteklosti član kake druge totalitarne organizacije; glavno je, da sedaj služiš njim. Saj je bilo pri nas na Primorskem enako: najhujši fašisti slovenskega pokolenja so po septembru 1943 nenadoma postali najbolj pravoverni antifašistični borci. In gorje, če bi jih kdo hotel sedaj spomniti na njih črno preteklost!
Vlada, -k; ima v rokah vso oblast, skuša na prav histeričen način zagreniti svojemu ljudstvu najlepši jubilej, ki ga more kak narod doživeti: tisočletnico sprejema Kristusovega evangelija. In se pri tem poslužuje naravnost oiročjm spletk: nenadoma so odkriLi rdeči mogotci, da so ceste v silno slabem stanju in da jih je treba zato popraviti; pragovi na železniških pro-g ah so trhli, zato jih je treba prav te dni obnoviti; tanki in kamioni morajo prav za jubilejne dneve poljske Cerkve manevrirati po deželi in ozkih mestnih ulicah.
Le čemu vse to početje, to nagajanje Cerkvi, k; nima drugega sredstva, da se brani, kot božjo resnico? Odgovor je na dlani: poljski režim se boji, da bi zgubil
vpliv na ljudske množice, tiste množice, o katerih trdi, da jih predstavlja in da so z njim.
Neben iskren demokrat, še manj pa zavzet katoličan, tudi slovenski ne, takega stanja, kot vlada sedaj na Poljskem, ne more biti vesel. Odločno odklanjamo zlorabo fraz kot so »mir, koeksistenca, dialog«, če služijo le enim in to tistim, ki se požvižgajo na vsako resnično demokracijo ter se poslužujejo omenjenih gesel le v svoje zakrinkane propagandne namene.
Svet ,ki ga ustvarja sedanja generacija ljudi, zavrača vsake vrste diktaturo, ne samo z desne strani, temveč tudi z leve in te še bolj, ker se zavijajo v lažni plašč demokratičnosti in ljudske volje. Zato vidi v pogumnem nastopu poljskih katoličanov jamstvo tudi za svoje svoboščine in obsodbo vseh tistih vlad, ki so kljub opevani »napredni« demokraciji najbolj reakcionarne in nazadnjaške.
Res, le kaj hudega so napravili poljski katoličani, da jih sedaj lastna vlada ponižuje in tepta njih pravice? Al; more sploh kdo na svetu dvomiti o njih ljubezni do lastnega naroda? Zgodovinsko dejstvo je, da se je poljski narod ohranil le zato, ker se ni pustil nikdar odtrgati od Petrovega prestola. V nasprotnem primeru bi ga zagrnil ali prusijanski protestantizem ali rusko pravoslavje. Poljaki zato dobro vedo, da ostati zvest svoji tisočletni katoliški tradiciji je isto kot zagotoviti svojemu narodu novih tisoč 'let razvoja.
Zato se bomo v tem mesecu, posvečenemu Materi božji, tudi mi Slovenci radi spomnili tega vernega in pogumnega naroda, zanj molili in se ob njem zgledovali, saj nam mora biti njegova neustrašena vera vir neprestanih vzpodbud.
Zagonetna smrt rimskega akademika
Ni se še dobro po leg'a vihra, ki jo je v italijanskem javnem mnenju imela zadeva z dijaškim listom »Komar« (Zanza-ra), pa je že izbruhnila nova kriza, ki je to pot zajela rimsko univerzo ter povlekla za seboj celo italijanski parlament.
18. aprila so se na rimski univerzi pričele volitve za svete študentov posameznih fakultet. Trajale naj bi do 28. aprila. Predsedstvo volitev je v strahu, da ne bi prišlo do kakega nasilja ali potvorbe vo-livnih rezultatov, naprosilo celo policijo, naj zastraž; prostor, kjer so bile volivne žare.
Nemiri so se pričeli pretekli teden, ko je ena izmed akademskih skupin »Primula goliardica« javila, da so v volilnem prostoru inženirskega oddelka in prava poleg dveh pravih volilnih žar še dve drugi nepristni. Zlasti napadalni so bili nekateri člani skrajne desnice. Prišlo je do izgredov, ki so dobili v petek zvečer tragičen zaključek.
Akademik Pavel Rossi, rojen v krščanski družini, kasneje katoliški skavt, politično pa sedaj pristaš Nennijevih socialistov, se je popoldne zapletel v omenjene nerede in baje dobil krepak udarec v črevesje, tako da je zgubil za nekaj časa zavest. Kasneje je sedel na zid ob stopnišču fakultetnega leposlovja, nenadoma omahnil z zida, padel štiri metre globoko in zadel z glavo ob tlak. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pozneje umrl.
Oči vi dno je, da ni šlo za kak uboj, temveč za tragično smrt, ki je bila morda lahko povezana z udarcem, ki ga je prejel nekaj ur prej. Vsekakor pa so levičarski krogi to smrt takoj politično izrabili. Dosledno govorijo in pišejo o umoru študenta Rossija, v parlamentu je prišlo do pretepov med profašističnimi in levičarskimi poslanci, levičarski študentje so zasedli rimsko univerzo, za vso Italijo je
bila na univerzah proglašena dvodnevna stavka, istočasno pa je bila s strani stav-kujočih študentov postavljena zahteva, da mora rektor univerze Papi odstopiti, češ da je on kriv neredov, ker da je bil blagohoten do profašističnih akademikov in da je nezakonito poklical policijo na univerzo, katera je odstranila tiste, ki so po smrti Rossija zasedli univerzitetne prostore.
Ta ponedeljek je rektor Papi odstopil, potem ko je izročil javnosti obširno poročilo. Akademiki so univerzo po tem odstopu izpraznili, medtem ko dajejo razne politične skupine v parlamentu izjave in zahteve, razen misinske, naj se v bodoče prepreči poveličevanje fašizma ter pospeši načrt za reformo univerz.
Tragedija med jamarji
»Grotta del Castello« pri Bergamu je bila pretekli teden pozorišče hude tragedije italijanskih jamarjev (speologov). Vanjo so se spustili štirje od njih z namenom, da brezno raziščejo. Toda v globini 320 m so opazili, da ne morejo ne naprej ne nazaj. Grozila jim je počasna smrt od lakote in izčrpanosti.
Njih tovariši, ki so ostali zunaj, so njihovo stisko pravočasno opazili. Dva od njih sta se odločila spustiti se k njima, a sta svoj altruizem drago plačala. Strmoglavila sta v prepad. Eden je umrl, še preden je prišla nova pomoč, drugi pa je izdihnil v bolnišnici, kamor so ga z velikimi napori končno prepeljali.
Pri reševalnih delih so uspešno sodelovali tudi jamarji iz Trsta, saj jim nudijo kraška brezna mnogoštevilne izkušnje, ki so v zvezi s skrivnostnim podzemskim svetom.
Razočarana Afrika
Mrs. Huxley je Angležinja, ki pozna Afriko iz osebnega opazovanja in ni vezana politično, da bi olepšavala ali skrila to, kar je v teku svojega desetletnega bivanja na črnem kontinentu ugotovila. Njeni pogledi na sodobno Afriko so zelo trezni ter se v marsičem razlikujejo od običajnih naziranj, ki krožijo po časopisju in raznih revijah.
Mrs. Huxley je mnenja, da je večina Afričanov že razočarana nad svojo neodvisnostjo in svobodo, ki so jo dosegli, potem ko so se otresli nadvlade belega človeka. Bila so leta, ko so videli v besedah »svoboda« in »neodvisnost« čarobni lek, ki naj bi kot »hokus - pokus« ustvar il blagostanje za vse. Da je svoboda ideal, za katerega je treba tudi kaj žrtvovati ali se čemu odreči, to jim sploh ne gre v glavo. Zato se jim na splošno sedaj slabše godi kot prej pod raznimi kolonialnimi upravami.
Afrika še ni zrela za demokracijo. Dokler je neka država samo zmes plemen, ras in ver, pa zraven raznih jezikov in narečij, ni mogoče gojiti demokracije v za-padnoevropskem smislu. Potrebne so vlade močne roke, ki naj počasi zvarijo nove narode.
Domačini se nad revolucijami sploh ne vznemirjajo. Vanje so navadno zamešam le razni politični in vojaški voditelji. Ljudstvo si želi močnih osebnosti na vrhu države; te edine zagotavljajo državljanom red in mir in preprečujejo, da se plemena in vere ne koljejo med seboj. Ko takih državnikov zmanjka, se začne boj za oblast.
Vse nove samostojne države V Afriki so polagoma prišle do spoznanja, da neodvisnost še ne reši gospodarskih težav. Manjka domači kapital, brezposelnost narašča, domačih strokovnih delavcev enostavno ni; primanjkujejo vsepovsod domačini, da bi organizirali javno upravo.
Ta dejstva so povzročila v črncih miselni preobrat glede na bele priseljence. Dokler so jim gospodarili, so jih sovražili. Sedaj pa odkrivajo, da so bili tujci sposobni ljudje, ki jih niso samo izkoriščali, temveč tudi nekaj nudili. Zato kličejo vse sedanje afriške države svoje prejšnje gospodarje nazaj, da jim pomagajo organizirati gospodarstvo.
Mrs. Huxley je prepričana, da se beli rasi v Afriki ni kaj bati. Politiko naj seveda pusti ob strani, pač pa naj se prepusti trgovskim poslom. Ona veruje, da bodo belci prišli do veljave celo v Južni Rodeziji, kakor hitro bodo tam črnci prevzeli oblast, saj bodo hitro spoznali, da še niso kos upravljanju moderne države. Seveda bo ta razvoj trajal dolgo vrsto let. Sedanji beli naseljenci bodo verjetno Afriko zapustili, prišli pa bodo drugi, ki s kolonialno miselnostjo ne bodo več obremenjeni.
Mrs. Huxley zagovarja misel, naj si črnci sami kujejo svojo usodo. Življenje jih bo naučilo, da jim sodelovanje z belo raso samo koristi. In v tem se gotovo ne moti. V vseh časih se je človek učil iz napak in mu je bilo življenje najboljši vzgojitelj. Tudi črnske države čaka enaka pot.
Obrednik v italijanskem jeziku
Glavni svet italijanske škofovske konference je odločil, naj z binkoštnim praznikom začnejo duhovnik; uporabljati mali ritual ali obrednik v italijanskem jeziku.
inKi/šfo
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Naglo se bliža dan posvetitve novega Marijinega svetišča na Vejni. Posvetitev cerkve se bo začela že v soboto zvečer, 21. t. m. ter se bo nadaljevala naslednjega dne, v nedeljo, 22. maja. Nato bo slovesna koncelebracija sv. maše, ki jo bodo oddajali tudi po televiziji.
Do praznika posvetitve bo gotovo dovršen tudi mozaik na oltarju sv. Cirila in Metoda, k; ga izdeluje naš slovenski umetnik Tone Kralj.
Fotografija, ki jo danes objavljamo, nam kaže, kako si je umetnik zamislil sliko slovanskih apostolov za naš oltar na Vejni.
Z veseljem objavljamo tudi seznam novih dobrotnikov in darov, ki smo jih prejeli v zadnjih dveh tednih:
Marijina družbenica iz Trsta (ul. Risor-ta), 1.000; družina Škerk iz Gorice, 1.000; namesto cvetja na grob pok: Justine Cok vd. Purini, N. N. od Sv. Vincencija, 1.000;
Marsič Rozalija, Sv. Vincencij, 500; A. Z. iz Rojana, 20.000; M. L. iz Rojana, 1.500; N. N. z Opčin, 1.000; L. S., Mačkovlje, 4.000; Slavec Ivana, Boršt, 5.000; F. V., Trst, 10.000; iz škedenjske župnije vsi naslednji dobrotniki: Bajac Lina, 500; Kote Marija, 1.000; Baučer Jožefa, 5.000; družina Čehovin, 3.000; Abram Vera, 5.000; N. N., 1.000; Bone Karmela, 1.000; Sancin Elizabeta, 1.000; Miklaučič Marija, 500; člani in članice pevskega zbora pri Sv. Antonu v Trstu, 18.000; Ostrouška Marija, Salež, 5.000; N. N., Gorica, 5.000; Frančiška Kovačič 10.000; Dragica Nemec v spomin blagopokojne Alojzije Jančič 3.000 lir. Današnji darovi znašajo Lir 99.500; prejšnja vsota: Lir 879.800; skupno: Lir 979.300.
Vsem dobrotnikom prav iskrena in srčna hvala. Svoje daro\’e pošiljajte še naprej i' Marijanišče na Opčinah ali g■ Ger-dolu, kaplanu pri Sv. Vincenciju v Trstu, v Gorici pa na upravo Katoliškega glasa. Bog plačaj!
A P O 5
N
OSTI
Podoba slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda bo krasila oltar, ki so ga Slovenci s Tržaške in Goriške postavili v mogočnem Marijinem svetišču na Vejni nad Trstom. Dan posvetitve cerkve bo zato tudi naš slovenski praznik, saj bodo vsi, ki se bodo svečanosti udeležili, mogli doživeti katoliški duh Cerkve in znova začutiti, da je le Cerkev tista, ki preko vseh škodljivih nacionalizmov druži vse narode v eno samo družino božjih otrok in eno
samo božje ljudstvo
življenja
Cerkve
Razgovor o spremenljivih mašnih spevih
Sredi preteiklega meseca so se v -Luganu v Švici -glasbeni in liturgični strokovnjaki tri dni razgovarjali o spremenljivih mašnih spevih pri maši v domačem jeziku.
Dosedanje skušnje so namreč pokazale, da je stalne mašne speve (Gospod, usmili se, Slava, Vera, Svet in Jagnje božje) dokaj lahko peti tudi pri slovesni peti maši v domačem jeziku, nemogoče pa je zadovoljivo lep6 uglasbiti in peti dobeseden prevod vstopnega, darovanjskega in obhajilnega speva ter aleluje pred evangelijem.
70 udeležencev iz 16 držav, od katerih se nekateri že več let trudijo za čim boljšo glasbeno izvedbo sv. maše, se je udeleževalo predavanj o glavnih vprašanjih, nato pa so se v manjših skupinah razgovorili o težjih problemih. Vsi so buli edini v sodbi, da zgolj prevod dosedanjih mašnih spevov rimskega misala ne zadošča, ampak da bo treba vsakemu narodu ustrezno pripraviti besedila za speve, ki spremljajo mašni obred.
Ustanovili so tudi mednarodno študijsko skupino za petje in glasbo v liturgiji »Undversa laus«, da si bodo mogli medsebojno pomagati, saj so glavna vprašanja povsod enaka. Zborovanja se je udeležil tudi slovenski profesor liturgike dr. Marijan Smolik iz Ljubljane.
Filmski teden v Španiji
Od 17. do 24. aprila je bil v Valladol-idu v Španiji 11. mednarodni filmski teden za verske filme in filme, ki oznanjajo človečanske vrednote. Nanj so prišli predstavniki desetih evropskih dežel in z onstran oceana.
Anglikanski primas v Sveti deželi
Anglikanski primas dr. Ramsey, ki je pred kratkim obiskal papeža Pavla VI., je 23. aprila obiskal v Jeruzalemu latinskega patriarha Gorija. Dr. Ramsey je bil namreč v Palestini na romanju, 'ki je trajalo devet dni.
Pismo južnovietnamskega škofa
škof iz Dalata v gorskem predelu Južnega Vietnama, je poslal svetemu očetu pismo, v katerem mu poroča, kako so katoliški verniki ostali zvesti veri in 'Cerkvi kljub trpljenju in grozotam dolge vojne. V pismu, ki ga je objavil VOsserva-tore Romano, pravi škof, da so najbolj
srečni gobavci, ki živijo v hribih in za katere skrbi krščanska dobrodelnost.
Zasedanje papeške akademije znanosti
Papeška akademija znanosti je imela v Vatikanu svoje redno letno zasedanje, kateremu je sledil študijski teden. Člane akademije, ki so se udeležili zasedanja, je v soboto, 23. aprila sprejel sv. oče in jih nagovoril v francoščini. Člani akademije so priznani znanstveniki, ki pripadajo raznim narodom in raznim veroizpovedim.
Nova teološka fakulteta v Južnem Vietnamu
V	Dalatu v Južnem Vietnamu so odprli teološko fakulteto papeškega zavoda sv. Pija X. Slovesnost je vodil apostolski delegat v Vietnamu m-sg-r. Palmas, ki je daroval sv. mašo skupno z osmimi drugimi škofi in šestimi duhovniki. Kongregacija za semenišča je podelila temiu zavodu pravico, da lahko podeljuje licenco in doktorat iz teologije. Novi fakulteti, ki jo vodijo jezuiti, je priključeno središče za raziskavanje in študij o naiuku, zgodovini in običajih različnih verstev', ki obstajajo v Vietnamu.
NEKAJ IZ ZGODOVINE RAZPOROKE
Po nauku katoliške Cerkve ne volja zakoncev ne nobena verska ali svetna oblast ne morejo razvezati veljavno sklenjenega zakona.
V katoliške dežele je razporoko uvedla francoska revolucija. Ukinili so jo nato v Franciji leta 1816, a jo zopet, kasneje uvedli leta 1884.
Danes imajo razporoko skoraj vse države. Čutijo pa vsi težke posledice raz-poroke, a vendar je nočejo odpraviti.
Razporoka je posebno v veljavi v komunističnih in socialističnih državah. V teh državah je zakon privatna, zasebna pogodba, ki se lahko razdere ob vsakem času.
V Španiji je uvedel razporoko republikanski režim leta 1932. Vlada generala Franca pa je razporoko ukinila že leta 1938, eno leto pred zmago nad komunisti.
V Italiji so predložili razporoko parlamentu že leta 1865. Toda predlog ni bil sprejet. Pozneje so napravili nove poskuse, da se uvede razporoka, toda vedno brez uspeha.
Verniki čmiške dekanije v Kopru
Odkar je bilo razglašeno jubilejno koncilsko leto, v Kopru vsako nedeljo kar mrgoli avtobusov in drugih vozil, s katerimi prihajajo romarji v koprsko stolnico. 24. aprila je bila na vrsti črniška dekanija. Šestnajst avtobusov je peljalo iz Vipavske v škofijsko mesto ob Jadranu mogočno skupino vernikov, ki je koprsko stolnico do kraja napolnila.
Malo po 10.30 je pristopil h glavnemu oltarju škof dr. Janez Jenko. S kora je zadonela ubrana pesem. Združen; pevski zbori so se dobro odrezali. Takega petja se ne sliši vsak dan. Prvo pozdravno besedo je imel črniški dekan dr. Vetrih.
V	imenu vernikov je spregovoril postaven mlad mož. Lepo mu je tekla beseda, ko je svojemu nadpastirju zagotovil neomajno zvestobo. Trije možje so prinesli simboličen dar — štirinajstkilogram-sko svečo. Najmlajši so namesto pozdravnih besed stopili pred oltar s šopki rož.
Med mašo je spregovoril sam g. škof. Ker je bil ravno svetovni dan za duhovniške in redovniške poklice, je dr. Jenko zlasti poudaril ta problem. Srednja Vipavska dolina, kamor spada tudi črniška dekanija, je sorazmerno še dovolj bogata na duhovniških poklicih; težko pa je s primorskimi mesti, ki so popolnoma zamenjala prebivalstvo in še dolgo iz svoje srede ne bodo dala dovolj duhovnikov. Treba je zato imeti pred očmi duhovne potrebe celotnega Slovenskega Primorja. Škof je omenil s tem v zvezi mali irski narod, ki ima ne samo dovolj duhovnikov doma, -ampak tudi nekaj tisoč duhovnikov v misijonih. Pa je Ircev samo enkrat več kot Slovencev.
Med sv. mašo je večina navzočih prejela sv. obhajilo. Po končanih slovesnostih so si mnogi ogledali stolniške zanimivosti, zlasti okusno razstavo v starodavni- krstilnici. Popoldne -so nekateri nadaljevali pot celo na Trsat, drugi pa so šli v Piran, ki je prav v nedeljo slovesno praznoval sv. Jurija. Na povratku so se pa še ustavili pri Materi 'božji v Strunjanu.
Občni zbor pevskega društva Jakob Petelin-Gallus v Celovcu
Sredi aprila je bil v Celovcu v -Mohorjevi hiši tretji občni zbor pevskega društva Jakob Petelin-Gallus. Zbor je v svoji zadnji poslovni dobi mnogo in uspešno nastopal. Gojil je svetno in cerkveno, ljudsko in umetno -pesem. Pri skoraj vseh nastopih je bila na sporedu vsaj ena skladba Jakoba Gallusa, po katerem se zbor imenuje.
Poleg mnogih krajev na Koroškem je zbor obiskal tudi naše ljudi v inozemstvu. Tako je pel cerkvene pesmi pri službi' božji v Nici na Francoskem ter v Astiju, nastopil pa tudi lani decembra meseca na mednarodnem pevskem tekmovanju v Gorici. Ni sicer zasedel kakega prvih mest, toda tujemu občinstvu se je vendar dostojno predstavil in častno zastopal slovensko koroško pevsko kulturo v tujini. Če bi pa na natečaju delili mesta po požrtvovalnosti in idealizmu, bi moral dobiti prvo mesto.
Ob pregledu te bogate žetve je dejal ob koncu poročila pevovodja d-r. Franc Cigan svojim pevcem in pevkam: »Dosegli smo častne uspehe. To je bilo mogoče le zaradi velike požrtvovalnosti, discipline in društvene povezanosti. S tem smo bili tudi sami deležni duhovnih dobrin, poslušalcem smo nudili čistega veselja, istočasno pa slavili Boga, kj je pravir vse harmonije, dobrote in resnice.«
V	bodoči poslovni dobi bodo -pevski zbor vodili g. Urh Kassl kol predsednik, dr. France Vrbinc kot tajnik in g. Herman Cik kot blagajnik.
Toronto
Kanadska javnost spoštuje kulturno bogastvo, ki -ga prinesejo s seboj priseljenci iz Evrope. Aprila meseca je bila povabljena na torontsko postajo TV št. 9, mladina slovenske šole Marije Pomagaj v Torontu. Z daljšim programom sta nastopila mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Toneta Zrneca CM in folklorna skupina pod vodstvom g. Cirila Sorška. O obeh skupinah smo že večkrat poročali v našem listu, kar sta zelo delavni in sta priredili v Torontu že vrsto koncertov, festivalov in iger.
Med zborovskim petjem slovenskih narodnih pesmi so bile na TV pokazane pokrajinske slike Slovenije. Otroci so z voditeljem programa pogumno govorili v angleščini o Sloveniji, o njeni zemljepisni legi, o slovenskem petju in narodnih plesih. Proti koncu oddaje je govoril v slovenskem jeziku ravnatelj šole Marije Pomagaj g. Tone Zrnec CM.
Tako je bila na kanadski -televiziji pri-
kazana in predstavljena Slovenija po naši izseljenski mladini, ki jo vzgaja sloven ska šola Marije Pomagaj.
* # *
Na cvetno nedeljo so naši rojaki v Torontu uprizorili moderni pasijon: »Obsodili so Kristusa«, delo pisatelja dr. Branka Rozmana. Pasijon je režiral g. Stane Brun-šek. Uprizorili so ga v dvorani Brezmadežne v New Torontu. Bližina velikega tedna in vsebina igre same je privabila izredno število rojakov.
S TRŽAŠKEGA
Izjava Adrie ob tragični smrti akademika Rossija
Cim je prišlo iz Rima poročilo o tragičnih dogodkih in o smrti Pavla Rossija, je odbor Adrie takoj sklical izredni sestanek. Najprej je izrazil svoje obžalovanje ob nasilni smrti socialističnega študenta in skavta Pavla Rossija, smrti, ki so jo posredno povzročile neofašistične študentovske skupine. Slovenski akademiki tržaške univerze še posebno občutijo težo teh rimskih dogodkov ob misli na polpreteklo tragično dobo, skozi katero se je morala prebijati slovenska manjšina. Napad na volilne žare, napadi na politične nasprotnike, razbijanje a-vtamobilov in steklenih vrat in končno sama nasilna smrt v politične namene, -imajo jasen in tragičen pečat škvadrističnih izpadov iz dobe fašizma,
Adria zato ostro obsoja, da je sploh prišlo do nasilne smrti akademika, da je prišlo do političnega nasilja ob demokratičnih -volitvah, da so se ti nekulturni izpadi dogajali prav na univerzi, ki je v vseh deželah kulturno središče in obsoja tudi ravnanje rektorja rimske univerze, ki predhodno ni poskrbel za varnost pri volitvah, ki je nasilno prekinil stavko akademikov s pomočjo policijskih sil in ki noče odstopiti, čeprav to zahtevajo profesorji in študenti.
Odbor Adrie upa, da bodo pristojne oblasti nastopile z vso strogostjo -in vzpostavile red, predvsem pa, da za vedno zatrejo samopa-šno miselnost nekaterih akademskih krogov. Prof. Enzu Rossiju, očetu pokojnega akademika, je odbor Adrie poslal sožalno brzojavko.
Ob koncu sestanka je odbor ponovno potrdil, da se bo vedno boril za svobodo, pravico in demokracijo.
Ljubljanska nadškofija v številkah
Ljubljanska nadškofija im-a okoli 650.000 katoličanov, 287 župnij in 417 škofijskih in redovniških duhovnikov. En duhovnik pride na približno 1.500 vernikov.
Hišo so mu porušili
V -Sloveniji je vedno več primerov »črne gradnje« novih stavb. To -prihaja do tega, ker krajevne oblasti z izdajanjem dovoljenja toliko časa zavlačujejo ali načrte spreminjajo, da se prosilci nazadnje odločijo za edini možni -postopek: začno graditi hišo na svojo roko, kasneje pa plačajo kazen za nedovoljeno gradnjo, pridejo pa vsaj do svojega doma.
Tako je menil ravnati tudi 35-letni delavec iz tovarne hladilnikov v Škofji Loki Jože Oman. Deset let je že prosil za gradbeno dovoljenje za tri različne zemljiške lege, pa so mu prošnjo na občin-i vedno zavrnili. Zato je lansko jesen začel graditi hišo kar brez dovoljenja. Zgradil j-o je do podstrešja iin pri tem porabil 6 milijonov starih dinarjev.
25. aprila pa je občina poslala minerje, da bi napol zgrajeno stavbo porušili. Ker je bilo pričakovati odpora ljudi, je prišlo tudi 20 miličnikov, ki so zavarovali prostor okrog zgradbe. Pri tem je prišlo do -hudih izgredov7, ker so se ljudje postavili na stran prizadetega. Toda zmagala je sila nad socialnim čutenjem.
V javnosti je to rušenje imelo -mučen odjekt. V samem občinskem odboru je več odbornikov ostro prijelo predsednika škofjeloške skupščine Milana Osovnikarja. Očitali so mu, da je prekoračil pooblastila, ki jih je imel. Tudi so dejali, da bi bilo treba pred rušitvijo poiskati še druga pota, zlasti ker je znano, da so si z gradnjo na črno pomagali že razni ljudje na vodilnih mestih v občini, pa se jim ni ničesar zgodilo. Občani bi zavzetost občine za zakonitost pri -gradnjah laže razumeli, če -bi predsednik občine najprej skrbel za red v svoji hiši. Žalostno je, so pribili odborniki, da se je prav škofjeloška občina morala proslaviti s takim nesocialnim dogodkom. Ce je treba s »črnimi gradnjami« prelomiti, potem je to treba storiti korenito, ne pa le pri enih, pri drugih pa -pogledati skozi prste in se sklicevati na dosedanjo prakso.
678 otrok brez mater v Murski Soboti
Na občnem zboru društva prijateljev mladine v Murski Soboti so ugotovili, da je letos odšlo na sezonsko delo v tujino 912 žena, k-i so doma pustile brez pravega varstva in nadzorstva kar 678 otrok. Občuten padec učnega uspeha v osnovnih šolah je najboljši dokaz, da so olroci oropani tiste pomoč; in vzgoje, ki ju lahko prejmejo le v urejenem družinskem okolju.
Odhodi mater v tujino se množijo kar naprej. 15. aprila je bilo na uradu za zaposlovanje vloženih 927 prošenj za dovoljenje oditi v tujino na delo. Zato so v soboških osnovnih šolah uvedli celodnevno varstvo otrok, v otroških vrtcih pa v nujnih primerih sprejemajo celo otrok« do dveh let starosti, toda vse skupaj je le slab nadomestek za razdejano družinsko skupnost.
Katastrofalna škoda zaradi poplav
V severnih argentinskih provincah po-stopano ugotavljajo škodo, ki jo je povzročilo narastlo vodovje reke Parana v preteklih tednih. Pogled na področja, ki so bila dalj časa pod vodo, je silno žalosten.
V provinci Formosa ob paragvajski meji je bilo poplavljenih 1.700 hektarjev rodovitne zemlje. Na 38.000 -hektarjih je poplava uničila vse poljske pridelke. V vodi je poginilo kar 160.000 glav goveje živine.
V provinci Ohaco (Cako), kjer v -glavnem pridelujejo bombaž, je bilo poplavljenih 375.000 hektarjev z bombažnimi nasadi. 85.000 hektarjev od njih je popolnoma uničenih; v provinci Formosa je poplava razdejala 7i%, v provinci Corrien-tes pa polovico teh nasadov. Tudi pridelek koruze bo letos v teh provincah za polovico manjši kot lani.
Poplave so prizadejale tudi sadjarska in vinogradniška področja na jugu države okrog mest General Roca in Cipoletti v provinci Rio Negro. Tudi tu gre povzročena škoda v visoke milijone.
Argentinska država, ki jo že nad deset let muči nekontrolirana inflacija, je bila s temi poplavami zelo prizadeta. Že itak ne ve, kako ozdraviti svoje -bolno gospodarstvo; take preizkušnje bodo seveda njen gospodarski razvoj še -bolj omrtvičile in onesposobile za daljši čas.
policisti, ko se je pognala v vodo; v isti noči pa so znova počili streli in že tik pred ciljem umorili neko žensko. Imena svobodni svet verjetno ne bo -nikdar zvedel. Kajti že mrtvo so naložili na voz in odpeljali v neznano. Sledili so ji, ko P ob mostu previdno prodirala proti svobodi in že skoro na cilju so jo streli zverinsko umorili.
Ze naslednji dan pa je neki -mlad stražar iz vzhodnega sektorja razorožil svojega tovariša na straži in z dvema puškama pribežal v zapadni sektor. Njemu se je beig posrečil.
Prvi maj so v Vzhodnem Berlinu praznovali zelo slovesno. Praznovali so dan svobode, kateri je potreben Zid sramote, da branj svojo »svobodo«.
Zopet sveža kri ob Zidu sramote
V	teku 24 ur se je pretekli petek berlinski zid znova omadeževal s krvjo dveh nedolžnih žrtev. Prvo so ustrelili ljudski
Tatovi v angleških cerkvah
V	zadnjem času so se pojavili tatovi P° cerkvah v Angliji. V zadnjih 12 mesecih so tj tatovi obiskali 1500 cerkva in odnesli nad 200 umetniških svečnikov, zlate -kelihe v vrednosti do 8,7 milijona jn druge vrednostne predmete, še oeW umetniško izdelana cerkvena vrata. P°" nekod so izginile velike svinčene strešn® plošče, ki jih nato prodajajo na črni borz*-Na Angleškem je po anglikanskih in tudi katoliških cerkvah veliko bogastva, ki P® ni prav nič zaščiteno. Cerkve so vedno odprte in takorakoč na razpolago vseH>-Najraje se cerkveni -tatovi poslužijo cor-kva, ki so v bližini velikih prometnih cest, da lahko brez sledu izginejo.
RZASKE
NOVICE
S prvomajske prireditve v Bazovici
Noč je že dolgo ležala nad Bazovico, ko 50 utihnili zvoki »Veselih planšarjev«. Še dolgo potem pa so se zadrževali posamez-ni obiskovalci na igrišču in v prostorih Slomškovega doma in kramljali v veselem razpoloženju po prvomajski prireditvi.
Prvič je občinstvo napolnilo prostrano 'Srišče popoldne, 1. maja. Po pozdravni ^sedi, k; sta jo izrekli mladenki v narod-nošah, ki sta tudi napovedovali prodam, so Veseli planšarji takoj poprijeli Priljubljene domače viže in so si v nekaj |renutkih osvojili publiko. Med valčkom ® polko pa se nam je predstavil humo-«st Matevž, ki je prisotnim pripovedoval, N vse se lahko pripeti človeku, mlademu ■n lepemu kot on, na poletnem dopustu.
Po kratkem odmoru je moški zbor pod ''odstvom prof. Mamola zapel štiri pesmi, katerih je zlasti Vodopivčeva O večerni Uri navdušila občinstvo.
Delavcem in vsem, ki imajo opraviti 2 delavskim vprašanjem, je veljala beseda f Prvomajskemu prazniku, ki jo je podal ;®an Slomškovega doma Karel Mezgec. V ^njenih besedah je poudaril bistvo in ^ravo človeškega dela, tesno povezavo ^ed delavcem in delom in naloge, ki jih ^a človek v zvezi z delom.
Ponovno so nastopili Veseli planšarji, ki 50 dopolnili preostali del prireditve.
Uro pozneje so se ljudje zbrali pri prosti ‘a.bavi in ponovno napolnili igrišče. Oboji, stari ob domačih napevih, .mladi pa ob Modernih ritmih, so se vrteli na prirejenem prostoru. Ko je že prišel trenutek ^ključka, so še in še prosili planšarje, ***! bi jim vsaj še eno zaigrali pred s,oveSom.
Igrišče se je naposled le izpraznilo. Cez ^kaj tednov bo dokončano in moštva se že lahko pomerila med sabo v ko-arki in odbojki. Dobiček te prireditve je
je mnogo pripomogel k prijetnemu vzdušju na p(rireditvi. Obenem pa javlja izide 'loterije: 1. nagrada št. 988, 2. nagrada št. 616, 3. nagrada št. 1794. Vsem udeležencem iskrena hvala!
Peta revija cerkvenih pevskih zborov
Pretekli petek je bila v Trstu peta revija cerkvenih pevskih zborov, katero organizira škofijska komisija za cerkveno glasbo. Vršila se je v cerkvi Madonna del Mare, ki je bila ob tej priliki nabito polna ljubiteljev cerkvene glasbe.
Nastopilo je 13 zborov iz raznih tržaških župnij, med njim} tudi dva slovenska in sicer: mešani zbor iz Skednja, ki ga vodi g. Dušan Jaikomin in mešani zbor iz Rojana, ki ga vodi prof. H. Mamolo.
Da bi olajšala nastop pevskim zborom, je letos škofijska komisija za cerkveno glasbo uvedla nekatere spremembe in sicer: vsak nastopajoči zbor je zapel tri pesmi, ne da bi bila katera izmed teh obvezna, kakor je bi‘lo to vsako leto v
Drugo nedeljo v maju - 8. bo v TREBČAH
V. 1966
PROCESIJA
S KIPOM MATERE BOŽJE
Ob 4. uri popoldne: sv. maša in govor, nato procesija, med katero bomo peli litanije z odpevi in Marijine pesmi ob spremljavi vaške godbe.
Zaključek slovesnosti bo v cerkvi s posvetitvijo brezmadežnemu Srcu Marijinemu in s sklepnim blagoslovom.
*>il
Predvsem namenjen za gradnjo tega
‘grišča,
: Nekateri člani Slomškovega doma še pospravljati. Videti so utrujeni. Kljub kftiu pa jim iz oči žari tiho zadovoljstvo, jim je prireditev tako lepo uspela. Predan; smo, da so člani Slomškovega dQWa trdno odločeni, da postane prvomaj-prireditev v Bazovici vsakoletni tra-^cionalni praznik.
* * *
Odbor Slomškovega doma v Bazovici ^ toplo zahvaljuje vsem članom in prija-Jfirn za vsakršno pomoč ob prvomajskem ')fazniku, zlasti pa tržaškemu radiu, ki je Ž3vZeto obveščal občinstvo o programu pr-j^ajskega slavja. Prav tako izreka iskre-zahvalo moškemu pevskemu zboru z %ovim dirigentom dr. H. Mamolom, ki
V NEDELJO 8. MAJA POPOLDNE bo v stolnici sv. Justa v Trstu
navadi; poleg tega pa je bila vsaka pesem spremljana z orglami, ki so bile včasih premočne in so poslušalca nekoliko motile. Izmed vseh nastopajočih je odpel svoj celotni program »a cappella« le zbor S. Maria Maggiore. Vseh pevcev je bilo nad tri sto. Mnoge je opogumilo to, da nobena pesem ni bila obvezna in da je bila dovoljena orgelska spremljava.
Škedenjski, kakor tudi rojanski zbor sta dobro izvedla svoje točke. Posebno učinkoviti sta bili »Slava« M. Tomca iz maše na čast sv. Jožefu, katero je zapel rojanski cerkveni zibor ih »Vera« iz maše L. Mava, katero je zapel cerkveni zbor iz Skednja. Zadnji nam je že dobro znan, saj se je že tretjič predstavil na reviji.
Razveseljivo je, da so se letos opogumili tudi Rojančani. Dobro bi bilo, da bi se prihodnje leto predstavil poslušalcem še kak drug slovenski zbor iz mesta ali okolice. Saj smo bili Slovenci vedno narod pevcev in prav v takih okoliščinah pride
SHOD TREH ŽUPNIJ:
PROSEKA, KONTOVELA IN SV. KRIŽA
ODHOD iz omenjenih vasi ob 17. z avtobusi, zborno mesto Montuzza ob 17,30. MAŠEVAL IN PRIDIGAL bo sam g. nadškof msgr. A. Santin.
Vabimo vse vernike omenjenih treh župnij, da se shoda v stolnici polnoštevilno udeležijo, saj bo to zanje edinstvena priložnost, da molijo in pojejo v svojem materinskem jeziku v glavni cerkvi tržaške škofije. Dobrodošli pa so tudi ostali verniki iz drugih tržaških župnij, da se pridružijo in prejmejo jubilejni odpustek.
'Nil
V nedeljo 15. maja
bodo opravile župnije Bazovica, Katinara, Ricmanje, Boršt, Boljunec, Dolina in Mačkovlje
JUBILEJNO ROMANJE V TRŽAŠKO STOLNICO
Začetek škofove sv. maše bo ob 17. uri. Verniki se 'bodo zbrali pred kapucinsko cerkvijo na Montuzzi in odšli nato v procesiji v stolnico sv. Justa ob 16,30. — župnije so za to priliko najele primemo število avtobusov. Verniki naj se javijo pri svojih župnikih, če želijo skupno potovati.
naša pesem do izraza. Cerkveni zbori naj bi jo še posebno gojili. Lepo bi bilo, da bi se jih oklenili naš; mladi fantje in dekleta, katerim je Bog dal glas in posluh, ter da ne bi zakopali teh prejetih talentov.
Nada Žerjal
Slovenska romanja v tržaško stolnico
V nedeljo, 24. aprila so poromali v stolnico sv. Justa za svetoletni odpustek verniki iz župnij Opčine, Trebče in Repenta-bor. V nedeljo, 8. maja bodo pa romali verniki iz Proseka, Kontovela in Sv. Križa. Zadnje romanje bo pa v nedeljo, 15. maja, ko bodo na vrsti župnije: Dolina, Katinara, Bazovica, Ricmanje, Boršt, Boljunec in Mačkovlje.
Našli so ukradenega bronastega volka
Ponoči, 29. aprila so neznanci odnesli neznanokam enega izmed dveh bronastih volkov, ki sta stala na skali ob obalni cesti pri Štivanu. Volka sta stala v spomin na boje 77. in 78. pešpolka toskanske divizije »Lupi di Toscana«, ki se je na Krasu bojevala med prvo svetovno vojno.
Omenjeni	spomenik	se	mi	rodil ravno
pod srečno	zvezdo. Prvič	so	ga postavili
leta 1938 in je predstavljal orla, ki drži v svojih krempljih volka. Ta spomenik so odnesli dogodki iz prvih majskih dni leta 1945, ko so	zavezniške	in	Titove čete zasedle Trst.	Ko se je	Italija	po odhodu
zaveznikov vrnila v naše kraje, so spomenik obnovili, to pot v obliki dveh volkov. Zdelo se je, da se bosta volkova trdno oprijela kraških tal ter imela dolgo
"""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin.......
Naše romanje se hitro približuje. Danes dva meseca bo letošnja skupna božja pot že za nami. Sedaj je potrebno sledeče:
1. V majniku naj sl vsak poskrbi potni list, oziroma potrdilo kvesture na osebni izkaznici za potovanje v tujino. Kdor ne ve, kako se to napravi, naj vpraša na domači policiji ali kjer se je vpisal za romanje ali za Tržačane najbolj praktično pri Cit-u na trgu Unitži 3.
2. Do 1. junija vsak romar pokaže veljavno dovoljenje za potovanje v tujino na kraju, kjer se je vpisal. Ta kontrola je pri velikem številu potnikov nujno potrebna, čeprav ne ugaja.
3. Do 1. junija naj vsi romarji poravnajo celotno vsoto za stroške, to je 28.500 lir, vedno na istem mestu, kjer so se vpisali.
Vse romarje prosimo, naj ta navodila izvršijo z vso resnostjo, da ne bo na potovanju nerodnosti. Znano nam je, da vas je že veliko vse to napravilo in tako imate najvažnejše že v redu. Kdor nima, naj napravi to v maju točno do 1. junija. Spored romanja ostane v veljavi kakor je bil objavljen: v nedeljo, 3. julija proti večeru odhod in v četrtek, 7. julija ponoči povratek. Posebni vlak nam je zagotcn’-
ži vij en je, toda izkazalo se je, da so še taki, ki volkovom strežejo po življenju, pa naj bodo živi ali mrtvi.
Že pred mesecem dni je policija opazila, da ima eden izmed volkov podžagane poge. Poostrila je zato nadzorstvo nad spomenikom, ki je trajalo noč in dan deset dni. Misleč, da je najhujše že mimo, je nadzorstvo nekoliko popustilo in posledica je bila — izginotje volka.
Seveda so nekateri takoj mislili, da gre za izbruh terorističnega nacionalizma, pa še je sedaj izkazalo, da je šlo za navadno tatvino, ki sta jo izvršila Karel Zavadlal in Enea Rossin iz Trsta z namenom, da volka prodata kot staro železo. Na sled so jima prišli, ko se je odkrilo, da je nekdo odnesel veliko jeklenko za acetilen-sko varjenje iz gramozne jame Cedaz nad železniško progo v Barkovljah. Natančna preiskava po pobočju hriba je privedla varnostne organe do kraja, kjer je bila skrita ta jeklenka ter zakopan bronasti volk. Policijski agenti so nato pripravili zasedo in zalotili tatova prav v trenutku, ko sta se pripravljala, da volka razžagata in spremenita v kose starega železa.
Koliko je bilo na koncilu škofov onstran železne zavese
Na četrtem zasedanju II. vatikanskega koncila je prišlo v Rim 82 škofov iz držav za železno zaveso. To je manj kot polovica. Samo Jugoslavija in Vzhodna Nemčija sta dovolili vsem škofom, da so lahko prišli na koncil. Tudi Poljska je dala vsem škofom dovoljenje, ki so zanj prosili. Poljskih škofov je zato bilo na zaključnem zasedanju 36.
 .  IIIIIHIIIIIIHIIIIllllllllllllllll.Illllllllllllllll..........................
Pismo romarjem v Einsiedeln
Ijen, podrobnosti kakor vozni red, število mest v vagonih »cuccette« in drugo nam sporočijo v juniju. Mednarodnega prometa je vedno več in prav zato je hvalevredno, da smo mogli Že v marcu napraviti glavne korake — hvale\’redno po zaslughi vseh 730 rojakov, ki ste se točno ih pravočasno prijavili.
Iz Einsiedelna smo dobili lepe pozdrave za vse romarje iz raznih hotelov, kjer se nas še dobro spominjajo iz teta 1959. Sporočili pa so nam, da v nobenem hotelu ne bo moglo bivati več kot po 50 oseb skupaj, kar pomeni, da na primer naši Openci, ki jih je 72 ali Rojančani, ki jih je 95, ne bodo mogli biti vsi pod eno streho; bodo pa tako blizu, da se bodo lahko skozi okna gledali.
Ponavljamo, naj vsak z vso resnostjo izvrši gornja tri navodila in izrecno želimo, da ne bi bilo treba več o tem pisati. Kdor ima za našo pot v Švico kakšen predlog, naj se obrne na domačega gospoda ali na romarsko vodstvo, v katerem so gg. Gerdol, Janežič, Jurak, Kunčič, Štuhec in Zorko.
želimo vam lepo in mimo daljno pripravo ter vse lepo pozdravljamo.
Romarski odbor
RADIO
TRST A
Spored za teden od 8. do 14. maja 1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Oliver Twist«. Dramatizirana povest po Charlesu Dickensu. Četrti del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. —
12.30 Glasba po željah. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah. — 15.30 »Zastopnik«, radijska drama. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: V starih časih: »Mati buožja, prid’n’m na pomuč«. Ponovitev v torek ob 12.
Ponedeljek: 11.35 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Brali smo za vas. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Pripovednik patriot Fran Maselj-Podlimbarski«. — 20.35 Mihail Glinka: »Ivan Suzanin« (ali: »Življenje za carja«), opera v 4 dejanjih. Orkester in zbor beograjske državne opere, vodi Oskar Danon.
Torek:	17.20 Italijanščina po radiu:
Osnovni tečaj: 45. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov radia Trst A v sezoni 1965-66: Pianist Claudio Gherbitz. — 19.00 Plošče zia vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 23. oddaja. Odlomki iz del Antona Leskovca: »Dva bregova«, »Kraljična Haris« in »Jurij Plev-nar«.
Sreda: 11.35 Radio za I. stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Moški zbor »Prosek-Kontovel«. —•
20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. V odmoru (približno ob 21.40) Knjižne novosti: Vojeslav Mole: »Umetnost južnih Slovanov«.
Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 46. lekcija. — 18.30 Andre Jolivet: Koncert za violončelo in orkester. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Na odprtem morju«, radijska drama. — 22.45 Violinist Vladimir Markovič, pri klavirju Gabrijel Pisani 'izvajata: Sla-venska sonata, op. 5 v g-molu.
Petek: 11.35 Radio za II. stopnjo osnovnih šo!. Ponovitev ob 17.25. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: Andrej Bratuž: »Nekaj obrisov platonske filozofije v renesansi«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe.
Sobota: 12.00 Kulturni odmevi • dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. —
17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 19.15 Družinski obzornik. —
20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Za smeh in dobro voljo -besedilo Danilo Lovrečič.
^TON
VAN DE VELDE
			
Letošnji francoski socialni teden
Prihodnji francoski socialni teden se bo vršil od 9. do 14. julija 1966 v Nici. Tema tedna bo »Javno mnenje«. Ta prireditev naj bi pomagala k pospeševanju primarnih stikov in sestankov med ravnatelji časopisov in revij, časnikarji, specialisti za oglašanje in vsemi drugimi, ki se zanimajo za izraze javnega mnenja.
Srce
zmaguje
:2\
|1 več ne postopač in ne mornar, spet
^°n. Zasluti, kako je s to žensko —
^ 0 kup revščine in materinstva v raz-
Danem ogrtaču. Njegovo brašno izgine
^Žiadnih rokah, njegovi poslednji ficki,
^ jih je imel zase, prav tako. Zenska
ePa naprej, ne da bi se mu zahvalila,
l ■I)e oči pa so še pred njim s svojim
^^itn ognjem pa otrok tudi. Tedaj se
,, Pred njim odpro vrata do nebes in
j zavalovi čezenj. Jon je postal spet
j' Oznanilo življenja, oznanilo brez be-
življenja, ki se ga mora vsakdo opri-
^ ' Sa pretrese kakor val svetlobe. Ure
je blodil po temi, zdaj stopi obo-
^ aie, plah in hkrati prost pod veliki
. *ti svod, ki veže nebo in zemljo. In N$t=...	... ___________ .	. .
S*avi svoj korak bliže k svetlobi pa nato 'Vrtska, ko pomeri skok, ki ga bo tvega! Prepričanju o svoji polni moški sili.
Zdaj tišči glavo v Greetino naročje. Mali Jon je bil prišel domov kot silni Gabrijel, zdaj se je pa izjokal. In Peerken kar ne razume svojega očeta, dokler ga Jon ne ziblje spet v svojem naročju; potem so njuni odnosi spet običajni. Mati je sprva jokala, zdaj se pa spet smeje; ali sta si oba velika človeka prizadejala kaj hudega? Peer uščipne Teddyja v trdbuh; »Viju«, pravi Teddy in Peer odgovori: »Viju«. Tudi Teddyja ziblje v naročju z viharno nežnostjo; žaganje se siplje iz njegovega raztrganega trebuščka. Potem mora Greeta medvedka zašiti. Medved srepo strmi s svojim edinim steklenim očesom; junior pritiska svoj prst nanj. Zakaj živalca ne vrešči? Peer najde v življenju polno problemov.
ALLEGRO MOLTO AFFETTUOSO
Ostal je tesnoben trenutek. »Na sprehod pojdimo,« pravi Jon, »na zrak moramo.«
Greeta si prav ne upa: »Moje stanje, fant!«
Sam noče z doma; mali Jon ne more biti brez varnih rok, ki bi ga vodile. Preostaja samo Tomaž Kempčan. Toda Peer-
ken pravi« »Ca-van!« To je samo inačica za »Da-Da !« Veliki Gerrits se podredi in tako sinčka napravijo.
Ko hoče Jon skozi vrata, trči ob Joda. »Ah, Bog daj, stric!« Gotovo prihaja zato, da bi se pomenil zaradi odpustitve. Greeta pozdravi v zadregi in išče kak čeden stol.
»Bog daj,« začne Jodo. Prav nič ni videti maščevalen. Ljudožerec je tako mehak, da dobi Peerken pet frankov v svoj šparovček. Jon vprašujoče pogleda Greeto: Kaj naj to čudo pomeni?
»Nič prijetnih novic, kaj ne, stric?« pripomni Greeta oklevaje.
»Kako, prosim?« se smeje Jodo. »Kakšne novice? Držita se, otroka, in čestitajta mi.«
»Kako, kaj praviš?« jeclja Jon.
»Oženil se bom,« zatrobenta Jodo in cmokne Peerkena. »No, oba sta obstala kakor štora? Čestitajta mi!«
»Tako, tako ...« Jon se smehlja. »Gotovo tista dama iz tramvaja?«
»D&, iz tramvaja je stopila,« se šali Jodo.
»Naložil sem jo na svojo barko in vaju vabim k odhodu. V šestih tednih odjadrava. Slavili bomo poroko v najožjem kro-
IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiliitlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIlllllllllllllllllllllllllHII
gu. Vidva in nekaj prijateljev od kvart pa Nand in Marija.*
»Marija?« vpraša Jon.
»Sicer pa, kako je kaj z njo?« Odkar se ji je primerila tista nesreča, je niti ni videl. »Ni bila dosti prebrisana, fant moj. Takšna reč pritiče samo zdravniku. On ti naredi to mimogrede in brez nevarnosti. Pič-tfuč!«
»Idealno za mlado mače,« pravi Jon ujedljivo. Greeta vidi, kako mu oči bolščijo; brž zasuče pogovor drugam. »In kako je ime bodoči teti?«
»Phinetta, slišiš, mali?« Zaupno taplja malčka po hlačah. »Teta Phinetta... Pa ljubezniva teta! Sladka tetka za Jodka!« Kako bedasto se zna vesti takle star fant! V gumbnici mu tiči rožni popek. Jon lista po Tomažu Kempčanu. Teta Phinetta ...
»Voila,« pravi Jodo, »zdaj sem vama povedal in, če Marija ne more priti, ji pošljem slavnostno kosilo v hišo. Zdaj sva pa s Phinetto zgovorjena v Bon Mar-cheju!«
»Rožni vonj in tolčena smetana,« pravi Jon. »Življenje je nebeško, kaj, stric?«
HI
»Da, fant.« Jodo razširi roke kot bi hotel sklatiti zvezde z neba, potem pa nenadoma zagleda čudno liso na rokavu. »Ha, smrkavec!« in Peerken zleze pod mizo. Kaj pa more za to, da je bil njegov nosek moker? S tem je šla stričeva lirika po gobe. Tako je mokra brisača prav dobrodošla in potem Jodo brž odide, zakaj Phinetta čaka.
»Otrok,« pravi Jon, »ta burja je tudi mimo. Ali se ti ne zdi, da sva polagoma vedno bolj sama?«
»Polagoma ravno ne,« pravi Greeta. Prav ima njegova Greeta, vedno ima prav. Kar naj padajo od njiju veli listi; saj vendar živita v novem cvetu. Ob imehu Phinette se nenadoma zasmejeta kakor otroka.
Peerken se znajde nazaj v resničnost: »Va-van!«
»Prav, pobič, pa pojdiva.«
Ob očetovi roki stopica mali mož hrabro po strmih stopnicah navzdol. Veselje se bliska v njegovih živahnih očeh. Greeta kliče čez ograjo še enkrat »Zbogom!«, toda Peerken vleče velikega fanta naprej. »Dada!« In sta že sredi ceste.
(se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Umrl je kapucin pater Karel
Vernike kapucinske cerkve v Gorici je zelo pretresla vest o nenadni smrti patra Karla. V četrtek zvečer je kot po navaidi še spovedoval, udeležil se je nato skupne večerne molitve in ko se je napotil k počitku v svojo celico, mu je nenadoma postalo slabo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa takoj po prevozu umrl.
Pater Karel se je rodil v Lupar.i pri Padovi pred 69 leti. Mlad je stopil v kapucinski red in bil posvečen v duhovnika leta 1924 v baziliki sv. Marka v Benetkah. Služboval je po vseh treh Benečijah, bil na Reki, v Kopru in v Trstu in enajst let misijonar v Abesindji. Med vojno je bil iz Abesinije pregnan v Rodezijo, od koder se je po končani vojni spet vrnil v domače kraje. Njegovo zadnje delovno polje je bilo v Gorici in tu smo ga poznali predvsem kot izkušenega, pa čeprav pre-
NA VNEBOHOD 19. MAJA bo obiskal Gorico škof Slov. Primorja msgr. dr. JANEZ JENKO ter govoril ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
O KONCILU IN NJEGOVEM POMENU ZA NAŠ ČAS
Toplo vabimo vse naše rojake tako iz mesta kot dežele, da se tega predavanja udeležijo v čim večjem številu!
cej strogega spovednika. Od najbolj zgodnjih ur pa do poznega večera je bil vedno na razpolago v svoji spovednici. Verjetno ni noben drugi duhovnik v Gorici spovedal toliko vernikov kot prav pater Karel.
V soboto, 30. aprila, na predvečer majniških pobožnosti, so se izvršile v kapucinski cerkvi pogrebne svečanosti. Pater gv a rdi jan je daroval mašo zadušnico ob njegovi krsti, ki je stala pred 'glavnim oltarjem. Po sv. maši se je z ganjenim glasom poslovil od priljubljenega sobrata in orisal njegovo plodovito življenje. Polna cerkev vernikov je pričala, kako je bil pater Karel priljubljen in od vseh spoštovan. Ko je ležal na mrtvaškem odru, se je od njega prišel poslovit tudi ,goriški nadškof msgr. Pangrazio.
Pri pogrebnih slovesnostih je bil navzoč tudi pokojnikov brat duhovnik. Pogrebni sprevod je izpred kapucinske cerkve krenil na goriško pokopališče, kjer so ga poko-
pali. Bog naj bo patru Karlu bogat plačnik za njegovo nesebično delo v korist našim dušam, tudi mnogim slovenskim.
Resolucija slov. svetovalcev glede občinskega osebja
Občinska svetovalca Slov. demokratske zveze (SDZ) dr. Bratina in dr. Bratuž sta vložila na goriškega šupana Martina vlogo, k; se zavzema za ureditev staleža občinskega osebja, kot izhaja že iz programske izjave nove občinske večine. Predlog resolucije se glasi: »Sklicujoč se na potrebo po nujni ureditvi staleža za občinsko osebje, občinski svet obvezuje odbor, da z največjo nujnostjo pripravi besedilo samega staleža in ga predloži v debato na eni prihodnjih sej občinskega sveta. Istočasno sklene, da se z največjo nujnostjo prične razprava vsaj o osnovnem delu pravilnika«.
Nagrade zaslužnim delavcem
Po vsej Italiji so slovesno praznovali 1. maj, praznik dela. Tudi v našem mestu so bile svečanosti, na katerih so poudarili pomen in zasluge delavcev. Tudi dva goriška moža sta bila nagrajena za zasluge pri delu. Prvi je 57-letni Danilo Cev-dek, ki že od leta 1928 dela pri avtopre-voznem podjetju Ribi. Prišel je na delo kot navaden vajenec, a si je z vestnostjo in pridnostjo pridobil zaupanje delodajalcev in danes je tehnični ravnatelj in nadzornik potniškega prometa. Stanuje v Gorici in ima z ženo Almo Ferletič sina in hčer. Drugi nagrajenec je Vladimir Perin, ki ima 53 let in dela v tržaških ladjedelnicah že od leta 1930. Tudi on stanuje v Gorici in ima sina ter hčer, oba študenta. Obema mojstroma dela naj veljajo tudi naše čestitke!
Smrtna nesreča mladega fanta
V noči od nedelje na ponedeljek se je blizu Štandreža na tržaški cesti težko ponesrečil 19-letni Vojko Pavlin iz Jere-mitišča v Štandrežu. Iz do sedaj nepojasnjenih vzrokov je udaril z vozilom v drevo in pri tem dobil težje notranje poškodbe, katerim je v ponedeljek popoldne med operacijo podlegel.
Pokojni Vojko je bil mehanik po poklicu in je izviral iz trdne kmečke ter versko in narodno zavedne družine. Očeta je zgubil zelo mlad, star komaj šest let. Skoro na istem mestu kot Vojko je tudi njegov oče Leopold zgubil življenje na motornem kolesu. Naj dodamo, da se je iz iste družine smrtno ponesrečila leta 1961 tudi
Razprava o pokrajinskem proračunu
Goriški pokrajinski svet se je že dvakrat sestal, da bi razpravljal o proračunu za leto 1966. Letošnji proračun predvideva •okrog pol milijarde primanjkljaja. Največji izdatki so za umobolnico (okrog 400 milijonov), za osebje, za ceste, za socialne ustanove. Pokrajinski odbor oziroma predsednik je v posebnem poročilu (relazione morale) obrazložil glavne smernice, ki so ga vodile pr; sestavi proračuna; zlasti pa je skušal nakazati rešitve iz sedanjega slabega, finančnega stanja. Vsa debata se vrti največ okrog tega poročila.
Na prvi seji so govorili trije govorniki. Komunist Menichino je seveda napadel kriterije, .ki so vodili proračun. Socialni demokrat Tacohinardi je pohvalil trud odbora za uravnovešenje proračuna in ga je odobraval kot rezultat levega centra. Geometer Poletto (PSIUP) se je zavzemal zlasti za umobolnico, pohvalil delo in metode strokovnega osebja in vodstva (na smeh je šlo navzočim, ko je dejal, da število duševnih bolezni raste in da bi bilo treba ustanoviti ambulatorije za duševne bolezni v Tržiču, Krminu itd.).
Na drugi seji pretekli četrtek so govorili advokat Macoratti (PSI), sindakalist Marizza (PCI), prof. Kranner (SDZ), sin-dakalistinja Pelli (PCI), advokat Zucalli (PSI), uradnik Peressin (DC) in sinda-kalist Clapis (PCI).
Prof. Kranner je v glavnem povedal tole: »Primanjkljaj, kj znaša okrog 500 milijonov, zahteva, da je treba pregledati številke in vsote, če so te res nujne in potrebne. Tak pregled je pokazal, da so kriteriji, ki so narekovali proračun, pravilni in točni in so stroški neobhodno potrebni. Potrebe so velike, zato so tudi stroški veliki, dohodki pa so premajhni,-
da bi krili izdatke. V oči udarijo visoki stroški za razne .socialne ustanove. Toda izključiti je treba vsako špekulacijo pri teh izdatkih; kajti socialna pomoč in skrbstvo sta naši dolžnosti.
Tudi stroškov za ceste ni mogoče znižati, kajti vsem je znano, da morajo ceste odgovarjati vedno večjemu prometu in turističnim zahtevam. Tu poudarim, da je treba med turistično pomembnimi cestami urediti tudi ceste v Brdih in na Krasu. Zgraditev pokrajinske ceste iz Gorice preko Sovodenj zahteva, da bo treba urediti tudi stranske ceste v sovodenjski občini, ki so turistično važne, in to iše tem bolj, ker te ceste povezujejo Doberdob, Vrh, Trst An Gorico samo. Pri poglavju o javni vzgoji bi prosil odbornika za šolstvo, da bi napravil potrebne korake, da bi bolje funkcioniral Center zo šolsko orientacijo. Ta Center je danes zelo važen, ker daje oziroma bi moral dajati navodila dijakom nižje srednje šole, na katere vrste višji šoli naj nadaljujejo študije. Danes sta v Centru zaposleni samo dve moči: en profesor in ena socialna asistentka; to pa je odločno premalo; treba bi bilo še psihologov, zdravnikov itd.
Omeniti moram, da so v proračunu vključene nekatere točke in zahteve našega volilnega programa. 2elim, da bi iniciative za dvig industrije in trgovine bile kronane z uspehom, toda samo pod pogojem, da bodo zaščitene kulturne in etnične posebnosti in pravice slovenske manjšine. Odobravam tudi napore in voljo sedanje uprave za stike in razgovore in sodelovanje s Slovenijo in Koroško.«
Seja je trajala cele tri ure in se bo nadaljevala prihodnjič. Komunisti so napovedali več interpelacij in resolucij.
V nedeljo 8 maja bo v DOBERDOBU
MATERINSKI DAN
i ZA MALE IN VELIKE
i BO PRIMERNA PRIREDITEV
j OB 8. URI ZVEČER V ŽUPNIŠČU
| ____________________________________
Vojkova teta Marija Devetak, ki je padla s traktorja.
Za Vojkom žalujejo njegova težko preizkušena mati Katarina, dva brata in sestra Anamarija. Starejši brat Rado je poljedelec, drugi brat Damijan študira agronomijo na univerzi v Padovi, v Štandrežu pa je vnet tajnik tamošnjega katoliškega prosvetnega društva. Sestra Anamarija pa je po poklicu frizerka.
Težko prizadeti družini izrekamo svoje globoko sožalje, Bog pa naj nakloni duši mnogo prezgodaj umrlega Vojka večni mir!
Kulturni večer v Pevmi
Pretekli četrtek, 28. aprila je SKPD »J. Abram« priredilo kulturni večer, ki ga je pripravil g. Brecelj iz Doberdoba in ki je nosil noslov »O družini«. G. predavatelj nam je s skioptičnimi slikami prikazal življenje v naših družinah, od najbolj preprostih do delavskih, od kmečkih do gosposkih. S svojimi slikami nas je g. Brecelj popeljal po slovenskih domovih, nam prikazal življenje tako kot je, včasih žalostno, včasih veselo. Predavanje je bilo zelo koristno, posebno za mladino dn za bodoče može in žene, ki se pripravljajo na skupno življenjsko pot, saj smo videli težave, obenem pa tudi veselje, ki vlada v družinah, v katerih se poleg medsebojne ljubezni goji tudi ljubezen do Stvarnika. Kjer je vera, tam je tudi soglasje med možem in ženo, med starši in otroci.
Gostovanje »Veselih planšarjev« v Štandrežu
V soboto so gostovali v naši prosvetni dvorani »Veseli planšarji« iz Ljubljane. Naslov prireditve »Veseli večer« se je v polni meri uresničil, kajti za vse gledalce, ki so napolnili dvorano, je bil to zares prijeten večer. Pesem, godba, humor so se nepretrgoma vrstili na odru in zabavali občinstvo, da je spored kar prehitro potekel. Za slovo je naše prosvetno društvo podarilo umetnikom krasen šopek vrtnic z zahvalo in voščilom, da bi jih še slišali in občudovali na našem odru.
Prvi maj v Števerjanu
Ti je to že znano?
1. Ako hočeš ugotoviti, kakšne vrste olja ste kupili, vzemi žlico nabavljenega olja, kani vanj nekaj kapljic kisikove vode (acqua ossigenata); če postane olje zeleno, je oljčno; če porjavi, je iz amerikanskih lešnikov (arachidi); če je rdečkasto, je iz sezama; če je rožnate barve, je iz semena kolca (colza).
2. Ako želiš ugotoviti, če so jajca sveža, napravi takole: raztopi 100 gramov soli v enem litru vode in deni jajca v to raztopino. Sveža jajca bodo šla in ostala na dnu; tista, ki bi počasi silila proti vrhu, so srednje sveža; ona pa, ki bi se kar hkratu dvignila na površino, so stara in zanič.
3. Kakšen med je pristen? Segrej ga v vodni kopeli (bagnomaria); če postane moten ali kalen, je znamenje, da ima primešanega nekaj, kar ni med.
4. Ali je maslo iz prave smetane? Deni
TO NEDELJO 8. MAJA OB 17,30 bodo nastopili v KATOLIŠKEM DOMU V GORICI
TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE
s pestrim sporedom Prisrčno vabljeni!
ga košček v ogenj; če diši po praženem mesu ali celo po loju, je ponarejeno.
5. Imaš limono še celo, a potrebuješ samo par kapljic, škoda, da bi rezal ali načenjal na veliko. Raje porini vanjo drobno cekvo. Z lahkoto dobiš nekaj potrebnih kapljic in limona bo ostala še dolgo, kakor da bi bila cela.
• ZA DOBRO VOLJO •
Oče in sin sta na počitnicah v Italiji. V slikovitem delu mesta ob jezeru Como sedi slikar pred svojo paleto.
»Očka, zakaj vlači ta ubogi mož vse te barve, čopiče in slikarske priprave po tej vročini s seboj? In zakaj sedi tako dolgo v tej vročini? Mora to?«
»To pride od tega,« razlaga oče, »ker je pozabil doma svoj fotoaparat.«
Že nekaj let sem imamo za prv,; maj lepo vreme, kar je prvi pogoj za uspeh prvomajskih slavij. Letos je bilo vreme izredno ugodno, zato je bil obisk in potek prvomajskega slavja med Borovci v Števerjanu prav dober. Domače SKPD se je letos potrudilo, da je slavje kar mogoče uspešno organiziralo. Poleg odra in prostora za gledalce je pripravilo tudi vse potrebno za žejne in lačne goste. V ta namen je delovala prodajalnica vina in pečenih piščancev. Obojega so se gostje zelo marljivo posluževali, tako da so bili ob koncu prireditelji dokaj zadovoljni, saj jim bodo dohodki pomagali kriti stroške, ki so s takimi prireditvami vedno združeni. Poleg tega smemo upati, da jim bo tudi kaj denarja ostalo in da bodo mogli že letos dokončati vsaj najnujnejša dela pri novi dvorani in postaviti vanjo okna in -vrata, da bo mogoče dobiti v njej zatočišče, če bo za prvi maj slabo vreme.
Program prvomajskega slavja med Borovci je bil pester in za poslušavee prijetno lahek. Prevladovala sta glasba in petje. Glede muzike naj omenim vrle koroške »Vesele študente«, ki so tudi letos bili najbolj značilna skupina. Nastop jih je stal veliko truda, kot je omenil predsednik SKPD števerjan Marijan Terpin, saj sta dva prišla v Števerjan naravnost iz kasarne, kjer služita vojake, in sta se v ponedeljek vrnila zopet naravnost v kasarno. Druga dva pa sta prišla z Dunaja, kjer študirata, dekle in še en fant pa iz Nemčije, kjer se sedaj mudita. To simpatično skupino je torej iz tako raznolikih življenjskih okoliščin združila v Števerjanu ljubezen do rojakov na Goriškem in želja, da posredujejo za 1. maj nekaj svoje mladostne prešemosti.
Poleg Korošcev smo slišali še dve skupini mladih muzikantov. To je bila skupina štirih fantov, »The sauvaghes«, ki smo jih videli prvič na pustovanju v Gorici, in pa dva majhna tamburaša, majhna v pravem pomenu besede, saj so bila godala skoro večja kot onadva. Obe skupini sta nastopili z lepim uspehom, mali z narodnimi pesmimi, večji pa z modernimi melodijami. O tej slednji skupini smo imeli vtis, da je od zadnjega pustovanja napredovala in to pot izvajala za naše uho bolj dojemljive zvoke. Vsekakor izražamo znova ugotovitev, da ‘bi bili še bolj veseli, če bi poleg ameriške glasbe izvajali tudi domačo.
Na prvomajskem slavju ne sme manjkati petja. Če bi tega ne bilo, bi bilo slavje močno okrnjeno. Za petje sta v nedeljo poskrbela domači pevski zbor, ki je vso prireditev začel, in pa združeni moški zbor. O domačem zboru povemo, da ga vedno radi poslušamo, ker ima lepe in prijetne	glasove,	toda pozna se mu,	da
premalo	vadi. In	to	je občutna škoda	za
Števerjan, ki ima vse potrebno, da bi se lahko postavil z odličnim mešanim zborom, pa temu n; tako, in to sama zaradi tega, ker premalo vadi. Naj pevci te opombe ne zamerijo, ker želimo in pričakujemo od njih poleg iger tudi vedno več lepega petja.
Moški	zbor, ki	je	pel v nedeljo med
Borovci,	je zbor	v t	nastajanju. Vodi	ga
neutrudni Zdravko Klanjšček. Pri napovedi tega zbora je napovedovalec pravilno poudaril, da je to tretji zbor, ki ga g. Klanjšček vadi, poleg vsega svojega poklicnega dela. Zbor sestavljajo pevci iz različnih mestnih in okoliških zborov ter šteje kakih 30 članov. Upanje je, da bo še narastel. Ta zbor je v nedeljo zapel tri pesmi: Aljaževo Oj Triglav moj dom, Vodopivčevo O večerni uri in Bučarjevo Da te ni. Prvi dve se že dokaj let razlegata z naših odrov. Vendar smo ju pri nas bolj malo slišal, ker nismo imeli nobenega pravega moškega zbora. Zaradi tega smo bil; v nedeljo novega zbora tem bolj veseli, ker nam nudi upanje, da bomo v prihodnje slišali tudi pesmi za mošk; zbor, ki jih imamo toliko in tako lepih, ki pa so za nas mrtve, ker nimamo zborov, ki bi jih peli. V tem oziru moremo že danes na uho povedati, da pripravlja ta zbor samostojen nastop za prihodnji mesec junij s spevoigro in pesmimi.
Pa še nekaj spada na prvomajsko slavje: priložnostni govori. Za to nalogo je društvo naprosilo akademika Nika Černiča. Jasno in udarno je zazvenela njegova beseda v lepi majski večer. Njegov prikaz odnosov krščanstva do dela in Cerkve do socialnega vprašanja je bil strnjen in učinkovit. Zasekal je v duše prisotnih, 'ki so lahko spoznali, da je pravilna pot v iskanju resnične socialne pravičnosti le v soglasju s Kristusom.
♦ * *
Med Borovci je bila prijetna in domača proslava prvega maja, vsa naša in usmerjena v lepo pesem in dobro besedo. Nedaleč od tam pa so imeli prav tako prvo-
majsko slavje. Je la bilo tudi to tako domače in uravnano v obogatenje duha? Predvsem povejmo, da so tam tri dni šali v čast prvemu maju. Potem pa do dajmo, da so povabili iz Gorice neko neslovensko pevsko skupino, pri kateri imajo velik delež tudi nekateri »Slovenc;« da je izvajala tuje -pesmi. Prireditev,'ti je pri njej najvažnejše ples in pa nasW tujega zbora, kj izvaja neslovenske pesmi ali je to še slovensko prvomajsko slavje?
Bojimo se, da bomo morali čez čas reči: Quod non fecerunt barbari fecenrf Barberini. Ali po slovensko: Cesar niso mogli Turki, to so napravili poturice.
(r+ri
Delovanje 01ympije. Lahkoatletska # zona se je začela. Preteklo nedeljo so nastopili atleti 01ympije in sicer naraščaj’ niki (allievi). V metu diska (1,750 kg) j8 zmagal Podberšček Edi z 39,85 m. PaH* Gvido je bil drugi v teku na 2000 m (6’36' prav tako je bil drugi na 1000 m (3’10”)-Isto nedeljo so se odbojkarji podali S. Daniele, da bi se udeležili deželne?* prvenstva CSI v odbojki. Zaradi neke f°f malne napake pa niso bili pri-puščeni tekmovanju. Škoda, ker so mladinci (j1* niores) imeli precej možnosti za zmag0 Višje srednje šole goriške province s< se pomerile v lahki atletiki. V kategorij naraščajnikov (allievi) so se nekateri & jaki slovenskih srednjih šol kar dobro rezali. Špacapan Peter je zasedel 3. me*111 v metu krogle (12,59 m); Iussa Hiaci^ je bil četrti v skoku v daljavo (5,40 $!' tekmovali so še Kranner Marjam, Braji^ Rajko, Gnezda Emdl, Mermolja Franc, G* brovec Klavdij, Pivk Pavel, Makuc Dal"1' jan, Kogoj Jože, Legiša Silvan, Pav$ Rudi in Frandolič Darij.
OBVESTILA
Izšla je četrta številka revije »Mladik1
ki je zelo bogata na vsebini. V rubfl1 duhovni problemi slovenstva je objavi}' daljši članek VI. Truhlarja pod naslov »Skupne globine«, v katerem kaže, kak1 sam pravi, na dejansko razvijanje narodi biti doma in na njeno vključevanje v * liko strujanje sveta. Revija opozarja na važno obletnico v slovenski zgodovin Vsaj prihodnje leto bi namreč mol praznovati 1200-letnico pokristjanjenja SP vencev. Slovenski narod je bil prvi & vanski narod, ki se je vključil v dru0 evropskih omikanih narodov.
Prvo sv. obhajilo naših otrok iz slov^ ske ljudske šole v Gorici bo to nedelj® 8. maja ob 9. uri na Travniku v cef^1 sv. Ignacija. Vabimo starše in sorodni da s prvoobhajanci pristopijo k jilni mizi in z njimi prejmejo Kruh fl11 nih!
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: Terčič Zdenko priliki poroke, 10.000; učiteljica v pok1 10.000; družbenka N. N. 5.000; Melcer M 5.000 lir.
Darovi za Katoliški dom: Bremec S1'' fanija 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; J N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N-2.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N-10.000; Marijina družba 12.000; N. N. I-1 N. N. 4.000; U. Z. 5.000; N. N.
N. N. 5.000; dr. I. H. 6.000; nabirka 4. obletnici otvoritve Kat. doma 84.700 in 1.040 din.
Vsem darovalcem Bog povrni!
ZAHVALA
Ob izgubi komaj rojene hčerke
Marije Terezike
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ’ nami sočustvovali. Zlasti smo dolžni hvalo čč. gg. Simčiču in Erženu, sol kom in vsem udeležencem pogreba.
Gorica, 30. aprila 1966
Adela in France Pod v®1
OGLASI
Za vsak mm višina v širini enega
sto«**
trgovski L 39, »smrtnice L. 50, več davek na registrskem uradu.
Odeovermi urednik: mstr. dr. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Gorici