1 1 j- MB.1. Č ll'.U.. t, )). uh popoldne <"topisi se ne vra-- «. Nclrankovana i.ma se ne sprc-| imajo. Cena listu zn.iša za celo leto 4 krene, ta pol leta k kroni. Za mrfn premožne n c lo leto 3 krone, tt pol Ima K I !>0. ir Nemčijo |e cena n .'u 5 K, za druge deiele izven Avstrije 5 kr n. lotopise sprejema > iamdria Tiskarna« Oorici, ulica Vet-'.srni štev. 9. Naročnino in na-t . mi a »prejema 'prjvmšivo v Corici Se nemška ul št. 16. ^Xl. letnik. lonci. 15 deceinbT4' ipi • — 2 - - Posamezne številke »e prodajajo v lobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Siivio Pellico, v ul Potrle Nuovo 9, v K apucinskl ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, d.uštva« ul. Carducci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petil vrstah in sicer: če se liska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkiat po pogodbi. 50. številka. ogrski Pravoslavja in Fred kratkim smo pokazali v »Primorskem listu«, kako napačno postopajo nekateri katoliški avstrijski krogi z (-žirom na Bolgare in Srbe. Namesto, da bi jih pridobili za še in za katoličan-stvo jih napadajo in odbijajo še bolj od sebe. Enake politične in verske napake se gode tudi v naši državi sami. Poglejmo n. pr. naše gališke Rusine, ki jih naša politika skoro potiska ruskemu pravoslavju v naročje tako da se ni čuditi. da so ti ljudje, četudi nevede in skoro nehote, vendar naklonjeni ruski pravoslavni državi. Po večini so sicer vsi zapeljanci, a kaj vse to pomaga. Ce ne politično, to pa versko za nas izgubljeni. kajti v onih krajih pač skoro ni mogoče govoriti o kaki uniji z Rimom. Najslabeje so pa v tem oziru razmere onih Rusinov na severnem Ogrskem. ki pripadajo ogrski državni polovici. Ti ljudje seveda nimajo nikakih narodnih in političnih pravic, kakor na Ogrskem sploh nikdo razun Mažarov. Pri teh rusinskih prebivalcih, ki so po večini grško-katoliškega verskega izpovedovanja. se opaža v zadnjem času p rti v močno odpadanj«- od katolicizmu in pristopanje k pravoslavju. Za tem tiči ruska politična in tudi denarna agitacija in ta stvar ima poleg verske plati tudi politično. Jasno pa je. da je v tem oziru kriva najbolj ošabna mazurska vlada, ki te ljudi takorekoč davi pri ži- iu ' vem telesu in jim jemlje najnavadnejše človeške in državne pravice. Znano j. celemu svetu, *da hočejo Maž.ari zatreti na Ogrskem vse, kar ni mažarskj ga. p: sobno pa Slovake in Rusine. In nikdo se ne gane, da bi tem ljudem priskočil na pomoč in jih obvaroval verske in politične škode. Ako bi tam Maž.ari gospodarili količkaj poštene, bi sc ru->insko ljudstvo ne odtujevalo katoliški cerkvi tako kot se godi danes in ruski agitatorji bi seveda ne opravili ničesar. Toda kot rečeno moderni naš svet se briga sedaj za Albanijo, to je \ modi, za dobra katoliška ljudstva v mejah naše države pa skoro ni časa. Celo v daljni Nemčiji sc je dvignil glas za »krotke« Albance, za slovanske vojake, ki se izgubljajo v verskem oziru, za te nemška politika seveda nima smisla. In vendar bi bilo treba še enkrat mazurskim mogotcem pokazati, da je njih početje krivično in škodljivo. Saj nam bodo Mažari s svojim divjanjem počasi odtujili najboljše državljane in jih pognali v politično in versko pogubo. Kako sedaj delajo Mažari po rusinskih vaseh. najbolj jasno dokazuje poročMo nekega mazurskega časnikarja, ki pravi, čeravno sam Mažar da so mažarski uradniki denar namenjen za siromašne rttsinske kmete čisto navadno zapili in .še svoje konje nalivali s šampanjcem, ki stanc po Hi-12 K na liter. Ako sc t a k o skrbi za ljudstvo, ni čuda, da ima ruska pravoslavna propaganda vedno več uspeha in ljudstvo trumoma prestopa v pravoslavje, kjer dobi vsaj za sol in za moko. Vse kar je sedaj naredila mažarska vlada za rusinske podanike, je to. da ie tožila 94 rusinskih kmetov, ker so prestopili \ | ravoslavjc, radi veleizdaje. Na ta čuden in nečloveški način hoče sedaj mažarska vlada zadušiti pravoslavno gil anie. katero je s svojim suro-\ itt postopanjem zakrivila sama. Pne 29. ..m. bode stalo zato okoli KM) rusinskih kmetov, kakih odd prič in okoli 70 zagovornika-, p.red sodno mizo. da sc ra ta način zatre »veleizdajalce«, ki o kaki veleizdaji nič ne vedo in ne razumejo skoro, kako so prišli pred sodni dvor. Da se nam pa ta način »vzgajanja« ue vidi ravno posebno praktičen, to sc razume. Mažarski naduteži naj bi raje držali postavo iu zakon in ljudstvo bi se ue dalo zapeljati od nikakih političnih nc verskih priganjačev. Politični nrsgled. Cesarska zahvala Dalmatincem. ' Iz Dalmacije poročajo, da je bil te dni dalmatinski namestnik pri cesarju v avdijenci, kjer je podal obširno poročilo o lojalnem in požrtvovalnem obnašanju dalmatinskega ljudstva za časa zadnje vojne krize. Cesar je naročil namestniku, naj sc v njegovem imenu izreče ljudstvu njegova cesarska zahvala. Naš romunski poslanik groi Cz.riiin se je tc dni predstavil romunskemu kralju Karolu in mu izročil poverilno pismo. Kralj ie izrazil svoje veselje, da sine na svojem dvoru zopet pozdraviti poslanika naše monarhije. Kakor je znano je grof Czernin zahteval. da se na Ogrskem neha divja gonja proti romunskemu ljudstvu, ker drugače m mogoče govoriti o kakcih političnem vspelui. Pravijo.tudi. da )ie grof Czernin odločen za Bcrchtolddvega naslednika. . . Odmev vojaške afere v nemškem državnem zboru. — Poraz nemškega kancelarja. V Savernu v Lotaringiji so se nekateri tamošnji častniki nasilno vedli proti prebivalstvu, ki je večinoma irau-coske narodnosti. To je dalo povod raznim interpelacijam na državnega kancelarja Bethmann-Hohvega v nemškem državnem zboru. V četrtek je odgovori! Bethmann na interpelacije in rekel, da hoče kljub dogodkonj v Savernu nadaljevati s svojo politiko v Alzaciji-Lotaringiji. To je večino zbornice tako razburilo, da je nastal velik hrup. Ko-nečno je zbornica glasovala o predlogu. naj zbornica sklene konstatacijo, da postopanje kanclerja ne odgovarja ua-ziranju državnega zbora. Predlog je bil z 203 proti 5-1 glasovom vsprejet. Obsežno vojaško napredovanje v Crni-gori. Črnogorski vladni list objavlja z dne 3. t. m., da je povišanih 528 častnikov črnogorske armade in sicer 12 za brigadirje. 52 za majorje. 2iM za stotnike. 227 za poročnike in 33 za podporočnike. Istočasno je imenovanih tudi cela vrsta uradnikov za novo pridobljene okraje, kjer začne sedaj redno uradno poslovanje. Vera in blagostanje. (Konec.) Katoliška cerkev prepoveduje iu mora prepovedovati vsako krivico, da. ona mora krotiti celo vsako nebrzdano željo po bogastvu, tako. da lahko rečemo: kolikor bolj katoliški je kdo. toliko težje bo hitro obogatel in toliko manj bo vdan čezmernemu vživanju: kolikor manj vesti in vere pa ima kdo. toliko bliže je bogastvu in vživanju. Ker gotovo je. da mnogo lažje obogati tisti, kateremu ni nič mar za pravičnost, ki se ne boji Boga in sodbe in ki pozna le eno zapoved, to namreč: »Pazi. da te ne dobe orožniki!« Le pomislimo, kaj vse lahko stori človek, ki ni katoličan ali ki ne živi kot katoličan, in česa ne sme storiti človek, k noče biti katoličan le po imenu, temveč tudi po žavljenju! Kako dobro in mastno kupčijo imajo časnikarji hi hukvarne pri razpečevanju protiverskega in pohujšljivega berila! Veren katoličan bo rajši stradal celo življenje, kakor da bi si s tako zlodejsko kupčijo pomagal do bogastva. (ide se zato, da bi dobil pravdo; toda treba je priseči po krivem. Kdo bo to storil? Veren katoličan za ves svet ne! Kjer delajo tudi ob nedeljah in praznikih. gotovo več zaslužijo, kakor pa tam. kjer te dni posvečujejo. Kdo se rado-voljno odpove temu prepovedanemu dobičku? Vesten katoličan. Da se pavspne kaka trgovina do vrhunca, treba je konkurente v ničiti. Kdo si bo dovolil kaj takega? Vesten katoličan ne! Odrtija, goljufija, krivična konkurenca, to je nevarna, pa kratka pot do bogastva. Kdo si pa upa nastopiti to pot? Veren katoličan ne! Brez sumničenja, častikraje in obrekovanja menijo nekateri, da se ne pride na svetu nikamor naprej. Katoličan ki upa v Boga. ni tega mnenja. Vsaka. tudi prva. šesta, sedma in osma zapoved je vestnemu katoličanu sveta. Raje trpi največje pomanjkanje, nego da bi preko teh zapovedi poskusil obogateti. Neverni in brezvestni ljudje se ne ozirajo na te zapovedi, in Bog navadno ne zadržuje njihovih grešnih dejanj in pripušča, da ima njihov trud naravne posledice: vspeli in dobiček. Saj bi moral Bog drugače neprenehoma delati čudeže. Tako n. pr. bi moral vozniku. ki vozari oh nedeljah, vstaviti konje: železnici, ki prevaža ob nedeljak blago, izpustiti paro iz stroja: zidove. ' ki so sc zidali na nedeljo, podreti: tr-! govca, ki misli goljufati pri računu. ! zmešati, da bi ogoljufal samega sebe. j tatu. ki namerava iti krast, tako zmotiti. da bi zlezel namesto v shrambo v pasjo hišo, kjer bi mu zvesti Sultan z zobmi zapisal sedmo zapoved za ušesa itd. Ako ( begate torej nekateri hitro in če mero. dasi sc nič ne zmenijo za Boga in' njegove zapovedi, zgodi se to popolnoma po naravni, ne pa po pošteni poti. In če nekateri v svojih časnikih. spisih in govorili potuho dajejo raznim nizkim nagonom in strastem ter ostanejo kljub temu nekaznovani, da še celo dobro izhajajo in vsaj za nekaj časa celo deželo spravijo na svojo stran, je to popolnoma naravno, ni pa pošteno. In če ljudje, ki opravljajo tudi ob nedeljah in praznikih hlapčevska dela. več zaslužijo, nego drugi, ali če celo dežele, v katerih se bolj služi zlatemu teletu, nego Bogu. gospodarsko boljše stoje, nego one, v katerih sc bolj služi Bogu. t\e prihaja-to odtod, ker imajo več blagoslova božjega, temveč je tudi to popolnoma naravno. Bog bi moril, da ne b iimeli ti verski malomarne ži vspehov, neprenehoma delati največje čudeže. Tega pa Bog ne stori na- vad”o zaradi takih ljudij. ker niso vredni. — Včasih, izjemoma, poseže pač Bog vmes in takrat prinaša takim brezbož-iiež.em njihova »poštena« goljufija prav bridke obresti. Veliko bolj pogostoma pa naredi Bog v tem oziru izjemo pri onih. ki mu zvesto služijo, ter jim da v krajšem času in ob manjšem trudu lepe povspne kaka trgovina do vrhunca, no notranji mir in zadovoljnost. Pride trentek, ki pomeni konec posvetnega. trenutek, ko izgine srečnemu posvetnjaku ta vidni svet in se mu prikaže nevidni. Takrat mu pade mrena raz oči: takrat spozna, da je zlato, katero je celo žavljenje s toliko ljubeznijo pritiskal na srce, le blato. — tisto pa. kar je v življenju kot blato, da je pravo zlato, ki ima trajno, neminljivo verdnost. Rad. a prepozno bo spoznal takrat: Katoliška cerkev je prav u-čila: Z goljufijo in odrtijo se obogatr hitro, a le za kratek „čas: ko ta čas mine. prinese bolečine, ki ne minejo. Midva pa. dragi bralec, dvigniva po-gurnng ni visoko svoj krščanski -l,n por, na kojem se blesti v z*-Keslo: u delati,, počasi »Pošteno živctivn', vestjo umreti!« boga*^1- ~ Deželnozborske volitve na Kranjskem. V torek so se vršile deželnozbo • rske volitve v kuriji kmečkih občin na Kranjskem. Izvoljen h je b lo Ki poslanci v, ki so vsi kanditalje S L. S. Volitve na Bolgarskem. Pri volitvah v boluarsk« sooranje je dolbla vladna stranka 95. agraic 48. socialisti 36, dcnic krat' 14 Gešovova stranka 12 ia-dika c 5. /ankn\i>ti I mandal. Vlada je bila torej tepena. Državni zbor. \ petek so uprizorili Rusini v poslanski zbornici hrupno obstrukcijo. Vendar seje posrečilo izvršiti glasovanje v lil. branju o davščini na žganje kakor tudi glasovanje v lil. branju o osebno-dohodninskem davku. Prihodnja seja v sredo. Sklican deželni zbor. sklican dne 7. januvarja I. 1914 na tritedensko zasedanje. Darov Jubilejni darovi za »Slov. sirotišče«. P. n. gg. Terezija Mercina 5 K. P. n. gg. tvrdka Hribar 2 K; Frančišek Ivanetič, kurat 1 K; Bric Andrej 30 vin.; Škerl Avguštin 10 vin.; Oblak Andrej 60 vin.; Jernej Simonič 70 vin.; za prodane razglednice 1 K; v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K; Josip Valentinčič, pekovski mojster zavojček sladčic; Josip Kutin, trgovec zavojček sladčic; Andrej Fajt, pekovski mojster vrečico sladčic. Za sklad »Slovenskega sirotišča«: P. n. gg. v Anhovem: M. Nibrant 20 v, A. Morel 30 v, Kat. Taliti 20 v. Mar. Stanič 20 v. Ter. Zelenšček 40 v. i. Mavrič 40 v, 1. Stanič 20 v, Jožefa Križnič 30 v. St. Medvešček 60 v. Kat. Gabrijelčič 20 v, Tinta Roža 30 v. St. Povšič 10 v, J. Stanič 20 v. Kat. Stanič 20 v. Fr. Gerželj 20 v, A. Ipavec 40 v. (Dalje prih.). V Rihenbergu sc je nabralo do sedaj 85 K 4« v. Domače in razne vesli. CENJENIM NAROČNIKOM IN ČITATELJEM naznanjamo, da štev. 50 »Prim. Lista«, ki je imela iziti že mi-noli četrtek, je izšla še le danes, to pa zaradi hude pasivne rezistence tiskarskih pomočnikov, katero so le-ti za-počeli minoli teden. Pomočniki zahtevajo znaten povišek plače, skrajšanje delovnega čssa stalni in obvezni letni dopust in pa še mnogo drugih priboljškov. Lastnkii tiskarn pa se tem zahtevam pomočnikov upirajo, ker ako bi lastniki ugodili vsem tem zahtevam, bi to bila za nje velika katastrofa. - Pomočniki niso hoteli več redno delati in tudi odkazanega dela niso hoteli iz-oršiti. Zato so vse tiskarne odpustile vse pomočnike ter ne morejo točno izvršiti vseh naročil. Ravno tako je v listi. — y NAROČNIKOM! Mnogi gg. naročniki so nain že poslali naročnino za tekoče leto, nekateri tudi za lete 1914, a ?e mnogo jih ze. ki dolgujejo za tekoče in tudi za lansko leto. Te prosimo, naj storijo svojo dolžnost in naj nam pošljejo zastalo naročnino. Z limoni imamo velike stroške, list pa po svoji vsebini zasluži, da se ga s točnim plačevanjem podpira. Prebil je že hude boje z liberalci in z drugimi nasprotniki našega ljudstva. Tudi zanaprej hoče to pol nadaljevati. Kot prvi in najstarejši katoliški list na Goriškem zasluži »Prim. list«, da se ga podpira, da se ge širi in da se naročnino redno plačuje. Zato na delo za prvi katoliški nst na Goriškem, ki je in ostane »Primorski List«. Občinsko starešinstvo v Skriljah je imenovalo sledeče gospode za častne občane; Dr. A. Gregorčič, prof. I. Ber-buč, Černigoj H., vik. v Lokavcu. Černigoj Al., zemljiški knjigovodja v Vipavi, Batagelj Fr. v Trstu, Bratina K., učitelj Vel. Zabije, Bratina A., vik. Ko-stanjevnea, Poljšak Alf., vik. v Sv. Tomažu. Imenovanja. Profesor B e r b u č je odložil svoj mandat kot član okrajnega šolskega sveta goriškega. Na njegovo mesto je bil imenovan od deželnega odbora veleposestnik in župan v Šmarjah Franc Gruntar, ki je umrl. predno mu je bilo mogoče, da bi sc udeležil katere seje. Zato bo treba imenovati novega člana. V deželni šolski svet go-riški jc bil imenovan od deželnega odbora-namesto dr. Peter Pinausig-a novi odbornik dr. Peter pl. F1 e g o. Odlikovanje. Za kti. šk. konzisto-rialnega svetnika sekovške škofije je bil imenovan preč. g. častni kanonik Anton Jaklič, c. in kr. vojni superior I. razreda v Gradcu. Imenovanje. Za slugo na c. kr. sl. državni gimnaziji v Gorici je imenovan Franc Skoda, orožniški štražmojster v Polhovem Gradcu. Božične počitnice do 5. januvarje. 1914. Tako prijaznih počitnic pa že nibilo dolgo kot so letos. Po odloku c. k. ministerstva za uk in bogočastje sc nam reč potegnejo počitnice do 5. Kluvarja. ker je 4. nedelja in 2. še ni šoie; laku odpade še 3. januvar.da ne bo delal napote. — Referati slovenskih članov deželnega odbora so sledeči; Dr. Alojzij Franko, ki nadomestuje odbornika dr. Gregorčiča, ker je poslednji kot drž. posl. zadržan opravljati odborniške posle: Kmetijske zadeve, cestni odbori ter občinske zadeve in javna dela vseh pb-čin v goratem delu dežele, dalje železniška vprašanja in šolstvo v slovenskem delu dežele. Franc Dominko oziroma dr. Karol Podgorni k: Cestnoodborske stvari, občinske zadeve in javna dela v sodnih okrajih: Goriška okolica. Ajdovščina, Sežana in Komen, ter gasilstvo, trgovina in obrt in vojaške stvari za slovenski del dežele. Dezertaciji. V Čedadu sta se predstavila oblastnijam 22-letni voiak 19. pešpolka Matija Klein in pa 23-letni vojak 97. pešpolka Franc Prešeren, ki sta oba dezertirala. m Miklavžev vešer v .Slovenskem Sirotišču"- oziroma v žnjim združenem »Dekliškem zavodu" se je prav lepo obnesel. Občinstva je bilo obilo. Obdarovanih otrok je bilo okoli 70. Tudi veselica, ki so jo priredile gojenke »Dekliškega 2avoda“ se je dobro obnesla, čast vrlim gospicam »Dekliškega zavoda'I Avtomobil St. EL -14 A je— sob. ob 2.45 povozil v Gosposki ulici pred Breščakovo trgovino g. Antonijo Nardin, mater g. prof. Nardin v Ljubljani, ter jo hudo poškodoval. - Opazili smo že opetovano, da vozijo avtomobili pred nosom redarjev po mestu z nevarno naglico tudi do oO km na uro, medtem ko je dovoljena le 7 km.ska brzina. Ali ni na nikak način mogoče spametovati ošabnih avtomobilistov, ki spravljajo v nevarnost življenje ljudi. Kdor je postavljen za javno varstvo, naj si za pomni, da mesto ni nikako dirkališče. — Po mestu kroži tudi govorica, da je neki vojaški avtomobil—vp.‘tek lam blizu Vel. Roj povozil nekega poročnika do smrli in nekega drug.ga poročnika pa smrtnonevarno poškodoval. Zopet voda li Hublja. Komisija ki se je pogajala v sredo v Šturjah zaradi odkupa vodn h pravic, se m mogla sporazumeti z vodnimi lastn ki. Vsled tega so se nadaljna pogajanja oiiložila do aprila 1^14 Na 6 tednov zapora je bil nbso jen Tomaž Al lici č iz B >vca m s cer ^a radi nevarnih groženj proti la>inemu bratu. Ii Pul)a Danes vam lahko sporočili’. g urtdnik. da sem se vojaškemu življenju tako privadil, da mi ne dela nikakih težkoč več. Nekateri se še niso potolažili, a tudi za njih pride čas. Dne 7. t. m. smo videli prispeti v Pulj novega poreško puljskega škofa. Na obrežju ga je čakala nebrojna množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. m Izpred porotnega sodišča. V torek se je vršila prva obravnavav tem zasedanju porotnega sodišča. Deželni svenik v pokoju dr. Pettarin toži namreč odgovornega urednika lista „L’Eco del Litorale" zaradi razžaljenja časti potom tiska. Predsedoval je sodnemu dvoru predsednik okrožne sodnije dvorni svetnik Cazzafura. Toženčev zagovornik je bil odvetnik dr. p1. Flego, tožitelja pa je zastopal dr. Donati. Ker je bila porotna klop sestavljena iz porotnikov slovenske in italijanske narodnosti, se je morala obtožnica kakor tudi inkriminirani članek presti — na slovensko. Zato je bila obravnava odložena do 3. 30 ure popolndne. — Ko seje popoludne prečitala obtožnica in inkriminirani članek v slovenskem prevodu, je bil prvi zaslišan toženec Stefani, ki je izjavil, da hoče doprinesti dokaz resnice za trditve v inkriminiranem članku. Njegov zagovornik dr. Flego je predlagal v to svrlio zaslišanje več prič, med temi ministra za notranje z:id?vc llcrnlda. > krajnega g'jivnrja v Gradišču Schneider ja, d.želnega računarja Kavčič-a ud. itd. — Inkriminirani članek namreč se peča z zadevo gradbe vojašnice v Gradišč'. V njem se očita dr. Pettarinu, da je kot deželni odbornik to zadevo na veliko škodo gradiš čanske občine zavlačeval. Za'topnik tožitelja dr. Pettar na, dr. Donati, je bil mnenja, da bi bil moral toženec že po prej vse potrebno poskrbeti, da bi že pri ti obravnavi nastopil dokaz lesnice. Sicer pa prepušča sodnemu dvoru, da sklepa o predlogih toženčevega branite lja. Za priče predlaga on bivše deželne odbornike in inženerja Glessig a. Sodni dvor je vsprejel predloge branitelja toženčevega kakor tudi one tožiteljevega zastopnika ter odložil obravnavo na prihodnje zase Janje. Včeraj se je vršila porotna obro-nava proti odgovornemu uredniku »Novega Časa" Šmigoju, katerega toži deželni pcBlanec in župan v Ajdovčini Kovač isto tako zaradi razžaljenja časti potom t'ska. Tudi ta obronava se je ndlož la na prihodnje porotno zasedanje, ker je toženec izjavil, da hoče doprinesti za svoje trditve v „Novem Času" dokaz resnice. Nnjegov zagovornik dr. Pav letič kakor tudi tožiteljev zastopnik dr Podgornik sta predlagala zaslišanje več prič, kateri zahtevi je sodni dvor ugodil. Tožiteljev zastopnik dr. Podgornik je predlagal, naj bi se obronava nadaljevala še ve teku tega zasedanja, češ, na vrsto pride te dni kazenska obronava proti razpečevalcem in ponarejal-cem denarja, ki bode trajala več dni in v tem času bi sc lahko v>e potrebno ukrenilo v zadevi zasllš* nja preolaganih prič. Ti zahtevi pa ni ugudil sodni dvor. Obronava Miklavič coi.tra „Novi Čas“ je prem šena na prih. por. zasedanje V petek dne 12. t. m. je začela razprava proti petorici laških ponarejevalcev in razpečevalcev ponarejenih avstrijskih in italijanskih bankovcev. Ia razprava bode trajala najbrže še cel ta teden .— t Iz Tolmina. Najbrže se premesti sedež tolminskega cestnega odbora iz Tolin na k Sv. Luciji in to zaradi tega, ker una Tolmin le enega odbornika. Na napade lista „L)an“ na našega prejšnjega g. kaplana Rutarja moramo odgovoriti, da je bil g. kaplan splošno priljubljen pri nas in da ostane vsem v d ibrem spominu. Le v tem se ž njim ne strinjamo, Ua je hotel odpraviti stare ob čaje v naši župniji, katerih se pa še vedno drži preč. g. dekan Kragelj. »Edinost« v Trstu je začasno prc-neala izhajati, namreč doklerse ne po- ravna spor med lastniki tiskarn in med tiskarskimi pomočniki. Smrtna kosa. V soboto zjutraj je v Trstu umrl po kratki bolezni g. Ve-kosla\ Furlan, predstojnik računskega oddelka deželne višje sodnije, c. kr. rač. nadsvetnik. Blagi pokojnik je bil rojen v liruševici v štanjelski občini. Bil je jako čislan kot uradnik, kot človek in kot Slovenec. 12letnl deček Andrej Križaj si je zlomil pri padcu desno roko. Nahaja se v bolnišnici usmiljenih bratov. Ukradli so v torek zvečer iz poštnega v(,za v Pazinu 17.500 K. Ponočno službo imate ta teden lekarni: Liberi Tromba. Umrl je na Slapu pri Vipavi taitioš-nji župnik g. Anton '1 abor. Zadela ga je k;.p. N. p .v m.! 12 rudarjev je zalila voda dne 8. a. m. v |)remngo\ uiku v Britofu-Vre-mali pri Divači. Vzrok nesreče je pre-mala skrb za varnost. Ostro streljanje vojaštva. Gvriška garnizija strelja cel ta teden na severno od sel I'odsabotin in Podscnice ležečem hribu Sabotin. Strelna črta je od zahoda rpoti vzhodu v smeri proti vrhu Sabotina in sicer vsaki dan od H. zj. do 4. pop.- Kje in kedaj se bode vršila razprava glede odškodinne se oglasi pozneje. Tipičen slučaj. Josip Terpin iz Ravnice je bil obsojen na 14 dni zapora. Mesto njega pa je odsedel kazen Stefan Širok. Doznalo se je to, ko je Širok že dokončal Terpinovo kazen. Zaradi tega sta bila oba obtožena in tudi kaznovana in sicer Širok na 24 ur, Terpin pa na 14 dni zapora, tako da ima Terpin sedaj 28 dni vsega skupaj. Mednarodna znamenja po cestah. Kakor se je sklenilo v Parizu na mednarodni prometni konferenci, so začeli tudi v Avstriji že markirati najglav-nejše ceste, posebno na razpotjih in križiščih. rPoga Dunaj-Linc je že zaznamovana. Barve so: bela-rudeča-be-la. Ob začetku ceste je velika tabla z cnakobarvnim znakom, tako da so pomote izključene. Kmalu pride na vrsto proga Dunaj-Gradec-Trst in druge, le markacije so internacijonalne, t. j. za vse države enake, tako da se tudi tuji vozniki, posebno pa avtomobilisti lahke po njih ravnajo. Drzen rop v Cirkvenlci. Z Reke poročajo o drznem -ropu, ki se je izvršil v neki gostilni v Cirkvenici. Gostilničar Korčak je bil slučajno sam doma. kar ie vdrl v hišo nekov tuj človek, napadel in telebil krčmarja na tla in ga zvezal. Potem je ropar pobral, kar se je dalo doseči in ves denar iz blagajne, skupno okoli 3000 K. Šele čez par ur so se vrnili domači in dobili gostilničarja i>ol mrtvega v stranišču. O drznem tolovaju ni ne duha ne sluha. Avstrijski vojak mrtev v Benetkah. Kakor poročajo listi so laški ribiči izvlekli iz morja te dni mrtvo truplo nekega avstrijskega vojaka. Mrlič je bil prciiešeu v mrtvašnico na otoku l.id >. kjer se je po tem dognalo, da je to neki Franc Zens, infanterist uc« Ud. Prod« * _ r.ziirft. c m viha u liaerjt »a drvoi.. Ali one. t>«t«ljbah. Pri-a 1 m «1. u. len« mam W jmM ‘ alzMm. Tvrdka 0. ZAJEC trgovina z žele/Jeni v (Jorlcl v hiši . Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga.) Pnporufa Dogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, sttaniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuti inska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene Konkurenčne. ODLIKOVANA r£KARNA lAKia= Gorica, vla Fsrmloa ■■ priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet.n S spoštovanjem U, JakiU- AlOJZij Gril, mizarski mojster v St. Andrežu pri Gorici št. 81 nrinoroča slavnemu občinstvu v mestu n ta Ježeli svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Trgovina z usnjem v Kapucinski (ullol št. 2 („Prl Lisi'.) Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje iz najboljših tovoren. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP HARUŠIČ, trgovec. motno, zavreto se popravi kakor , tudi odvzame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, H. nadstropje. OUmbIci Cirilinih posod In cirivimgi orodji Fr. Leban Sorica, liglitntoi ulico itn. S. Priporoča preč. duhovičlni ovoje delav-ilco cerk? onega orodja la cerkvenih poood, •večoikov Itd., voakovrotalh kovin v venit em slogu po najnlijlh cenah. Popravlja In prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — JOSIP CULOT v Haštelju it. 2 -25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnega igrač, okraskov za božično drevesce in punčk za igračo. Razpela iz kovine in h*s»; rožni venci, podobice, rakovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice. črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik cevi itd. itd. itd. EDINO MODERNO DELAVNICO z električno gonilno silo, toplo priporoča Josip Lipicer Stolna ulica štev. 7 (župnijski hiši) preč. duhovščini za i delovanje cerkvene posode, orodja in lestencev Stare posode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. MT Vse lastnega Izdelka I Zdravnik dr. J. Bačer orrlitiira v ulici Tre Rfc št. 9 v GORICI. Loterijske številke dne (i. decembra 191.?. Dunaj 60 . 8. 52. 44. 4.? frTnc~mIeCnik ulica Vetturini št. 3 priporoča svojo krojaško delavnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno prečast. duhovščini za napravo talarjev, površnikov itd. itd. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Ugodna prilika! V trgovini pri soškem mostu št. f>3 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi » vsakovrstno sveže oblačilno blago » kakor: srajce, spodnje hlače, razni oks-forti in porhanti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Blago za možke *n ženske obleke pa po tovarniški ceni. — S tako nizkimi cenami postreženi lahko radi tega. ker sem si nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam sl. občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naročila z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča Anton Jug. [joSIP TER Pl N naslednik Antona Potatzky j v Gorici na sred Raiteia Ste v. 7 Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. , Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebičine za krojače in črevijarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske < In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kra-' tnarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalce'. & G OR/C A HLICA SV. ANIONA št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka BOZZINI). — Stara zaloga raznovrstnega pristnega briškega, furlanskega, vipavskega, istrskega in dalmatinskega belega in črnega vina. Pn daja od 56 litra navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita. Razpošilja na debelo in drobno po naj nižjih cenah. I*rvn tlovenHk* trKOViim i. Jedil-n im hladom Anton Kuštrin, $ V (JOŽICI (j Gosposka ulica Štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lomjalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene /.merne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na Aeljo odjemalcev v mestu se blagu do- 1*1 stavlja na dom. T Pošilja se po železnici in pošti, fj O $ Najboljše in najmodernejše »ukuo eo •Hoške in volneno aa ženske obleke rat pošilja nn/ccncje Jugoslov. raapošiljalnj A\ STERMECKI v Celju it. 304 Viotci m ceni It tVz iisiv' stvari z slikimr poštnii ptoMo. S'vujlm! Svoji k svojimi MIHflEi TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA, priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje dc= zmernih cenah. V M H A N }i H I t H v I i PRVA GORIŠKA posebna (speci ja Inn) trgovina platnenega in bonibažastega blaga H. WALLAND GORICI Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana ■ (prej J Via Stretta 4.) -■■■-= Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bom-bazastega blaga. Prodaja na debelo ln drobno po stalnih tovarniških cenah iti sloer v veliki Izberi Sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). RAZLIČNE KOVERT-, PLAHTE IN K O V T B ! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. Zajamčeno « « iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnostil Znano najboljše blago! Strogo solidna postrežba! POPOLNOMA NOVA ZALOGA! I i s k % ¥ V JV I Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in Hamnosešho podjetje centralna posojilnica" * Alojzij Tavčar REGISCROMTIA ZADRUGA Z OlTlEJenO ZftVCZO v GORICI » obrestuje hranilne vloge po 5 '1,,. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°„, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus.* Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. _ v Dutovljah okraj Sežana • IK Et .-13ID • : zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. iH Velika zaloga železnine Pinter & Lenard -Gorica ■ priporoča ravnokar za zimo došle vsakovrstne peči. štedilnike mesoreznica in drugo. 9 .. S®#,#®#**®®®®*#®®«®®#®*®«®*®#®®*®*®#*®®#**®*®®®«®®®®®®«®«®*®®®«®*®®®®®®®®®®! - . _ a_^ i. ^ Ul« #v/\ nfki c- a nKvnn vfillAllA fin l.Vf flKO $ l/n An k| H Č F I/ I I P I T I dobro in trpežno zimsko blago, naj ge obrne zaupno do tvrdke g l\ v/ r II I * ****®##* ®®*** #®« ®#*®»««®*****®«®*®®®®**®*®®*® *®* * ®* *#**®* * * c »g**#*®#®*®®®*a®®*®«®®«®®*®*®*##®**»®«®«9®*«®*®®#®#*®f®*##®«& *.®**»®®®*®®!*® **?*®®®«*® - ®e®e®®®®®®®®*®*®®* • ®®®®®* $ j! IV A N C I G & KURINČIČ ]i * . SS II Velika Izbera drobnarij za šivilje la krojače..........|| t: Gorica Gosposka ulica'st. h..................................... veiik« i*ber« dežnikov. *t mm*« c * -»g®MMMMM®®M®®««—«®«»MgMM—mmmmc—:igg®t®®«*«M*MHt»»»twiti®M®®w®M»«®»«®^ ®____________ ijdalatell in od joto«! urednik J. ViiupolJek t Oorkl Tiska,Narodoa l.»„»r, * r OoricKodpov. L. Luketič.