LISTEK. O treh kmetijah. Prlllka lz naše dobe. Oče jo imel tri sinov.e in tri kinetije. Sinovi so bili dobri, km&tije so bile bogate. V jeseni, ko je iistje odpadlo, je zbral o6e sinove na griču, odkoder so se videle tri kmetije in je dejal: ,,Lepe so te tri kmetije in blagor mu, ki jih bo znal izkoristiti. Dober gospodar: lonetije se bodo ša razSirile in obogatele; slab gosi^odar: kmetije se bodo zožale in poberačile. Rad Wi im©l, da sledite mojim naukom in nadaljujete moj tmd. Ne branim pa, kl silite v svet, da bi se izufiili boljšega gospodnrstva. Pomnite pa: Blagoslov božji je nad kmetSjo, ako so Božje za.povedi v nji!" Tako je rekol iu predenj je stonil najstart^_:. sin, rekoč: ,,Oče, grcm in se vrnem 0 Vstajenju. Ko bo začela pomlad, zagospodarim na kmeti.ii." ,O6e ga je blagoslovil in najstarejši je izginil v dolim. Nato je stopll srednji sin k očetu, rekoč: „05e, grem in se izučim, da povefiam kmetijo. O nov&m letu s« vrnem in z novimi nazori zagospodarim na kraetiji." O6e ga je blagoslovil in srednji sin je izginil v dolini. Razžalostil pa se je očetov obraz, ko je videi edino najmlajšega sina pred seboj. Pri sebi je dojal: Zapoistlla sta me, da se vmeta bogatejša. Zdi 6t mi pa, da vidim berača, ki se vračata po blatni cebti. Stopil je k na.jmlajšemu in dejal: ,,Ali me tudi ti zapustiš, najmlajši ?" Najmlajši pa je stopil k očetu, rekofi: ,,Kako naj Vas zapustim, oče? Vedno ste mi bili dobri in ste me le dobro učili. Obogateli ste po svojih nazor^h in zakaj bi jim jaz ne sledil? Ostal bom pri Vas in še danes naj postanem gospodar na kmetiji." S solzami v očeh ga je oče objel in mu dal eno kmetijo. Ko se je nagibal štiridesetdanski post k ve6e- ni in so zvonovi peli po dolini, so je vrnil najstarej- ši sin. Ni se zahvalil očetu, ko je zagospodaril na Kmetiji in ni vprašal ofieta za svet; kajti tako se je izučil in izobrazil v svetu. Pozabil je na očetove be- scd1« 0 božjem blagoslo\ii in se ni odkril, ko je zvonil ]ioldan v dolini. Njego^i podložniki so točili solze, ko je tir.jal dolgove; njegovi prijatelji pa so mu napna- li, ker je Ijubil narod in napredek. Reševal je ljudi rimskega jarma in jih vodil na pot prostosti. Delil je veselje in zabavo, za solze *pa ni hotel biti odgovo- ren. Ko pa ,ie tako dobrote delil, je kmetija samevala in zidovje je pokialo; dolgovi pa so rasli kakor zelen bršljan. Ko je Silvest.rov zvon pozdravljal novo leto, ae ,;e vračal srednji sin. Njegov korak ni bil gotov in tudi fjot je bila preozka. Ko je zagospodaril,. ni ni_ vprašal očeta; tudi zahvalil se ni. V svetu so ga u* čili, da oče ni višji od sina, ampak vsi ljirdje so p> polnoma enakovredni enega veselja. Krivično je raz^ deljeno veseljp na zemlji in zemlja sama krivično rocli. Majnik firide in razdeli bogatijo med reveže in revšfiino med bogatine. Treba je namreč veselja in vživanja; kajti ni še potrdila,, da je za grobom kaka bodočnost. Živel je srednji sin po naiukih iz sveta: zajemal je s kupa in plačeval. Dobro so se imeli, ld so delili revščino ž njim, Sirota iz vasi, ki ni bila deležna njegove radodarnosti, ga je rešila iz cestne^ «a jarka. Najmlajši pa je bil hvaležen očetu. Vabil ga Je na kmetijo in ga prosil nasvetov. Kmetija pa je Bo« gatela, ker so bile božje zapovodi v nji. Reveži, kaferim ni bila ofltegnjena njegova roka, so ga blagrovfili. Ko je zvonilo na vasi, je snel klotfuk in hvalil Gos|)oda za življenje. Ni le ljubil napredka, ampak fudi delal je zanj. Vstanovil je različna društva za ljudsko izobrazbo in jih podpiral. Njegove besede sa bile: vera, narod in treznost, žel je zato spoštovanjt in zaupnost. Dokaz, da se ni motil v svo(jih nazorih. ie bilo veselo srce in jasen oBraa^ Oče je z veliko žalostjo gledal na kmetiji dve_ starejših sinov, ju opominjal in ju učil. Nauk iz tu jine je premagal o6etov opomin in zasmeh je donel očetn na uho. Vzdignil pa se je najmlajši in prišel k očetu, rekoč: ,,Težko mi je, ko vidim zasmeh nameslo livaležnosti in propadanjo kmetij, namesto blagostanja. Pojdem in ju spreobrnem, dokler jima ne zazvoni — zadnja ura." Oče je Magoslovil njegov namen. Sin pa je odšel v dolino in obiskal brata. Najstarejšega ni bilo doma. Sedel je v gojtilni in nanival rodoljubom in živio-klical napredkn. Ko je vstopil najmlajši, je prekinil svoj govor, pogledal po rodoljubih in po bratu, pa je dejal: ,,Poglejte ga — nazadnjaka in izdajalca!" Ko bi trenil, se možje spogledajo, skočijo uza mize in planejo na najmlajšega. ,,Ven iz poštene uaše družbe! Smrt izdajalcu! Živel napredek!" — In potisnili so ga ven na cesto in metali kamenje za njim. ftel je in obiskal drugega brata. Ni ga bilo doma. Delil je premožen.je z lenulii, ki niso imeli žulja tia rokah in jim govoril pri bogati mizi o trdem kruliu delavskih mas. Ko jo vstooil natjmlajši, je preVinil svoj govor, pogledal po svojih gostih. pa je dejal: ,,Poglejto ga, skopuha in pobožnjaka!" Ko bi trenil, se možje spogledajo, skočijo izza mize in planejo na naimlajSega. ,,Ven iz poštene družbe! Smrt bogatinu in podiepniku!" Potisnili so ga ven na cesto in raetali kamenjo za njim. Zalosten se ;e vrnil najinlajši sin pred očeta: ,,Hotel sem rešiti nju in ktaetiji, pa je že žalibog — prepozno." OCe je otrnil solzo in dejal: ,,Hiša, ki se maje, je blizu padca in hrast, katerega črvi razjedajo, že kmalu strohni. Kmeti,;i razpadeta sicer, a ob zadnji uri bom plačnl dolgovo in dal kmetiji Tebi, ki ai dobro gosriodaril. Združil boš tri kmetije v veliko eno kmetijo in srefien boš, dokler.boš šel po ti poti!" Oče ni nifi več svaril in najmlajši ni šel va-3 v dolino- Cez leto dni je prišlo novo Vstajenje. Kekor je zagospodaril najsta.rejši sin štiridesetpostnega dno zvefier, ko so zvonovi peli, tako je tega dne dogospodaril in povezal culico. Kakor je zagosnodaril srednji sin starega leta dan, ko je Silvestrov zvon pozdravljaj novo leto. tako je tega dne dogospodaril in povezal culo. Obe kraetiji f>a je dobil najmlajgi sin, najvredne;Si in jo tnko imfll tri kmetije ali eno samo veliko kmetijo.