0W„ MAiKgDMinULM, ŠKOT HN MA.IRnPIBiRKIIIIK „ H5(Q.$žIAIK. . D 3552 tEILiIEd piacrt &VM(D- mi ub! BLAŽE i\o NEŽICA tramu šiMii Učit elani ino učencam za pokusilo spisal MMwmw 8nis& * nekdanji Vozeniški fajmošter. QDrugi natis.') V €®M t§48» Na prodaj v nemških šolali. 63649 W~ O10tMozqt( le nemI r ime. J'toče d ti dr uje učiti , ino Siti ko dlerSeti ucitel . /no lir i di Solj modt f en rt 1 moaer od liu- plan , Ju da v d h učila, ti no Sranim • Z Lči hal or ra d j naj le doSro 4er deme na doUro zemlio Uo J em 7 pade, imej di v rolah devho alj devavml. dPer delvi mora dcnce djati , de de da lepo orati ; tudi per nauh Sodi vedel - dobre volje , Sar je prav. dPovedal dim ti torej mnoejotero ja dmeh. - jVaj tudi detvo po hleven dežel liomoči, de So hitro o jeleni la. Mo- CjjjCri j doviten dej na rajlojen naul do dolje ij jtnjenicja derca. ^/Stidhm , de Si te tudi vmed podihle. IV odi! - Jo jeli prijatel tvoj Jlnton oflomael , nekdanji Vojeni&ki j ajmodter. v Ogle d. Stran. I. Dobro za mlade ljudi, ki se v šoli kaj prida zvučijo ....... 1 II. Blaže ino Nežica v nedelsko šolo pojdeta . 2 III. Kako je v šoli veselo! .... 4 A Pisanja perva vaja .... 7 IV. Pervošolci dobre volje .... 8 a. Pcrvo vaja v številstvi . . . 10 V. Pridna šolarja, doma kregana . . . 12 B. Pisanja druga vaja . . . . 14 VI. Sveti božični prazniki. Kako se otroška spoved obhaja . . . . . i5 Vil. Dvoje šolarjev gre služit. Nauki za dru¬ žino . . . . • • 19 D. Pisanja tretja vaja . . . . 24 b. Druga vaja v številstvi . . . 2 5 VIII. Sola pošteniga zaderžanja. Kako se per pisanji sedi . . . . . • 2 5 Zaderžanje v pričo Boga . . 26' Vpričogosposke . , • • • 28 V pričo ljudi svojiga stanu . • 29 Kako se v družbi pošteno govori . 3 i VI Stran. 32 IX. Huda zima, de drevje poka K a j j e storiti, k e d a r človek z m e r z- ne —- kedar ga zaduši E. Pisanja šterta vaja .... d. Tretja vaja v številstvi . X. Poštena gostija, lepa reč . F. Pisanja peta vaja . e. Šterta vaja v številstvi . N a u k i z a d o b r o v o 1 j o Alj se sme rajati? XI. Kratek pust, pa veliko ust . Pustne šege ino krivovere XII. Snaga, lepa draga reč . . . . Gr. Slovenski pravopis . . . . Nauki za domačo snažnost XIII. Boljše v hišo žalosti, kakor v hišo veselja f. Peta vaja v številstvi H. Letopis ...... Kako se bolniki objišejo . XIV. Ogenj, potrebna pa nevarna reč y. Došleva . Kako ognja var vati . Kaj je storiti, kedar gori? XV. Zdravo telo, nar boljši blago h. Odšteva ...... Kako se za zdravje s k er bi — z a k r a t e k č a s i n o p o č i t e k . — za zdravo jed ino pjačo 32 34 35 36 36 38 3 9 4i 4 2 43 45 45 4 7 5 o 5o 52 53 54 55 56 5 7 S 9 5 9 61 62 62 VII Stran. XVI. Zdravje gor po niti — dol po curki . 64 i. P ošteva at j Množitev . . . 64 Nauki za bolnike . . . . 67 XVII. Doma imaš, pa ne poznaš . . . 69 j. Razšteva .70 Domače zdravila .... 73 XVIII. Mera ino vaga v nebesa pomaga . . 76 k. Menitev .76 l. Vaga ....... 78 m. Mera .78 v XIX. Človek ne pozna, kaj ima . . . 81 n. Število drobiša . . . . 81 Človeško telo . . . . . 85 Človeška duša .87 XX. Vesela aleluja.89 Šolarje poskusijo. Kako na božji pot hoditi .90 XXI. V starim gradi dnarji cvetijo . . . g3 o. Razdelba ...... 94 Sadja reja . . . . . . 9® XXII. Boljši kratka sprava, kakor dolga pravda. Za vozarje alj furmane nauki . 99 p. Vganka po tri .102 XXIII. Ljubo doma, kdor ga ima, . . . io5 Gospodarno popisilo . . . • 1CJ ® a. Popis sveta . 1Q 8 XXIV. Koljkor jezikov kdor zna, toljko človekov velja . . . • • • .1x2 VIII IX Stran. XXXIII. Ilud žold.173 Prid javke . . . . . .174 Predloge .i 7 5 Od žoldnirjev ino tobakarjev . . 176 XXXIV. Tudi na gobah smert sedi . . .179 Vezavke .179 Klicavke .179 Od strupnih gob ino zeli . . . 180 XXXV. Jelovca so klobase vjedle . . ,183 Stavo nemških besedi , . . .184 Smert en strup na mizi . . . i 85 Pomoč v strupni nevaršini . . 187 XXXVI. Tudi prazna pukša pokne . . .188 Nemški pravopis . . . . .188 Kako se strela varvati . . . 191 XXXVII. Štirje elementi . . . .* .19? Kako se zlogi razdelijo ino skrajšajo . ig 3 Vaja navadnih pesem . . . . 194 Konto a/j izpisek . . . . . ig 5 I. Zrak alj podnebna sapa . . 197 II. Zemlj a.199 III. Ogenj ...... 200 IV. Voda.200 XXXVIII. Po Dolenskim grižo imajo . . 202 Kakosegriževarvati . . . 202 Dolino pismo . 2 °3 Kvitenga .. Stempel . . Cesarske oblastnije ino pravice . 206 X XI Čudne Itesede. Iferžava, ber ©fant. Desetinke, bi e 3efmer. Djanke, bie 3eitroorter. Dobitek, ber Dmotient. Dostavka, cine JpiUfdfpfbr. Došteva, bie SIbbition. Doštevk, ber Uebertrng. Doštevne, bie SIbbitiondpojten. Drobic, cine SOftnufe. Drobiček, einc ©cfimbe. $5dinka, bie @inf>eit. Enota, bie @leicl}!/eit. ©lagol, (djanska beseda), bnd 3f' r w° rf - Glavina, (besedna), bie 25 or,- ftjlbe. Mazavka, bnd ©efc&lecbtdroort. Klicavka, bnd Grmpftnbungd; m o rt. Kneštvo, bie ©rnffcbnft. Korenina (besedna), bie 2Bnr= jelfplbe. Kočnik, ein fhibifmnf. Krog, ber ftreid. Krogla, bie $ugc[. Ijetopis, bie 3«fuedjnt)l. Lična vganka, bie gcrnbe Dfe^ gel be tri. Lika (pismena), ber fpnnrjlricl;. Množitev, bie 2MtipIicntion, Mamestnica, boš giimort. — zaimenska, bnd perfoniic^e. — kazavna, bnd nn^cigenbe. — lastivna, bnd jtteignenbe. — nazajna, bnd gurucffu^renbe. — prašavna, bnd frngenbe. Naštevk, bie ©imune. 'Ilbsega, ber 23ejirf. Obrest, bnd S^tereffe. Odaja, bie Slndgnbe. Odšteva, bie ©nbtrnction. Odštevk, ber ©nbtrnljenbud. Oplotek, ein Uugtucf. Oprava, bie gornt. — storivna, bie tbdtige. — terpivna, bie leibeitbe. Ostajk, ber Dfejl. J*adež, bie Grnbung. Padivnica, bie Slbdnberungdnrf. Peča popirja, ein Sogeit )bnpier. Pismenka, ber 23ucbf}nbe. Poglavka, bnd Jprniptmert. Poskusik, bie )brobe. Pošteva, b.ie 5){n(tiplicntion. Poštevanka, bnd Grinntnbl @ind. Pošte vina, ber SOiultiplicnnbud. Poštevc, ber fDMtiplicnfer. Potega (besedna), bie 23efo? nnng. Potrojka, bie SHegcf be tri, Potrošek, bie Sludlngc. Pravopis, bie 5>iecbtfcf)reibmig. Predloga, bnd SSorrcevt. XII Pridjavka, baž 9?e6cinvorf. Prijemina, bie Grinnalpne. Priložje, baž 51tittelroort. Priložnica, bač 93eht>ort. Prištevk, ber giirtrcig, Razdelba, bcr 93rud) im 9iecf)* n en. Razdelc, ber 9?eitner. Razlika, cin 23ejfrinbt&eil. Razšteva, bie ©inijton. Razštevanka, baž @inč in @in6. Razštevina, ber Sisibeitbuč. Razštevc, ber Ssioifor. Repina (besedna}, bie 9?
ddPnptavlen .
( 1 . */?-«** £p-n-xtvii* dffl. £££. £Pre-
ilarjimu J. J.
Za imenitnej gospode, komisarje i. t. d. a.
%£^£,Xly
ddPr e$la Cjo rodni , Iji d o kojiodtvam cjodjiod !
it. O m. dTudi de ji ide: ppima X€p.XX£=
Uaja dlac^orodnodt. c. pp#t4>p**X*+ph*iti.
dPodlo^en. d< id-r^-n- dddXvpd'r % d't*£-Vf-'r t d>v-vi'H-'t*ii' j
p-vip^£i,'/i'ni>JVoj } vjemi le vjemi
dej dim j j lavo j jmajal, rekoč: JV očem t ne!
Za tavjjent takih tolarjev Si oreha ne dtoril. Um
Jud, je dtar moj ; j divimi ladmi ino Selo j Sra-
d°jf je djal: n Jo d ten puSič di j jut tudi jej
jiodten ji do v. Jtrani jierdtan ino jiridno oprodu j,
ciaav je j ako ne ijpraJaJ , je jierdtan tvoj. Jno
potlej Saraj po dtarim ofamuelu tam v um vedi.
Ako mi perdtan prineded, dto takih tolarjev ti
j a ~ n j dam j j a k' a j toljko je vreden J - Jako
do tudi med Judami dvojni ljudje f kakor med
kridtianami.
'e tidti večer dim dirjal k
nadimu
er-
aodpodu kaplanu , ter njim vde dopovedal. n (Pe
dlan, do d j ali, do jOdpod kapitan kojnikov jjuSili,
ki
do une dni na račjim dtreh Cukaj
najdenih doSi dedet tolarjev rejve • (Pudti jierdtan
dtreh tukaf Si h. (Podten
T
per meni f ter jim lidt jravno pidi
Ji. JSoče.
očem no
P
17
25H
tem otedvoje jodpodu kapitanu podlati. jVar
pravicnejdik jlaknikov na dreti do. tPerdtan lw
jotovo tvoja dreca.“ —— tj udi jej mi dl im , de mi
0t>oa ni dal peratana jadtojn najti, mo dim /
ljul a dedtra !
ITvoj jvedti trat
Št) la Je ^/Klinar le*
f Blaže piše gospoda kapitanu kojnikov.
ššPr e tlajo rodni tjodpod kapitan ,
Milodtmi Ujodpod!
Uto ji padtlr de prederjne , Uadi milodti pt-
dati. tJoljko drecen dim ■til, pričujoč perdtan
najti • ofe tolj dpecnija de midhrn , de ja jVjim
lekiko odrajtam. Za teja del naj mojimu pida-
ranedo.
nju perji
tToljlo milodthvi do , dedet tolarjev njemu ja
reJvo obljuditi , h perdtan najde • jVjih dctro-
dercnodt mi pa derce daja f jVjik ja drujo mi-
lodt proditi , Moji dtaridi do dkoj dovrajmka ot
v de pr idh. Atertva dtci otedva. Uhoetvo me dih
2 59
ovce paoti. Z veoelpam to otonm, pa vendar me
pa prikodno okerdl. ■—- Zdaj di oe odo rad oka-
naripe ^tiolaripe J naučil t ter Id ravno terden pa-
dooti v nauk otopiti. dProoim jVpik tor ep, nap
mi k temu pomapapo , mdootivi 'dpoopod !
4Jdop jVpim hoče tolpko dodroto potovc po-
verniti, okop katero v (jopipa orotepa orečmpa oto-
ripo - ino perotan p lepimi dltoečimi kamena
j\1pim potem pa tolpko Ipudoi do, ker JS 1 pik do
pomnil clolapa dela mo pa kvalepnik oolp , ki
pik do od veoelpa takal
Vaoi milooti
nar ponipnepoi olupa
ddUape jflhnaric.
V ofenopiči 21 . veliki pa oerpana 184-7.
17 *
860
L.
Bog* razkril«! • pa vc«do
zopet združi*
11 . Nežica piše svojima bratu Blažetu.
Preljubi brale!
To je pač zopet veselje! Bog si zares prav per-
zadeva, njih, ki ga ljubijo, razveselovati ! Le poglej,
gospod brat naše milostive gospe so že osem dni tukaj.
S noči je mi/ostiva gospoda pod veliko lipo pred graj-
šinskimi vratini sedela, Gospoda sta novice brala;
milostiva gospa so žoke pletli', jez, zravno stoje, malo
gospodično pestvala. Zdaj posel pride — s pismam do
gospoda brata milostive gospe. Novine v stran po¬
ložijo ino na glas berejo: „Preblagorodni pospod ka¬
pitan! milostivi gospod! Vbogi pastir se prederzne u
- Joj! sim zaupila , to pismo je mojiga brata!
Prebrali so ga do konca. Milostiva gospa na to
pravijo: ,,Brate! Bog naji je po tim takim stariše
tima vbogima otrokama odločil. Jez sim deklico vzela’,
ti moraš pa fantiča vzetič'- — Oh, sim djala , naj se
saj usmilijo, Vaša gnada! ..Kaj usmiliti', so nekako
vezno djali. Blagi m/adenč to zasluži. Naj se mu zgodi,
kar želi. u — Milostivi gospod so zdaj djali: Imamo
v Dramljah, bližnim terzi , še ne štertinko ure daleč ,
zastopniga skrinarja, Hvaleta Jožefa. Dajmo fanta,
njemu v nauk, tako si bota dober brat ino sestra
vendar blizo, ino lehko še kdaj pridniga teržana v
naš terg dobimo — Pokličejo tišlarja ino se z njim
kmalo pogodijo. Barala sim , ali smem perva to ve¬
selje Tebi pisati? — Le , le , so djali; piši mu, naj
pride, rajši prej, ko slej k 1, — Oh, tako pridi saj sko¬
raj, preljubi bratec! Jokaje od vefikiga veselja ino z
361
priserčno zahvalo do nebeškiga Očeta za dobro izre-
jenje, ki naj tako srečno stori, Tebi naproti pojde
Tvoja sestra
JVesa Mlinaric .
V Hojah 31. velikiga serpena 1847.
13 . Blaže piše svoji sesiri Neži.
V ofenojtči 3. Jumovca 18 •
dPreljudejniva oeotra !
Jdakor Jutro tvoje ljudo pidmo dodil, kate¬
rima japopadek me je neijrečeno ovedehl, jravmč
dim jel k najimu čadtivrednimu jodpodu kaplanu,
ino dim njim tvoje pidmo pokapal, { djlmlo jih je,
ter do djah: ,,3Boj! - ti di vdojik dirot nar
doljji Oče! -- Zdaj ljudi ddlaje ! do djah,
povej dvojimu jodpodarju to vedelo novico j reci
mu , de ki rad dkoraj v Zko je jel, ter ja karaj,
kdaj di dmel v tvoj kraj odjiti j jokaj podejniti
di dilo tedi dlujavnimu jerdo, pa tudi nekva-
lejno ja tede, ker ti je per njem le ddr o lilo.
dPa kakor tvoji ja jodpodarja pojnam, ti Irej
potrede drami ne do, iti ja dreco. n
JCo dim de čadtivrednlmu jo d podu J a planu
jahvalll ja doler dvet, h je prav ja prav metu
drečo pernedd, dim de taJi domu povernil, ter
dvojimu jodpodarju perpovedal, Ja Jo me je dreča
najdla. odpervič de je temu čudil, potem pa je
Ul j menoj vred vedel, ter nu je ij derca llajo-
jelel ,, ddjidi Ud la je ! je jadnič djal: kar dne
več te ne mudim na loljdi iti , lalor di de name¬
nil i/Kojicja vidi hlapca din lehlo ja tele pade,
dohler dr uj uja pravija ovčarja dol im, ino Joj
jutre je lehJo jred. dFuJaj le - dtopil je J
dvoji omarci ino po momjo dejel — tu imaJ,
lar di te dni jadlujil. ŠSil di mi jvedti vari,
podten dl u javni J, le vedno ta Jo Odtani tudi v
dvojim novim dtam, mo UdJoj ti lo je jotovo
na tem dveti drečo dal. u ofolje do me polile, ter
dim mu roJo pol jul d, mo v dvojo čumnato del,
de na jutern pot odpravljat • Vendar dim jelel
vde to, mo de lom v dveh alj treh dneh per
JX , poprej pidati, ja teja del to pidmo p re J~
263
med, de ja dvoji milodthvi jodpodcnu f najnim
doSrotnikam mo novim - rejnini -starliani , poka-
jed f mo jim tudi poved ; de v dim prav ponijno
roko kumem.
<£juSa dedtra! dkoraj de Sova videli
koliko vedela ura
a
J
i
SJvojiaa Sr ata
o /'Hhnarič Salaje.
264
LI.
ToViakarjam je ura dotekla«
Velik strah so v Slavini ino postranskih krajih toba-
karji delali. — Drugi den po tem, ko so Mlinariča po¬
žgali, so prišli trem komandam v roke. Hudo so se bra¬
nili, kamenje po šoldnirjih lučali, z gorjačami bili; alj
šoldnirji strelajo, ino se po vsakim kraji v goro vmikajo.
Trije tobakarji so obležali, drugi pa vbešali; med njimi
tudi Rakov Stefan, njih gospodar. Ves tobak koman¬
dam ostane.
Tobakarji nimajo kaj živeti, ne za kaj po* tobak jiti.
V 14 dneh planejo v Ramenski grad, kjer je Rakovčan
poprej služil, ino ga oropajo. Cele 2 leti se po tistih
krajih klatijo, zdaj grajšino, zdaj kak farof, pa tudi
cerkvo okradejo; kdor se jim vstavi, je mertev. Slišati,
de Rakovčan blizo, se že vse treslo. Gosposka 25 ce¬
kinov obljubi, kdor ga vlovi; pa nihče si ne upa, ne zi¬
niti, ne roke stegniti iz strahu pred njim: alj tudi njemu
je ura dotekla.
V Polanah Mlinarja oropajo ino v planino potegnejo.
Gosposka jih zasledi, de si v Greti počivajo, ino naglo
lov napove. Dve komandMno nad oOOlovcov se vzdigne,
ki cel tisti kot ostopijo. Cretenšek je imel predobro vino;
napili so se, ino celo jutro prespali, clo straže podrem-
lejo. Redar dva beriča Rakovčana popadeta, še le po
konci planejo; pa vrata so zastavlene ino skoz vse okna
napete pukše deržijo. „Tovarši! — zavpije Rakovčan
— Bog nas je zapustil. Pomagajte si, jez ne morem
pomagati ne sebi, ne vam. 44
Rakovčana križam vklenejo, druge tovarše zvežejo;
kar v drugih ni vbežalo, so mertvi ostali. V 3 mesencih
je Stefanu pravda dotekla, de bo obešen. Slavinski go¬
spod fajmošter ga k smerti perpravljajo. Od mladih let
življenje preišeta, de mu na tenko pokažejo, kaj ga je
na gavge perpravilo.
265
Sodno jutro se krog Kamnika vse ljudi tere, ki so pri¬
šli nja strašno smert gledat. Tudi Blaže pride iz Dramlj,
ker je slišal, de ga nesrečen človek še pred smertjo videt
želi. Gospod fajmošter njega k jetniku peljajo. Rakov-
čan ga ni poznal, ino bara, kaj bi rad? „Tebi pridem
povedat, Štefan! de so ti Tomaž, moj rajni oče, na
smertni posteli odpustili, ino mi naročili, tebi, ako se
znideva, to sporočiti, de boš ložej vmerl. 44 Rakovčan,
to zaslišati, na svoje kolena pade, de železje zaropoče,
svoje roke povzdigne, koljkor v železji premore, ino se
milo razjoka, rekoč: „Zdaj vidim, de me še Bog ni
zavergel, ker me ti toljko potolažiš. Zaupam, de mi bo
Oče nebeški odpustil, ker so mi tvoj oče toljko krivico
odpustili. Gotovo jim zdaj Bog povračuje, kar sim jez njim
hudiga storil; oni, dobra duša, pa za-me prosijo. Če
bom kdaj vreden pridti pred božje obličje, hočem za
tebe prositi, naj tebi dober Bog že na tem sveti da, kar
jez, k smerti obsojen jetnik, ne premorem. 4 *
V tim časi je ura dotekla; Rakovčana vzdignejo ino
k smerti peljajo. Bridko martro v rokav, na vozi sedi,
zravno nja gospod fajmošter, ki z njim molijo. Po vsa¬
kim kraji versta žoldnirjev z nabitimi pukšami, krog nja
brez števila veliko ljudi, ki ga na sodno ledino spremljajo.
Lepo poletno, pa grozovitim jutro je bilo, ino sonce ža¬
lostno skoz megle sije.
Na sodni trati Rakovčan vstane; smerten steber za
njim stoji, ino rabel ga v strani čaka. Ves bled je, ka¬
kor smert, ino put se mu poliva. Gospod fajmošter ga
obrišejo, ter z roko mignejo, de vse potihne ino posluša.
Rahlo, pa vender zastopno Štefan pregovori rekoč: „Moji
ljudje, ki ste prišli dones moje smerti gledat: prej ko jo
storim, vam moram povedat, kako sim si tako daleč
zajšel. Stariši so me premalo v strahu imeli ino pre¬
veliko svojvolje dali. Storil sim, kar sam rad. v Videl
očeta tobak kaditi, sim se ga tudi jez privadil. Še ne
10 let star, očetu tobak jemal, pa tudi po sejmah fajfe
kradel. Moja mati za vse to vedeli, pa me niso prav
posvarili. Kakor moj oče sim tudi jez hrovaški tobak
266
kupoval, ino se že mlad z nesrečnimi to vara zoznanil.
De bi jih nigdar poznal ne bil! — Prišel sim na Kamnik
v dobro službo, pol drugo leto sim bil kočjaž. Nesrečna
fajfa mi je bila skorej noč ino den v zobeh. Zatrosil
sim v mervo — ino kakor vsi veste, smo komaj vbranili,
de ni ves Kamnik pogorel. Zaperli so me, ino potem
iz službe izgnali. Kmetam služiti me je bilo sram, go¬
sposke službe nisim mogel dobiti. Pol leta sim se po
Rakovci potikal, ino dobro so mi kotli, de so me v sol-
dašno dali. Pa razvajen, nisim ostal, pervokrat ino
drugokrat vtekel, ter so me moja predobra mati skrivali.
Tobakarji, ki smo že bili stari znanci, so me zdaj lehko
pregovorili, z njimi tobak nosit. — Nisim verjel, kar si
zdaj skušam, de so tobakarji ino razbojniki nar bližej
sosedi; —- ino ki vojski vjidejo, lehko na gavge pridejo,
kakor jez dones. Naj moja strašna smert mladenče uči,
cesarju voljno služiti, ako njih versta zadene; pa tudi
starišam pokaže, kamo otroci pridejo, ki preveliko svoj-
voljo imajo. Molite sa-me, molite l u — Rabelski hlapci
ga zvežejo ino na stolico postavijo. v Kolovrat zaderdra —
„Štefan, velijo gospod fajmošter, Štefan, poglej na son¬
ce !“ ino Rakonvčan vesi. — Ljudem po vsili kosteh po-
gomezni, kedar vrat pokne. Groza jih je — vsi zamišleni
se razjidejo vsak na svoj dom. —
LIL
Človek si sam srečo seje«
Blaže se je v pol petim leti per Hvaletu izučil. Radi
so ga imeli kakor lastniga sina. V 20. leti svoje starosti
se je na dežele podal, de bi se tišlarije prav izučil. Solze
ga polijejo od svojiga dobriga učenika slovo vzeti. Hvale
mu roko poda, rekoč: „Preljubi moj Blaže 1 rad sim te
imel, kakor svoje lastno dete; zlata ino srebra ti ne da-
jam za pot; zaslužil ino pervarval si toljko, de ti gredoč
267
klobuka nastavljat ino pragov pometat potreba ne bo.
Nekoljko naukov ti sa popotnico dam, ki sim jih svoje
dni sam skusil, kedar sim po deželah hodil.
Pridno delo lastnih rok, rad požegna dober Bog:
ljudje velijo, pa ne storijo, kar pravijo. Veliko rokode-
lov je v našim kraji, pa le malo jih dobro iz-haja. Neki
nočejo prav delati, drugi ne znajo. Na deželah se mlad
človek izvuči, ino poskusi, kar doma nikolj ne vidi. Ti
greš zdaj svoje sreče sjat, glej de ti lepo priraste.
Po deželah vsako stvar poglej, zakaj je, ino kako
se stori. Kdor drugiga ne vidi, kakor drevje rasti, pa
ljudi po dveh hoditi, boljši naj doma korenje sterže; on
po sveti hodi, kakor bi se mu senjalo. Sim popotnikov
našiga dela veliko poznal, ki so dosti dežel obhodili, pa
niso drugiga povedati znali, kakor de na Dunaj tuni
visi, v Celovci pa na novim terzi lintvurm zija. —
Človeka lehko po hoji, hiše po strehi, ljudi ino kraje
po šegah spoznaš. — Najdeš v terzi alj v vesi veliko
litužev, bo malo sreče doma: veliko dobrovolcov —malo
dobrih gospodarjev. V kraji, kjer kmetov per sončnim
iz-hodi na polji ne srečaš, jih najdeš gotovo po sončnim
zahodi pozno v noč v kerčmi. Vidiš ljudi pogosto praz¬
novati ino svoje nedelce z sejo posvečvati, le dosti dro-
biša perpravi: veliko beračov bo. — Prideš v mesto, ino
najdeš, de po terzi trava raste, alj pa gnojnica teče, ne
jiši dela; tam so perteni gospodi doma, kterim se močnik
po gumbah obeša. — Srečaš v deželi cigane za cestoj,
varj se gosposke; ako ji v roke prideš, mošno ti bo iz¬
praznila. Kjer nobene postave ni, veljajo same pesti;
tam se nikar ne pomudi. — Srečaš veliko bledih, tenkih
dekelc po mesti, boš najdel vsako nedelo dosti raja, malo
pa prida. Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam
pogosto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožne
ljudi, ne po verli noši imenitne gospo'de, kakor ne po
novim kazavci (jcajgarji) dobriga vina; tako se slabo
blago prodaja. Poskusi preden verjameš.
So kmeteški ljudje leseni, jih grozi odkriti se ino.
roko podati, tam so jasle več vredne, kakor pa šola
Se ti pa preveč sladkajo ino brez mere perklanjajo, varj
se njih; radi bi te oslepili.
Prideš v kraje, kjer za cestoj sadunosno drevje ra¬
ste, ino ti ni treba les odpirati, ne črez prelaze hoditi,
kjer te ljudje prijazno pozdravljajo ino se berači za ce¬
stoj ne derejo — tam, moj Blaže, je dobro ostati; naj-
del boš pridne ino pravične ljudi. — Najdeš pa v enim
kraji ob nedelah vse polne ošterije, clo ob delavnikih
kvartati ino keglati, ne glasi se, ampak prekrižaj ino
memo hodi; taki ljudje imajo rajši kvarte, kakor kate¬
kizem; je pa tudi več goljufov ino lačnih trebuhov, ko
pridnih delavcov.
Kamor prideš, rad poprašaj, ljudi pa nikolj ne ob¬
našaj. Ne pravi, kar znaš, ampak pokaži; daj se pred
podučiti, kakor bi druge po sili učil. Hvali, kar je hvale
vredniga, pa za vsako reč se nešvaraj; vse te bo rado
imelo. Boj se Boga, ino njemu zvesto služi; on bo z
teboj. Priden bodi, ino ne plaši se, ako ti hitro po
sreči ne pojde; si dones žalosten, boš pa jutre vesel.
Piši nam v časi, kje si ino kako ti bo. Ne pozabi nas,
tudi mi tebe pozabili ne bomo. Želim še včakati, de
bi spet srečno k nam prišel, ker boš ti mene, — kakor
sim jez tebe do sdaj učil. Blaže! srečno hodi, angel
Gospodov naj te vodi l u — Blaže je tudi v Hojah slovo
vzel. Dolgo ga ni bilo nazaj; ino veliko se je v teh
letih premenilo.
Nežica v Hojah izraste; pametna ino poštena devica.
Otroci, ki jih je pestvala, so jo radi imeli, ko sestro.
Per kuhni, kakor v hiši, per živini, kakor per gospodin-
stvi ni bilo blizo tako prebrisane hčeri. Imela je svatov
imenitnih ino bogatih, pa iz hvaležnosti svoje dobre gospe
zapustiti ni mogla; do smerti bi bila rada njihova dekla.
Pergodilo se je, de na Pristavi, Hojskim gradiči,
stari oskerbnik JjŠCl'lbaltetO vmerje. Martin, ki so ga
bili z Rakovim Stefanam v soldašno dali, se izsluži ino
v Hoje pride. V šolo je hodil, ter se za silo brati ino
pisati naučil, preden na vojsko šel. Per Soldatih se je
tako izberznil, de je v rajtengah ino pismih vse tovarše
269
prekosil. Gospod kapitan, gospejni brat, ga v službo
priporočijo. V grajšini piše, po malim za domačiga pre-
vidnika (šafarjaj služi 5 — kar ga za voljo njegove za-
stopnosti ino zvestobe na Pristavo za oskerbnika dajo.
Oženiti se mora, ter si Nežo, pošteno ino zastopno klu-
čarico, izvoli. Hojska gospa mu jo obljubijo, ter njo sami
nagovorijo, de ga vzeme. „Hočeš biti poštena zakonska
žena — so djali — te ravno zdaj sreča iše. Martin ni
štiman, pa je pameten — ni bogat, pa priden; si je po
sveti kaj skusil, pa se tudi naučil. Bogastva mu ne boš
prinesla, pa serce nedolžno, dobro učeno glavo ino pridne,
zdrave roke. Vajno poštenje bo vama pervo premoženje,
za drugo bom jez skerbela.“
V 3 tednih je bila poroka, pa brez vsiga vriska ino
treska. Ženin ino nevesta pred poroko k spovedi ino sv.
obhajilu gresta. Grajšinski gospod so starašina, gospa
vodiia, gospodične, ki jih je Neža pestvala, so družice.
Tudi Lojz, mladi kamenski gospod, je v svatih; samo
Blažeta, Nežiniga brata, pogrešajo. V Milani na Laš¬
kim je delal; predaleč mu je bilo na gostijo, pa lepe
robe milanskiga dela pošle nevesti v dar. Hojska go¬
spoda spremijo novo poročena ženina ino nevesto na Pri¬
stavo, kjer vse lepo omišleno najdeta, česar jima je bilo
potreba. Neža, še po diviško ovenčana, žlahtni gospej
hvaležno roko poljubi, rekoč: Srečna rejenka, ki tol j ko
dobro mamko dobi! — „Srečna pa tudi mati, so djali
gospa, ki tako pošteno nevesto izvedi! Lep je diviški
venec na tvoji glavi, še lepši krona moje skerbi — si
Neža ti!“ — Od veselja se razjokate ino objamete.
Martin ino Neža sta na Pristavi veselo živela; sreča
je bila per njima doma. Vsak pošten človek se jima je
rad oglasil; le Blažeta, Nežiniga brata, dolgo ni bilo.
Neki večer pozno v mrak popotnik v Pristavo pride, ter
prosi, naj ga ohranijo. Neža, poštena gospodinja, mu
reče v hišo, ter mu sira ino kruha pernese. Kedar luč
vpihajo, ino Neža popotnika prav v lice pogleda, spozna
Blažeta, svojiga brata, ino se ga oklene, rekoč: „Oh,
kako dolgo te že nisim videla, preljubi moj Blaže! — Pa
270
ti si zdaj cel gospod, kakor vidim ?“ — „Tudi tvoj so¬
sed, reče Blaže. Hvale, moj stari mojster, mi je v
Laško zemljo pisal, naj k njemu pridem. Starost ga sili;
Maliko, svojo edino hčer, mi je ponudil. V tvojim kraji
živeti, ljuba moja sestra! me je is Laškiga prignalo,
naj mi je ravno v Milani neizrečeno dobro bilo. Mislil
sim: Ljubo doma, kdor ga ima; — ino hvala Bogu! v
Dramljah sim svoj dom najdel. V pondelek 14 dni, če
bode božja volja, boš Maliki vodila, tvoj Martin pa moj
starašina.“ — „Bodi Bogu hvala za vse, pravi Martin,
posebno pa za nauk, ki smo ga v mladih letah imeli. Bolj
so nas stariši ino učiteli naši z naukam oskerbeli, kakor
bi nam bili jezere pozapustili. Zdaj poskušamo, kar smo
svoje dni brali: Kar se v mladosti naučiš, z tem se za
starost oskerbiš.“ — „Pa ni zadosti učena ino prebrisana
glava, reče Blaže; sreča prava hoče tudi pošteno serce
imeti. “ „Sim bil mlad, ino sim se postaral, veli pobo¬
žen David, pa nisim videl pošteniga zapušeniga, ne nje¬
govih otrok kruha prositi. 44 Psalm 26, 25.
Na
stra¬
ni
195
196
204
206
210
211
218
223
243
246
250
252
255
256
259
261
P o pravilo
Namesto
Se naj bere
1847
1831
V Lemberzi 31. grudna 1847
1847 .
Trofin am 31. Dezember 1847
St. Marein am 18. Sept. 1847
V Cirkovci 30. prosenca 184 8
Nussdorf am 12. Nov. 1847
Diirnbiichl am 31. Dez. 1847
V Vehovcah 27. grudna 1847
Nussdorf am 16. April 18 47
V Loki 5. kimovca 1 847 . .
V Kamniki 26. grudna 1847
V Senožiči 1. mat. travna 1847
V Hojah 15. vel. travna 1847
V Senožeči 2. rožnika 1S47
V Senožeči 2. rožnika 1847
VSenožeči 3 . mal. serpana 184 7
V Senožeči 4. mal. serpana 18 4 7
VSenožeči 20.vel.serpana 1847
V Senožeči 21 .vel.serpana 1847
V Hojah 31. vel. serpana 1847
V Lemberzi 31. grudna 1831
1831.
Trofin am 31. Dezember 1831
St. Marein am 18. Sept. 1830
V Cerkovei 30. grudna 1831
Nussdorf am 12. Nov. 1830
Diirnbuchl am 3i. Dez. 1831
V Vehovcah 27. grudna 1831
Nussdorf am 16. April 1830
V Loki 5. kimovca 1832 . .
V Kamniki 26. grudna 1832
V Senožiči 1. mal. travna 1834
V Hojah 15. vel. travna 1834
V Senožeči 2. rožnika 1834
V Senožeči 2. rožnika 1834
V Senožeči3.mal. serpana 1834
VSenožeči!.mal.serpana 1834
VSenožeči 20. vel.serpana 1 834
VSenožeči2l. vel.serpana 1834
V Hojah 31. vel. serpana 1834
I
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.
i § i I -«
Š -S n £ if 1
II
S % _
J
III podoba
8
dol) a