DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice iKliajfiJo Tsali ěotrtolí; ako : : je ta tlím prn7,iiik, da» iiO])rej. : : Cenu jim je za cefo leto 5 K, za pol lefíi 3'5() K. NaroČiiiiia /a Nouifijo, lîoauo in (iiiiffc evropske drïavc znaša "r50 K, za Ameriko <>"50 !i, Mst in ogliisi Ne i>]tu;iije,jo UHprej. Vse UupÍHO, iiiLiděiiiiio in o/,)itiiiilH »prejeiiiii tinkiiriia J. Knijec nasi. Zborovanje zaupnikov Sloven, ljudske stranke. v Ijiibljaiii, (liip 27. (îocpmbra 1S>17. (T'o Slovencu.) ni. Deklaracija, Predsednik vitez T o g a ć ii ik : K besedi se jo oglasil državni poslanec dr, Lovio TogaCtiik. Kuino pozdravljen govori dr. Lovro Pogačnik: Slavni zbor! Govoriti Imam, Itar je celeniu narodu od Triglava do Kotx)rja, od Žile do Drine, najfiražje, o našem narodnem vprašanju, o naši jugoslovanski deklaraciji. V toin trenotk» mi vbaja spomin v zgodovino pro.Šlih stoletij, v zgodovino težkih bojev naših prednikov. Povdariti moram ob tej priložnosti, da so naši predniki prišli v te poki'ajine bojeviti, da so pred seboj podili K Mieíeni v roki Langobai'de in Avare, da 80 si s svojo srčno ki vjo osvojili to zeiidjo, na katej'i Živimo. Imeli so Jiaši-predniki svojo svobodno državo. Piišli pa so težki časi, prišli so Bavarci, prišli Franki ter nam jemati s svojo nemško kolonizacijo naše zemlje, — skoro do Drave. Bile stf" težke ure za naš narod, a tndi v tej dobi so kazali naši predniki, da so svoboden rod, Dalje nas zgodovina uči, da so v nekdanji Kai'antaniji, ki ni obsegala samo ficdatije Koroške, ampak ludi Kiartjsko, del Štajoi'ske in Primorja bili zdi uženi Slovenci v eno di'žavno telo. Še 1. 1411. je Ernest Železni prisegel na slovenskem vojvodskem prestolu slovenskemu kmetu v roke v slovenskem jeziku. Tega vojvodskoga prestola nam nebodonaši narodni nasprotniki nikdar mogli izbrisati iz zgodovine. Toda od takrat iiapi'ej je padala samostojnost slovenskega naioda. Rekel bi, da smo z ustoliienjeiti Krnesta Železnega izgubili zadnjo sled di'žavne samostojnosti. Većki'at je že naš slovenski rod pokazal svojo voljo, da hoče sam^ voditi svojo usodo, tako n. pi'., ko so naši prednamci pošteno nabili Ljudevita Pobožnega. Pa poglejte dobo celjskih grofov. -Viselo je na niti, ali bodo obvladali celjski grofjcnad vsemi združenimi jugoslovanskimi deželami. In leta 1527. je hrvatski sabor na Oetingi'adu iřirečno povdaril, da voli l'^erdinanda za svojega vladarja brez Madžarov, sam in svobodno. In pozneje, ko je slovetiski kmet ječal pod pritiskom nemških graščakov in valpctov, je branil hrvatski plemii naše pravice in iskal zveze med svojimi in našimi zemljani. Leta 1660. je hrvatski sabor izrecno sklenil upostaviti zvezo s Štajersko, Koroško in Kranjsko, torej s Slovenci. .Leta 1712., ko je šlo za to, kako se naj uredi pi-estolonasledstvo v Avstriji, je priznal hrvatski sabor vladarske jjravice le oni princezinji, ki ima Ki'anjsko in Štajersko in ki vlada v Avsti'iji. Zahtevali so tedaj to,'karjo bilo že svoje 6ase, in kar zahtevamo tudi mi danes. O tem govore zgodovinske listine, ki pomenijo vec kakor pa kaka cunja, naj ima potem judovsko ali krščansko nemško ime. In iste listine tndi govore, da je naš narod ohranil in rešil Avstrijo in Nemčijo pred tui'škimi na-jiadi z lastno krvjo. (Klici: Tako je! — Biii no odobi-avanje.) In -Jožef II. je v letih 1780. do 1 791. združil Štajei'sko, Koioško, Kranjsko in Primorsko v eni upravni celoti, v graški guberniji. Jožef tega ni storil iz ljubezni do nas, paČ pa vsled državniške n;odi'osti, ker se jo dolďo zavedal, kako je nespametno, služiti petim gospodom mesto eneitui sametuu. Pozneje nas je zdi'užila doba francoske revolucije. Ko je zapel naš Vodnik „Oživljeno Ilirijo", smo imeli Jugoslovani tndi svoje ilii'sko kraljestvo. In ni samo Napoleon priznal Ilirije, tudi avsli'ijska vlada je lota 1815. izjavila, da Ilirsko kraljestvo obstoji in naš vladar nosi še danes na.slov kialja Ilirije. Vso moč so imeli do leta 1848. le velikaši, a narod sam pa je garal in trpel ter se ni zavedal svoje moči. A leta 1848,, ko so povsod vstajali nai'(idi, je vstal tudi slovenski narod, medtem ko je že pied tem Časom zapel naš veliki Pj'ešeren v svojem „Ki'stn pri Savici" pesem politične svobo(îe slovenskega tiaroda. Takrat pa so padli le piivilegiji posamnikov. Kdo nam moie torej očitati, da se nismo zavedali svoje politične bodočnosti? Od leta 1848. do 1867. so zahtevali naši naj'odni zastopniki združeno Slovenijo. Toda največje neumnosti sostoi'lli Slovenci takiat, ko.so volili v državni zbor razne Hohenwarte, liarbote in druge pritepence kot naše zastopnike, Ti so vplivali na naše narodne poslance, da so stopili na j)ot takozvane „realne politike". Leta 1SG7. so govorili radikalno in proti dualizmu, a ko je prišlo do glasovanja v di'žavnem zboru, so glasovali za dualizem, ker so na podlagi „realne politike" dobili gorenjsko železnico. Tako nam je bila ta „realna politika" v veliko nesrečo, kajti železnico hi vseeno dobili — proti razvoju časa ni mogoče iti —, a nam bi ne bilo treba kloniti tilnika, treba bi ne bilo dnalizina. Resonanca našega narodnega življenja je bila do leta 1848. tiiia, le Prešeren in duhovščina so dvigali svoj glas. Od 1. 1848. do 1. 1867. so padali nemški Lesevereini; taki'at se je tudi naš kmet pričel zavedati. Od leta 1867. naprej pa je šlo korakoma naprej, Tzohr,azba našega ljudstva je naraščala in-ko je Sloven, ljudska stranka pričela s svojim delom, so so uredile šole, zadružna oiganizacíja se je širila. In ko jo naš kmet postal samsvoj gospodar na svoji zemlji, se je zavedel svoje svobode. Vsem so nam še v spominu krasni trenutki bojev za splošno in enako volilno piavico, ki so vi'gli privilegije stanov, V tem našem idealnem delu za našo kulturo nas je prehitela svetovna vojska. Pred njo nam je bil ideal avtonomija. Toda kaj so je zgodilo z avtonomijo, vemo vsi najbolje. Ko je z vojsko zavladal grof Stiirgkh, so nklenili to avtonomijo v težki jarem vojne hujskarije in vohunstva. Danes vemo, da pravice avtonomije ne pomenijo nič, ako nima ozadja lastne države. (Viharno pritrjevanje.) Tipeli smo, — med teni, ko so naši fantje in možje dokazovali na vseh frontali, da ga ni junaka nad Jugoslovanom. (Živahno oilobravanje. Klici: Živeli slovenski fantje.) V tem trplj(!nju pa smo se zavedli, da je naša edina rešitev samostojnost jugoslovanskega naroda. Zavedli smo se, da smo .lugoslovani en rod, ena ki'i, .sinovi ene matere in očeta. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Da smo priáli skupno in istočasno na pozoiišče zgodovine in da hočemo, ako že moramo, tuili skupno in istočasno zginiti s tega pozorišča, (Viharno odobravanje.) Doba splošne vojne dolžnosti, splošnega gladu in goija mora pomesti tudi s privilegiji narodov. Ideja ne ubije nobeno nasilje. Mučeniitvo zmaguje. (Odobravanje.) Vsak čuti, da je naša jugoslovanska deklaracija izrasla iz Ijndstva. Ko sem prišel iz Črnegoi'e domov in slekel vojaško suknjo, je bila moja prva pot k dr. Kreku, ki sem mu rekel: Mi moramo nekaj sto-1'iti! Kaj ))a Ilirija?! — In dr. Krek je odgovoi'il: Lovi'o, miren bodi; vse je pripravljeno! — Zato moram i'eči danes, da je bivše načelstvo Sloven, ljudske stranke precej nedolžno pri sestavi iiiajniške deklaracije, Ko sem pozneje ])rišel na Dunaj, sta bila dva moža, ki sta pripravljala pot naši deklaraciji, dr. Krek in dr. Korošec. (Klici: Živel dr. Koi'ošec!) 30. maja dopoldne smo se razgovaijali, kako hi označili naše stališče in |)opoldne je prinesel prof. Jai'c prvi nači t dcklaiacije, nakar jo je poseben odsek koncipiral. Takrat smo se đogovoi'ili, da je jjredpogoj za vstop v Jugoslovanski klub podpis jugoslovanske deklaracije. Deklaracija slove; „Podpisani poslanci, ki so zdi'uženi v Jugoslovanskem khibu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega JiaČela in hrvatskega di'žavnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zdiiižijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničenje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. Kak jo bil razvoj deklaracije, ste videli satiii. Takrat, ko smo jo pi'edložili svetu, smo zadihali svobodneje. Odličen politik liberalne stranke mi je rekel ob smrti Kiekovi: Dr. Krek nam je dal misel in — korajže, ki bi je ne mogel dati niti jaz, niti Šusteršič! (Smeh.) Ravno bivše načelstvo SI, ^jud. stranke pa ni storilo v tem pogledu nobenega odločilnega koraka, razen sklepa v izvršilnem odboru, oziroma vodstvu stranke. Doneski k zgodovini Bele Krajine, i.'OopoW Pod logar. Težko se nam je zamisliti v starodavno, z neprodorno temo zavito preteklost Bele Ki'ajine, v čase, ko si j» je prvobitnik, zapustivši vsled preobljudenosli prvotno azijsko domovino, v neznanem íasn izbral za novo domovino. Do prihoda Rimljanov v te kiaj«, (okoli leta 40. pred Ki'.), nimamo nobenega pisanega sjiomenika o Bel' Krajini, Z Him-Ijani se začne zaTije še-le zgodovinska dóha; ves, še nič premerjen čas pred njimi, se imenuje pred- ali pi'azgodovinska dóha. I. lí! prazfïod()vini'. Prazgodovine ni pisalo pero v človeški roki, ampak lopata, dvigajoč iz zemlje sta-rinoalovcem gradiva, iz katerega je zaoel čili Človeški um sestavljati prazgodovino. Seveda so pripravljeni za trdno zgradbo tegii podjetja še-le temeljni kamni. Značilno za obljndenost Bele Krajino v prazgodovinski dôbi je dejstvo, da so se našli sledovi pi vobitnega stanovalca celo v takih krajih, ki so sedaj neobljudeni, po naravi ločeni od suhib in vodnih občil. Stanovanja ju'vobitnikov so bila v zračnih gradiščih, obdanih z jarki in nasipi proti napadom nasilnikov in soviaž-nikov. V bližini gradišč so pokopavali mi'liče; prazgodovinska pokopališča so bila tam, kjer so se odkrile gomile s prastarimi priložki. Že celo peldesetletje je znano velikansko prazgodovinsko gradišče pri Podzemlju. Posebno temeljito se je pi'ciskalo leta 1887. Nad župnijsko cerkvijo svetega Jlartina v Podzemlju se vzdigiije podolgasti hrib Kučar, (priiggodovinsko selišče na liribu s tem imenom nahaja se tudi pri Vinici), ki itirn dva vihunca. Na južtiem, 220 metrov visokem, je prastaro gradišče, ki mci'i v obsegu 2300 metiov. Na severnem, lilO m nižjem vrhuncu, se sledi močno zidovje, ki pa sega menda že v rimsko dobo, če ne celo v zjjodnji srednji vek. Kučar je hil obljuden tudi od Rimljanov, kei' se sledijo na njegovi vzhodni strani, ob vasi Otok, poleg prazgodovinskih grobov tudi rimski. Ker so se zasledili okoli Gi'adaca in Podzemlja rimski plavži in fužine, je prav vcrjet.no, kar tidijo sta-rtnoslovci, da je bila na Kučarju rimska oi ožarna ali arzena). Oktdi in okoli Kučaija so posejani prazgodovinski grobovi, največ na severni strani ob vasi Grm, ki obetajo, malo bolj prekopani, šc mnogo starin. V Gradacu ob Lahinji, v okolišu nekdanjih fužin, se slede enake izko[)ine. Pi av goste gomile so so našle okoli prijaznega Sladovičevega dvorca tik Črnomlja in na Butoi'ajii, Piibiežje Lahinje in Dobij ičanke je posuto s prazgodovinski mi sledov i. Nek posebeti znak imajo vsa pi'azgodo-vinska gradišča na Kranjskem, da se v njih obližju nahajajo ostanki železne žlindi'e. To nam dokazuje, da so so prvobitni prebivalci pečali z Železarstvom in izdelovali železnino že davno pi'ed rimsko dobo. Ku|)i žlindre so se našli v Podzemlju, Gradacu in okoli Ornomlja. 'lam so bili tudi plavži. seveda priprosti. Oh gorskih obronkih na veternih ki'ajih so skopali v zemljo globoko jamo. Vanjo so počez naložili drv in og\ja, nasuli i'ude in podžgali. Od strani je držal vodoravni kanal-sapnik, skozi katei'cga je podpihaval vetei', da je bolje gorelo oglje in se ruda topila. Ta se je odtekala na dno jatne. A''eliko se je ni nateklo, ker tako nizka vročina je i>ri težko talilni I'udi izsesavala le malo železa. Ko so so odprli v preteklem stoletju plavži jiri Gi'a-dacu, so take kupe ožgane železne rude zvozili tja. Več kosov te Žlindre hrani ljubljanski deželni muzej Rudolfinum. Il, l7, rimsko dobe. f ^ S pi'iliodom Rimljanov v naše kraje se pričenja zgodovinska doba, ker so ti zapu.stili jasnejše sledove svojega bivanja, namreč Že pisane. Leta .'ia. prod Ki-. je dobil Julij Cezar namestništvo v tosti'anskî ali cisalpinski Galiji in z njo tudi upravo sedanjega Kranjskega. Že nnti JuHi) ter Ziljska dolina (Valtis Jiilia) in slednjič častni naslov sedanjih samodržcev „cesar", je posnet po priimku velikega Cezarja. Po Cezarjevi smrti (44. pr. Ki'.) so hoteli Alpini otiesti rimski jai'em, a njegov posinjenec Oktavijan je pripeljal rimske legije zojier uporne Japode in Latobike in se polastil njihovih utrjenih gradišč. Na hud napor je zadel pri mestu Metullum (zdaj menda Jletlje na griču Ulakl pri Starem trgu), katero je branilo tri tisoč vojakov. Oktavijan je bil pri obleganju dvakrat ranjen. Hrabri branitelji so končno vendar jiodtegli rimski premoči. Japodi so mesto zažgali in našli smrt s svojci V gorečem mestu. Od Metula je Oktavijan prodiral proti Kiki, si podjarmil Latobike (Dolenjce) in prodrl do ustja Kulpe, Tu se je polastit mesta Segeste, kjer se je ustanovilo rimsko mesto Siscia, na kraju sedanjega Siska. Za Japodi in Latobiki so prišli na vrsto Karni, NoriČaiii in TavrišČant. Leta Oktavijanove smrti (14. po Kr.) je bila vsa Ilirija v oblasti Rliidjanov, Dunav je postal mejni veletok rimskega cesarstva. Bela Krajina pod Rimljani nI tvorila lastne upravne celote, aitipak jo prijiadala Istri, rimski provinciji, medtem koje ostala Dolenjska z Južnim Řtajerjem spadala k Panoniji. Kakor pri vseh pokrajinah, so Rimljani ttnii v Beli Krajini ustanovili vojaška taborišča, ob katerih so se kmalu razvilo naselbine in mesta. Nekje med Ćrnotnljem in Metliko je stala velika rimska vojaška in meščanska naselbina „Crudum". Zvezana je bila s cesto „Emona - Siscia" (Ljubljana - Sisek) preko Gorjancev od Rožanca, Čez Ručetno vas. Gaber pri Semiču, Brezje, Órinošnjice, Poljanice, Turn, Meniško vas do Krke pri Soteski; od Soteske do Gor. Korinja v župniji Krka In naprej. Druga rimska cesta je držala od Rožanca pod Semičem čez štrekíjevec, čez Gorjance proti Kostanjevici. Od Rožanca je vodila rimska cesta proti Gradacu, Podzemlju, Metliki in preko kulpe do Karlovca (Romula, Quadrata, po trditvi nekaterih celo Noviodunum). Od ravnotam |}a je bila druga cestna zveza mimo Činomlja, Bojaiicev, pod Ptešivico, čez Adlešiče, Kulpo (tjolapis) na Modruš (Quadrata) in Karlovec (Romula), Karlovec je itiiel cestno zvezo s Siskom. Neka rimska pot je držala po mnenju prof. Rutarja in starin. Pečnika od Planine (Stockendoi'f), Rodin, mimo Rožanca v Gradac. (Izv. M. Di', IX, 50.) V tetn križišča cest je stalo rimsko taborišče in postaja „Crucium", katero hočejo imeti nekateri v Bučni vasi pri Pj'ečini. V grajenju cesta so bili Rimljani pravi mojstri. Njib ceste so bile trpežne, da jih tudi poznejša stoletja luso uničila. Ře dandanes so grajene glavne belokranjske cesto v tisti smeri, v kateri so jih izpeljali Rimljani, Ceste so služile v prvi vrsti vojaškim namenom, pa tudi dobro uiejeni državni pošti, trgovini in naobiazbi. Po njih so dohajali v deželo rimski naselniki. V gospodarskem oziru so znali Rimljani izrabljati zaklade zemlje. Rudnike za železo, ki so jih odprli že prebivalci jiredrimske, ilirske dobe, so Rimljani Še bolj povzdignili in pospeševali kovaško obrt. Slednjič ne smemo pozabiti, da, kakor se je po teh cestah začelo širiti z rimskimi naselniki pagansko rimsko bogočastje, so po njiti dohajali sem tudi verovestnikl iz škofijskih mest, iz Trsta, Emone in Siska. (Daljo sledi.) po porodu Nemec, ki je stanoval na Pii-biiicili. Uitii-l je za iiirtvoudoiii, kakor je spoioëila vojaška oljlasl. Bil je pokopan v Tribiičah vojaškimi častmi. Pri spre-vodn jfi bilo iez 100 vojakov, ki so iim »a grobu tudi streljali. Vojaki so mu zapeli tudi iiagrobnico, seveda nemško, ker so večinoma Nemci. Pi ipomniti pa moramo, da se ta nagrobnita ne da pi'imei'jati z našimi lepimi slovenskimi. Ni čudno, da uaSe lepe slovenske pesmi, bodisi iiai'odne, ali umetne, tujci hvalijo in občudujejo. — Poroko smo imeli samo eno, pri kateii je bil ženin vdovec in iz sosednje Župnije. Iz Semiča. V začetku novega leta seje poživila naša dekliška Marijina diužba v tridnevnih duhovnih vajah pod vodstvom Č. g. p. RamŠaka iz Ljubljane. — Rojenih je bilo v naši fari v letu 1917 — 59, umrlo UO, porok 6. — Dne 31. decembra je umrl na Krvavškem vrliu ondotni cerkovnik Jožef Plut, gostoljuben in zaveden katoliški mož. Priporočaino ga vsem znancem v molitev. Iz Črnomlja. Sedmega voj. posojila ^ se udeležili pri mestni hi'anilnici v Črnomlju sledeCi: Slestna obÈina Črnomelj 18.000 kron; Andrej Lacknei', Ôinomelj 3000 kron; Petei- Bukovac, Ďeplje 15, 2000 kron; Anton Butala, Vranoviči 3, 1000 K; JoiSef Maiei'ič, Vidoši 47, 1000 K; Janez Jerman, Mihela vas 3, 1000 kron; Peter Svetič, 1000 K; Antonija Graliek, Otavec 7, 1000 K; Janez S^etic, Tanča gora 5. 1000 K; Ivump-Šikonja, Stružni vih 200 kron. Umrl je bivši župan občine Či'eš-»jevec, g. Jožef Plut na Krvavškem vrini pr, Semiču. Bil je več let krajni šolski nadzornik in je županova] mnogo let v pnd ni blagor svoje občine. Vsled svojega značaja ili pridnosti je bil splošno pi'i-Ijubljen povsod, kar se je ravno videlo pri pogrebu na Številu udelcžnikov. Blag mu spomin! Narodna čitalnica v Črnomlju je s sklepom občnega zbora od 8. t. m. durovala v znak pokioviteljstva diiižbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 200 kron, da na ta način proslavi tridcaeUetnico in oslepelim vojakom slovenske narodnosti 100 kioii, v roke preč. sestre Klare v „Odilienheim", v Giadcu. _I Vojni pregled. italijiinsko bojišče. — Na. tem bojiseti so 80 v Kftdnjih dneh boji omejcviili, izvzemSi nekaj httdib iigodiio izpadlih podjetij, iift strc-Uftnje B topovi z večjo ali maiijšo silo. Ži-vabuejšc so obstreljevali 12. t. lii. posebno na Asiuèki visoki planoti in gori Asolonc in Pertica. Zadnje dni bo dosegli naši Ictalci več nspobov, 12. t. m. se jim jc posrečilo, sestreliti ětifi sovraitna letahi. Vslcd jasnega in mrzlega vremena zadnjih dni, je bilo na visoki planoti do 12, na Ortlcrju pa do 30 stopinj mraza. Sploh so se na tem bojigCu vslcd nastalega mraza podjetja omejevala. _ po poročilih oemgkib listov je predlagal italijanski list „Popolo ďltalia", Daj sc po italijaiiskib mestib, ki leže v vojnem območju in so izpostavljena letalskim napadam, nastanijo v varstvo teh mest vojni ujetniki. Na posebno ogroženih mestib naj se ujetnike priveže. — Po uradnih poročilih zadnjili ani sc na tem bojišču ni nič posebnega zgodilo. Rusko bojlšře. - Potcm, ko je ruska delegacija na seji i), t. m. dopoldne izjavila, da hoĚe v Brest Litovsku nadaljevati mirovna pogajanja, nadaljevali so plenarno gcjo, katero so 10. t. m. prekinili in pri kateri so bili poleg delegacij četverozvcKe navzoči tndi zastopniki viade ljudskih komisarjev z Ijiidskiui komisarjem za zunanje zadeve Troekijem na iehi in zastopniki ukrajinske republike pod vodstvom tajnika za trgovino in industrijo Ho-lubowiexa, kateri je po otvoritvi seje prvi govoril ter opozarjal, da je koprnetije po miru povzročilo, da so zastopniki demokraeijc cele Rusije negisile na napade dela ruske družbe m časopisja di7.no prekoračili strelske jarke vojskujočih se velesil z namenom, doseči potom prijateljskega sporazuma med narodi (belega sveta zaželjeni, sploSni mir. V imdaljnem gOTorii razvil in obrazložil jo strendjenja nkra-jmake ljudske republike po mint ter povdarjal, da dela generalno tajništvo na to, da se kolikor mogoče hitro doseže sploSen mir in upa, da končuoveljavno reSi zadevo miru medna- rodni kongres, nanj poziva vlada ukrajinske republike vse države, ki se vojskujejo. Predsednik dr, pl. Kiihlmanii je sprejel izvajanja predsednika ukrajinske delegacije z največjim zanimanjem v vednost in izjavil, da pozdravljajo zastopniki zveznih držav doSle ukrajinske zastopnike. Glede podrobnosti o izjavi ukrajinskih delegatov si pridržuje svoje stališče. Nato je stavil na predsednika ruskega odposlanstva vprašanje, ako on in njegovo odposlanstvo še nadalje zastopati tu diploinatične zadeve celokupne Rusije, Trocky je odgovoril, da izjavlja ruska delegacya v smislu poslancev generalnega tajništva ukrajinske ljudske republike, da ne stavi v po loluem soglasju z načelnim priznanjem samoot ločevanja narodov ukrajinski delegaciji do popolne odcepitve nikakc ovire za udeležbo pri mirovnih pogajanjih. Ko se je po daljši debati dognalo in od ruske strani potrdilo, da jc smatrati ukrajinsko delegacyo kot samostojno zastopstvo ukrajinske republike, se jo zastopnik ukrajinskega poslanstva zahvalil Trockiju za izjavo, ki je ugotovila, da sta ukrajinska in ruska delegacija dve ločeni, samostojni delegaciji iste stranke. — Pogajanja se nadaljujejo mirno naprej in iiričakovati smemo, da se tudi nadaljnja morebitna nesporazumyei\ja mirnim potom poravnajo v prid inirii pričaknjočili narodov. Iz spominov na lakotno leto 1817> IX, Trehanjsliii dekanija. Več kakor v novomeški dekaniji, jih je umrlo za lakoto pred sto leti v trebanjski dekaniji, kolikor se da dognati iz mrliških knjig posameznih župnij, od katerili sem mogel dobiti podatke. Natanko število mi'ličev vslcd lakote pa je težko določiti, ker takrat še niso tako natanko zapisavali vzroka smrti, kakor dandanes, in so rabili tudi večkrat izraze, iz katerih je težko določili pravi vzrok smrtnih slučajev. Posebno velja tu najbrž za lakoto, ker se bere večkrat kot vzrok „Sclnvliche", „Ent-kraftang", eincs giihen Todes itd. Naj navedem tu podatke za posamezne župnije, katere so mi poslali čč. gg. župniki, katere s tem srčno zahvaljujem. 1) Trebnje. Za lakoto ni umrl nikdo, pač pa je umrlo za grižo 8 oseb v različni starosti v mesecih juliju, avgustu in septembru. Še več pa jih je umrlo za grižo leta 1818. 2) Čatež, Na griži je itmrlo 8 oseb. Lakota ni sicer nikjer navedena kot vzrok smi'ti, pri naslednjih pa utegne biti : Martin Bedene, star 15 let, Goi'enja vas štev. 3, (Dni'cbbrucb) — Marija MikliČ, stara 15 let. Gorenja vas Št, 7, (Dnrchbrnch)— Anton àepanec, star fil let, Vi'h štev. 11, (eiites gaben Todes) — Berač iz goriške grofije, ime njegovo je neznano, star 72 let, umrl na Okrogli (eines gîilien Todes) — Ant. títepec, star 70 let, Kržišče št. 9. (Schwâche) — Jožfíf Kmet, Star 75 let. Vrh štev. 12. (Sob w ache), 3) Moki'onog. L, 1817, je umrl za grižo samo eden, leta 1819 pa 13. ^a lakoto sicer ni naravnost zapisano, da bi bil kdo umrl, paČ pa se slitti, da so nmi'li ti-le, pri katerih jc zapisan vzrok „slabost" fScliwUche): 5. aprila je umila Neža Brnnmik, stai'a 45 let, v Pogledu št. 5. — 12. aprila v trgu št. 20. Neža Gajšek, stai'a 78 let. — Î. junija neki Vodnik v trgu, stai' 50 let. — 13. junija na Logu Marija Stozlej, stara 50 let. — 19. oktobi'a v trgu Urša Mayer, stara 65 let. — 4, novembra v Lazcih Helena Staniša, stara 68 let. — 24. avgusta pa je umrl neznan berač, stai' 70 let. Vseli mrličev je bilo lela 1817. 38, primeroma veliko. 4) iSv. Trojica. Vse leto jo umrlo 42 oseb, od teh za grižo 11, za lakoto pa Anton Kiibar iz Vrhka. 5) Št. Ril p rt. Za to Žujinijo nanije priobčil g, profesor Iv. Steklaaa v „Dol. Novicah" št. 30. obširen in zanimiv spis „Giadtio leto 1817, v šentrnprtski župniji", v katerem sporoča, da je umrlo za lakoto 7 oseb. 10 pa za grižo, 6) Trebelno. Leta 1817. je umrlo 78 oseb, leta 1816. pa samo 44. Umrlo jih je za grižo 5, za jetiko 7, za starostnim oslabljenjem 9, eden pa za lakoto in sicer 22. aprila Martin Starič, umrl je v Maltiih h. št. 6., doma pa je bil iz Vinivršca, pri Mirni vasi, in star 50 let. V mrliški knjigi je zapisano: vor Hunger gestorben nach mediziniscliein Zeugnisse. L Šašelj. DomaČe in tuje novice. častno svetilko za 40 letno službovanje je podelil deželni predsednik preč. g, Antonu Žlogarju, kanoniku v Novem mest», in preč, g. duh, svetniku Antonu Šini do v niku, Žuimiku v Prečni. 70 letnico svoje častitljive dobe bo obhajal v torek 22. januarja 1918 v krogu svojih ljubih in dragih svojcev velengledni gospod Ivan Š k e r 1 j, c. kr, dež. sod. nadsvetnik v p. Odličnemu in velezasluž-iiemii gospodu naše najiskrenejše čestitke! Odlikovani NovomešČani. Za hrabro obnašanje pred sovražniki so bili odlikovani poddesetnik l'es, boln. Franc Možina v, železnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje; stotnik Ivan Moli z redom Železne krone 3. razreda z meči ; Črnov. poročnik Stanko Schiveiger z bronasto zaslužno svetinjo z meči ; kanonir Ivan Dragan z bronasto hrabrostno svetinjo; kanonir Anton ŠiisteršiČ z bronasto hrabrostno svetinjo. Konteronca Sod. Ss. Cordis Jesu za novomeško dekaiiijo bode v pondeljek, dne 21. t. m. oh običajni uri v Novem mestu. Narodna Čitalnica v Novem mestu sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo dne 20, t. m. ob 10. uri dopoldne v posvetovalnico mestne hrajiilnice v mestni hiši L nadstropje. Dnevni red: letna poročila, gospodai'sko zadeve po izselitvi voj. res, bolnišnice in volitve novega prcdseii-nika ter odbornikov. ^ Cesarice Elizabete javna bolnišnica v Novem mestu naznanja, da so se glasom razglasa c. ki', deželnega predsednika v vojvodini Ki'arijski z dno 13, dec. 1918, št. 36.846, dež. zak. št. 33, iz leta 1917 določile s L janiiarjein 1918 naslednje oskrbne pristojbine: za prvi razred 12 K, za drugi razred 8 K in za tretji razred 4 K. Velikodušno volilo. Blagopokojni trgovec gosp. Fianc HožiČ je volil za slepe vojake v Gradcu 100 ki'on in novomeškim revežem 100 kron. Obe svoti je izročila njegova gospa mestnemu županstvu, ki je 100 kron za slepe odtlalo našemu uredništvu v nadaljno izvršitev. Rajni si je postavil s tem volilom trajno - hvaležen spomenik v srcih slepih vojakov in novomeških revežev, ki bodo radi molili za večni blagor njegove duše, — Najlepša hvala gospe Božič! Smrt v Novem mestu. Dne ll, t, m. je umrla g, Antonija Češnovar, žena mestnega delavca, za pljučnico, stara 64 let, In 13. t. m. samska zasebnica Francka Haujit mantl za otrpnenjem pljuč, stara 72 let, Bog jima daj večni mir in pokoj! Umrla je v Ljubljani velespoštovana gospa Ana Schantel roj, Klementschitscb iz stare-ugledne ljubljanske rodbine Schantel, Bila je delj časa hudo bolna ter je previđena s sv, zakramenti dne 11, janiiaija zvečer boguvdano zaspala za vedno v 75. letu starosti. Pokojna je bila tašča gosp. Mag, pharm, Jos. Bergmanna v Novem mestu, Čislani rodbini Šcbantel-Drelse-Iiergmann naše sožalje. Blagi duši pokojne večni i'aj! Prerana smrt je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi 55. let g. Avg. Jagodicu, uglednemu trgovcu v Ljubljani. Umrl je za pljučnico 13. jan. 1918. Pokojni gospod je bil več let posestnik lepih vinogradov na Trški gori in Grčevju pri -Novem mestu. Kdo ni jioznal po Dolenjskem milega in veselega značaja |)o-kojiiega! Vžival je vsepovsod splošno spoštovanje vsled svoje izredne piijaznosti in svojega blagega srca. Bodi mu ohranjen časten spomin! Njegovi duši večni pokoj! Prebiranje v letu 1900 rojenih 6rno-vojnikov za politični okraj Rudolfovo se vrši dne 20., 21 in 22. Januarja v Narodnem domu (pritličje) v Rudolfovem in sicei' pridejo na vrsto 20. jan. občine: X\ečiia, Brusnice, Mirnapeč, Toplice, Oer-mošnice, Poljatie, Orehovica, Bela cerkev, Št, Peter, Gor. Polje. — Dne .21. jan. občine: Rudolfovo, Smiliel-Stopiče, Žužemberk, Ambrus, Ajdovec, Dvor, Smuka, Za-gradec. — Dne 22. januarja občine; Trebnje, DobrniČe, Velika Loka, Mirna, Selo pri Šurnberkn, v občinski pisarni v Trebnjem. — Pri tem se posebno opozarja na to, da se prične prebiranje vsak dan ob 8. uri zjui'aj. Vsak črnovojnik mora biti po celem životu čisto umit in popolnoma trezen. V bližini prebii'anja, kakor tudi v sobah v katerih se prebiranje vrši mora vladati popolen mir. Pi'estopki se bodo ostro kaznovali. Darovi za slovenske vojne slepo« v Gradcu. Gospića Tončka Vesel iz Loškega potoka je poslala 55 K, in sicer so darovali: Posojilnica in hranilnica Tabor 20K; neimenovan gospod 8 K; Tieimeno-vana gospica 6 K; g. Minka Globokai' 5 K; g. Hanica Glohokar 5 K; neimenovana gospica 5 K ; neimenovan gospod 5 kron in Ivan Bartol št. 3., 1 K. — Dalje so darovali: g. Anton Zajec, Kol. Bistrica pii ]\Iokronogu 20 K; neimenovan gospod iz Novega mesta G K; Novomeška družba v gostilni pri Vintarju v Straži 1 Mo-horjani v Žnžemberkn 20 K ; Katai ina I^ate iz Mirnepeči 50 K; neimenovana gospodična iz Novega mesta 6 kron; volilo umi'iega g. Božiča po mestnem županstvu 100 K. — Dne 15. jannai ja 1918 amo odposlali č, sestri Klari 433 K. — Dosedaj je vsega skupaj odposlalo naše uredništvo v Gradec 861 kron. Gotovo prav častna svota za Dolenjce! — Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom tisočerokral ! Doba svétnikov trgovskih in obrtnih zbornic se je s posebno cesarsko nai edbo zopet jiodaljŠala in sicer do 31. dec. 1918. Potres v Brežicah še vedno straši. Dno 10. januarja oh pol 9. uri dopoldne je bil močan potres z veitikalnim sunkom in močnim zemeljskim bobnenjem, ki je trajal pet sekiind. Temu sunku je sledil čez pol ure diiig slabcjši sunek. Velikanski potres. V republiki Guatemala v Srednji Ameriki jc bil přetečen leden velikanski potres. Glavno mesto Guatemala, ki šteje nad 80,000 prebivalcev, je skoro popolnonia uničeno. Zemlja se je začela tresti okoli 7. nre zvečer. Veliko iioslopij se je podrlo, med njimi kolodvor, angleško in ameriško poslaništvo, poŠta. Podrlo so je med in'edstavo gledališče Kobm, ter je pokojialo nad tisoč« nesrečnih oseb. Tudi tri velike bolnišnice, blaznico in kaznilnico je uničil potres in ž njimi nad 3000 oseb. Nadškof jt uvedel pomoč. V imenu več Slovencev želim iz Pnlja vsem Dolenjceni-Belokranjcem vesele božične praznike in srečno novo leto, t katerem upamo na svidenje v domovino. — A. Hiinigsmann. Veselo Novo leto želimo vsem Dolenjcem, Ženam in dekletom z iipanjem, da se bomo v tem letu vsi zopet snideli. Na severnem, sedaj mirnem bojnem polju 27. dee. 1917. Jož. Ka|»š, Semič; Anton Ivonda, Semič; Al. Pint, Semič; Jož. Volf, Črnomelj; Jož, Grabek, Črnomelj; Janez PoČrvina, Virčna vas; Jož. Mrgole, Škocijan; B'^ianc Papež, Hinje; Jan, Kline, Ambrus; Matija Malnai', Vel, Lašče in Franc Tnrk, Vel. Lašče, — Prisrčne pozdrave in novoletna voščila vsem deklelom iz Toplic: Franc Mnrn, Ivan Šerjak, Anton Ijeben, Jožef Mobar, Andrej Marinšek, Jernej Gregorka, Ivan Fajdiga; vsi pri brzojavnem oddi'llai v Puljii. Imenik porotnikov za prvo porotno sejo, ki se prične dne 11. februarja 1918 jiri C. kr. okrožnem sodišču v lindolfovem, objavimo piihodnjič. Gospodarstvo. Razglas o oddaji sadnega drevja. Iz (Idžuliio tlievtisilic« V Molii'icali iia Doleiijskciii se bo prihodnjo siioiiiliui oddalo kakil) (JOOO visokodeldiiili jablan (kaiiadka, doletijska vošćenka, aiiaiiasova ťtíiieta, daiiiasenov kosiiiafi, jesenski ko-sitiač, latidsbei'ška reneta, Bauniaimova renftt.a in šc iHikaj dingili imiiii?,iiili vrst), 1000 cepljenih doiiiačili česptilj in 1000 pritlićnili lii ušwk. Drevje je namenjeno predvsem za ki'ški okraj in nekatere bližnje občine novomeškega okraja. Oddajalo se bo za najbližje občine na licu mesta v drevesnici v Moki'icah, ^ za bolj oddaljene pa tudi v Kostanjevici, tít. Jernej» iii Leskove» pi'i Krškem. V te kraje bodo morali naročniki sami priti po di'evje ali poslati ponje. Naročniki iz ene i» iste vasi ali bližnjih krajev pošljejo laliko skupnega voznika. Po železnici se drevja ne bo oddajala. Dnevi za oddajanje se bodo določili in pravočasno objavili pozneje. NaroČbe na sadno drevje sprejema kulturni »rad deželnega odbora v Ljubljani. Kdor torej riainei'ava kupiti večje ali tiianjše število ilrevesec, naj se čimpreje, najkasneje pa do konca ř e b i ti a r j a 1918 obrne na deželni odbor v Ljubljani z dopisnico, kjei' naj navede, koliko drc-vesec želi, katere vi'ste in kam bo prišel ali poslal ponje. Z vsako naroČbo je jio-slati 10 K are. Ostali znesek bo vplačati pii sprejeiuu dreves. Cena za dj'cvo pi've vrste 2 K 50 v, drnge vrsto 2 K. Tritlično di'evje po 3 do 4 K. Tobakarji, berite! Cene tohačnili izdelkov se povišajo že s 15. jainiarjeni, toi'aj za mesec poprej, kakor se je pi votno namei'avaio. Cena jim bo, ali jim že je, naslednja; Regalia Media 50 vin., Ti'abnko 44 vin., lîritanika 36 vin., viržinske 24 vin., Kuba, 22 vin., Brazil viržinke 18 vin., Portoriko 16 viti., kiatke 12 vin., svalčice egiptovske IG vin., sitort 6 vin in pol, fini ogiski tobak za svalčice 2 K 50 v, berce-govina 25 g IK 80 vin,, lini tui-ški 3 K; navadni t{)bak ovoj 14 vin. — Kaj ne, dovolj za enkrat, posebno za iin tobačiček, ki zna bili „posebne kakovosti". Iz učiteljskih krogov. Po Slovencu: ^Vsak dan jirićaknjemo i'ešitvc iz prebed-nega tiašcga životarenja, a zastonj. Kje so naši poslatici, kje naše c. kr. šolske oblasti, lia hi nas re.šilc pogina? Ljubi C. kr. in necesarsko kraljevi nadzorniki vseh vrst in ])lačiinih razredov, nadzorujte bedno učiteíjstvo tudi v tem, kako se oblači, kako živi in sjiloli kako stanu primerno preživlja sebe in štíívilne otročiče! Ti.sti, ki sede pri polnih loncih, iiravijo, da je zdaj „dfiita otroka"! — Da, doba strada-jočega »Siteljskega otroka, ki naj bi enkrat tudi iiomagal reševati domovino! Ali je kaj čudnega, če nastanejo tndi pri nas raztiiere take, kakoršne so na Francoskem, kjer jim manjka naraš