Dobrodošli na prireditvah ob 14. prazniku Občine Hajdina!
Oktober 2012
PROGRAM PRIREDITEV OB 14. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA 2012
Ob 1S.00	Sobota, 29. september Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi Organizator: KD Skorba Kraj: Dom krajanov Skorba
Ob 14.00	Četrtek, 4. oktober 13. občinsko prvenstvo v golfu za moške in ženske Organizator: ŠZ Hajdina Kraj: Igrišče za golf Ptuju
Ob 9,00	Sobota, 6. oktober Občinsko prvenstvo v tenisu - posamezno za mlajše dečke in deklice Organizator:Tenis klub Skorba Kraj: Goya center Hajdoše
Ob 10,00	Sobota, 6. oktober Občinsko prvenstvo v ribolovu v dvojicah Organizator: Ribiško društvo Žejne ribice Draženci Kraj: ribnik v Dražencih
Ob 10,00	Sobota, 13. oktober Kolesarjenje po občini Hajdina in izven nje Organizator: ŠD Slovenja vas, sekcija kolesarji Kraj: start ŠD Slovenja vas -cilj ŠD Slovenja vas
Ob 16,00	Petek, 19. oktober Tradicionalni nočni pohod na Donačko goro Organizator: Planinsko društvo Hajdina Kraj: odhod z avtobusom izpred občine Hajdina
Ob 9,00	Sobota, 20. oktober Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno Organizator: ŠZ Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Ob 13,00	Sobota, 20. oktober Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina Organizator: ŠZ Hajdina Kraj: igrišče ŠD Gerečja vas
Ob 14.00	Sobota, 27. oktober Občinsko prvenstvo v streljanju (tarča + glinasti golobi) Organizator: LD Boris Kidrič Hajdina Kraj: Strelski poligon na Zg. Hajdini
Ob 9,00	Sreda, 31. oktober Občinsko prvenstvo v tenisu - naključni pari - člani Organizator:Tenis klub Skorba Kraj: Goya center Hajdoše
Ob 17,00	Petek, 2. november Turnir v vrtnem kegljanju - ekipno Organizator: ŠD Nova Hajdina Kraj: paviljon v Športnem parku Nova Hajdina
Ob 18.00	Sobota, 3. november Praznujmo s pesmijo Organizator: ZKD Občine Hajdina Kraj: Gasilski dom Hajdoše
Ob 18,00	Ponedeljek, 5. november Občinsko prvenstvo v šahu Organizator: ŠD Gerečja vas Kraj: Gasilski dom Gerečja vas
Ob 17,00	Torek, 6. november Občinsko prvenstvo v malem nogometu člani Organizator: ŠZ Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Ob 17,00	Sreda, 7. november Občinsko prvenstvo v malem nogometu za veterane Organizator: ŠZ Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Ob 18,00	Petek, 9. november Občinsko prvenstvo v kegljanju Organizator: ŠD Gerečja vas Kraj: kegljišče Deta Center Ptuj
Ob 18.00	Petek, 9. november 12. nagradna revija Štajerska frajtonarica Organizator: KD Valentin Zumer Hajdoše Kraj: šotor na trgu pred občino Hajdina
Ob 9,00	Sobota, 10. november Mednarodni karate turnir EURO EAST Hajdina 2012 Organizator: Karate klub VVKSA Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina
Sobota, 10. november OSREDNJA PRIREDITEV
Ob 13.00
Začetek prinašanja belega in rdečega mošta (od 13.00 do 15.00) in vpis prinašaIcev mošta v krstno knjigo za leto 2012 v šotoru
Ob 15.00
Prihod kletarja letnika 2012 iz naselja Kungota s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 16 letnikov in pričetek 17. tradicionalne prireditve IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2012 Ob 16.30
Osrednja prireditev ob 14. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte in občinskih priznanj ter imenovanje 3. častnega občana Občine Hajdina Ob 17.30
Družabno srečanje občanov občine Hajdina z ansamblom Ela & Šarmerji tergostjo Manco Špik
Nedelja, 11. november Ob 10.00
Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina Po maši bo krajše srečanje v šotoru na trgu pred občino Hajdina. Ob 17.00 Muzikal Moje pesmi moje sanje Organizator: Kulturno-glasbeno društvo Ptičica Kraj: dvorana OS Hajdina
VABLJENI!
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Muršec in
Estera Korošec
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št.117/2006,13/2011-Uradno prečiščeno besedilo, 18/2011,78/2011,38/2012 in 40/2012-ZUJF) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5-odstotni davek.
2
Oktober 2012
Uvodnik
Varnost ljudi ena izmed najpomembnejših vrednot in pravic
Foto: Rado Škrjanec
Na različnih svetovnih lestvicah, ki kot barometer prikazujejo uspešnost ali neuspešnost posamezne države, je Slovenija pogosto na prvih mestih. Mnogo je področij in panog, kjer nam velikani zavidajo, ena izmed teh je zagotovo prostovoljstvo. So dežele, kjer se prostovoljstva učijo in ga stimulirajo tudi z raznimi finančnimi projekti, pri nas pa je ta človeška gesta že del korenin slovenskega naroda. Tako je v našem bližnjem in širšem okolju mnogo prostovoljnih asociacij, tudi takšnih s humano doktrino, ki uživajo spoštovanje in podporo javnosti.Toda ni prav, da smo pri predstavi prostovoljstva preveč pavšalni, in kot bralec tega uvodnika ste sedaj že ugotovili, da pišem o reševalcih prostovoljcih. Člani prostovoljnih reševalnih enot (potapljači, kinologi, jamarji, gorski reševalci, ekipe prve pomoči, gasilci), ki smo vpeti v sistem zaščite in reševanja Republike Slovenije, nismo le prostovoljci, smo tudi tisti, ki na oltar družbe za potrebe reševanja v nesreči dajemo svoje zdravje in tudi življenje. Poznamo svojo naravo dela, ko zaradi posledic močnega neurja preprosto odpovemo športne, kulturne in druge prireditve. V tem trenutku začnemo mi delati. Veter sname streho s hiše, mi gremo takrat gor, iz gorečega objekta
vsi bežijo, mi gremo takrat noter, ponesrečencu v razbitem avtomobilu se vsak približa z zadržkom, kaj bo videl, mi moramo biti na takšnem kraju kar se da hitro. V vseh svojih operativnih postopkih se trudimo biti skrajno organizirani in strokovni. Toda, kot je za sodobno slovensko družbo danes zelo značilno, se moramo odgovorni v gasilstvu za svoja početja, dejanja, odločitve in prostovoljno delo tudi že zagovarjati na sodiščih.
Med zaključki različnih raziskovalnih nalog, izdelanih v zadnjih petih letih na uglednih slovenskih družboslovnih fakultetah, je ugotovljeno, da so gasilci in gasilstvo v Sloveniji vedno bolj spoštovani. Te akademske zaključke lahko potrdimo tudi v našem okolju, kajti v gasilstvu je primarna naloga posameznika izobraževanje. V vodstvih lokalnih gasilskih organizacij s ponosom ugotavljamo, da se v naše vrste iz leta v leto vključuje več mladih in tudi starejših z najvišjimi stopnjami splošne izobrazbe. Navedena dejstva dokazujejo, da izpete fraze o gasilski folklori in komičnih običajih med varovanci sv. Florjana že zdaleč več ne veljajo.
Bilo je potrebnih mnogo let, mnogo nesreč, ogromno pozitivnih medijskih vsebin, da je družba spoznala, da je gasilstvo na Slovenskem ena izmed identitet slovenskega naroda. Ne sme biti odveč poudarek, da nam v zadnjem obdobju prav najvišje avtoritete ministrstva za obrambo, znotraj katerega je tudi gasilska organizacija, priznavajo, da smo gasilci edina udarna sila, ki lahko na področju zaščite in reševanja začne delovati takoj; strokovno, množično in kar je danes pomembno - najceneje.
Z vsem spoštovanjem do občanov, ki vendarle gasilstva ne ocenjujejo tako in se sprašujejo, zakaj toliko gasilcev, zakaj takšna tehnika, taki gasilski domovi, saj sploh več ne gori. Priznati moram, da smo podobne hipoteze
precej analizirali in jih do neke mere potrdili. Toda ko se poglobimo v zgodovinski in sociološki pomen gasilskih društev in ko se sprijaznimo z resnico, da so le-ta v večini lokalnih sredin gradnik in gonilo družbenega življenja, jih moramo ohranjati že s tradicionalnega vidika.
Dajmo družboslovni del na stran, poglejmo situacijo v naravi. Vsak izmed nas je prepričan, daje nesreč v našem okolju malo. Toda zelo natančne statistične analize nam govorijo, da čeprav živimo v razviti in dodelani tehnološki družbi, je raznolikost nesreč vedno večja, prav tako pa število ne pada, kvečjemu v zadnjih recesivnih letih narašča. Da narašča, ker pač v zasebnem življenju, še bolj pa v delovnih organizacijah najprej varčujemo na področju varnosti.
Če se ne zavedamo, se pa še bomo, je varnost ljudi danes ena izmed najpomembnejših vrednot in pravic. Vsak si jo želi zagotoviti, toda nekaj nas je tudi takšnih, ki smo jo pripravljeni dajati. H krepitvi vrednote varnosti pa zagotovo ogromno pripomorejo možje in žene, ki jim gasilstvo ne pomeni le hobija, veselja ali celo službe. To smo v večini ljudje, ki nam gasilstvo pomeni slog življenja.
V sebi nosimo naravni dar razdajanja in nesebične pomoči. Mnogo takšnih posameznikov imamo v občini Haj-dina in združujemo se v pet prostovoljnih gasilskih društev. Svojo operativno pripravljenost vzdržujemo čez celo leto, poudarek pa je v mesecu oktobru.
Zato, spoštovani prebivalci naselij v občini Hajdina, razumite našo prisotnost in aktivnost, kajti naš prosti čas posvečamo naši in vaši varnosti.
Zvonko Glažar, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj in
poveljnik štaba Civilne zaščite občine Hajdina
3
Oktober 2012
Župan mag. Stanislav Glažar: »Vse občanke in občane občine Hajdina vljudno vabim na organizirane prireditve in osrednjo občinsko slovesnost. Prireditve so namenjene prav vam občanom, zato boste s svojim prihodom obogatili naše praznovanje.«
V občini Hajdina, v domala vseh naseljih, smo v oktobrskih dneh priča kar nekaj investicijam v komunalni infrastrukturi. Predlagam, da jih predstaviva skozi vasi in ob tem poudariva tudi njihov pomen za nadaljnji razvoj občine.
Mag. Stanislav Glažar: »Za letošnje leto lahko kljub težki gospodarski situaciji, ki vlada v državi in se prenaša tudi na lokalne skupnosti, z veseljem ugotavljamo, da je investicijsko zelo uspešno. Veliko je bilo že realiziranih projektov, nekaj pa je takih, ki so še v fazi realizacije in bodo izboljšali življenjske pogoje naših občanov. Zaključila so se dela v zvezi s kanalizacijo na Sp. in Zg. Hajdini preko proge s spremljajočo infrastrukturo v okviru projekta RRP 5. Zadnji del v okviru tega projekta se je izvedel pri regionalni cesti ob gostišču Maja na Zg. Hajdini. Projekt izgradnje kanalizacije RRP 6 se nadaljuje na kanalizacijskih odsekih v Slovenji vasi, Gerečji vasi in Hajdošah. Zaključeni sta investiciji »Gajec« v Gerečji vasi (ureditev ceste s priključki in odvodnjavanji) in asfaltiranje javne poti od vodovodnega črpališča do Krulca v Skorbi. Ustrezno se je poskrbelo tudi za krpanje udarnih jam, preplastitve krajših delov cestišč, postavitev ustrezne prometne signalizacije ter zamenjavo dotrajanih
»Občina je bogata toliko, kolikor so bogati njeni občani«
Jesen, bogata in barvita, je tudi čas za praznovanje v občini Hajdina. Veliko prireditev je že za nami, osrednje z Martinovo pa nas čakajo 10. in 11. novembra. V jeseni pa je v občini Hajdina odprtih kar nekaj investicij, ki napovedujejo tudi izboljšanje življenjskih pogojev za občane v posameznih naseljih. 0 teh aktualnih temah smo se sredi oktobra pogovarjali z županom občine Hajdina mag. Stanislavom Glažarjem.
in poškodovanih hidrantov. Rušitev stanovanjske hiše pred gasilskim domom na Hajdini je poskrbela za boljšo preglednost križišča. Projekt Martinova središča in evropska kulturna pot sv. Martina Tourske-ga - Via Savaria nam je namenil sredstva za obnovo in ureditev veroučne učilnice, trgovine s spominki v Poslov-no-stanovanjskem centru ter opreme v »stari pošti«, kjer so prostori naših zvez in društev (Planinsko društvo Hajdina, Športna zveza Hajdina, Zveza kulturnih društev in občinsko gasilsko poveljstvo). Obnovljeni so bili tudi gasilski dom na Hajdini, dom krajanov v Skorbi in dom vaščanov v Dražencih, tako da smo ustvarili boljše pogoje za delovanje. Kar dve prostovoljni gasilski društvi pa se lahko letos pohvalita z novima voziloma. Urejena sta bila namakalni sistem za potrebe otroške nogometne šole v športnem parku na Hajdini ter športno vadbišče v gozdičku pri vodovodu v Skorbi. Pred začet-
kom novega šolskega leta je bilo poskrbljeno tudi za izboljšanje pogojev dela v vrtcu in osnovni šoli. Z Dravskimi elektrarnami Maribor smo realizirali dogovor o potrebni zaščitni ograji kartodroma v Slovenji vasi za zmanjšanje hrupa in zagotavljanje normalnih pogojev življenja za vaščane, ki so v neposredni bližini. Pri pogovorih so bili aktivno vključeni člani Vaškega odbora Slovenja vas in zainteresirani vaščani. V zaključni fazi je izgradnja pločnika z razsvetljavo v smeri od Školibra v centru Hajdine, mimo pokopališča do prehoda preko železnice. Gre za nadaljevanje del, ki smo jih predhodno že opravili skupaj z državo, od prehoda čez železnico do nadvoza v smeri Dra-ženci. Ureja se projektna dokumentacija za ureditev hodnika za pešce in razsvetljave od PSC na Hajdini do križišča pri gostišču Maja. V tem letu pa so bila odkupljena za ta projekt potrebna zemljišča.«
Zaključen je bil razpis za notranjo preureditev mrliške vežice, ki se bo začel izvajati v začetku novembra, v drugem letu pa zaključil z zunanjimi deli in fasado. Znotraj tega projekta bo urejen tudi prostor za prodajo cvetja.
4
Oktober 2012
KAR NEKAJ INVESTICIJ
SE NE BO ZAKLJUČILO Z LETOM
Z gradbenimi deli v komunalni infrastrukturi se v jesenskih dneh kar hiti, pa vendarle, ali boste ob ugodnem vremenu z deli, tam kjer je seveda to načrtovano dolgoročno, nadaljevali tudi preko zime in kje? Mag. Stanislav Glažar: »V proračunu občine Hajdina je kar nekaj investicij, ki se ne zaključijo v tem koledarskem letu. Objavljen je bil razpis in ravnokar smo v fazi izbiranja izvajalca za izgradnjo pločnika z razsvetljavo na Sp. Hajdini in v Dražencih (relacija Ko-drič-Nemec). Oba projekta se bosta začela še letos, zaključila pa v naslednjem letu. Podobno je z nadaljevanjem izgradnje javne razsvetljave in ureditvijo pločnika ob regionalni cesti R2 (relacija Skorba-Hajdoše, rok za dokončanje del je 31. maj 2013). V zaključni fazi je projekt izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo, ograjo in razsvetljavo pri OŠ Hajdina. Predvideva se nadaljevanje del za igrišče za odbojko na mivki, krajše atletske steze in preplastitev obstoječega rokometnega igrišča. Poskrbljeno pa bo vsekakor tudi za parkirne prostore in ureditev okolice šole. Projekt, ki bo potekal čez zimo, je tudi ureditev mansardnih prostorov v gasilskem domu v Hajdošah. Zaključen je bil razpis za notranjo preureditev mrliške vežice, ki se bo začel izvajati v začetku novembra, v drugem letu pa se bo zaključil z zunanjimi deli in fasado. Znotraj tega projekta bo urejen tudi prostor za prodajo cvetja.« Leto 2012, drugo leto vašega župano-vanja, se počasi zaključuje. Kako bi ga na kratko ocenili in kaj bi med dosežki lokalne skupnosti želeli poudariti? Mag. Stanislav Glažar: »Tudi drugo leto županovanja je izredno hitro minilo, saj je ob številnih projektih in dogajanjih v občini vedno pestro in zanimivo. Ob investicijah, ki smo jih zaključili, bi želel poudariti preudarnost in homogenost občinskega sveta, kjer so se svetnice in svetniki poenotili glede občinskih prioritet.
Projekt izgradnje kanalizacije RRP 6 se nadaljuje na kanalizacijskih odsekih v Slovenji vasi, Hajdošah in Gerečji vasi, kjer je nastala tudi tale fotografija.
Izpostaviti je treba tudi izjemno aktivnost naših društev, ki s svojo dejavnostjo poskrbijo za našo prepoznavnost v slovenskem prostoru in izven naših meja.«
V	občine na širšem ptujskem območju v zadnjem obdobju prihaja vse premalo razvojnih sredstev, to pa lahko sklepamo tudi po zadnjem razpisu, v katerem pravzaprav nobena od prijavljenih ni uspela. Kako to komentirate in kaj man ko sredstev iz države pomeni za občino Hajdina?
Mag. Stanislav Glažar: »Občine se ob svojem lastnem denarju seveda trudimo, da bi ga oplemenitili z državnimi in evropskimi sredstvi. Na nekaterih področjih nam je to uspelo, pri razpisu za urejanje vaških središč pa nobena občina iz širšega ptujskega območja ni bila uspešna. Mi smo vse projekte, ki smo jih prijavljali na ta razpis, skrbno izbrali iz našega potrjenega načrta razvojnih programov za naslednja leta. Realizacija bo potekala v skladu z lastnimi finančnimi možnostmi, vsekakor pa se bomo tudi v naslednjih letih prijavljali na razpise.«
V	občini Hajdina se skozi leto veliko dogaja na vseh področjih, vsaka od vasi pa poskrbi še za kakšen izviren, tudi tradicionalen dogodek. Menite, da je to dobra naložba za prihodnost lokalne skupnosti, za boljšo prepoznavnost občine? In ne nazadnje, kako vi doživljate ves ta pester utrip dogajanja v občini Hajdina?
Mag. Stanislav Glažar: »Urejanja tega področja smo se lotili sistematično. Že v začetku leta smo izdali koledar prireditev in dogodkov za leto 2012. Sedaj ko se leto počasi približuje koncu, lahko z veseljem ugotavljamo, da je bilo ob vseh predvidenih dogodkih še veliko dodatnih, ki so se pojavili med letom. To dokazuje aktivnost in ustvarjalnost naših društev, ki tako poskrbijo za promocijo. Občina je bogata toliko, kolikor so bogati njeni občani. Tukaj pa ni mišljen zunanji lesk, ampak notranje bogastvo ljudi, ki skrbijo za pester utrip dogajanja.«
NOVI ČASTNI OBČAN BO POSTHUMNO FRANC JEZA Pred nami je praznovanje še enega občinskega praznika in dogodki, ki so prazniku posvečeni, se že vrstijo v oktobru. Kako se pripravljate na občinski praznik in kako poseben bo letošnji?
Mag. Stanislav Glažar: »Podobno kot prejšnja leta se prireditve ob občinskem prazniku začnejo že relativno hitro. Veliko kulturnih, športnih in drugih aktivnosti je bilo že realiziranih, vrhunec pa bo tudi to leto na sam dan občinskega praznika.Tudi tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino bo potekala podobno kot v preteklih letih, vendar z manjšimi dopolnitvami. Pomoč pri sami osrednji prireditvi bo letos nudil Krajevni odbor Kungota iz občine Kidričevo.
DELA IZVAJA:
cestno
5
Oktober 2012
Prva srečanja z novim kletarjem Brankom Sitarjem iz naselja Kungota so bila uspešna.
Ob podeljenih občinskih priznanjih bomo v tem letu dobili tudi novega častnega občana - Franca Jezo, slovenskega domoljuba in pisatelja.« Izbrali ste tudi že novega kletarja. Kaj bi mu sporočili, morda zaželeli ob tej priložnosti?
Mag. Stanislav Glažar: »Letošnji kletar je Branko Sitar, ki prihaja iz Kun-
gote in se je že izkazal kot dober kletar pripravnik. Kletarji predhodnih letnikov so si že ogledali vinograd in vinsko klet v Vareji, občinski svet občine Hajdina pa ga je tudi že uradno potrdil. Ob tej priložnosti bi mu izrekel čestitko za imenovanje z željo po uspešni skrbi za letošnji pridelek po vzoru njegovih predhodnikov.«
Občinski praznik je praznik za vse ljudi in morda tukaj ne bo odveč vaše povabilo, gospod župan, na praznovanje in druženje, ki je na Hajdini, v Martinovih dneh, zmeraj nekaj posebnega in enkratnega. Mag. Stanislav Glažar: »Glede na to, da smo skozi vse leto izvajali številne aktivnosti, kjer so bili vključeni naši občani posamezniki in društva, se mi zdi smiselno in logično, da ob občinskem prazniku pregledamo naše rezultate dela in se tudi poveselimo. Vse občanke in občane občine Hajdina vljudno vabim na organizirane prireditve in osrednjo občinsko slovesnost. Prireditve so namenjene prav vam občanom, zato boste s svojim prihodom obogatili naše praznovanje.«
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
13. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
V septembru seje Občinski svet sestal na 13. redni seji, kije bila 20. septembra 2012 ob 17. uri v prostorih občine Haj-
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Zapisnik 12. redne seje.
2.	Spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Hajdina, ki so se
predlagale zaradi racionalizacije poslovanja na predlog svetnikov Občinskega sveta Občine Hajdina.
3.	Odlok o spremembi odloka o priznanjih Občine Hajdina se je v sprejem predlagal zaradi tega, ker so se pri izvajanju Odloka o priznanjih Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/09 in 15/12), ki je trenutno v veljavi, v praksi pojavili problemi, saj nekateri vaški odbori predlagajo vsako leto iste objekte, številni zelo lepo urejeni objekti pa ostajajo prezrti. Da bi priznanja prejeli resnično najzaslužnejši, je bilo treba
veljavni odlokspremeniti in dopolniti.
4.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles, teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Hajdina je bilo treba sprejeti in uskladiti zaradi Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 40/12).
5.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra je bilo treba sprejeti zaradi formalne ureditve statusa grajenega javnega dobra pri nepremičninah, ki imajo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine kot lastnika vpisano javno dobro, družbeno lastnino v splošni rabi ali splošno ljudsko premoženje. V navedenih primerih gre namreč za napačen vpis
nepremičnine, ki ga je treba urediti v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Le tako bo lahko Občina Hajdina - lastnica nepremičnin - podeljevala služnosti in razna soglasja na teh nepremičninah.
6.	Sklep o začasnem zbiranju komunalnih odpadkov, s katerim se na območju Občine Hajdina začasno do podelitve koncesije uvede sistem zbiranja komunalnih odpadkov od vrat do vrat.
7.	Sklep o imenovanju kletarja letnika 2012, s katerim se za kletarja letnika 2012 imenuje Branko Sitar, Kungota pri Ptuju 158,2325 Kidričevo.
8.	Sklep o priznanjih Občine Hajdina za leto 2012. Občina Hajdina v letu 2012 podeljuje naslednja priznanja:
6
Oktober 2012
ČASTNI OBČAN (posthumno)
-	Franc Jeza, pisatelj, esejist, etnolog, literarni kritik, mislec in slovenski domoljub s Hajdine
PRIZNANJE OBČINE HAJDINA
-	Janko Mere, Zg. Hajdina 100 c, roj. 19.4.1960, za večletno uspešno delo na področju gasilstva v občini
-	Ivan Lešnik, Gerečja vas 103, roj. 10.3.1965, za vestno in požrtvovalno delo na področju gasilstva in na področju celotne vaške skupnosti
-	Marija Malinger, Skorba 27 c, roj. 10. 5. 1946, za večletno delo na področju vaške skupnosti
-	Anica Cestnik, Zg. Hajdina 123, roj. 29.9.1943, za večletno aktivno delo v Društvu upokojencev Hajdina
-	PGD Hajdina, za 100-letno uspešno delovanje društva
-	Društvo upokojencev Hajdina, za 60-letno uspešno delovanje društva
-	Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., za 20 let uspešnega delovanja
-	Športno društvo Nova Hajdina, za 10-letno uspešno delovanje društva
-	Mešani pevski zbor Gerečja vas, za 10 let uspešnega delovanja
ZLATA PLAKETA
-	Danica Serdinšek, Zg. Hajdina 127 a, roj. 22. 11. 1945, za večletno delo na področju kulture
ZAHVALNA LISTINA
-	FrancTerbulec, Skorba 12, roj. 20. 12.1945, za večletno delo na področju vaške skupnosti
9. Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2012:
-	Vaška skupnost Sp. Hajdina, priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost
-	Bar Kavalo, Sp. Hajdina 74, priznanje za vzorno urejen poslovni objekt
-	Kmetija Zupanič, Sp. Hajdina 37 a, priznanje za vzorno urejeno kmetijo
-	Družina Lešnik, Gerečja vas 20 f, zlata vrtnica za vzorno urejeno
stanovanjsko hišo
-	Družina Vrbnjak, Sp. Hajdina 66 a, srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo
-	Terezija in Hinko Emeršič, Zg. Hajdina 131, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo
-	Družina Tomažič - Križnik, Slovenja vas 2 d, bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo
10. Izvolitev elektorja Občine Hajdina v volilno telo za volitve člana državnega sveta, s katerim se za elektorja v volilno telo za volitve člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov v VE-7 izvoli: Kari SVENŠEK, stanujoč Gerečja vas 4, roj. 12.4.1956 - svetnik Občine Hajdina.
Člani občinskega sveta so se seznanili s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar-junij 2012.
Občinska uprava Hajdina
14. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
V oktobru seje Občinski svet sestal na ob 19. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Zapisnik 13. redne seje.
2.	Odlok o rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2012.
3.	Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v občini Hajdina, ki določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.
4.	Sklep o sofinanciranju mesečnih vozovnic, s katerim Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se od 1.1.
14. redni seji, kije bila 17. oktobra 2012
2013 sofinancirajo cene mesečnih vozovnic za dijake in študente iz občine Hajdina v višini 10,00 EUR z DDV mesečno na dijaka oz. študenta.
Občinski svet se je seznanil s Trendi varnostnih pojavov na območju Občine Hajdina za prvo polletje v letu 2012.
Občinska uprava Hajdina
Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov
13/1 Ivo Lešnik opozori na kanalizacijske li-toželezne pokrove z odzračnimi odprtinami v naselju Gerečja vas, odcep »Kaludra«, kjer grozno smrdi, in pove, da ježe bilo obljubljeno, da se bo to uredilo.
Odgovor je bil podan na 13. redni seji dne 20. 9.2012: Kljub prvotnemu namenu, da se bodo pokrovi revizijskih jaškov z odzračnimi odprtinami zamenjali s polnimi pokrovi, se zaradi stečaja vodilnega izvajalca, CP Maribor, namera ni izvedla. Po ogledu na licu mesta je bilo ugotovljeno, da se bodo odzračne odprtine zapolnile z gumijastimi čepi, ki bodo preprečili širjenje smradu.
Pripravil: Franc Jelen
7
w
Oktober 2012
OBflN A HAJDINA
fufta Ohdini gtfmli V-<1 OHi« lUji»"
Nov sistem zbiranja odpadkov je velika pridobitev za naše občane
Že samo dejstvo, da se v Sloveniji proizvede v povprečju nekaj več kot 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto, je dokaz, da gre za storitev, ki postaja vse bolj pomemben del našega vsakdana. Prav zaradi tega je Čisto mesto Ptuj uvedlo sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat, ki ne samo da olajša zbiranje odpadkov za občane, temveč tudi zmanjšuje količino komunalnih odpadkov zaradi njihovega ustreznega sortiranja. Kot tretja v podravski regiji je tovrsten način zbiranja odpadkov uvedla občina Hajdina.
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, direktorica občinske uprave občine Hajdina Valerija Šamprl in direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik ob pričetku uvajanja zbiranja odpadkov po sistemu od vrat do vrat
Tako bodo s prvim novembrom tudi krajani občine Hajdina postali vse bolj ekološko ozaveščeni in okolju prijaznejši. Čisto mesto Ptuj je trenutno med občanke in občane že razdelilo posode za papir ter vreče za plastiko in kovinsko embalažo. Ob začetku uvajanja novega sistema je župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar povedal: »Občina Hajdina se zaradi svoje bogate preteklosti uvršča v sam vrh občin, ki imajo kopico arheoloških najdišč. Prav zaradi tega je del Hajdi-ne že kulturni spomenik državnega pomena. Vse to pa nas iz leta v leto
vodi, da bi radi našo občino naredili okolju prijaznejšo, kjer pa imajo gotovo ključno vlogo prav odpadki in skrb za njihovo ustrezno ločevanje. Le tako bomo lahko zmanjšali število črnih odlagališč in tudi krajanom olajšali ter pomagali pri ustreznem ločevanju odpadkov. Po trenutnih prvih korakih, ki smo jih na področju uvajanja tega sistema storili, so krajani zelo zadovoljni ter pozitivno sprejemajo novi sistem. Kar pa je ključno, je tudi to, da novi sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat ohranja ceno odvoza za naše krajane enako in jih ne bremeni dodatnih stroškov.«
TUDI OBČINA HAJDINA BO ZMANJŠALA KOLIČINO KOMUNALNIH ODPADKOV
Izkušnje Čistega mesta Ptuj so v preteklosti že pokazale, da je tovrstno ločevanje odpadkov zmanjšalo količino komunalnih odpadkov zaradi njihovega ustreznega ločevanja. Prav zaradi tega se je spremenila tudi frekvenca odvoza komunalnih odpadkov iz 14-dnevne na 3-tedensko. Direktor Čistega mesta Ptuj Janez Letnik je povedal, da so občankam in občanom poleg posod razdelili tudi izobraževalne zloženke z ustreznimi navodili za pravilno ločevanje odpadkov, in dodal: »Ponosni smo, da se je tokrat k novemu sistemu zbiranja že tretja obči-
na, občina Hajdina. Uspešni rezultati ob uvajanju novega sistema od vrat do vrat so več kot dober dokaz, da stremimo k napredku občin na tem področju in jim ponujamo drugačno ter cenovno prijazno rešitev. Ob tem pa njihovim občankam in občanom zagotavljamo lažje in prijaznejše ločevanje odpadkov. Vsako gospodinjstvo bo tako prejelo brezplačno zeleno posodo z rdečim pokrovom (enakega volumna, kot je že obstoječa posoda za mešane komunalne odpadke) za zbiranje odpadnega papirja, ki ga bo Čisto mesto Ptuj odvažalo enkrat na mesec. Enaka frekvenca bo pri odvozu mešane odpadne embalaže, kjer bodo uporabniki prejeli zvitek 24 vreč (2 vreči na mesec), v katerih bodo zbirali odpadno plastično in kovinsko embalažo ter tetrapak. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov bo potekal enkrat na 3 tedne, odvoz bioloških odpadkov pa 43-krat na leto, kar velja le za tiste, ki so se vključili v sistem zbiranja in odvoza bioloških odpadkov. Zbiranje steklene embalaže pa bo potekalo pred trgovino pri poslovno-stanovanjskem centru na Zg. Hajdini.«
lnfo@cistomesto.si • www.cistomesto.si
odpadkov priključila
Mi recikliramo!
Tudi vi? Začnite še danes!
Dodatne informacije: Služba za odnose z javnostmi, Katja Grabrovec 00386 41 829 180 katja.grabrovec(5>novelus.si
w	Oktober 2012
Občina izjemnih gasilskih desetin
Po zaključku ciklusa tekmovanj najboljših slovenskih desetin v ligi Gasilske zveze Slovenije za člane in članice ter za starejše gasilce, v katerem seje pet desetin iz občine Hajdina znova odlično izkazalo, odlični pa so bili gasilci in gasilke tudi na državnem tekmovanju, je sledil še svečani sprejem v prostorih občine Hajdina. Župan mag. Stanislav Glažar je na sprejem povabil poveljnika občinskega poveljstva Hajdina Ivana Glažarja, podpredsednika OGZ Ptuj Francija Vogrinca, poveljnika OGZ Ptuj Zvonka Glažarja ter poveljnika in predsednika PGD Hajdoše in PGD Gerečja vas.
Župan Glažar je na sprejemu med drugim povedal: »Leto 2012 je bilo po gasilski plati izredno uspešno leto, pa ne samo na tekmovalnem področju, ampak na splošno, saj se je v občini Hajdina veliko dogajalo. To je leto velikih gasilskih dogodkov, od Hajdine, Slovenje vasi do državnega gasilskega tekmovanja v Hajdošah, na vse pa bo v prihodnosti ostal tudi lep spomin. Ponosen sem, da smo občina izjemnih gasilcev, njihovi rezultati na tekmovanjih pa so zavidljivi. Zahvala in čestitka vodstvom prostovoljnih gasilskih društev, ki so zagotovili pogoje
za vse te uspehe, zahvala mentorjem, ki so dobro pripravili tekmovalce. Sosednje občine nam to zavidajo in tudi zato mora biti posluh lokalne skupnosti tukaj pravi in tega se v občini Hajdina še kako zavedamo.« Prihodnje leto je gasilska olimpijada v Franciji in v proračunu občine Hajdina je že zagotovljena postavka za udeležbo na velikem mednarodnem tekmovanju, saj računajo, da se bo na tekmovanje uvrstila katera od odličnih tekmovalnih desetin.
»V USPEH STA ZDRUŽENA ENERGIJA IN TRUD«
S čestitko ob uspehu desetin iz poveljstva Hajdina seje županu pridružil tudi občinski poveljnik Ivan Glažar, ki je spomnil tudi na državno prvenstvo in na odlične uvrstitve domačih ekip, ki nam jih zavidajo v Sloveniji. »Ni občine v Sloveniji, ki bi imela toliko izjemnih gasilskih rezultatov in toliko dobrih ekip. To je dokaz kakovosti in dobrega dela ekip, ki so se v državi sposobne meriti z najboljšimi.
Pet izjemnih gasilskih desetin iz občine Hajdina na sprejemu v prostorih občine Hajdina (Foto: Črtomir Goznik)
Oktober 2012
Županu mag. Stanislavu Glažarju so se na sprejemu pridružili pomembni gasilski možje (od leve): poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar, podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec in občinski poveljnik Ivan Glažar. (Foto: TM)
Danes je tudi trenutek, da gasilci izrečemo zahvalo gospodu županu in občinskemu svetu za posluh in pomoč nam gasilcem, zahvala pa tudi vodstvu obeh gasilskih društev. Največja zahvala pa gre našim tekmovalcem in tekmovalkam, ki so ime naše občine ponesli po vsej Sloveniji. V uspeh sta združena energija in trud. Želim, da bi
naše občinsko poveljstvo imelo take tekmovalce tudi v prihodnje in morda se jim pridružijo še mladinske, članske in starejše gasilske desetine.« Franci Vogrinec, podpredsednik OGZ Ptuj, je prav tako izrazil veselje in ponos, da so v lokalni skupnosti, OGZ Ptuj in GZ Slovenije tako odlični tekmovalci. »Vesel sem, da ima tudi
Zdravica tudi z direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl (Foto: TM)
župan Glažar posluh za gasilce. Vsa društva v občini potrebujejo veliko, a gasilci največ. Vsi si zaslužite iskreno čestitko.«
Daje občina Hajdina z gasilci v samem slovenskem ospredju, je na sprejemu posebej poudaril poveljnik OGZ Ptuj in mednarodni sodnik Zvonko Glažar ter dodal, da je pri vsem največja nagrada, če je zraven tudi podpora župana in lokalne skupnosti. »Liga GZ Slovenije je kazalnik najboljše kakovosti. Iz občine Hajdina prihajajo najboljši tekmovalci OGZ Ptuj.«
Tatjana Mohorko
Za izjemen seštevek točk po zmagah so v ligi GZS poskrbele članice A PGD Hajdoše, ki so osvojile 1. mesto, članice B PGD Hajdoše so osvojile 2. mesto, člani B PGD Hajdoše pa so letos prav tako stali na najvišji stopnički. V ligi GZS so se znova izkazali tudi veterani PGD Gerečja vas, ki so na koncu osvojili 2. mesto, in veterani PGD Hajdoše, ki so zasedli 5. mesto.
Župan sprejel kikboksarja Gašperja in Simona
Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar je 10. oktobra v prostorih občine pripravil krajši sprejem za mlada in uspešna športnika osnovnošolca Gašperja Valentina Mlakarja iz Skorbe in srednješolca Simona Kaisersbergerja iz Gerečje vasi, ki sta dosegla pomembne dosežke v kikboksu, v disciplini semi kontakt. Na sprejemu so se jim pridružili tudi podžupana Franc Mlakar in Andrej Tkalec ter direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
Gašper in Simon sta v tem letu oba člana slovenske kikboks reprezentance; Gašper je med starejšimi kadeti, Simon pa že v mladinski reprezentanci, skupaj pa sta pred časom nastopila
na Češkem, kjer je bilo tekmovanje za svetovni pokal, in se tam izkazala z vrhunskima dosežkoma.
Ne samo da sta bila na velikem tekmo-
vanju in doživela to veličino tekmovalnosti, imela sta priložnost spoznati borce, ki jim kikboks pomeni življenje, njihovo znanje pa je lahko dober navdih za nadaljevanje športne kariere.
10
Oktober 2012
Sicer pa je pred Gašperjem in Simonom nova sezona, čakajo nova, velika tekmovanja, na katera se že vneto pripravljata, sta povedala na sprejemu, kjer sta zbranim na kratko predstavila kikboks in ambicije, ki jih imata v prihodnosti. Leta 2017 si namreč oba zelo želita na svetovne igre borilnih veščin.
Župan Glažar je uvodoma povedal, da je v občini Hajdi-na kar nekaj zelo dobrih mladih športnikov in da so tudi na OŠ Hajdina dobri pogoji za nekatere športe. Morda kikboks ni tako zelo razvit šport v tem okolju, je pa zato zelo dobro razvit na Ptuju, kjer sta Gašper in Simon tudi člana ptujskega kikboks kluba. »Že nekaj časa spremljamo vajine rezultate in ponosni smo na to, da sta odlična tudi na mednarodnih tekmovanjih. Promovirata ne samo Ptuj, naše kraje, ampak širše Sp. Podravje in Slovenijo, zato čestitka za ta izjemen trud in za vse dosedanje odlične rezultate. Naj bo vajina športna pot tudi v prihodnje čim bolj uspešna in želim vama še veliko dobrih rezultatov.« Med omenjanjem uspešnih, ta pravih Slovencev je župan Glažar med drugim omenil Franca Jeza in boksarja Dejana Zavca, oba izjemna borca v življenju, ob tem pa naredil primerjavo z mladima športnikoma, ki s svojim športom to
V spomin na srečanje v prostorih občine je župan mag. Stanislav Glažar mladima športnikoma izročil knjigo o lepotah in posebnostih Slovenije, v kateri ima Spodnje Podravje posebno mesto.
borbenost potrjujeta že v mladosti.
Besedilo in foto:TM
Še skupna fotografija vseh zbranih na sprejemu, kjer sta bila v ospredju uspešna kikboksarja Gašper in Simon.
11
Oktober 2012
Hajdošani posadili svojo lipo
Lipa, simbol slovenstva, od sobote, 6. oktobra, krasi tudi na novo urejen vaški prostor ob krožišču v Hajdošah, ob dravskem kanalu. Tam naj bi se Hajdošani poslej večkrat srečevali, lipa pa naj bi jih še bolj povezovala v dobrem in skupnem sodelovanju, tudi v skrbi za razvoj vasi.
Županu mag. Stanislavu Glažarju in predsedniku VO Hajdoše Mirku Abrahamu so pri sajenju lipe na pomoč priskočili še drugi člani vaškega odbora, ki so tudi ves čas skrbeli za dobro postrežbo na srečanju krajanov.
Na prvem srečanju krajanov Hajdoš seje zbralo lepo število domačinov in prijateljev, ki so povabilo na srečanje vzeli zelo resno. Dobrodošlico so s pesmijo zaželeli pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, predstavila se je domača pesnica Olga Vidovič, zaigrali so Štajerski frajtornarji, vmes pa sta jih nagovorila predsednik vaškega odbora Hajdoše Mirko Abraham in župan mag. Stanislav Glažar. Družno sta potem poskrbela tudi za sajenje lipe, kjer pa so na pomoč priskočili še drugi člani vaškega odbora: Leopold Valh, Franc Erlač, Janko Žumer in Peter Kaučevič.
Nato seje druženje ob lipi nadaljevalo v veselem vzdušju, ob izbranih vaških dobrotah in vinski kapljici, saj je bilo tej pridobitvi treba tudi nazdraviti. Da to ni bilo zadnje srečanje Hajdošanov, pa je ob koncu dejal vaški predsednik
Abraham in poudaril, da ljudje zelo potrebujejo druženja, in tudi zato si bodo v Hajdošah prizadevali, da se ob
vaški lipi dobijo nekajkrat na leto.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Slišala seje tudi harmonika hajdoških Štajerskih frajtonarjev.	Prvo srečanje krajanov Hajdoš so s pesmijo obogatili tudi pevci domačega ga-
silskega pevskega zbora.
12
Oktober 2012
Ohranjanje tradicije in starih običajev v Skorbi
Veselo na kožuhanju
Društvo žena in deklet občine Hajdina je tudi letos pripravilo kožuhanje, ki se zadnja leta odvija na kmetiji Meglic v Skorbi. Kot je povedala gospodinja Dragica Meglic, so z veseljem odstopili prostor na kmečkem dvorišču in pomagali pri organizaciji prireditve.
Koruzo je seveda treba potrgati, za to nekaj dni prej poskrbijo članice društva. Pri tem opravilu jim pomagajo tudi moški, njihova naloga je odnašanje koruze na voz. Na pomoč je priskočil tudi gospodar kmetije Jože Meglic, posodil traktor in voz ter koruzo prepeljal na Megličevo dvorišče. »Ženske so zelo pridne in z veseljem jim pomagamo. Korpe so namreč kar težke in tu je potrebna moška roka,« še doda z nasmehom. Koruza je bila
Skorba trga in preša
Pred štirimi leti seje na pobudo Francija Mlakarja rodila prva prireditev Skorba trga in preša z namenom obujanja tradicije pobiranja in prešanja grozdja ter večje prepoznavnosti avtohtonih sort vina, kot so gamaj,jurka in kvinton. Posledično je vaška trgatev povezala Skorbljane in med vaščani prebudila čut za povezovanje in sodelovanje.
Vaški odbor Skorba je tudi letos skupaj z gospodinjami in skorbski mau-tarji pripravil prijetno prireditev, ki je privabila tako vaščane kot tudi goste od drugod. Kot me je s smehom opozoril Boštjan Zelenko, so mautarjem v veliko pomoč tudi poročeni Skorblja-ni, ki vsako leto od svojih žena dobijo dovoljenje za trganje in prešanje grozdja.
Pobiranje grozdja se torej začne že kak teden pred prireditvijo, ko se zbere ekipa najbolj pridnih Skorblja-nov (kletar Franc Šlamberger, Manica Šlamberger, Dragica Meglic in drugi), ki začne s pobiranjem grozdja predvsem pri tistih vaščanih, ki tega ne
morejo storiti sami. Na dan prireditve ima Marjan Zelenko že natančno očiščen in okrašen zeleni traktor z loj-trnim vozom, tudi mautarji in drugi fantje imajo nadete »šurce« in klobuke. Simbolično pobiranje grozdja po vasi se tako začne že v dopoldanskem času. »Na pohodu od hiše do hiše je veselo in zabavno, smeha ne zmanjka in sovaščani nas radi pogostijo tudi z domačo kapljico,« je povedal mautar Damjan Meglic. Preša je postavljena na Megličevem dvorišču, ki je zaradi pristnega domačega okolja in tradicije več kot primeren kraj za tako prireditev.
torej pripravljena, prav tako gospodinje nikoli ne pozabijo na pripravo najrazličnejših dobrot. Na kožuhanju so se zbrali vsi tisti, ki imajo radi stare običaje, tako mladi kot stari, ki se še spominjajo večerov, ki so jih preživeli v skednju ob ličkanju koruze. Takrat je bilo seveda koruze veliko več, vendar so bili sosedje med seboj bolj povezani, radi so si pomagali. Društvo žena in deklet je že prvo leto organiziralo kožuhanje, saj si je med
Članice društva žena in deklet občine Hajdina so se z veseljem tudi letos preizkusile v ličkanju koruze. Foto: Estera Korošec
drugim zadalo cilj obujanja starih običajev. Kot pravi predsednica društva Marija Pulko, je prireditev iz leta v leto bolj priljubljena med ljudmi, tudi mladi jo radi obiščejo. Tudi letos je bilo tako, ko na kožuhanju ni manjkalo dobre volje in smeha. Med drugim so prišli tudi učenci iz OŠ Hajdina, ki so izvedeli veliko novega iz časov naših dedov in babic.
Tudi mladi so priskočili na pomoč pri kožuhanju. Foto: Estera Korošec
Še malo, pa bomo pri koncu,
13
Oktober 2012
_
Pod mentorstvom Simone Hazimali in Renate Ga-brovec so v Skorbi pripravili izviren, humoren in prijeten program. Otroci so prikazali tudi, kako je bilo včasih veselo na kolinah. Foto: Estera Korošec
Družina Meglic vsako leto z veseljem odstopi domače dvorišče za pogostitev in prešanje. Njihova klet je primeren prostor za hrambo vaškega vina in soka.
Vsako leto se odvija tudi pester kulturni program, ki ga popestrijo ljudske pevke iz Skorbe. Srce prireditve so otroci, ki so tudi letos navdušili zbrane. Pod mentorstvom Simone Hazimali in Renate Gabrovec so pripravili izviren, humoren in prijeten program. Otroci so prikazali, kako je bilo včasih na kolinah, skorbske punčke so pekle potice, prepevale, nato pa so vsi skupaj veselo zaplesali ob zvokih harmonike Jaka Purga. Pa še Micka je prišla ter očarala občinstvo in svojega izvo-
ljenca.
Med drugim je bil za četrtega kletarja imenovan Slavko Kozoderc, ki bo skrbel za vino in pomagal svojim predhodnikom. Kot presenečenje so vsi štirje kletarji prejeli nove slavnostne predpasnike. Predsednik organizacijskega odbora Silvo Pernat je povedal, da bodo nove rdeče predpasnike nosili na vseh prireditvah v občini in izven nje z namenom promocije vasi Skorba, njenih občanov ter njihove srčnosti in delovne zagnanosti. Tudi letos bo imela Skorba dekliško vino. Ta stari običaj je s pomočjo kletarjev prikazala sovaščanka Ina, ki je z bosimi nogami pretlačila grozdje. Iz njega bo nato nastalo tako imenovano de-
kliško vino, ki služi za dober pridelek in srečo v vasi.
Zbrane je nagovoril tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki meni, da so prireditve, ki ohranjajo tradicijo naših dedov in babic v občini Hajdina, več kot dobrodošle in jih tudi sam osebno podpira ter rad obiskuje. Druženje seje nadaljevalo skozi vse popoldne, veselo je bilo ob preši in domači rujni kapljici. Vaški odbor Skorba je poskrbel tudi za pogostitev, in kot je v začetku prireditve povedal predsednik Ivan Vogrinec, si želijo, da prireditev Skorba bere in preša postane tradicionalna in dobro sprejeta med vsemi vaščani.
Štirje vaški kletarji iz Skorbe z novimi predpasniki (od leve): Franc Šlamberger, Skorbski fantje in možje so se posvetili prešanju grozdja. Foto: Estera Korošec Franc Gregorec, Slavko Kozoderc in Jože Meglic. Foto: Estera Korošec
14
Oktober 2012
Izbran četrti vaški kletar Slavko Kozoderc
V okviru prireditve Skorba bere in preša je bil izbran četrti vaški kletar. Letos je bil s strani VO Skorba in vaščanov predlagan in tudi potrjen Slavko Kozoderc.
Novi vaški kletarje že pomagal pri postrežbi pijače na kožuhanju. Foto: Estera Korošec
Kot ga opisujejo njegovi prijatelji in sosedje, je četrti vaški kletar priden, delaven in dober človek, kar se je v minulih tednih tudi potrdilo. Pripravljen je priskočiti na pomoč in pomagati pri vseh opravilih. Kot je povedal Slavko, je zelo vesel, da je bil imenovan za kletarja. »To funkcijo bom opravljal z velikim veseljem in ponosom. Med
drugim si želim, da bi se vaščani še bolj povezali, družili in razumeli med seboj.« Novi kletarje tako pomagal pri pobiranju grozdja, prešanju in tudi že pretakanju. Obljubil je, da bo skrben gospodar in bo z veseljem promoviral Skorbo tudi na najrazličnejših kulturnih prireditvah. Pri tem mu bo pomagala tudi njegova žena Marija, ki se z
veseljem udeležuje kulturnih prireditev v domači vasi. Vaščani so lahko torej ponosni, da so izbrali pravega moža, ki bo predano skrbel za rujno kapljico.
1 OUBA
Večer vinskih pesmi
V okviru prireditve Skorba trga in preša so se pred štirimi leti v domu krajanov Skorba prvič zbrali ljudski pevci in godci na prireditvi, ki sojo poimenovali Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi. Kot je povedala Renata Gabrovec, predsednica Kulturnega društva Skorba, je večer vinskih pesmi namenjen druženju ob morebiti že pozabljeni ljudski pesmi.
»S takšnimi dogodki želimo obogatiti naš vsakdan, popestriti družabno življenje in vsaj za trenutek upočasniti naš hiter življenjski tempo. Hkrati pa ljudski pevci s prepevanjem in ohranjanjem ljudskih pesmi skrbijo, da se v naši občini in deželi ohranjata zavedanje in poznavanje ljudskega izročila, ki se prenaša tudi na mlajše rodove.« Na letošnji prireditvi se je predstavilo osem nastopajočih skupin: ljudske pevke KD Skorba, ljudski pevci PD Zrelo klasje Ormož, ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina, ljudske pevke KD Rogatec, ljudski pevci in godci Vinski bratjeTišina, ljudske pevke KD Benedikt in ljudski pevci DU Turnišče. Vinski večer so popestrili še hajdoški frajtonarji. Program so povezovali Manja Gabrovec, Matic Šlamberger in Estera Korošec. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Franci Mlakar, kije spregovoril o tradiciji in povezovanju Skor-be ter Skrbljanov skozi prireditve, ki ohranjajo stare običaje, hkrati pa so popotnica za lepšo in boljšo prihodnost. KD Skorba je ob pomoči vaškega odbora Skorba in gospodinj pripravilo tudi pogostitev za vse zbrane. Žal je bilo na tokratni prireditvi nekoliko manj obiskovalcev, zato vsi vabljeni znova prihodnje leto.
Naj na tem mestu zapišem le še misel, ki jo je vsem zbra-
Zbrane na Večeru slovenskih vinskih pesmi je pozdravila Renata Gabrovec, predsednica KD Skorba. (Foto: Silvestra Brodnjak)
Vsi nastopajoči ob zaključku še enega prijetnega večera vinskih pesmi v Skorbi (Foto: Silvestra Brodnjak)
nim posvetila skupina Zrelo klasje iz Ormoža: »Življenje vsakega od nas ima svoj namen. Vsi ne moremo doseči pomembnih odkritij in ustvariti nesmrtnih umetnin, vsak pa lahko naredi številne čudeže s prijazno besedo, prijateljskim nasmehom, toplo dlanjo, tudi s prelepo ljudsko pesmijo, zakladom, ki so nam ga izročili naši predniki.«
Estera Korošec
15
Oktober 2012
Bučijada v deveti zgodbi
Na dvorišču gasilskega doma v Gerečji vasi so se 21. septembra zbrali številni ljubitelji in stalni obiskovalci Bučijade, poznavalci buč in ljubitelji bučne kuli-narike. V popoldanskih urah je namreč potekala že 9. uradna otvoritev Bučijade, kjer so svoj pridelek ponovno postavile na ogled članice Društva žena in deklet Gerečja vas.
Tudi vaščani so prihranili nekaj letošnjega skromnega pridelka in okrasili svoja dvorišča. Tako je vhod do svojega doma okrasila Rozika Grušovnik.
Uvod v uradno odprtje Bučijade je podala predsednica društva Magda Intihar, kije spregovorila nekaj besed o letošnjem pridelku ter o samih bučah in jedeh. Njenim besedam se je o promociji in razpoznavnosti občine, ki gre prav na račun delovanja društev in predstavitve takšnih in podobnih projektov, z zahvalo pridružil še župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Seveda pa vsako takšno in podobno prireditev spremlja tudi kulturni program, v katerem so sodelovali domači MePZ DŽD Gerečja vas z odpetima
Na otvoritvi je obiskovalce pričakala bogata bučna kulinarična ponudba.
dvema pesmima in mlada, nadobudna glasbenica Petra Habjanič, ki je zaigrala na frajtonarico. SKROMEN PRIDELEK, PA VSEENO BOGATO OBLOŽENA MIZA
Z mešanimi občutki so se v tednu pred Bučijado podale na njivo pobrat letošnji bučni pridelek. Članice DŽD Gerečja vas so namreč že v pomladnih mesecih ob sajenju številnih sort, okrog 60 jih je bilo, z nekoliko razočaranja spremljale kalitev različnih vrst semen, saj je bila že v samem začetku
prva pomladanska suša. Nato so vremenske razmere čez poletje prav pošteno zdesetkale letošnji pridelek, pa vendar ga je ostalo še dovolj, da so se z njim predstavile na letošnji deveti, predzadnji Bučijadi. Pridelka je še vedno ostalo dovolj, da so nekaj jedilnih buč namenile za pripravo bogate bučne pokušine, ki sojo letos še dopolnile oz. iz buč pripravile kar nekaj novih, okusnih in zdravih prigrizkov ter požele veliko pohval obiskovalcev za ustvarjalnost in napredek na področju bučne kulinarike. Čeprav je bila razstava odprta samo en vikend, je bila kljub trgatvam in številnim drugim jesenskim opravilom dobro obiskana. V ponedeljek je bila razstava na ogled še za vsakoletne redne obiskovalce, učence in učiteljice OŠ Hajdina. Velik del letošnjega pridelka jedilnih buč so po zaprtju razstave članice DŽD Gerečja vas skrbno shranile, saj so tudi letošnji pridelek namenile za kuhanje ozimnice.
Besedilo in foto: Magda Intihar
Letos se je kot traktoristka preizkusila članica Simona in letošnji pridelek srečno Članice so oljarice trebile kar na njivi, bera bučnih semen je bila letos skromna, pripeljala do cilja.
16
Oktober 2012
Z deseto Bučijado se zgodba zaključuje
Društvo žena in deklet Gerečja vas je v letošnjem septembru znova navdušilo z Bučijado, to enkratno razstavo, kiji ni podobne daleč naokoli. Kljub slabi letini je bila razstava bogata in raznolika, buče pa spet nekaj posebnega, tudi v kulinarični izvedbi. A deveti Bučijadi bo sledila samo še deseta, potem pa bodo v Gerečji vasi zaključili s to zgodbo in si verjetno domislili spet kaj novega. Ob odprtju letošnje bučne razstave smo se pogovarjali z Magdo Intihar, predsednico Društva žena in deklet Gerečja vas.
»Če kje poveš za kraj Gerečja vas, te težko kdo spozna, če pa omeniš Bučijado, potem pa že veliko lažje, in marsikdo je v teh letih slišal za nas in nas tudi obiskal,« pravi Magda Intihar, predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas.
Magda, kakšni so vaši prvi vtisi in občutki po odprtju 9. Bučijade? Magda Intihar: »Glede na to, da smo imeli letos majhen bučni pridelek, nas je bilo strah predstavitve, ampak danes, ob odprtju razstave, smo zelo zadovoljni z odzivom in obiskom. Imamo tudi kaj postaviti na ogled.« Letina torej letos ni najboljša. Suša je naredila svoje in verjetno tudi v Gerečji vasi to občutite na manjšem bučnem pridelku. Ampak vendarle ste se v Društvu žena in deklet Gerečja vas odločili, da tradicionalno Bučijado izpeljete?
Magda Intihar: »Tudi nam je suša naredila svoje, obrodili sta nam samo dve tretjini buč, ampak s temi težavami se letos ubadajo vsi pridelovalci
oljaric na našem koncu. Sicer pa je treba v bučni pridelek vložiti veliko truda; najprej dobro pripraviti njivo, za kar se moram posebej zahvaliti našim moškim, in potem ženske še bučnice skrbno spravimo v zemljo. Nato pride na vrsto okopavanje, letos smo to počele dvakrat, vse smo jih še dognojile, nato pa počakale, da so obrodile, in smo jih pospravile z njive. Sicer pa smo v Gerečji vasi letos posadile okrog 65 sort buč, okrog 55 pa jih je obrodilo sadove in samo eno dišečo sorto nam je uničila divjad. In še tale zanimivost, da nam je obrodila posebna figova buča, ki smo si jo lani izposodile, letos pa že doma pridelale.«
Čemu ste dale poudarek na letošnji razstavi?
Magda Intihar: »Letos so na naši Bučijadi izstopale buče, to pa zato, ker jih je bolj malo in smo jih postavile v ospredje. Naredili smo devet bučnih sklopov, devet poglavij, kolikor je tudi dopolnila naša Bučijada.« Kadar govorimo o bučah, ne gre brez kulinarike in tudi temu ste v Gerečji vasi letos dali poseben poudarek? Magda Intihar: »Vsa leta smo žene v Gerečji vasi razvijale to kulinariko in se učile. Najprej s pomočjo kuharskih knjig in interneta, nato smo najrazličnejše recepte veliko same doma preizkušale in prišle do zanimivih spoznanj, mnogo pa je tudi skrivnosti, ki jih hrani vsaka od nas. Vsako leto se potrudimo, da ob odprtju razstave
Vsaka Bučijada v Gerečji vasi je zgodba zase in na vsako od razstav ostajajo lepi spomini.
pripravimo veliko različnih bučnih specialitet, ki jih obiskovalci tudi radi pokušajo.«
Vaša zgodba o bučah in bučkah v Gerečji vasi se počasi bliža majhnemu jubileju, 10- letnici, in takrat naj bi tudi zaključili s to zgodbo. Kakšen naj bi bil ta zaključek1.
Magda Intihar: »Že letos, ob deveti Bučijadi, smo razmišljale o deseti, in ta jubilejna bo nekako povzetek vseh dosedanjih, kot je to denimo tudi v romanih. Bučni motiv za prihodnje leto je še skrivnost, tudi kulinarika bo verjetno nekaj posebnega, skratka pripravljamo majhno presenečenje, nekaj drugačnega, v stilu jubileja. K sodelovanju bomo povabili tudi našo osnovno šolo z vrtcem, kajti vsa leta so bili pri nas na obisku in smo dobro sodelovali.«
Pred slabimi desetimi leti se je porodila ideja o bučah in Bučijadi v Gerečji vasi, tudi z namenom, da bi vas po tej plati postala bolj prepoznavna. Vam to danes dobro uspeva? Magda Intihar: »Mislim, da kar dobro. Če kje poveš za kraj Gerečja vas, te težko kdo spozna, če pa omeniš Bučijado, potem pa že veliko lažje, in marsikdo je v teh letih slišal za nas in nas tudi obiskal. Torej po eni strani škoda, ker zaključujemo s to zgodbo, ampak prihajajo že nove. Bučijada pa nam ostaja in z njo smo se naučile veliko koristnega ter skupaj doživele tudi veliko lepega.«
Besedilo in foto:TM
17
Oktober 2012
Trgatev pri Andrušovih _v Gerečji vasi_
Z namenom obujanja starih običajev, predvsem pa zaradi druženja, ki iz leta v leto tone v pozabo, so letos že tretje leto zapored priredili veselo Andrušovo trgatev. Klapa dečkov iz hajdinske fare, ki so skozi vsa ta leta postali zelo dobri prijatelji in katerih je iz leta v leto več, so se pred dobrima dvema letoma združili v nekakšno društvo ali, bolje rečeno, družino.
ni*.
Tako se je začelo .
Sestavlja jo skupina mladih faranov hajdinske fare, predvsem prijateljev iz Gerečje vasi, Hajdoš in Kungote, ustanovljena pa je bila z namenom, da malo popestrijo dogajanje v vaseh občine Hajdina, najbolj pa seveda v Gerečji vasi. Ime je nekaj posebnega, saj je v spomin in v čast na sam kraj ustanovitve tega druženja, ki je bilo ustanovljeno zgolj po naključju nekega junijskega večera na Andrušovi domačiji v Gerečji vasi leta 2010.
Prvo leto je trgatev služila predvsem kot presenečenje za gospodarico, Marijo Janžekovič, naslednja leta pa je bila vse bolj organizirana in vpeljana. V drugi in tretji trgatvi so imeli tudi to čast, da sta se njihovemu povabilu odzvali tudi ptujski vinski kraljici, tretja ptujska vinska kraljica Tanja Haupt-man in četrta ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek. Andrušova trgatev ne služi samo druženju sorodnikov in prijateljev, ampak
je prav posebno razvedrilo za vse, ki si želijo potovati v čas, kjer trgatev ni bila zgolj eno izmed opravil, ampak tisto opravilo, ki je povezovalo ljudi in pletlo mrežo novih poznanstev in lepih doživetij. V ta namen se vsako leto odpravijo na trgatev v povorki, sestavljeni iz starih koles in trgatvene-ga voza, na katerem je vsako leto posebno mesto rezervirano za ptujsko vinsko kraljico in njihove mentorje. Povorka poteka skozi celotno Gerečjo vas in del sosednje Kungote vse do Andrušove domačije, saj hočejo ta čudovit običaj približati čim širši množici ljudi.
ANDRUŠOVA KLET TUDI MALO DRUGAČE
Vsakoletna trgatev ni edini razlog njihovega druženja. Skozi triletno zgodovino obstoja so organizirali marsikaj in bili aktivni na mnogih področjih. Obiranje sliv v sosednji Hrvaški za kuhanje žganja, izdelovanje domače salame, vsakoletno rezanje trsov, krst mošta, obisk turističnih kmetij so poleg zdaj že tradicionalne trgatve čudoviti dogodki, v katerih sta v ospredju druženje in pridobivanje dragocenega znanja iz nekaterih kmečkih opravil. Drugo mesto v kuhanju golaža in srebrni »naj vinček« Gerečje vasi za leto 2011 pa sta dokaz, da se v njihovi druščini zelo dobro dela in hitro uči. Pri vseh dogodkih so jim vedno v pomoč vaške starešine in Marija Janžekovič, ki je vsem kot nekakšna botra in brez katere druženje v takšni obliki, kot je, sploh ne bi bilo mogoče.
Glavni voz v povorki s četrto vinsko kraljico Moniko Rebernišek
Na otvoritvi Andrušove izbe, ki so jo obnovili prav za namen druženja.
18
Oktober 2012
Največja pomoč pa prihaja s strani Marijine hčerke Sabine Kaisersberger z možem Radom, ki skrbita in vzdržujeta domačijo v Marijini odsotnosti in sta veseli druščini vedno v pomoč, kadar ju potrebujejo. Andrušova klet povezuje na zdrav in naraven način, v katerem so odraščali naši dedki in
babice, brez skrbi in sodobnih tehnologij. Naučila jih je veliko novih stvari in jim podarila dragocene izkušnje. Andrušova klet je tako rekoč šola za vse življenje.
Besedilo in foto: Miha Lešnik
Obiranje grozdja zna biti »resno« opravilo.
»Bil sem počaščen«
Na Martinovo soboto bosta občina Hajdina in župnija sv. Martina dobili novega, že sedemnajstega kletarja letnika, ki letos prihaja iz naselja Kungota. Takrat bo novega kletarja v družbo vseh dosedanjih hajdinskih kletarjev posebej povabil kletar letnika 2011 Franc Drevenšek iz Gerečje vasi. V njegovem mandatu je zaživel tudi Martinov hram pri župnijskem domu in Martinovi kleti na Hajdini.
Za Franca Drevenška iz Gerečje vasi se izteka zelo prijetno kletarsko leto. Foto: Langerholc
Njegovo kletarsko leto se tako izteka, v njem pa je doživel veliko lepega in nepozabnega, spoznal mnoge dobre ljudi in nove prijatelje, okusil veliko dobrih vin. V Martinovi kleti smo ga velikokrat srečali, pa ne samo na degustacijah in prijetnih druženjih, temveč tudi takrat, ko je bilo treba opraviti pretok, preveriti žveplo, naliti steklenice in preveriti, kako je s količino vina v kletarjevem sodu. Pri teh delih je bil kletarju Drevenšku v veliko pomoč Emil Štager, ki se na vina dobro spozna. Od lanskega do letošnjega martinovega je bila klet vedno dobro založena, vino pa zmeraj pri roki, kar je seveda pohvalno.
Brez vina in hajdinskih kletarjev pa ni šlo na domala nobenem večjem dogodku v občini Hajdina. Kletarji so tako pogosto stopili skupaj in postregli s hajdinskim vinom, kot ekipa pa so več kot odlično sodelovali. Kletar Drevenšek je bil zelo zadovoljen z vsemi, ki so mu pomagali in ga spodbujali skozi celo leto. Ob tem nikakor ne pozablja na vodstvo občine, na gospoda župana in njegove sodelavce, pa na svojo ekipo iz Gerečje vasi, ki ga je znala vedno znova presenetiti, hvaležen je vsem društvom v Gerečji vasi in posebej svoji družini, ki mu je vedno stala ob strani in veliko pomagala. Brez njih bi verjetno to težko
zmogel, pravi Drevenšek, ki je bil počaščen, da so se v Gerečji vasi odločili zanj ter mu zaupali zelo odgovorno in častno funkcijo.
NOVEMU KLETARJU LE NAJBOLJŠE
»Leto je bilo dolgo, polno obveznosti in odgovornosti zame, a s pomočjo kletarske druščine sem se kar dobro znašel. Tako sem vse skupaj tudi sprejel, ne kot neko težko nalogo, temveč kot nekaj prijetnega, častnega v občini in fari. Zame in za mojo družino je bila to enkratna, prijetna izkušnja v življenju, kajti biti kletar na Hajdini je nekaj izjemnega, in to doleti le redke. Moje kletarsko leto se počasi poslavlja in prihaja novi kletar iz Kungote, ki mu želim, da bi dobro kletaril, da bi imel dobro vino v kleti in seveda, da bi nas kletarje večkrat povabil na druženje in pokušnjo. Martinovo klet mu prepuščam v najboljšem redu in kondiciji, v njej pa tudi nekaj vina.«
Besedilo in foto:TM
19
Oktober 2012
Ob martinovem prva turistična brošura
Ekipa TD Mitra Hajdina uresničuje svoje napovedi. Od lanskega leta nastaja prva turistična brošura občine Hajdina, v kateri bo predstavljena občina skozi zgodovino in sedanjost, skozi odličnosti in posebnosti, tudi skozi zanimive, tradicionalne in odmevne dogodke ter prireditve. V popotno torbo smo strpali veliko zanimivega o naši občini, brošura bo imela kar nekaj barvitih strani, opremljena bo z veliko lepimi fotografijami in v njej bo marsikaj za prebrati. Slovenskim besedilom smo dodali tudi prevode v najbolj
uporabne svetovne jezike, celostno podobo in tehnično oblikovanje brošure pa smo zaupali Vejici, Radu Škrjancu. Verjamem, da se prve turistične brošure o občini Hajdina veselite, tako kot celotna ekipa TD Mitra Hajdina s predsednico Sonjo Brlek Krajnc. Javnosti bomo brošuro predstavili v sredo, 7. novembra, ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
TM
EVROPSKA UNIJA	REPUBLIKA SLOVENIJA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Naslovnica brošure TD Mitra Hajdina, avtor: Vejica, Rado Škrjanec, s. p.

20
Oktober 2012
Poleg zgoščenke še videospoti
Člani MePZ DŽD Gerečja vas so ob letošnjem jubilejnem letu na svojem tradicionalnem glasbenem večeru predstavili svojo novo, že drugo zgoščenko z naslovom Ob 10-letnici, za predstavljene, predvsem priredbe in avtorske pesmi pa so v juliju posneli še videospote.
Same priprave na snemanje so bile kar obširne, saj se je bilo treba dogovoriti za kraje snemanja ter ustrezno garderobo glede na izbrane pesmi in njihovo tematiko, kar sta skupaj s člani MePZ naredila zborovodja Peter Krajnc in snemalec, domačin Jože Petrovič. Člani pevskega zbora so se vročega julijskega dne, vsak s polnim obešalnikom oblačil, začeli sestajati pred gasilskim domom v Gerečji vasi, kjer so posneli prve posnetke. Nato jih je pot vodila do vaškega križa in kapele, od tam pa v občinsko vinsko klet.
V Martinovem hramu sta se jim pridružila tudi oba kletarja iz Gerečje vasi Stanko Žnider in še aktualni kletar Franci Drevenšek, kjer so posneli Kletarjevo himno. Prav prijetno okrepčilojim je v Martinovem kotičku pripravil tudi domači farni župnik naddekan Marijan Fesel, nato pa so pot po odpetih pesmih nadaljevali v občino Videm, kjer so prav tako posneli delček spota.
Utrujeni od sicer ne dolge poti, pa vendarle od vročine, nenehnega preoblačenja ter hkrati še prepevanja, so pozno popoldne prispeli v enega od haloških vinogradov, kjer so posneli še zadnje takte in videoposnetke. Po napornem popoldnevu jih je v haloški vinski kleti pričakalo okrepčilo, z navdušenjem so obnavljali dogodke minulega dne in se veselili ob misli, da bodo njihove pesmi in njihovi voka-li sedaj dobili še sliko in obliko, za kar velja zahvala vodji pevskega zbora za idejno zasnovo, vsem članom pevskega zbora, zborovodji in snemalcu pa za požrtvovalno delo in izvedbo.
Magda Intihar
Pevce in zborovodja Petra Krajnca smo zmotili v torkovem večeru, ko imajo tudi sicer redne tedenske vaje v gasilskem domu v Gerečji vasi. Skupaj smo obujali spomine na snemanje videospotov. (Foto: TM)
Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas zadnja leta prepeva tudi na tradicionalni Martinovi prireditvi na Hajdini, ta fotografija pa je nastala ob Martinovem 2011, ko so pevci na pot pospremili kletarja Franca Drevenška. (Foto: Langerholc)
ZA TELEVIZIJSKE SPOTE IZBRALI NAJBOLJŠE PESMI
»Pevci in pevke v Gerečji vasi so me kar malo presenetili, ko so izrazili željo, da bi radi snemali. Prisluhnil sem njihovi želji in potem smo se odločili tudi za ta korak. Za vse nas je bila to lepa in dobra izkušnja, marsikaj smo se še naučili. Priznati pa moram, da je bil projekt kar zahteven. Najprej smo morali izbrati primerne pesmi in izbrali smo najboljše, kijih znamo seveda dobro zapeti. Že pred snemanjem smo pridno delali, veliko vadili in potem pri samem snemanju ni bilo težav,« nam je zaupal zborovodja Peter Krajnc. In kaj je zborovska ekipa povedala po tem, ko so bili spoti že narejeni? »Za vse nas je to ena zelo dobra izkušnja, ki je ne bomo pozabili. Veseli smo, da nam je zborovodja prisluhnil, da so nas lepo sprejeli na terenu, kjer smo izbrali tudi lokacije snemanja. Dobro smo se ujeli tudi z našim snemalcem Jožetom in nastalo je osem videospotov za osem lepih pesmi. Ponosni smo tudi, da smo prvi v občini od zborov, ki smo se lotili takega projekta.« Predsednica zbora Marjana Miklaužič pa je ob našem klepetu dodala, da se trudijo še naprej, a vse je njihovim letom primerno. »Mlade glave'e delajo,« pravi Miklaužičeva, kije pohvalila tudi izredno dobro vzdušje v skupini, kjer je trenutno 7 pevk in 7 pevcev. In verjetno bi se danes marsikdo v hajdinski občini strinjal, da bi Gerečji vasi brez mešanega pevskega zbora nekaj pa vendarle manjkalo.
TM
21
Častitljivih 100 let hajdinskega KPD
Kulturno-prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina bo v letu 2013 praznovalo 100. obletnico obstoja. Na pobudo takratne duhovščine seje 11.6.1913 ustanovilo Bralno društvo, predhodnik KPD Stane Petrovič Hajdina. Po mnogih vzponih in padcih sedaj mineva že 100 let, odkar se člani društva pogumno, z veseljem in strastjo predajajo umetnosti in kulturno zapolnjujejo siv vsakdan.
Društvo se lahko pohvali z več kot 120 odigranimi gledališkimi predstavami (drame, ljudske igre in komedije), z več kot 500 koncerti ljudske glasbe in več kot tisoč odpetimi pesmimi. Kot eno izmed redkih v širšem slovenskem prostoru se društvo lahko pohvali z lutkovnim gledališčem in še bolj z ročno izdelanimi lutkami, ki bi lahko bile v ponos še tako priznanim umetnikom. Člani dramske skupine so se pogumno in tudi uspešno spoprijeli z monokomedijo takrat, ko sta sito upala le Tadej Toš in Peter Ternov-šek. S predstavami Minister v škripcih in Čistilka Marija so zamajali takratne temelje oglaševanja in marketinške-ga pristopa, ki so ga za njimi prevzela mnoga druga amaterska gledališča. Častni član društva Maks Kampl že več kot 60 let aktivno, predvsem pa prostovoljno sodeluje pri društvu in bi si upravičeno moral prislužiti najvišje priznanje kulturne javnosti. Vse to in še večje danes Kulturno-prosve-tno društvo Stane Petrovič Hajdina, ki se še kako zaveda bogate zgodovine.
PRAZNOVANJE NA PRAV POSEBEN NAČIN
V počastitev bogate zgodovine in v dokaz, da je KPD Hajdina še kako živo društvo, so se člani odločili praznovati 100-letnico na prav poseben način. Priprave na jubilej so začeli že v letu 2011, ko se je ustanovil odbor za pripravo 100-letnice, ki je začrtal smernice praznovanja. S potrditvijo programa je upravni odbor prižgal zeleno luč in priprave so se lahko začele. Danes, dober mesec pred začetkom praznovanja, lahko rečemo, da je ve-
liko že postorjenega, člane pa čaka še veliko dela, odrekanja, požrtvovalnosti.
ABONMA ZA OTROKE IN ODRASLE
Praznovanje častitljivega jubileja bodo člani društva poleg slavnostnega občnega zbora in osrednje prireditve obogatili z nizom različnih kulturnih prireditev, ki so povezane v abonmaje za otroke in odrasle. Tako bodo za otroke na voljo štiri otroške predstave. Zraven nove domače predstave Nika Kureta Janko, Metka in Pa-vliha v režiji Danice Serdinšek si bodo otroci lahko v nedeljskih popoldnevih ogledali še predstave Pravljica o letečem kovčku gledališča Smejček, Ze-lenček iz Kaličopkovega gledališča in Čevljar in palčka Družinskega gledališča Kolenc. V koprodukciji z domačo lutkovno skupino bodo nastopili tudi učenci OŠ Olge Meglic s predstavo Andreja Rupnika Anakonda. Odrasli pa bodo lahko turobne zimske večere preživeli v družbi različnih prireditev. V sklopu abonmaja za odrasle si boste lahko ogledali pet gledaliških predstav (Ti nori tenorji gledališča Smoteater Majšperk, Vroča ljubezen in Tripče de Utolče domače produkcije, Kripl Šus teatra KD Draženci in Svobodni zakon Narodnega doma Maribor, v katerem blestita Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš) ter tri koncerte (Vokalna skupina Sonus, Vokalna skupina Snežet in Večer ljudskih pesmi in plesov v koprodukciji domačih ljudskih pevk in pevcev s Folklornim društvom Rožmarin Dolena). Namen abonmajev je predstaviti lastno kul-
turno udejstvovanje in obogatitev lenega s kakovostnimi in večkrat nagrajenimi skupinami. Zraven abonmajev bodo člani na ogled postavili razstavo ročno izdelanih lutk in stare zapise o delovanju društva.
Z omenjenim programom želijo občanom in drugim obiskovalcem ponuditi nekaj novega, nekaj drugačnega, mogoče nekaj, kar bo v prihodnosti postalo v tem prostoru stalnica. Ob tem pa želijo pokazati tudi svoje delo in prizadevanje, da kulturna dejavnost ne bi nikoli več zamrla in da bi se čez 100 let lahko njihovi nasledniki poveselili ob praznovanju 200. obletnice delovanja društva.
VSI POMEMBNI DOGODKI POSLEJ TUDI NA SVETOVNEM SPLETU
Ob tako visokem jubileju seje društvo odločilo tudi digitalizirati, zato so od sedaj vsi pomembni dogodki evidentirani tudi na spletni strani društva www.kpdhajdina.si, za morebitne informacije pa bodo dosegljivi na novi telefonski številki 068 171 599. Društvo se je odločilo tudi, da bo izboljšalo svoje pogoje dela in je v ta namen s skupnimi močmi članov uredilo skromno garderobo, kjer se bo odslej lahko hranila društvena dokumentacija, del scenskih rekvizitov, člani in obiskovalci pa si bodo lahko skuhali tudi kavo ali čaj. Vse to se marsikomu zdi samoumevno, za člane Kulturno-prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina, ki svojega doma pravzaprav nima, pa je to pridobitev, ki jim bo, upamo, dala novega zagona za uspešno delo še vnaprej.
22
Oktober 2012
Umetnik, ki ima pogum, se povsem prepusti svojim nagnjenjem. Le tisti, ki se prepusti svojim nagnjenjem, ima pogum, in le, kdor je pogumen, je umetnik. (Mauric Ravel)
Ti »amaterski« umetniki so v marsikaterem pogledu bolj pogumni kot tisti »ta pravi«. S tem ko se prepustijo svojim
nagnjenjem, nevede narišejo nasmeh ali solze, nevede segrejejo srca in nevede polepšajo turoben vsakdan obiskovalcev prireditev.To počnejo s strastjo in veseljem, prostovoljno, zase in za druge, iz dneva v dan, že stoletje ...
Katja Markež
PRIREDITVE 2012/2013
Niko Kuret: JANKO, METKA IN PAVLIHA
Andrej Rupnik: ANAKONDA Otroški abonma
Koprodukcija KPD Stane Petrovič Hajdina in OŠ Olge Meglic 16.12.2012 ob 16. uri, dvorana DU Hajdina
H.	C. Andersen: PRAVLJICA O LETEČEM KOVČKU
Otroški abonma
Gostuje Gledališče Smejček
13.1.2013 ob 16. uri, dvorana DU Hajdina
Ken Ludvvig: TI NORI TENORJI
Abonma za odrasle
Gostuje Smoteater Majšperk
20.1.2013 ob 19. uri, dvorana DU Hajdina
KONCERT VOKALNE SKUPINE SONUS
Abonma za odrasle
I.2.2013	ob 19. uri, cerkev sv. Martina Hajdina
Mojca Pavlic Drnovšek, Bojan Pretnar: ZELENČEK Otroški abonma
Gostuje KUD Kaličopkovo gledališče 3.2.2013 ob 16. uri, dvorana DU Hajdina
KONCERT VOKALNE SKUPNE SNEZET
Abonma za odrasle
6.4.2013 ob 19. uri, cerkev Sv. Martina Hajdina
Martin McDonagh: KRIPL IZ INISHMANA
Abonma za odrasle
Gostuje Šus teater KD Draženci
13.4.2013 ob 19. uri, dvorana DU Hajdina
Foto: arhiv ŠUS teater
Ida Markež: VROČA LJUBEZEN
Abonma za odrasle
Produkcija KPD Stane Petrovič Hajdina
23.2.2013 ob 19. uri, dvorana DU Hajdina
Brata Grimm: ČEVLJAR IN PALČKI
Otroški abonma
Gostuje Družinsko gledališče Kolenc 3.3.2013 ob 16. uri, dvorana DU Hajdina
Marin Držič: TRIPČE DE UTOLČE
Abonma za odrasle
Produkcija KPD Stane Petrovič Hajdina
9.3.2013 ob 19. uri, dvorana DU Hajdina
VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESOV
Abonma za odrasle
Koprodukcija KPD Stane Petrovič Hajdina in Folklornega društva Rožmarin Dolena
5.5.2013 ob 19. uri, dvorana DU Hajdina
D. FO, F. Rame: SVOBODNI ZAKON
Abonma za odrasle
Produkcija Narodni dom Maribor
18.5.2013 ob 19. uri, dvorana DU Hajdina
23
Oktober 2012
Premiera za nami, pred nami novi izzivi
Nedelja, 7. oktobra, je bila za nas pomemben dan. Premierno smo se namreč predstavili občinstvu z našo igro Atahualpov veliki met. Po več mesecih vaj smo bili pripravljeni, da se predstavimo občinstvu. Bili smo kar malce na trnih, saj je mladinska skupina v Skorbi novost in zato nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo od gledalcev.
Po končani premierni predstavi smo bili vsi veseli in Glažar, Nejc Lazar, Ana Vogrinec, Kaja Amon, Tanja Fu
Naši strahovi so izginili, ko se je v nedeljo pred šesto uro začela dvorana polniti. Ko se je zavesa odprla, je šlo zares. Vse je teklo tako, kot smo pričakovali. Poželi smo lep aplavz, kar je največja nagrada za naše delo. Z njim so gledalci namreč pokazali, da jim je predstava všeč. Za naš trud se nam
ponosni, da nam je uspelo (od leve proti desni): Taja rek, Gašper Mlakar, Neža Mlakar, Larisa Glažar.
je na koncu zahvalila predsednica KD Skorba Renata Gabrovec, ki nam je čestitala za uspešno predstavo in vsakemu podarila majhno pozornost. Nato je besedo predala županu občine Hajdina mag. Stanislavu Glažarju, ki je pohvalil delo mladinske gledališke skupine in povedal, da je nadvse
vesel, da se v naši občini toliko dogaja na kulturnem področju. Zahvalil se mi je za mentorstvo skupine in zaželel, da s tem delom tudi nadaljujemo. V zahvalo sem prejela čudovit šopek. IGRALI SMOTUDI ZA UČENCE OŠ HAJDINA Navdušeni in polni energije, ker nam je prva predstava uspela, smo že načrtovali ponovitev. Ta je bila že čez tri dni na domačem odru za učence in učenke višje stopnje OŠ Hajdina. Skupaj z učiteljicami in ravnateljico so v sredo prišli v dom krajanov Skorba in si tako po koncu pouka privoščili malce smeha. Tematika igre je več kot primerna za mladino. Z vsebino igre smo hoteli mladim pokazati, da ni nič narobe, če imajo velike sanje. Če si nekaj res močno želimo in če smo se za to pripravljeni tudi potruditi in kaj storiti, sesanje lahko uresničijo. Tako kot je Miha iz naše igre uresničil svoje želje, da bi odpotoval v Peru, lahko tudi vi uresničite svoje. Zato vam polagamo na srce, da nikoli ne nehate sanjati in se truditi za svoje majhne ali velike že-Ije.
V prihodnje imamo v načrtu predstavo še kdaj ponoviti in se naslednje leto z njo udeležiti tudi revije mladinskih gledaliških skupin. Vsi, ki nas še niste prišli pogledat, boste tako še imeli to možnost.
Tanja Furek, mentorica Mladinske gledališke skupine KD Skorba
V naši knjižnici se ni samo izposojalo knjig, ampak seje dogajalo in sklepalo še Za naše delo sta nam čestitala in se nam zahvalila predsednica KD Skorba Rena-marsikaj drugega.	ta Gabrovec in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
24
Oktober 2012
PREGLEDNIK
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
13. septembra so izvedle strokovno izobraževanje na temo Proti bolečinam brez uporabe zdravil. Konec septembra so se odpravile na strokovno ekskurzijo v Cerknico z okolico.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Dramska sekcija nadaljuje vaje za komedijo Vroča ljubezen. Lutkovna sekcija vadi in pripravlja novo lutkovno igrico (september, oktober, november).
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
V	septembru so članice DŽD Gerečja vas ponovno predstavile svoj bučni pridelek na Bučijadi, katere slovesna otvoritev je bila 21. septembra. V septembru so zbirale stare recepte za jedi iz domačega kraja, s katerimi bodo domača ženska društva sodelovala v knjigi, ki bo izšla konec leta v okviru LAS-a. V začetku oktobra so se pripravljale na obisk članic Europe Donne, kjer se bodo med drugim predstavila vsa domača ženska društva, 13. oktobra pa so se podale še na enodnevni izlet v Gradec in okolico.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
19. septembra so sodelovale pri trganju koruze na Megličevi kmetiji v Skorbi, nekaj dni kasneje pa pri kožuhanju. V septembru so sodelovale na krompirijadi v Dornavi. V praženju krompirja so sodelovale Ida Kraner, Marija Tement, Tilčka Štumberger, Marica Žunkovič. Za okus krompirja so prejele drugo, za aranžiranje pa prvo mesto. Čestitamo!
Konec septembra so se odzvale povabilu društva žensk Preslica iz hrvaškega Sračinca in se predstavile na prireditvi Plač na gmajni, ki je bila v okviru njihovega občinskega praznika. Sodelovale so z razstavo ročnih del. Razstavljalo je dvanajst članic, prireditve pa se je udeležilo pet članic društva. O tem, kako velika je ta prireditev, pove podatek, da je sodelovalo 50 društev iz Hrvaške. V septembru so zbirale tudi recepte jedi, ki so jih kuhali na našem območju nekoč, za projekt Bogastvo podeželja. V oktobru so pomagale pri kuhanju teh jedi.
KD SKORBA
V	septembru so pripravili in izvedli kulturni program v okviru vaške prireditve Skorba trga in preša. Sodelovali so ljudske pevke, člani mladinske in otroške gledališke skupine, etnografska sekcija mau-tarji in frajtonar ter domačin Jaka.
V	soboto, 29. 9. 2012, so organizirali večer Slovenskih vinskih pesmi, na katerem so zraven domačih pevk sodelovale različne skupine ljudskih pevcev in godcev iz Benedikta, Ormoža, Rogatca, s Hajdine, Turnišča, Tišine in frajtonarji iz Hajdoš. Večer je za oddajo ljudskih pevcev in godcev posnel Radio Ptuj.
Na domačem odru seje 7. oktobra z novo igro premierno predstavila mladinska gledališka skupina. Pod mentorstvom Tanje Furekso zaigrali igro Atahualpov veliki met avtorice Olge Paušič. Ponovitev predstave so imeli v sredo za učence OŠ Hajdina. Načrtovanih imajo še nekaj predstav.
Pripravila: Sanja Muršec
NAPOVEDNIK
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
V	drugi polovici oktobra bodo izvedle prireditev na temo Kuhamo s krompirjem. Nanjo bodo povabile vsa vaška društva ter društva žensk in gospodinj v občini Hajdina. Začele bodo tudi z zimsko rekreacijo in organizirale kuharski tečaj.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Dramska sekcija načrtuje v novembru snemanje predstave Vroča ljubezen in gostovanja s predstavo, začeli pa bodo priprave in vaje za novo komedijo M. DržičaTripče de Utolče.
Lutkovna sekcija bo nadaljevala vaje in priprave nove lutkovne igrice. Lutkovna sekcija načrtuje v nedeljo, 9. 12. 2012, premiero nove lutkovne igrice Nika Kureta Janko, Metka in Pavliha, ki bo ob 16. uri v dvorani DU Hajdina.
Prva abonmajska predstava za otroke bo v nedeljo, 16.12. 2012, ob 16. uri v dvorani DU Hajdina - koprodukcija LS KPD Stane Petrovič Hajdina: Janko, Metka in Pavliha in OŠ Olga Meglic Ptuj: Anakonda, plesno-glasbena lutkovna igrica.
Ljudski pevci načrtujejo koncert v Izoli (18. 10. 2012) ter druga gostovanja na povabilo.
Ljudske pevke se bodo udeleževale gostovanj. Člani društvo se pripravljajo na 100-letnico društva: izdelava spletne strani, izdelava in izid prireditvenika, prodaja abonmajskih kart, priprava in izid zbornika ob 100-letnici, ureditev dvorane DU Hajdina in spremljajočih prostorov.
KD HAJDOŠE
V	petek, 9.11. 2012, se bo ob 18. uri odvijala 13. Štajerska frajtonari-ca. Vljudno vabljeni!
29.11.	2012 bo ob 17. uri potekala delavnica izdelovanja adventnih venčkov.
15.12.	2012 je ob 17. uri načrtovana delavnica aranžiranja daril.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
V	začetku novembra bodo ponovno kuhale bučno ozimnico, potrebna bo organizirana pomoč pri izvedbi občinskega praznika, konec novembra pa bodo pripravile že tradicionalni turnir v ženskem »paver šnopsu«. Začetek decembra je rezerviran za tehnične delavnice, kjer bodo obnovile in dodale novo znanje iz priprave in izdelave praznične namizne dekoracije.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
V	oktobru pripravljajo Rimljanke pri hajdinskem mitreju sprejem za članice Europe Donne.
KD SKORBA
V	novembru bodo s sodelovanjem VO Skorba pripravili kulturni program ob obletnici doma krajanov Skorba in 865-letnici omembe vasi Skorba. V sklopu te prireditve bo pripravljena razstava izdelkov, ki so nastali na poletnih likovnih delavnicah za otroke.
Z vajami bosta začeli odrasla gledališka skupina in otroška gledališka skupina, ki bo najprej, v začetku decembra, pripravila Miklavžev večer za otroke. Ljudske pevke ob domačih prireditvah nastopajo tudi na povabilo izven občine.
Ob koncu decembra, 27.12.2012, pa bodo pripravili že tradicionalni božično-novoletni koncert.
KD DRAŽENCI
Člani KD Draženci pripravljajo premiero predstave Kripl s svojo sekcijo ŠUS teater, in sicer 1. decembra.
Pripravila: Sanja Muršec
25
Oktober 2012
Na stojnici je mlada hajdinska prostovoljca Manjo Gabrovec in Matica Šlamber-gerja posebej pozdravil tudi župan mag. Stanislav Glažar.
V nacionalni humanitarni akciji Drobtinica so se člani 00 RK Hajdina že prvič zelo izkazali. Hvala v imenu vseh!
Predsednica 00 RK Hajdina Simona Šlamberger je bila kljub slabemu vremenu zelo dobro razpoložena, saj je bil obisk na stojnici Rdečega križa zelo dober in uspelo jim je prodati veliko večino kruha. Tudi odziv med hajdinskimi krvodajalci in mladimi člani RKje bil zelo dober, je svoje prijatelje prostovoljce pohvalila Šlambergerjeva, ob tem pa dejala: »V skupno humanitarno akcijo smo se vključili, ker želimo pomagati tudi socialno šibkejšim otrokom iz naše občine, ki obiskujejo OŠ Hajdina. Zbrana sredstva bomo v celoti namenili za zdravo in redno prehrano šoloobveznih otrok, in takih, ki pomoč potrebujejo, je žal vedno več.« Sicer pa Rdeči križ Slovenije s sodelovanjem v mednarodni kampanji Drobtinica, ki pri nas poteka že dvanajsto leto, dopolnjuje svoje programe socialne pomo-
Drobtinice za hajdinske otroke
Občinska organizacija Rdečega križa Hajdina se je letos pridružila Drobtinici 2012, nacionalni humanitarni akciji ob svetovnem dnevu hrane. V soboto, 13. oktobra, so med 8. in 12. uro pred Mercatorjevo trgovino na Zg. Hajdini prodajali kruh, ki ga je daroval Mercator, z nakupom kruha pa so obiskovalci prispevali drobtinico za prehrano pomoči potrebnih osnovnošolskih otrok. Na stojnici sta jih obiskala tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar in ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesaric Lorber.
Obiskovalcem na stojnici pred Mercatorjevo trgovino na Zg. Hajdini so prostovoljke v znak zahvale delile tudi sladke in slane dobrote.
či otrokom iz socialno šibkejših okolij. Drobtinica ozavešča širšo javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših in osnovnošolskih otrok ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. V kampanjo se je vključilo enaintrideset območnih združenj Rdečega križa Slovenije, s pomočjo prostovoljnih prispevkov ljudi pa so povsod zbirali sredstva, ki bodo namenjena izključno plačilu toplih obrokov za socialno ogrožene šoloobvezne otroke v okoljih, kjer bo kampanja tudi potekala. Hvala vsem za drobtinice!
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
26
Oktober 2012	^S^r
Europa Donna odkrivala zanimivosti Hajdine, Ptuja in Gorišnice
Tudi dež ni skalil razpoloženja udeleženk letošnje strokovne ekskurzije Europe Donne, ki se vsako leto oktobra, v mesecu boja proti raku, odpravijo na spoznavanje lepot domovine. V soboto, 13. oktobra, so pod vodstvom Darje Roječ na Hajdino, Ptuj in v Gorišnico pripotovale članice tega evropskega združenja z različnih koncev Slovenije, med njimi pa kot častna gostja tudi prim. Mojca Senčar, predsednica Europe Donne, Slovenka leta 2005 ter dobra prijateljica Hajdinčank. Oglejte si njihovo druženje z nekaterimi izmed 35 članic ED iz občine Hajdina in iz Ormoža, od katerih jih je na srečo večina še brez "kilometrine" - čas po premagani bolezni.
Jelka Zupanič (desno),"ključarka" I. mitreja, je na domačem Joštovem dvorišču prijazno pozdravila vse udeleženke ekskurzije, med njimi pa še posebej predsednico slovenske Europe Donne, Slovenko leta 2005, prim. Mojco Senčar.
Kljub turobnemu vremenu, ki so ga na prostem preganjali živopisani dežniki, so udeleženke pod streho I. mitreja na Sp. Hajdini pozorno prisluhnile kustosinji Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Mojci Vomer Gojkovič, ki je spregovorila o mitraizmu in Mitri - bogu sonca in svetlobe.
Skoraj vso soboto je udeleženkam ekskurzije posvetil tudi podžupan občine Hajdina in podpredsednikTD Mitra Hajdina Franc Mlakar, ki je tudi v imenu župana mag. Stanislava Glažarja prisrčno pozdravil vse zbrane in jim spregovoril v uvodu pred kulturnim programom, v katerem so nastopile ljudske pevke Hajdinske frajlice, recitatorke Marija Markovič, Cecilija Bernjak, Ana-Marija Pušnik in Mira Smo-lej, štiri mlade Štajerske frajtonarke iz Hajdoš, na koncu pa še združeni pevski glasovi hajdinskih in skorbovskih pevk ter nekaterih izletnic.
V sklepnem delu programa je organizatorica ekskurzije Darja Roječ predstavnico ptujskih Soroptimistk Tjašo Mrgole Jukič ter vse zbrane seznanila z odločitvijo vseh sedemdesetih udeleženk ekskurzije, da se razliki do polne cene, ki so jo vplačale, pa ni bila izkoriščena zaradi gostoljubnosti vseh gostiteljev v občini Hajdina, Ptuj in Gorišnica, odpovedujejo z željo, da se ta denar uporabi kot prispevek za nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico. Prim. Mojca Senčar je v svojem zahvalnem govoru dejala, da bo nekaj k temu prispevala tudi Europa Donna.
Dober tek in na zdravje sta gostjam zaželela tudi kletar iz Skorbe in občine Hajdina Jožef Meglic (tudi v imenu drugih kletarjev) ter podpredsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marta Sitar, ki je za vse prispevala hrustljav kruh iz njene peči.
27
Oktober 2012
Marija Markovič, tudi sama ena izmed zmagovalk v boju z rakom dojke in avtorica pesniške zbirke Jesensko svitanje, nasmejana prihaja med članice Europe Donne, ki so jih Rimljanke s Hajdine za dobrodošlico postregle z rimskimi namazi, pa tudi požirek rimskega vina se jim je potem prilegel.
Potem ko je daleč naokoli znani, priljubljeni hajdinski pevec in zborovodja Uroš Sagadin na koru poskrbel za miselni prehod iz mitraizma v rimskokatoliško vero, so udeleženke z zanimanjem prisluhnile farnemu župniku naddekanu Marijanu Feslu, ki jih je z izbranimi besedami pozdravil v cerkvi sv. Martina na Hajdini, kjer se ponašajo tudi z Martinovo stopinjo. Po fotografiranju je zbrane prijazno povabil v veroučno učilnico, v Hram hajdinskih kletarjev in Martinovo klet na odlično perutninsko obaro, ki so jo skuhali v Gostilni PP, postregle pa članice Društva žena in deklet občine Hajdina, pod vodstvom Marije Pulko in Marte Sitar. Podpredsednica Marta je za to srečanje spekla odličen domači kruh, za pijačo pa so skrbeli hajdinski in skorbovski kletarji.
V hotelu Primus v ptujskih Termah je udeleženke pozdravil tudi Mark Antonius Primus in jim zaželel prijetno bivanje na "njegovem ozemlju". V ozadju je razstava likovnih del pisateljice in pesnice Ane-Marije Pušnik, članice Europe Donne iz Maribora, ter Vere Glažar in Cecilije Bernjak iz občine Hajdina. Razstava knjig avtoric, ki so premagale raka dojk, je bila preseljena iz Primusa v Gostilno Čelan. Ana-Marija Pušnik, Majda Kovačec, Darja Roječ, Mojca Vivod Zor in Marija Markovič so se večkrat znašle v rokah bralk - v knjižni obliki seveda.
Iz besed udeleženk je bilo moč razbrati, da so presenečene nad izjemno povezanostjo in sodelovanjem v občini Hajdina, saj so ob vsestranski podpori župana in župnika "stopila skupaj" vsa štiri ženska društva, Turistično društvo Mitra Hajdina, gospodinje s kruhom in pecivom, kletarji pa tudi vsi izvajalci kulturnega programa in razstavljalke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Naj se uresniči pregovor: Dober glas seže v deveto vas.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Frida Zorli je nazorno predstavila življenje na Dominkovi domačiji, za katero je zadnja skrbela Angela Arnuš (njen možje bil Hajdinčan), ki je v Knjigi spominov zapisala premnoga doživetja v hiši, kakršne so bile nekoč tudi na Hajdini in v njeni okolici.
Od termalnega Primusa do Ranče ob Ptujskem "morju", kjer je Emil Mesaric spregovoril o jezeru, ki vedno bolj pridobiva na pomenu za ptujski turizem, je E-Donnovke pot vodila do več kot 300 let stare Dominkove domačije v občini Gorišnica. Vlakovodja Benoexpressa Franc Ozmec je vozil brez sprevodnika, ki luknja karte, zato pa z obilico prijaznosti, ki bo prav gotovo kdaj povrnjena z obiskom njegovega gostišča v Cvetkovcih. Ptujske vedute pa so izletnicam poklonile zgovornega vodiča Mojmira Andriča.
28
Oktober 2012
Teden otroka na OŠ Hajdina
V	tednu otroka smo z učenci od 1. do 5. razreda izvedli več aktivnosti, s katerimi smo popestrili šolsko delo. Že v soboto, 29. 9. 2012, ki je bila po šolskem koledarju delovna, smo izpeljali športni dan. Načrtovali smo jesenski kros in ga tudi izvedli. Po temeljitem ogrevanju nas je čakala proga v dolžini 600 metrov, za prvošolce 300 metrov. Vse deklice in vsi dečki so po starostnih skupinah pretekli progo in najboljši trije v vsaki starostni skupini so prejeli diplome.
Vtorek, 2.10.2012, smo izpeljali drugi športni dan s pohodom od OŠ Juršinci do Puhovega muzeja in nato do vrha Gomile. Vreme nam je dobro služilo, nahrbtniki pa so bili polni raznih prigrizkov in sladkarij.
V	četrtek, 4. 10. 2012, smo izvedli kulturni dan. V ptujskem kinu smo si ogledali projekcijo filma Beli pramen: Dogodivščine malega bobra in se po končanem filmu sprehodili do igral v Mestnem parku.
V petek, 5.10.2012, smo v šolski telovadnici pripravili sprejem prvošolcev v skupnost učencev OŠ Hajdina. Sprejem smo popestrili s kulturnim nastopom in okusno torto.
Tatjana Habjanič, vodja aktiva prve triade Foto: Maja Ornik,Tatjana Habjanič
MEDNARODNI MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC
Mednarodno združenje šolskih knjižničarjev tudi letos vabi k praznovanju in promociji široke palete dejavnosti, s katerimi knjižnice učence in starše opremljajo za življenje. Pod geslom Šolske knjižnice - vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo predstavljajo knjižnice bogastvo, ki ga hranijo.
Leta 1999 so knjižničarji začeli praznovati svoj mednarodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali leta 2007,22. oktobra. Mednarodni dan šolskih knjižnic pa je dejansko prerasel v mednarodni mesec šolskih knjižnic. To pomeni, da lahko knjižničarji sami izberemo ali dan ali teden ali celo ves mesec in ga napolnimo z dejavnostmi, posvečeni-
mi naši knjižnici. Vabljeni torej v knjižnico, da obogatimo naše dejavnosti s prebiranjem vsebin in se poklonimo informacijskim virom pod geslom Odprta knjiga.
NATEČAJ JEZIKAM PO NEMŠKO NA TEMO NAREDIMO GESELSKI ČLANEK V VVIKIPEDIJI
Učenci 9. razreda so se v lanskem šol-
skem letu prijavili na natečaj Jezikam po nemško na temo Naredimo gesel-ski članek v VVikipediji, ki ga je razpisala Založba Obzorja. V svojih projektnih nalogah so se odločili obdelati dva predlagana naslova Skriti zakladi v moji okolici in Življenje pred 50 leti. Skupaj z učenci smo tako izdelali prispevke v elektronski obliki in jih poslali na ustrezen naslov.
29
Oktober 2012
Žirija, kot so sami zapisali v poročilu, je skrbno pregledala deset izdelanih člankov in ugotovila, da so vsi razumeli smisel obeh ponujenih naslovov, ter nam tako posredovali drobec iz kulturne dediščine svojega kraja ali segli v preteklost in pobrskali po zanimivostih izpred petdesetih let. Drugo mesto je dodelila OŠ Hajdina za prispevek Mithraen in Spodnja Hajdina z mentorico Silvo Hajšek ter avtoricami Alino Vogrinec, Jano Krepek in Tajo Glažar. Učenci so za dosežen uspeh prejeli knjižne nagrade, priznanja in njihove embleme. Učenci Gabi Štumberger, Gašper Mlakar in Zala Li-pavšek pa so dobili priznanje za gesel-ski članek na temo VVirschreiben das Jahr 1962.Tako smo skupaj zbrali veliko zanimivih idej in prijetna druženja so rodila rezultate.
ŽGEČEVA PRIZNANJA TUDI UČITELJICAM NAŠE ŠOLE
Četrti oktober je bil letos posebej praznično obarvan. V Gimnaziji Ptuj smo na ta dan počastili svetovni dan učiteljev, ki že vrsto let poteka v organizaciji Društva ravnateljev ptujskega področja, ZSSS - Območne organizacije Ptuj ter SVIZ-a - Območnega odbora Ptuj. V prijetnem ambientu amfiteatra smo prisostvovali kulturnemu programu in slavnostnemu govorniku, nekoč tudi prosvetnemu delavcu, sedaj pa predsedniku države dr. Danilu Turku, ki je spomnil na nezavidljiv po-
LaraTumpej, 6. b *
ložaj učitelja.
Priznanja, ki sta jih prejeli naši sodelavki Karmen Jerenko in Branka Gaiser ter prav tako naša sodelavka Majda Ber, zaposlena na OŠ Ljudevita Pivka, pomenijo potrditev za pomemben prispevek h kvalitetnemu delu v vzgoji in izobraževanju in povezovanju ožjega in širšega okolja. Čestitkam se pridružujemo tudi mi.
Silva Hajšek
Jesenski gozd
Ko poletje je minilo, v gozdu je porumenelo listje na tleh od veliko dreves. Le smreka in bor zelena sta ostala, da bosta gozdu malo zelene barve dala.
Medved in polh se pripravljata na
zimsko spanje, mi pa čakamo na pečene kostanje. Jurčki in lisičke gobe so prav odlične. Jesen je pač taka in ne more biti drugačna.
Letni časi
Mati narava je tako naredila, da je vsakič kaj zanimivega postorila. V letne čase je vse to spremenila in se vsakega posebej veselila.
Bila je zima in bilo je mraz in sneg je padel za dokaz. Otroci so snežaka postavili,
se sankali in kepali, na koncu pa na drsališče šli.
Zima hitro je minila in pomlad je k nam prišla. Takrat vse vzcveti in žvrgoli. Otroci se na travniku zabavajo in s šalami se »obmetavajo«. Trava pozeleni, listje oživi
in zelenjava se posadi. Ptički pojejo in na drevesih posedajo.
Vroče poletje je tu in počitnice z njim,
na morje odhajam, saj tja si želim. Voda in plaža - to je užitek, tudi doma v bazenu sem takoj in v roki držim že hladen napitek.
Še en mesec in šola se je začela, saj jesen je k nam pridrvela. Listje seje obarvalo in potem odpadalo, drevesa gola so ostala in se z nami poigrala, mi pa za klopmi sedimo in se spet učimo.
Doma pridelke pobiramo in na sprehode odhajamo. Kmalu vse se ponovi, že čez leto dni.
Anja Molnar, 6. b OŠ Hajdina
30
Oktober 2012
NA KROSU
V soboto, 29. 9. 2012, smo imeli športni dan. Imeli smo kros. Tekli smo na 600 metrov. Proga je potekala po gozdičku blizu šole. Kros smo imeli učenci od 1. do 5. razreda. Razdeljeni smo bili po razredih, potem pa še na fante in dekleta. Prvi so tekli prvi razredi. Naša skupina je tekla zadnja. Učenci 1. in 2. razreda so zelo navijali za nas. Najboljši trije v vsaki skupini so prejeli priznanja. Jaz sem na cilj pritekla četrta. Svojega rezultata sem bila zelo vesela. Po krosu nas je čakala malica. Po malici smo se še igrali na igrišču, potem pa utrujeni odšli proti domu.
Iva Barič, 4. b OŠ Hajdina
MOJE POČITNICE
Počitnice sem večinoma preživel na morju. Veliko sem se kopal, potapljal in se igral s prijatelji. Atiju in mami sem pomagal s kamenčki
oblagati stene naše hiške. Za največje presenečenje je poskrbela mama, ko nas je vse povabila na koncert pevca Michela Tela. Koncert je bil v Pulju, v veličastni Areni. Arena je bila nabito polna in vsi smo nestrpno čakali, da se pevec prikaže na odru. Michel Telo je prepeval veliko pesmi, igral na kitaro in harmoniko, mi pa smo mu pomagali peti in ga vedno nagradili z aplavzom. Bil je krasen občutek, ko je 15 tisoč ljudi prepevalo pesem Nossa, nossa. Imel sem se lepo in sem zelo užival.
Jaka Javoršek, 5. a OŠ Hajdina
NAŠ KULTURNI DAN
V četrtek, 4. 10. 2012, smo imeli prvi kulturni dan v tem šolskem letu. Šli smo v kino na Ptuju. Do kina smo se peljali z avtobusom. V kino smo šli učenci od prvega do petega razreda. Ogledali smo si film z naslovom Beli pramen. Film je govoril o bobru Beli pramen in njegovih dogodivščinah. Ko smo si ogledali film, smo šli še v mestni park. Tam smo se namalicali in se še malo poigrali na igralih. Potem smo se peš počasi odpravili proti šoli. V šolo smo prišli malo utrujeni, vendar veseli, ker smo preživeli čudovit in zanimiv šolski dan.
Lana Sel, 4. b OŠ Hajdina
BUČIJADA V GEREČJI VASI
V septembru smo se učenci 4. in 5. razreda peš odpravili v gasilski dom v Gerečji vasi, kjer smo si ogledali razstavo buč. Vsako leto lahko tam vidimo najrazličnejše buče - majhne, velike, pisane. Nekatere so bile prav smešnih oblik. Izvedeli smo tudi, kakšne jedi lahko pripravimo iz buč. Gospe, ki so nas sprejele, so nam postregle s sokovi, piškoti in bučnimi semeni. Ko smo si razstavo ogledali, smo se odpravili proti šoli.
Karin Gojkošek, 4. b OŠ Hajdina
Šestošolci zmagovalci na cirkovški olimpijadi
Šestega oktobra je v Cirkovcah na športnem igrišču potekala zaključna prireditev za Štajersko v okviru vseslovenskega športno-družabnega festivala Veter v laseh - s športom proti odvisnosti. Letošnja prireditev je potekala pod sloganom S športom čez dan brez televizije in računalnika. Na tej zaključni prireditvi so sodelovali tudi učenci 6. b-razreda OŠ Hajdina. Pogoj je bil, da ekipo sestavlja pet učencev - predstavnikov obeh spolov (3 fantje in 2 dekleti). Našo šolo so
zastopali učenci: Erzana Krasniqi, Ana Kokol, Matevž Vaupotič, Žan Beranič in Jure Brglez. Ekipe so tekmovale med seboj po triadah (1.-3. razred, 4.-6. razred, 7.-9. razred). Discipline, v katerih so učenci tekmovali, so bile: nogometni, košarkarski, odbojkarski, teniški in atletski poligon. Naši učenci so pri igrah dosegli najboljše rezultate in izmed osmih ekip osvojili odlično prvo mesto.
Učencem iskreno čestitamo in jim želimo še v bodoče mnogo hitrih športnih podvigov.
31
Oktober 2012
»VLAČENJE KORUZE ZA LASE« IN OBISK PRI GOSPE JESEN
Sredi junija 2012 se je naša šola s partnersko šolo OŠ Kidričevo prijavila na javni razpis za izvajanje programov Popestrimo šolo 2012/2013 in bila sprejeta. Aktivnosti, ki se izvajajo v okviru projekta, so se začele uresničevati že septembra 2012 in bodo traja-
le vse do avgusta 2013. Cilj programa je, da zapolnimo prosti čas šoloobveznim otrokom in da razvijajo dodatne sposobnosti in znanja izven šolskega časa.
V petek, 21. septembra, smo se dobili na našem prvem druženju. Ob 17. uri nas je pred šolo pričakala velika skleda kokic. Ob pogovoru o ljudskih običajih smo jih zmazali kot za šalo. Nato smo se odpravili proti Megličevi kmetiji, kjer nas je pričakal »Slamko«. Zmenili smo se, da gremo »lupit koruzo«. No, saj ne, ličkat pa res. Gospa Dragica, gospodinja kmetije, nas je prijazno sprejela in nam razka-zala svoj dom in razstavo buč, ki so zrastle na njihovi njivi. Preden smo se lotili starega običaja, nam je odgovorila na vsa naša vprašanja, povezana z ličkanjem, kot npr. kaj se zgodi, če kdo najde devet rdečih klasov koruze; kako so se igrali tepež-kanja; če so samo delali ali so se tudi zabavali; kaj so fantje delali dekletom ... Gospa Dragica je navsezadnje svojega moža »spoznala med ličjem«. Ampak, saj veste, počasi je bilo treba od besed k dejanjem. Ličkanje nam je šlo dobro od rok. Sledilo je tepež-kanje. Malo boleče za zadnjice, a kljub
temu nam je pričaralo veliko smeha na obraze in zabave. Prava zabava pa se je začela šele s skakanjem v ličje. Mame, upamo, da niste bile preveč jezne, ker smo bili polni prahu in koruznih laskov.
Na koncu nas je pričakala slastna domača malica.
Polni lepih vtisov smo se odpravili domov in komaj čakali drugi dan, ko smo imeli srečanje z gospo Jesen. Po sprehodu čez gozdiček, travnik in po ogledu vrta smo ugotovili, da je ta gospa prav zanimiva. Na srečo nas je velikodušno pričakala in smo lahko nabrali veliko njenih pridelkov. Ti so nam služili kasneje v delavnici, kjer smo izdelovali prav prikupne moži-clje, čebelice, verižice, slike iz koruze, storžev, želoda - darov jeseni. Upamo, da se čim prej spet vidimo in da skupaj popestrimo našo šolo. Če pa nam ne verjamete, da se imamo lepo, preberite, kaj so povedali učenci. Ana: »Ne bojte se, kar pridite!« Kaja: »Upam, da se čim prej spet vidimo in se imamo tako lepo!« Zan: »Naj pride še več deklet.«
POŠ-evci z učiteljicama Janjo in Mojco
Obisk naravnega govorca angleščine na OŠ Hajdina
Učenci med učenjem tujih jezikov nimajo prav veliko možnosti, da bi uporabljali angleščino v pravih, avtentičnih situacijah. Veliko imajo možnosti branja in poslušanja angleščine v filmih, pesmih in na internetu, govorno izražanje pa ni prav pogosto. Prav zato smo na šolo povabili naravnega govorca iz Združenih držav Amerike, ki je 10 dni preživljal na počitnicah v Sloveniji.
V torek, 2. oktobra, nas je obiskal Adam Palmer, policist iz New Yorka. Učencem 6. do 9. razredov je predstavil Ameriko in ameriško življenje. Zatem so mu posamezni učenci zastavljali vprašanja, ki so jih zanimala, on pa je na njih odgovarjal. Največ nemira in odobravanja je požel odgovor, da pri svojem delu velikokrat sreča Justina Bieberja.
32
Oktober 2012
Odzivi učencev na obisk gosta so bili pozitivni. Presenečeni so bili, da so ga skoraj vse razumeli, in nekateri so spoznali, da angleščina ni tako težka, kot so mislili. Nekateri so končno uvideli smisel učenja tujih jezikov. Ob koncu obiska se je ravnateljica gostu zahvalila in mu izročila majhno darilo - kravato, ročno porisano s kozolci. Tudi odziv gosta na učence je bil zelo pozitiven. Presenečen je bil nad znanjem učencev, glede na to, da se angleščino učijo tako kratek čas. Pohvalil je njihovo znanje besedišča in slovnice ter pogum za postavljanje vprašanj pred množico.
Adam je komentiral tudi Slovenijo. Izmed slovenskih znamenitosti je izpostavil obisk Ptuja, Bleda, Škocjanskih jam in Pirana.Tradicionalna slovenska hrana, kije nanj naredila največji vtis, je pečenica. Pohvalil je tudi slovensko vino in mošt. Obljubil je, da bo Slovenijo še obiskal.
Urška Medved, učiteljica angleščine
Kaj veš o alkoholu?
V sredo, 26. septembra, smo se učenci Nina Štumberger, Nuša Steiner, Jure Drevenšek in Nik Vogemut odpravili na Inštitut za varovanje zdravja v Mariboru. Na regijski konferenci o problematiki alkohola v Podravju smo predstavili svojo raziskavo Kaj veš o alkoholu?, ki je nastala v okviru projekta Zdrava šola.
Čeprav smo imeli na začetku malo treme, smo predstavitev dobro opravili. Bili smo pohvaljeni, za našo predstavitev pa se je zanimala tudi ga. Tadeja Hočevar iz Ljubljane, ki bi jo želela objaviti na spletnem portalu MOSA. Videli ste nas lahko tudi v dnevnikih na TV SLO 1 in Tele Maribor. Predstavitev bomo predstavili tudi učencem naše šole.
Nina Štumberger, 7. a
Folklorni festival
Na Ptuju smo v septembru lahko spremljali 2. mednarodni folklorni festival Kimavčevi dnevi, ki so ga pripravili na JSKD Ptuj v sodelovanju z lokalnimi folklornimi društvi. Organizatorji so poleg lokalnih folklornih skupin k sodelovanju povabili folklorne skupine iz Hrvaške, BiH, Makedonije, Rezije in Bele krajine.
Foto: arhiv šole
33
Oktober 2012
V Latviji, naši gostiteljici
Šolsko leto seje komaj dobro začelo, že smo morali odpotovati na četrto uradno srečanje projekta Comenius. Gostiteljica srečanja je bila šola iz Kandave, mesta v baltski državi Latvija. Tokrat so učenci posadili sončnice in opazovali njihovo rast, nato pa so svoje ugotovitve predstavili v programu Power point. Nalogo so več kot odlično opravili učenci 7. in 8. razreda.
Šola v Kandavi in park pred šolo
Latvija je pribaltska evropska država. Na severu meji z Estonijo, na vzhodu z Rusijo, na jugu z Litvo in Belorusi-jo, na zahodu pa jo od Švedske loči le Baltsko morje. Lega Latvije je zelo ugodna, saj država leži na križišču poti med jugom in severom ter med Baltskim morjem in vzhodom. Izhod na Baltsko morje pogojuje latvijsko gospodarstvo in ekonomijo. Latvija je pretežno ravninska pokrajina s širnimi gozdovi, ki dajejo les za gradbeno in papirno industrijo, ter bogatim rastlinstvom in živalstvom. Glavno mesto je Riga.
Območje Latvije je bilo naseljeno že 9000 let pr. n. št. Latvijska obala je v Evropi že takrat slovela po jantarju. V 12. stoletju so se organizirale prve države, ki pa so že v 13. stoletju prišle
pod oblast nemškega viteškega reda. V 15. stoletju je večino nemških posesti prevzela Poljska, v 17. stoletju pa je del Latvije zasedla Švedska. Leta 1918 je Latvija postala samostojna država, a ne za dolgo. Pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1940, jo je zasedla Sovjetska zveza. Samostojnost je spet razglasila 21. avgusta 1991,1. maja 2004 pa je postala članica Evropske unije.
Latvijcev je 59 %, ruska manjšina šteje 29 %, več kot tretjina vsega prebivalstva živi v glavnem mestu Riga. Riga je bila ustanovljena leta 1201 in je s 730000 prebivalci največje mesto v vseh treh baltskih državah. Kip svobode v Rigi meri 43 m in je med najvišjimi spomeniki v Evropi. Latvijski pisatelj Karlis Skalbe o svoji domovini pravi takole: »Latvija je kakor steklenica šampanjca, ki je sedemsto let ležala pozabljena v temni kleti, ko jo je nenadoma odprl lahkomiseln Čas. Večina mehurčkaste tekočine se je razlila po stropu in po tleh, a vendar je v steklenici ostalo dovolj,
da nas omami, kajti vino je staro in dobro.« Podobne občutke sva imeli tudi z učiteljico Majdo Korošec; ko sva opazovali stare lesene hiše in prostrane gozdove, se nama je zdelo, kakor da sva v nekem drugem, pravljičnem svetu.
V Kandavi, verjetno najbolj slikovitem latvijskem mestecu, se je ta občutek še okrepil. Stare kamnite hiše, z gruščem tlakovni ulici, šolski park, ostanki gradu ... Kot da seje čas ustavil in zavrtel nazaj.
Šola, kjer smo imeli srečanje, je šola z internatom; obiskujejo jo otroci, stari od sedem do devetnajst let. Daleč naokrog je to edina šola, zato že majhni otroci čez teden ostajajo tam; domov se vračajo konec tedna. Morda samo še nekaj besed o narodnih simbolih Latvije. Narodna roža je marjetica, ki cveti od junija do septembra, iz nje pa spletajo rožne venčke in girlande. Posebno mesto v latvijski folklori imata lipa in hrast, ki predstavljata žensko in moškega. Narodna simbola sta tudi pikapolonica, ki v latvijščini nosi ime starodavne latvijske boginje, in bela pastirica, ptica selivka, ki se med prvimi vrne v Latvijo. Najstarejši in najpomembnejši narodni simbol pa je gotovo latvijska zastava. Med znanimi Latvijci sta ekspresionistični slikar Mark Rothko in sodobni skladatelj Peteris Vasks. Značilni latvijski narodni jedi sta spekapiradzini (pita s slanino) in osvežilna hladna juha s kislim zeljem. Ob odhodu na letališče so naju ves čas spremljala visoka drevesa, ki so se zrcalila v mnogih jezerih.
Tatjana Lukovnjak
Pri uri likovne vzgoje
34
Oktober 2012
Teden otroka v vrtcu na Hajdini
Prvi teden oktobra smo v vrtcu na Hajdini posvetili dogajanju v okviru tedna otroka. Načrtovali smo precej posebnih aktivnosti in jih, na veselje vseh, uspešno izpeljali.
Obiskali smo policijsko postajo na Ptuju.
V	ponedeljek so otroci aktivno izdelovali in ustvarjali; naš namen je namreč bil, da otroci naredijo preproste, a uporabne izdelke - presenečenja za otroke sosednje igralnice. Otroci so z veseljem ustvarjali in s še večjim veseljem obiskali otroke sosednje igralnice ter si izmenjali presenečenja. Ogledali so si tudi animirani film o prijateljstvu.
V	torek smo imeli glasbeno-plesno dopoldne. Strokovne delavke vrtca so si ga zamislile različno po oddelkih (glede na starost in sposobnosti otrok), vsem pa sta bila ta dan skupna petje in ples. Otroci so peli, poslušali glasbo, igrali na instrumente, izdelovali preprosta glasbila in plesali. Sreda je bila namenjena izdelavi ročnih lutk. Najmlajši so si naredili lutke iz
nogavičk, starejši otroci pa lutke, ki so zahtevale še več domiselnosti in predvsem spretnost s škarjami. Po končanem ustvarjanju so se otroci preizkusili še v animiranju lutk - nastale so majhne gledališke predstave. Kako se otroci znajdejo v naravi, smo ugotavljali v četrtek, ko smo izvedli orientacijske pohode. Otroci so iskali znamenja o smeri hoje, na koncu pa se veselili skritih zakladov. Ko so se vrnili v vrtec, jih je čakalo še eno presenečenje - hišnik jih je namreč razveselil s pečenimi kostanji. Ta dan je v bližnjem gozdičku nastala tudi fotografija, ki je v petek, 5. oktobra 2012, krasila naslovnico Štajerskega tednika.
Petek je potekal pod geslom »Vzgo-
jiteljice otrokom«. Otrokom so vzgojiteljice v vrtcu zaigrale lutkovno predstavo Sadni prepir. Otroci so bili navdušeni nad velikimi, domiselnimi lutkami, ki so jih kasneje spodbujale kokušanju različnega sadja. Predstavi je namreč sledil sadni piknik. Teden otroka je v našem vrtcu minil v veselem vzdušju, zadovoljni so bili otroci, starši in tudi vzgojiteljice. Že v tem tednu pa smo se strokovne delavke vrtca spraševale, kakšna presenečenja in dejavnosti bomo za naše malčke pripravile v naslednjih dneh.
Viktorija Vrabl Foto: arhiv vrtca
35
Oktober 2012
Lutkovna predstava 0 mravljici, ki je iskala prijatelja	Lutkovna predstava Igračke na potepu
Utrinki iz vrtca Vijolica
Druženje na tradicionalnem kostanjevem pikniku
glasbeno obarvano pravljico v nemškem in angleškem jeziku O mravljici, ki je iskala prijatelja. V sklopu tedna otroka smo organizirali tradicionalni kostanjev piknik. Druženje vseh staršev in otrok vrtca Vijolica je bilo zelo prijetno.
Vzgojiteljici Marjana Orlač in Sonja Munda
Dramatizacija igrice Debela repa
Ob prihodu jeseni smo v vrtcu Ptuj, enoti Vijolica, vzgojiteljice otrokom zaigrale igrico Debela repa. Otroci so lahko izbirali različne dejavnosti. Prehajali so iz igralnice v igralnico in izbrali igranje na naravne instrumente, učenje nove pesmi, plesno improvizacijo ob glasbi, odtiskovanje s pečatniki in dramatizacijo Debele repe. Uživali smo v spoznavanju jesenskih
pridelkov in si pripravili tudi zelenjavno juho po receptu naših babic. V letošnjem šolskem letu smo se vključili v slovenski projekt Netopirnice v vsako šolo in vrtec, v okviru katerega bomo v bližini vrtca spremljali populacijo netopirjev. Otroci so s pomočjo odraslih prebarvali in sestavili neto-pirnico, ki smo jo pritrdili na steno vrtca. Pridobljeni podatki bodo služili raziskavi. Ob tem bodo otroci razširili znanje in tako neposredno vplivali na ohranjanje narave.
Teden otroka z naslovom Radosti in stiske odraščanja smo začeli z ogledom lutkovne predstave Igračke na potepu. Otroci so izdelovali igrače iz različnih materialov in se igrali z njimi, likovno ustvarjali, peli, se družili ob glasbi. Vzgojiteljice obogatitvenih dejavnosti so nam pripravile plesno in
Barvanje delov netopirnice z zaščitnim premazom	Obeležitev mednarodnega dneva tujih jezikov z vzgojiteljicama nemškega in
angleškega jezika
36
Oktober 2012
SB
Utrinki iz vrtca Zvonček
V jesenski čas nas je popeljala botra Jesen s sprehodom po vrtu, sadovnjaku, vinogradu in polju. V oddelkih spoznavamo jesenske dobrote in se lotimo tudi priprave hrane - zelenjavna juha, pečena jabolka, sadna nabodala, kuhan kostanj... Pri dejavnostih (jezik, gibanje, umetnost, matematika) uporabljamo veliko naravnega materiala, ki ga s pridom prinašajo tudi otroci.
Teden otroka z geslom Radosti in stiske odraščanja smo obeležili s skupnim druženjem. Vzgojiteljice obo-gatitvenega programa Vrtca Ptuj so nam pripravile zgodbo o mravlji, ki je iskala prijatelja. Naučili smo se pesmi Jaz gradim prijateljstvo in ob tem tudi zaplesali.
V oktobru nas je obiskala ga. Brigita iz ZD Ptuj in nas spomnila, kako pomembno je skrbeti za svoje zobe. V oddelkih je skrb za zobe tudi ustaljena rutina, ki jo otroci z velikim veseljem opravijo.
Jesensko srečanje otrok, njihovih staršev in vzgojiteljic, ki je bilo v pravljičnem gozdu v Mohorkovi grabi v Krčevini pri Vurberku je v nas pustilo prijetne doživljaje. Uživali smo v odkrivanju jesenskega gozda, se veselili
srečanja z živalmi in znova podoživeli pravljične junake Rdečo kapico, muco Copatarico, Trnuljčico.
Ob tradicionalnem medenem zajtrku so nas obiskali čebelarji iz Čebelarske zveze Ptuj. Otroci so bili zelo vedoželj-ni. Ob pripovedih čebelarja so uživali, si ogledali panj, satovje ... Skupaj smo se spomnili, kako zelo pomembne so čebele za življenje ljudi.
Vzgojiteljica Alenka Čuš
37
Oktober 2012
Tako so do zadnjega kotička napolnili računalniško učilnico znanja željni udele- Da so lahko vsi sledili, sta jim Nataša Brodnjak in Andreja Novak korake prikazo-ženci in mladi prostovoljci.	vali na velikem platnu preko diaprojektorja.
Nežiki in Dragici je pri ustvarjanju elektronske pošte pomagala prostovoljka Manja.
Projekt želi mlade, ki jim uporaba računalnika in interneta ne predstavlja težav, spodbuditi k prostovoljstvu, starejše pa, da se vključijo v vseži-vljenjsko učenje, dvignejo svojo samozavest in raven kakovosti svojega življenja. S temi brezplačnimi delavnicami želi projekt prispevati k višji ravni računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj po podatkih SURS-a kar 90 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta. Če si mladi nikakor ne znamo predstavljati življenja brez računalnika, si marsikateri predstavniki starejše generacije ne znajo predstavljati, da bi brskali po internetu in se preko njega povezovali z drugimi ljudmi ter iskali informacije, kijih zanimajo.
Mladi prostovoljci so se zbrali tudi na OŠ Hajdina, da bi starejšim udeležencem odprli pot v neskončne možnosti interneta. Vodji projekta Simbioza na OŠ Hajdina sta bili učiteljici Andreja Novak in Nataša Brodnjak. Prvi dan so se lotili teme z naslovom Moj računalnik. To je bil nekakšen uvod in učenje računalniških osnov. Drugi dan je sledil klik v svet, torej povezava z in-
Simbioza tudi na OŠ Hajdina
Simbioza je vseslovenski projekt, ki letos poteka že drugič, njegov namen pa je preko medgeneracijskega druženja navdušiti starejše za uporabo računalnika in interneta ter tako dvigniti raven računalniške pismenosti pri starejših. Druženje dveh generacij je potekalo v tednu od 15. do 19. oktobra.
ternetom in brskanje po spletu. V sredo so se učili uporabljati elektronsko pošto, tako da udeleženci sedaj znajo prejeto pošto prebrati in jo tudi sami sestaviti in poslati. V četrtek je bila na vrsti družabna spletna stran Facebo-ok. Izvedeli so, kako si lahko ustvarijo lasten profil, kako iščejo in sprejemajo prijatelje in z njimi tudi klepetajo. Zadnji dan pa je sledilo spoznavanje mobitelov.
Kako ta projekt doživljajo starejši, kaj jim je najbolj všeč in kaj so se naučili, pa sem povprašala nekaj udeležencev.
Dragica Kozel iz Skorbe nam je povedala, da se je naučila brskati po internetu, tako da bo sedaj lahko samostojno poiskala kakšen dober kuharski recept ter nasvete in informacije o kakšnih boleznih. Tudi drugo leto se bo projekta z veseljem udeležila, da bo svoje znanje ponovila in nadgradila. Nežika Leljak iz Skorbe je ena izmed mnogih, ki jim je do sedaj računalnik bil bolj ali manj tuj. Povedala nam je, da bo sedaj v primeru, če bo to nujno, lahko komu poslala elektronsko pošto. Najpomembneje pa ji je, da se je naučila brskati po spletu in iskati in-
formacije, ki jo zanimajo. Alojz Kostanjevec iz Dražencev je osnove računalnika že obvladal in prišel svoje znanje potrdit in nadgrajevat. Tisto, česar pa še ni poznal, je družabna spletna stran Facebook. Marija Golob iz Skorbe pravi, da se je udeležila projekta, ker jo je gnala želja po znanju in učenju, saj je splet okno v svet. Znala je že brskati po spletu, na novo pa seje naučila pošiljati elektronska sporočila. Čeprav svojega profila na facebooku ne bo imela, pa je z veseljem pogledala, kako ta družabna spletna stran sploh deluje. Udeleženci, ki so prišli željni znanja, so delavnico zaključili zadovoljni in polni novih informacij. Zahvalili so se učiteljicama Nataši in Andreji ter mladim prostovoljcem, ki so jim z veseljem prenesli svoje znanje. Od vsakega posebej pa je odvisno, koliko bo to znanje utrjeval in nadgrajeval. Cilj simbioze je bil torej dosežen - številnim starejšim seje odprl povsem nov svet, svet računalnika, interneta in mobitela.
Besedilo in foto: Tanja Furek
38
Oktober 2012
Bogat pohodniški program Planinskega društva Hajdina
Planinsko društvo Hajdina je letos že izpeljalo številne izlete v visokogorje kakor tudi pohodniško manj zahtevne pohode doma, nekaj pa tudi v sosednje države. Do sredine oktobra so tako organizirali 23 izletov, nekaj pa jih je žal odpadlo zaradi slabega vremena. Nekateri člani se redno udeležujejo vsako-mesečnega pohoda ob polni luni skupaj z Zrelim vedežem s Ptuja.
Vrh Kočne 2540 m
Postanek v pastirski koči na poti na Triglav
Veliko število članic in članov se ob koncu tedna poda na priljubljeno Do-načko goro, kjer si nabira novih moči za nov delovni teden. Do konca leta je v načrtu še kar nekaj zanimivih pohodov: 19. oktobra tradicionalni nočni pohod na Donačko goro v okviru praznika občine Hajdina, v nedeljo, 21. oktobra, tradicionalni kostanjev piknik s pohodom po Slovenjegoriški planinski poti, s startom pred ptujski-
mi Termami do Vurberka, kjer nas bosta pričakala pečen kostanj in mošt. PO MARIJINI ROMARSKI POTI
Ob koncu oktobra bo PD Hajdina začelo pohod po Marijini romarski poti, ki vodi od kraja Cmurek do Svete gore nad Bistrico ob Sotli, v skupni dolžini 225 km, odvijal pa se bo predvidoma v 10 etapah. Začetek poti bo v soboto, 27. oktobra, pot pa bo potekala iz Cmureka do Šentilja. Etapa je dolga 22
km, predvideni čas lahke hoje je 7 ur. Pot se začne na mostu čez reko Muro na Tratah, kjer nas pelje do bližnjega avstrijskega mesta Cmurek, kjer je osrednje avstrijsko romarsko središče. Pot se konča v Šentilju v Slovenskih goricah. Druga etapa: Šentilj-Sp. Du-plek v dolžini 28 km, čas hoje 8 ur, termin vzačetku novembra.Tretja etapa: Sp. Duplek-Dvorjane-Vurberk-Ptuj-Hajdina v dolžini 24 km. Vse nadaljnje informacije o posameznih etapah in terminih pohodov lahko dobite na sedežu planinskega društva (nekdanja stara pošta) vsak četrtek od 17. do 19. ure ali po tel. št. 041 326 915 (Jože Majerhofer).
Štirinajstemu prazniku občine Hajdina se pridružujemo tudi planinci PD Hajdina in želimo vsem občankam in občanom lepo praznovanje in varen korak, kjer koli nas že pelje pot.
Slavko Burjan
Na izletu srečanje družine Novak
V septembru smo bili na izletu društva upokojencev Hajdina na Arehu in v prijetni družbi ugotovili, da so se po dolgem času srečali brat in sestre iz družine Novak, rojeni na Zg. Hajdini. Zdelo se mi je zelo veličastno, da se na izletu zbere osem članov ene družine, in to kar častitljive starosti. Naredila sem posnetek in morda bo zanimiv tudi za bralce Hajdinčana.
Besedilo in foto: Anica Maher
39
Oktober 2012
Hajdošanke odkrivale lepote Cerknice z okolico
Hajdošanke so se jesenske ekskurzije udeležile v velikem številu in se znova lahko prepričale o prečudoviti naravi, ki jo ponuja Slovenija. Foto: Majda Turnšek
Članice Društva žensk Hajdoše so si za jesensko ekskurzijo izbrale Cerknico, Krpanovo deželo ob Cerkniškem jezeru, ki je s svojo presihajočo skrivnostnostjo pravi naravni čudež. Na ekskurzijo so se podale v sobotnem jutru, 29. septembra, prva postaja pa je bila mesto Cerknica z obzidnimi stolpi, ki so v daljni zgodovini varovali mesto pred turškimi vpadi.
Nato jih je pot vodila do makete, s pomočjo katere so dobile nazoren pogled, kako se polni Cerkniško jezero s pritoki in kako potem usahne, kar je čudež narave. S številnimi naravnimi pojavi ter raznoliko floro in favno pa navduši vsakega obiskovalca, so se še lahko prepričale izletnice. Sledil je ogled zanimivega gradu Snežnik, v katerem je še zmeraj na ogled prvotna grajska oprema. Po ogledih in kasnejšem kosilu so se Hajdošanke odpeljale na ogled naravnih znamenitosti Rakovega Škocjana, kjer so si najprej ogledale mali naravni most (od zgoraj navzdol), od koder je čudovit razgled na igro narave, in nato še velik naravni most. V poznih popoldanskih urah so se odpravile proti domu z mislimi o prečudoviti naravi, ki nam jih ponuja Slovenija. Tudi na tokratnem skupnem druženju so doživele veliko lepega.
Na prvem krompirfestu v Dornavi je ekipa Hajdin-čank dobila pohvalo za dekoracijo, v pripravi pra-ženega krompirja pa osvojila drugo nagrado. (Foto: arhiv društva)
V septembru so se nekatere Hajdin-čanke odzvale povabilu društva žensk Preslica iz hrvaškega Sračinca in se predstavile na prireditvi Plač na gmaj-
Utrinek s potepanja po Cerknici in njeni okolici
NA PREDAVANJU KAKO PROTI BOLEČINAM BREZ UPORABE ZDRAVIL
Po skupnem druženju Hajdošanke niso počivale, ampak so se tudi strokovno izobraževale. Prisluhnile so lahko zanimivemu strokovnemu predavanju na temo Proti bolečinam brez upo-
Foto: Majda Turnšek
rabe zdravil, v sklopu katerega so jim predstavili uporabo infrardečih žarkov proti bolečini. Izvedele so, da si lahko s preprostimi metodami sami veliko pomagamo pri omejevanju bolečine, kar si je vredno zapomniti.
TM
Hajdinčanke tudi zelo spretne in domiselne
Za članice Društva žena in deklet občine Hajdina velja, da so nekatere tudi zelo dobre tekmovalke, pa najsi bo v kuhanju, dekoriranju, lupljenju jabolk ali športnih aktivnostih. Včasih se jim prvo mesto za las izmuzne, večkrat je bolj pomembno druženje in spoznavanje novih običajev in navad, tudi pri naših sosedih na Hrvaškem.
ni. Na zelo dobro obiskanem dogodku so razstavile veliko lepih ročnodelskih izdelkov in tako znova dokazale, da meja tudi pri tem ni nobena ovira. Deset članic DŽDOH pa v oktobru uspešno zaključuje še z Bralno značko za odrasle, v kateri so se v teh letih že velikokrat dokazale kot dobre in vestne bralke.
NA PRVEM KROMPIRFESTU HAJDINČANKE DRUGE
Zelo resno so vzele tudi povabilo na 1. Krompirfest v Dornavo, ki je potekal v organizaciji Etnografskega društva Cigani Dornava. Dornavčani so pripravili tekmovanje v praženju krompirja, krompir in luk pa sta imela pri pripravi osrednjo vlogo in prav vse tekmovalne ekipe so se pri delu dobro znašle.
40
Oktober 2012
Barve DŽDOH so zastopale: Marija Žunkovič, Ida Kraner, Marija Tement in Tilika Štumberger. Pražen krompir so pripravile po domačem, hajdin-skem receptu, ki pa je ostal skrbno varovan. V dekoraciji krompirja so Hajdinčanke osvojile 1. mesto, v oku-šanju praženega krompirja pa jim je ocenjevalna komisija, ki jo je vodil Vlado Pignar, dodelila prav tako odlično 2. mesto. Za celotno ekipo je bil to velik izziv in veselile so se drugega mesta ter nagrade, organizatorjem pa izrekle vso pohvalo za zelo dobro in nadvse izvirno prireditev. TRETJE V LUPLJENJU JABOLK V Zavrču so članice tamkajšnjega društva gospodinj tudi letos pripravile tekmovanje v lupljenju jabolk in na dogodek povabile sorodna, okoliška društva. Članice DŽDOH so se tekmo-
Na poti v grad Herberstein, namesto na hrib v globe!...
Hajdinske mojstrice v ročnih delih s predsednico DŽDOH Marijo Pulko so se konec septembra odzvale povabilu društva žensk Preslica iz hrvaškega Sračin-ca in se predstavile na prireditvi Plač na gmajni, ki je bila v okviru njihovega občinskega praznika. Sodelovale so z razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo kar 50 društev iz Hrvaške. (Foto: Anica Maher)
vanja udeležile že po tradiciji in znova dosegle odličen rezultat. V ekipi sta bili tokrat Marija Kmetec in Marija
OGLED GRADU HERBERSTEIN
Prvi cilj sobotnega izleta je bil ogled gradu Herberstein, ki je zelo lepo urejen in ohranjen dvorec, za katerega še danes skrbijo potomci družine Herberstein, ki v gradu tudi stanujejo. Grad Herberstein s svojimi različnimi arhitektonskimi slogi - gotiko, renesanso in barokom - skriva arhitektonsko celostno umetnino in še danes se prečudovita grajska kapela in velika viteška dvorana uporabljata za poročne slovesnosti. Grad je prepoln nekih originalnih značilnosti, kot so na primer leseni kamin v stari viteški dvorani, prepariran orjaški morski pes nad vhodom v grajsko poslopje, tri velike sobane zbirk izdelkov iz porcelana in še bi lahko naštevali. Skozi vse te
Marija Žunkovič in Marija Kmetec sta bili veseli dobre uvrstitve v Zavrču, kjer je njun olupek meril 4,43 metra. (Foto: TM)
Žunkovič, ki jima je uspelo narediti jabolčni olupek v dolžini 4,43 metra. Zmagala je ekipa žensk iz Lancove vasi, druge so bile Draženčanke, tretje pa Hajdinčanke, ki so tako znova dokazale, da so zelo spretne v gospodinjskih opravilih. Čestitamo!
TM
Številne vrste opic so s svojimi navadami iz obiskovalk izvabile obilico smeha.
grajske prostore te popelje prijazen slovensko govoreči gospod, ki na hudomušen in zanimiv način predstavi življenje in delo na gradu. Na vprašanje, ali v gradu straši, prav diplomatsko odgovori: »Jaz nisem srečal še nikogar, pa čeprav že 300 let hodim po gradu.«
V sklopu grajskega kompleksa je tudi lepo urejen vrt, poln rož, dreves in različnih okrasnih grmičkov, ki pa je bil ravno v tem času v pripravi za jesensko zasaditev. V istem sklopu je tudi živalski vrt, kjer na 40 hektarih površine živi okoli 600 živali in 100 različnih vrst ptic s petih celin, ki imajo prav lepo urejen življenjski prostor in nekatere med njimi so si z veseljem ogledale tudi izletnice.
Leseni kamin, grajski duh, levinja in bradavičarka
To so samo nekatere značilnosti, po katerih bodo članice DŽD Gerečja vas še dolgo pomnile letošnje jesensko pohajkovanje po gradu in živalskem vrtu Herberstein ter mestu Gradec na avstrijskem Štajerskem, kamor so se odpravile v soboto, 13. oktobra. Čeprav je bila sobota deževna, so preživele čudovit dan in jesenske skrbi vsaj za nekaj trenutkov odrinile na stran.
41
Oktober 2012
Največ smeha med obiskovalkami so požele različne vrste opic, nekatere so bile razigrane, druge radovedne, tretje spet zdolgočasene pa tudi zelo delavne so se našle med njimi. Poleg še nekaj preostalih afriških živali je največje občudovanje požela levinja, saj je s svojim »nastopom« pred obiskovalci dala jasno vedeti, kdo je pravzaprav »kraljica« živali.
KUNSTHAUS ALI BRADAVIČARKA
Po prijetnem pohajkovanju v živalskem vrtu so se odpravile še v bližnji Gradec, ki ga v Sloveniji bolj omenjamo kot nakupovalno središče in ne kot turistično točko.Toda vsako mesto ima svoje zanimivosti in znamenitosti, kijih je vredno videti, in tudi Gradec je zelo lepo in zanimivo mesto, ki se ga da lepo videti tudi z grajskega hriba, na katerega so se izletnice povzpele z vzpenjačo, od tam pa v mesto vrnile po vklesanih stopnicah grajskega hriba. V mestu je moč zaslediti vplive različnih obdobij in arhitekturnih slogov, od katerih so si ogledale mogočno stolno cerkev, opero, gledališče, mestno hišo, deželno hišo, orožarski muzej ter zanimiva pročelja nekaterih pomembnih stavb iz različnih arhitekturnih obdobij.
Izmed vseh stavb mestnega jedra pa najbolj izstopata »otok na Muri«, umetni otok v obliki školjke na reki, in moderna javna zgradba Kunsthaus (hiša moderne umetnosti), ki je bila zgrajena v letu 2003, ko je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope in jo zaradi svoje nenavadne oblike danes imenujejo po domače kar »bradavičarka«. Danes je namenjena prav tako za različne velike kulturne dogodke v mestu, v pritličju pa je prijetna kavarna, v kateri so se udeleženke izleta okrepčale z odlično kavo, preden so se v večernih urah utrujene, pa vendar polne čudovitih in nenavadnih vtisov vrnile proti domu.
Besedilo in foto: Magda Intihar
Draženskim zeliščaricam ne manjka odličnih idej
V teh jesenskih dneh se članice Društva gospodinj Draženci udeležujejo številnih dogodkov v domači občini in sosednjih, konec septembra pa so se podale še na tridnevno potovanje po idilični Švici. Vtisi s potovanja so nepozabni, nam je zaupala predsednica društva Zdenka Godec, ki se skupaj s prijateljicami iz društva veseli vsakega novega dogodka, še posebej že 12. Gospodinjskega večera, ki bo v Dražencih v soboto, 17. novembra.
Zbiranje suhih rož, ki se sedaj sušijo v temnih prostorih, za delavnice, na katerih bodo Draženčanke izdelovale različne aranžmaje, slike in voščilnice za razstavo.
Izletnice pod graškim »Uhrturhnom«, od koder je čudovit razgled na celo mesto.
42
Oktober 2012
Na Turnišču, v Biotehniški šoli, so se udeležile zelo poučnega predavanja Miše Pušenjak in delavnice o pomenu pridelave zelenjave na domačem vrtu, zbiranju starih sort vrtnin, lastni pridelavi semena in ohranjanju domačih sort vrtnin. Po predavanju so imele vse udeleženke pod mentorstvom predavateljic šole možnost izdelave jesenskega aranžmaja iz buče in naravnih jesenskih materialov.
Draženčanke so se sprehodile po mestu Luzern, kjer glavno znamenitost predstavlja Kapellbrucke, 170 m pokrit dolg most čez reko Reuss, ki so ga postavili leta 1333, in tam je nastala tudi skupinska fotografija vseh udeleženk izleta po Švici.
r&A K
Jmifti
Zeliščarice so z velikim veseljem ponudile svoje domače izdelke članicam društva skupaj z drugimi ženskimi društvi v občini v okviru srečanja z udeleženkami ekskurzije Europe Donne na Hajdini, ko se jim je pridružila tudi predsednica ED Mojca Senčar.
Draženčanke so se v septembru odzvale povabilu Gerečjevaščank na Bučijado, Hajdinčanke so jih povabile v Skorbo, na Megličevo kmetijo, kjer so tudi letos kožuhali, v Zavrču pa so 13. oktobra tekmovale v lupljenju jabolk in osvojile odlično drugo mesto. Pohvalijo se lahko z olupkom, dolgim 4,47 m.
Veliko časa so porabile tudi za zbiranje starih kuharskih receptov, ko so obiskovale starejše članice na vasi. Recepte zbirajo za društvo LAS Bogastva podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri projektu Kulinarika zbiranja receptov in pripravi in kuhanju jedi.Vseptembru pa seje nekaj članic zeliščaric podalo še na sejem v Ilirsko Bistrico, kjer se je predstavilo tudi društvo LAS s Ptuja.
Sicer pa so se Draženčanke letos lotile še vzgoje in sušenja suhih rož, na
Turnišču pa so se udeležile poučnega predavanja Miše Pušenjak v delavnici o pomenu pridelave zelenjave na domačem vrtu, zbiranju starih sort vrtnin, lastni pridelavi semena in ohranjanju domačih sort vrtnin. V lepem spominu jim ostaja tudi nedavno druženje s članicami Europe Donne in predsednico Mojco Senčar v občini Hajdina.
ZA TRI DNI V IDILIČNO IN PRAVLJIČNO ŠVICO
Draženske žene in dekleta so se konec septembra podale na tridnevno potovanje, letos pa so izbrale Švico. Več kot polovico avtobusa so zasedle domačinke, preostali del pa so tudi tokrat zapolnile vse tiste, ki želijo spoznavati večja mesta in pokrajine izven naših meja.
Da je Švica kot pravljica, umirjena alpska dežela s čudovito pokrajino, je po izletu dejala Zdenka Godec, še polna navdušenja. Dodala je, da so spoznale kraj Lugano, kjer so obiskale muzej čokolade, jo seveda tudi degustirale in hkrati nakupile še dobro švicarsko čokolado. V Endelbergu so bile na obisku vtipični sirarni in tudi tam imele možnost nakupa različnih vrst sira. Izjemno lepo je bilo na sprehodu po mestu Luzern, kjer glavno znamenitost predstavlja Kapellbrucke, 170 m pokrit dolg most čez reko Reuss, ki so ga postavili leta 1333 in je bil večkrat vmes tudi obnovljen. Vožnjo so potem nadaljevale do Zuricha, za konec pa so imele še ogled Renskih slapov.
»Na koncu je padla odločitev, da se vidimo tudi naslednje leto,« je zaključila Zdenka Godec.
TM
Foto: arhiv društva
DRAŽENSKI NAPOVEDNIK
Voktobru čaka Draženčanke kuharski tečaj na temo musake, cmoki, bureki
V	oktobru skupaj z Biotehniško šolo Ptuj pripravljajo delavnice na temo izdelava raznih aranžmajev in voščilnic iz suhega cvetja.
V	novembru načrtujejo delavnice na temo priprava zelišč za čajne mešanice, kuhanje z zelišči in kuhanje po starih receptih v kuhinji Biotehniške šole na Grajenščaku. Draženčanke se odpravljajo tudi na ekskurzijo v Strunjan, na praznik ka kijev.
V	Dražencih se pripravljajo na 12. gospodinjski večer in na izdelovanje domačih rezancev. Tradicionalni dogodek bo v soboto, 17. novembra, v domu vaščanov Draženci.
V	decembru bodo izdelovale novoletne voščilnice in vse skupaj zaključile z obiskom Božičnega mesta.
V	zimskih mesecih članice v svojih skupinah obiskujejo rekreacijo -aerobiko, lažjo telovadbo, hojo, plavanje.
43
Oktober 2012
Dvakrat zlato in enkrat srebro za Hajdošane
Ni dvoma, v občini Hajdina in v občinskem gasilskem poveljstvu Hajdina imamo izjemne tekmovalce - člane in članice PGD Hajdoše. Iz sezone v sezono nas razveseljujejo z odličnimi uvrstitvami na največjih domačih tekmovanjih in tudi letošnja sezona niso bila izjema.
Za izjemen seštevek točk po zaporednih zmagah so v ligi tekmovanj GZS poskrbele članice A PGD Hajdoše, ki so osvojile 1. mesto, članice B PGD Hajdoše so osvojile prav tako odlično 2. mesto, člani B PGD Hajdoše pa so letos prav tako stali na najvišji stopnički. Iskrena čestitka za izjemen društveni
rezultat, s katerim se ze lahko spogle- Trj odHine desetjne m Hajdoše SQ v Hgj GZS poskrbe|e za izjemen skupni dosežek, kar jih uvršča v sam dujejo z gasilsko olimpijado, ki bo leta gasi|ski vrh. Na fotografiji se jim je pridružil tudi poveljnik GZS Matjaž Klarič (v prvi vrsti, skrajno desno). 2013 v Franciji.	Foto: arhiv PGD
TM
Na Ptuju podelili paleto gasilskih činov
V prostorih gasilskega doma na Ptuju so v petek, 28. septembra, na krajši svečanosti podelili gasilske čine gasilkam in gasilcem iz Podravske regije, ki so letos uspešno zaključili tečaj za nižjega gasilskega častnika, gasilskega častnika in višjega strokovnega svetovalca. Izobraževanje je uspešno zaključilo 91 tečajnikov.
Na podelitvi so se tečajnikom pridružili tudi predavatelji, inštruktorji in vodstvo OGZ Ptuj.
POKALNO TEKMOVANJE GZ SLOVENIJE«"
44
Oktober 2012
Dobitnikom činov so na podelitvi posebej čestitali podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Mere, regijski poveljnik Janez Liponik, predsednik in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, Marjan Meglic in Zvonko Glažar, ter vodja izobraževanja Matjaž Veršič.
Mag. Janez Mere je na podelitvi povedal: »Novi izobraženci so tisti, od katerih se v gasilstvu veliko pričakuje. To je lep prispevek OGZ in Podravske regije k slovenskemu gasilstvu. In naj se ti koraki na tej poti ne ustavijo, naj gredo naprej z dušo, srcem in pozitivno energijo. V gasilstvu so vrednote, ki jih je vredno ohranjati.« Marjan Meglic je poudaril, da gasilci
izobraževanja pripravljajo zato, da bi znanje, kadar koli je treba, lahko uporabili, ob tem pa obljubil, da bodo v OGZ Ptuj še naprej skrbeli za izobraževanja. »Gasilci smo bogati po znanju in ostajamo zvesti tradiciji na Ptujskem.«
Poveljnik Zvonko Glažar, zadolžen za izobraževanje na območju Podravske regije, pa je posebej pohvalil novo generacijo izobražencev, ki po njegovem v zadnjih 10 letih izstopa: »Je najboljša. To je izjemna garnitura nižjih in višjih gasilskih častnikov, skratka kader, ki ima tudi nasploh visoko izobrazbo. To je kader, ki bo vodil gasilstvo v Sloveniji v prihodnje.«
TM
Utrinek s podelitve novih gasilskih činov na Ptuju, kjer smo srečali tudi nekatere gasilce iz poveljstva Hajdina, med njimi tudi članico PGD Hajdoše Anito Zelenko. Foto: Langerholc
V dobri družbi gasilskih veteranov
Že šestnajstič je Območna gasilska zveza Ptuj srečanje veteranov uvrstila v najbolj gasilski mesec v letu - v oktober, ki ga poznamo kot mesec varstva pred požari. Letos sta bila gostitelja srečanja občina Zavrč in PGD Zavrč, veterani pa so se ob izbranem kulturnem programu, ki so ga pripravili završki osnovnošolci, družili v soboto, 20. oktobra.
Na srečanju smo lahko slišali, da je prostovoljno gasilstvo v Sloveniji pravo nacionalno bogastvo, h kateremu so veliko pripomogli prav veterani in veteranke s svojim dolgoletnim delom in izkušnjami. Veliko let so se namreč trudili in opravljali humano poslanstvo. Največje plačilo za to je danes le spoštovanje do njihovega dela, zahvala vsem za trud in izjemen prispevek h gasilstvu na Ptujskem. Srečanje, kot je bilo letošnje vZavrču, je bilo namenjeno sproščenemu obujanju spominov na najlepša in najplodovitejša leta, ki so jih zdaj že gasilski veterani »pustili« v gasilstvu, za veliko besed zahvale, ki so jih v svojih nagovorih podali govorci.
V Zavrču smo se v uradnem delu srečanja takole poslovili: »Bodimo ponosni na že opravljeno delo in na mlade generacije gasilcev, ki bodo nasledile vaše delo. Skupaj lahko dosežete marsikaj in naj bo ključno sporočilo tega srečanja, da solidarnost in humanost še živita v nas in nas delata močnejše. Hvala vam za vse, kar ste dobrega in koristnega doprinesli k slovenskemu gasilstvu.«
Veteranska ekipa PGD Hajdoše je bila precej številna, na srečanju pa so se jim pridružili tudi kolegi iz Gerečje vasi, Dražencev in s Hajdine.
Slovenjevaški veterani s predsednikom društva Janezom Markovičem so bili na srečanju v številni zasedbi. Foto: Rado Škrjanec
Veteranom so se na srečanju pridružili še nekateri gostje, med njimi tudi podpredsednik GZS mag. Janez Mere, poveljnik podravske regije Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglic, Dušan Ber, predsednik komisije za delo z veterani pri OGZ Ptuj, podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša.
Tatjana Mohorko
45
Oktober 2012
Tadej Toš je navdušil v stand up večeru, ki ga je organiziralo ŠD Hajdina.
Množica obiskovalcev, bilo jih je več kot 500, se je lahko znova prepričala, da je Tadej mojster stand upa, da še kako dobro v danem trenutku ve, kaj potrebuje občinstvo in kakšne so njegove želje. Tokrat je moral imeti Tadej precej dolg jezik, da je lahko segel
Hajdinski športni park poln smeha in zabave
Za dva dni se je športni park na Sp. Hajdini predal smehu in zabavi, za dva nepozabna dogodka pa sta skupaj poskrbela ŠD Hajdina in Bar Kavalo. Petkov večerje v šotor na Hajdini pritegnil vse generacije in ti so uživali v stand up večeru z legendo Tadejem Tošem.
vse do zadnje vrste v šotoru. Kmalu za Tadejem je prišla na vrsto še izbrana slovenska nogometna vrsta, ki je dodala tri točke in zmago, kar je bil tudi najlepši zaključek petkove zabave in smeha.
Sobotni večerje bil v znamenju odlične zabave in praznovanja prve obletnice odprtja Bara Kavalo v športnem parku Hajdina. Obiskovalci so bili navdušeni, organizatorji pa prav tako, saj jim je dogodek v celoti zares dobro uspel.
TM
Na Hajdini smo se imeli zares odlično in fino. Praznovala je tudi družina Zupanič, in sicer prvo obletnico odprtja Bara Kavalo. Na praznovanju se jim je pridružil boksar Dejan Zavec. Foto: Matija Brodnjak
Šola zdravja na Hajdini
Nekaj več kot pet let že deluje društvo Šola zdravja, ki ima v Sloveniji blizu tisoč registriranih članov, precej je tudi opazovalcev in neregistriranih članov. Osnovna dejavnost društva, katerega idejni vodja je zdravnik dr. Nikolay Grishin, je jutranja 30-minutna telovadba.
Vaje spodbujajo kroženje snovi in endokrinih žlez, povečujejo imunost, pozitivno vplivajo na duševnost in čustva, izboljšujejo razpoloženje in imajo še številne druge pozitivne učinke. VABIJO NA JUTRANJO TELOVADBO Na Ptuju, ob ribniku v Ljudskem vrtu, že nekaj časa poteka organizirana jutranja telovadba, pred slabim mesecem pa seje ustanovila nova skupina na Hajdini.Ta je že od samega začetka zelo številna, saj se vsak dan ob 8. uri na igrišču na Spodnji Hajdini zbere od 15 do 30 moških in žensk (prevladujejo slednje). Vadba poteka ne glede na vreme vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih.
Kako je sploh prišlo do ideje o formiranju skupine na Hajdini in kakšni so bili začetki, nam je povedala Majda
Mesaric, kije bila med njenimi pobu- televiziji, potem smo slišali o ptujski dnicami: »Ideja je prišla kar sama od skupini in kar kmalu smo se odločili za sebe: najprej smo telovadbo videli na aktivnost tudi na Hajdini.
Hajdinska skupina v projektu Šola zdravja vsako jutro (izjema so le nedelje in prazniki) ob 8. uri telovadi na igrišču na Spodnji Hajdini. Foto: Črtomir Goznik
46
Oktober 2012
Začeli smo 19. septembra, čeprav smo bili še precej nepripravljeni. Nismo imeli niti svoje vaditeljice, a smo želeli preizkusiti, če bi lahko kaj takega zaživelo tudi pri nas. Tako smo se dogovorili z vaditeljico s Ptuja, ki nam je pokazala vaje. Začetni odziv je bil zelo dober, zato smo s toliko večjim veseljem nadaljevali. Sedaj se trudimo, da bi v lastnih vrstah našli osebe, ki bi bile pripravljene obiskovati tečaj
za vaditelje v Domžalah. Zelo smo veseli tudi tega, da se jutranjih telovadb udeležujejo občani in občanke iz praktično celotne občine Hajdina. Vsekakor pa vabimo v svoje vrste vse tiste, ki doslej za ta projekt še niso slišali in bi se nam želeli pridružiti.« Na vprašanje, kaj ta aktivni začetek dneva pomeni udeležencem, pa je odgovorila: »Za vse tiste, ki smo bili nekoč v službi, pomeni ponovno navajanje na
točnost (smeh). Vsekakor pa po tem jutranjem razgibavanju opažamo, da smo potem bolj 'elastični' čez cel dam. Podobno razmišljajo tudi drugi člani, zato radi prihajajo.«
Če želite dan začeti aktivno in družabno, se jim pridružite.
Jože Mohorič, Štajerski tednik
»Pri Aluminiju se počutim odlično«
Marko Drevenšek prihaja iz Gerečje vasi in je eden najboljših nogometašev ekipe Aluminija, ki letos premierno nastopa v 1. slovenski ligi. Svojo nogometno pot je začel pri šestih letih, do danes pa je menjal kar nekaj sredin, od katerih je vsaka pri njem pustila določen pečat.
M. Drevenšek: »Prve nogometne korake sem pri približno šestih letih naredil na Hajdini, takrat namreč v Gere-čji vasi še ni bilo tako mlade selekcije. Tam je bil moj prvi trener Franc Fridl starejši, o katerem lahko povem vse najboljše, saj sem komaj čakal vsak naslednji trening. Po kakšnega pol leta sem nadaljeval treniranje v Gere-čji vasi, kjer sem prav tako ostal kratek čas, saj so me kmalu povabili v ptujsko Dravo. Tam je bil trener Branko Zgeč, bilo mi je všeč in sem ostal tam naslednjih nekaj sezon, do 11. leta. Tam sem se res naučil veliko osnov nogometa. Na Ptuju je naneslo tako, da sem igral z leto ali dve starejšimi in sem se moral vedno boriti za mesto v ekipi, pri čemer meje trener Zgeč zelo podpiral. Kratek čas je bil moj trener tudi Damjan Bezjak. Sledila je pot v Maribor, kjer sem bil član vseh mladih selekcij. Pri kadetih meje treniral Bo-
jan Flis, sedanji trener Aluminija, pri mladincih pa Zvonko Breber, nekdanji odlični nogometaš Maribora. Tudi za vse trenerje v Mariboru lahko rečem, da so bili zelo dobri strokovnjaki in da je bila nogometna šola nasploh odlično organizirana - po mojem mnenju najboljša v Sloveniji. Po koncu prve mladinske sezone sem se znova vrnil k Dravi, ki je bila takrat v 1. ligi in sem videl priložnost za napredovanje.« V Mariboru je bila vedno težava, da so se igralci iz mladinske šole težko prebijali v prvo enajsterico. M. Drevenšek: »V glavnem je bilo tako, da so tudi tisti najboljši najprej odšli na posojo h kateremu od nižjeli-gašev, bodisi v 2. ali 3. ligo. Izjema sta bila Pekič in Kvas, a tudi onadva sta odšla potem na 'kaljenje' drugam. To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da sem se sam odločil za odhod k ptujski Dravi. Pri Mariboru so sicer hoteli, da bi ostal tam, a sem imel še kot mladinec priložnost zaigrati v 1. ligi v članski konkurenci, kar se mi je zdela boljša izbira.«
Kako sedaj gledaš na izkušnjo igranja pri Dravi?
M. Drevenšek: »Ptujska izkušnja je
imela veliko dobrih strani, nekaj je bilo tudi slabih. Prehajali smo skozi turbulentna obdobja, veliko je bilo menjav trenerjev, kar za tako mladega igralca, kot sem bil sam takrat, ni bilo najboljše. Verjetno bi lahko ob kakšnem izkušenem trenerju, ki bi imel na voljo več časa za ustvarjanje ekipe, nogometno še bolj napredoval. Ne glede na vse pa sem tam dobil pomembne prvoligaške izkušnje. Izmed vseh trenerjev mi je na Ptuju najbolj ostal v spominu Dražen Besek, pod njegovim vodstvom smo tudi dosegli najboljše rezultate. Pri njem smo vsi spoznali, kaj pomeni pravi profesionalcem - natančno se je vedelo, kdo je za kaj odgovoren, poskrbljeno je bilo za vsako malenkost, od prehrane do karanten in podobnega. Besek je po mojem mnenju tudi najbolje ocenil, kateri igralec je najboljši za določeno igralno mesto in kateri dobro dela na treningih. Do vseh igralcev je bil pošten, pri njem ni bilo zvezdnikov, vsi so morali svoje delo opraviti maksimalno.«
S Ptuja si odšel v Domžale, od koder si se po uvrstitvi Aluminija v 7. ligo znova vrnil bližje domu.
47
Oktober 2012
M. Drevenšek: »Po treh letih igranja v Domžalah seje bilo lepo vrniti, čeprav sem se tudi tam počutil dobro. Ni mi žal, saj tudi Aluminij igra v 1. ligi, zato zame to ni predstavljalo nobene razlike. Celo prednosti vidim v tem, predvsem bližina doma je ena najbolj izrazitih. Gre za urejen klub, okolje je urejeno, počutim se odlično, kar mi pomeni največ. Želim si le, da bi nadaljevali z dobrimi rezultati, vsaj podobnimi, kot smo jih dosegali v dosedanjem poteku sezone (Aluminij je trenutno na 4. mestu v 10-članski 1. ligi, op. a.). Od rezultatov je veliko odvisno, saj je vzdušje zagotovo drugačno, če si na repu razpredelnice ali pa v sredini.«
V zadnjem času si imel kar nekaj neposrednih dvobojev z Matjažem Rozmanom, sovaščanom iz Gerečje vasi, ki letos brani za velenjski Rudar. M. Drevenšek: »Letos sva imela že kar tri tekme, na katerih sva si stala na-
sproti, dve na prvenstvu in eno v pokalu Slovenije. Vse so bile zelo izenačene, na srečo pa smo bili uspešnejši mi. Sicer se pred tem, v zadnjih dveh ali treh letih, nisva imela priložnosti meriti med sabo, saj je bil Matjaž v Nemčiji, jaz pa v Domžalah. Letos je to drugače, veliko je raznih medsebojnih drobnih šal na račun nogometa. Ko je tekma, sva tekmeca na nasprotnih straneh, ko pa je tekme konec, sva znova dobra prijatelja.« Kako gledaš na domačo ekipo Gerečje vasi, ki letos tekmuje v Super ligi? M. Drevenšek: »Ekipa je zelo dobra, imajo veliko število kakovostnih igralcev, tako da lahko tudi zamenjave enakovredno menjajo tiste iz začetne enajsterice. V tej ligi je morda za malenkost boljša ali izkušenejša ekipa Drave, Gerečja vas pa po kakovosti zagotovo spada med prve tri ekipe te lige, kar jim tudi želim, da dosežejo. Pohvalno je tudi to, da so urejen klub
in da imajo visoke cilje.« Kateri pa so tvoji nogometni vzorniki, za kateri klub navijaš v tujini in katera od najmočnejših evropskih lig ti je najbližja?
M. Drevenšek: »Že od malega mi je bil nogometni vzornik nekdanji hrvaški reprezentant Zvonimir Boban, zaradi njega sem tudi začel navijati za AC Milan. Sicer najraje gledam špansko ligo oz. igro Barcelone. Vedno bolje igra tudi Real, ni pa španska liga tako izenačena, kot npr. angleška ali nemška. Kot reprezentanco pa bi v zadnjih letih izpostavil ekipo Nemčije, ki ne igra samo 'na moč1, ampak igra tudi vedno bolj tehnično dovršen nogomet. Sicer od vseh športnikov najbolj cenim Dejana Zavca, saj je tudi kot vrhunski športnik ostal dostopen in človeški, slava ga ni nič spremenila.«
Jože Mohorič, Štajerski tednik
Na startu ni bilo posebne gneče, a najbolj pogumnih kolesarjev nekaj dežnih kapelj sploh ni motilo.
zbrale same kolesarske korenine, že preizkušeni kolesarji, ki jim tudi dež ne more do živega. Letošnja kolesarska tura je bila nekoliko drugačna od lanske, saj so se kolesarji iz Slovenje vasi podali v Gere-čjo vas, od tam pa v sosednje občine, najprej v kidričevsko, v naselje Kungo-ta, nato pa še k sosedom v Brunšvik, Rače, Podovo, nazaj v Brunšvik, skozi Marjeto, Prepolje, Starše in ob kanalu so se vrnili na startno mesto v Slove-njo vas, kjer jih je že čakala pogostitev. Skupaj so prevozili 32 kilometrov.
Besedilo in foto:TM
Letos kolesarili le najbolj pogumni
Športno društvo Slovenja vas, tamkajšnja sekcija kolesarjev, je tudi ob letošnjem prazniku občine Hajdina poskrbela za rekreativni kolesarski dogodek. Sobota, 13. oktobra, je bila po slabem in deževnem vremenu sodeč dokaj ponesrečena izbira za kolesarski dogodek, pa vendarle so se nekateri najbolj pogumni odpravili na pot.
V Slovenji vasi so se kolesarjem pridružili župan mag. Stanislav Glažar in organizator kolesarskega dogodka Franc Škrinjar ter tisti, ki so ves čas na poti skrbeli za varnost.
Kolesarji so se v sobotnem dopoldne-	varen kolesarski dogodek in na poti
vu že po tradiciji zbrali v Slovenji vasi,	veliko lepih doživetij, v nagovoru pa
kjer jih je pričakal tudi župan mag.	se je županu pridružil tudi Franc Škri-
Stanislav Glažar in se jim zahvalil, da	njar, glavni organizator kolesarskega
so se odzvali povabilu. Zaželel jim je	dogodka. Poudaril je, da so se letos
48
Oktober 2012
Jesen življenja skozi modrosti potuje
Prav modrost je bila tista, kije povezala starejše občanke in občane iz občine Hajdina, ki so dopolnili 70 in več let. V petek, 19. oktobra, jih je v dom krajanov v Skorbo že po tradiciji povabila občina Hajdina, saj je to dogodek, ki sodi v sklop občinskega praznika, vsako leto pa je dobro obiskan. V občini Hajdina je starejših občanov, starih nad 70 let, zdaj že okrog 400 in vsem tem želi vodstvo občine nameniti posebno pozornost.
Kol'kor kapljic, tol'ko let
Udeležencem srečanja starejših so se letos v Skorbi pridružili še župan mag. Stanislav Glažar, podžupan Franc Mlakar, nekateri občinski svetniki, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, ravnateljica OŠ Hajdina Vesna
Mesaric Lorber in predsednik DU Hajdina Anton Cestnik. Osrednji govornik je bil župan Glažar, ki je med drugim poudaril, da se v občini še kako zavedajo, da je skrb za občane v tretjem življenjskem obdobju zelo pomemb-
Lepo, da nas povabijo, nekoč pa bodo naši vnuki povabili njih, iz sedanjega občinskega vodstva, če se bodo učakali naših let, je modroval nekdo od udeležencev, starejših od 70 let.
na, zato tudi spodbujajo vse te dejavnosti, v katere so vključeni. Na to pa mislijo tudi, ko sestavljajo občinski proračun. Zahvalil se je tudi vsem starejšim, ki delujejo v društvih, vsem pa zaželel trdnega zdravja v prihodnje. Bogat, pester in šaljiv je bil tudi kulturni program, v katerem so zapele ljudske pevke KD Skorba, s plesom, petjem in igranjem na instrumente so se odlično predstavili učenci OŠ Hajdina, zapel pa je tudi Uroš Sagadin. Manja in Matic, ki sta vodila prireditev, sta z izbranimi besedami veliko povedala, med drugim tudi, da so starejši polni modrosti, kot dedki in babice pa skrbni. Vedno znajo dati topel objem in nasvet, vnuke pa radi tudi razvajajo, kar pa je samo dobrodošlo.
TM
Fotografije: Silvestra Brodnjak
49
Oktober 2012
Deveti kostanjev piknik DU Hajdina
Tako je bilo med špricarpavzo videti dvorano izza mikrofona...
Predsednik DU Hajdina Anton Cestnik je bil zadovoljen z obiskom devetega tradicionalnega upokojenskega piknika, ki so ga letos organizirali v Slovenji vasi.
Hajdinski upokojenci iz vseh sedmih vasi so 12. oktobra pridno zavijali proti gasilskemu domu v Slovenji vasi, kjer se je že sredi dopoldneva v zraku
Jakob Kokol, neumorni planinski zanesenjak iz Skorbe, je med člani iz Dražencev z veseljem odgovarjal na vprašanja o svoji Jakobovi poti po Španiji.
vonjal pečen kostanj. Zbrali so se na devetem tradicionalnem pikniku, kije bil tudi letos dobro obiskan.
Fotozapis: Silvestra Brodnjak
... in čez nekaj minut se je slika spremenila, prvi plesni pari so se zavrteli in poskrbeli za trošenje kalorij po odličnem kosilu in kostanjevi poslastici.
Kristina Kolarič, branjevka iz Skorbe
Kristina Kolarič, roj. Petrovič, iz Bukovcev, iz Vopošnice, je bila rojena 23.3.1931 v družini s še šestimi brati in sestrami. Trženje domačih produktov ji je bilo praktično položeno v zibelko, saj sta na tržnico, tako v Maribor kot na Ptuj in takrat tudi na Hrvaško, hodili že njena babica in seveda tudi mama.
Kristina je bila kot mlado dekle zaposlena v gostilni Korošec (pri starem Ribiču) na Ptuju, kjer sta se z Ivanom Kolaričem iz Skorbe tudi spoznala. Prišlo je leto 1954, ko je Kristina prišla v Skorbo kot mlada žena na domačijo Ivana Kolariča. Kot sama pravi, se je najprej zagledala v vrt, ki je bil takrat mnogo manjši, preostali del pa zaraščen s trnjem. Na njeno pobudo so drevesa hitro podrli in nastal je čudovit vrt na prvi terasi Drave, s krasnim razgledom na veduto Ptuja. »Ni mi bilo lahko v življenju. Rodila sem štiri hčerke, Tinko, Nado, Sonjo in Ivico, ki jih je bilo z razmeroma skromnimi dohodki treba preživljati.
[Hfmiiii
Branjevka Kristina po 52 letih na svojem delovnem mestu na ptujski tržnici
50
Oktober 2012
Že sam prihod vSkorbo je bil zame velik šok, kajti tukaj na Dravskem polju so bili medčloveški odnosi in kultura čisto drugačni kot v mojem rodnem kraju onkraj Drave.« Pogleda me v oči in reče: »Pa z dobro voljo, trdnim delom in vztrajnostjo vse gre, saj sva z možem Ivanom vse štiri hčere preskrbela in izšolala. Danes so odgovorne osebe v naši družbi.«
52 LET BRANJEVKA NA PTUJSKI TRŽNICI
Ko je beseda nanesla na teh dvainpet-deset let, ki jih je preživela na tržnici, seji zaiskrijo oči in reče: »Mnogo lepega sem doživela. Predvsem v časih, ko nas je na tržnico hodilo več kot 40 in smo bile nameščene za proštijsko cerkvijo. Tudi kupcev je bilo več. Danes je vse drugače. V najboljšem primeru je na tržnici 10 kolegic, razen v času sadik in cvetja, ko pridejo tudi poklicni vrtnarji s svojimi produkti. Počasi starost pobira in prazni tržnico nas, starih branjevk, nove pa seveda ne prihajajo. Mladih to ne zanima.« Povprašam jo, kakšen je njen delav-
Vsak dan, ko se vrne s tržnice, se gospa Kristina najraje odpravi na svoj ljubi vrt, ki ga v polni sezoni obdelujem do teme.
nik, dnevni urnik, ko je sezona na vrtu in tržnici. »Vstajam zgodaj zjutraj, se odpravim s kolesom in polnimi cekarji proti Ptuju. Razvrstim si svoje produkte na stojnici in veselo pričakujem stranke. Imam stalne stranke pa tudi tiste naključne ali manj stalne, ki vse bolj cenijo domače vzgojeno zelenjavo in cvetje. Tam okrog 13. ure se odpravim domov, si pripravim kosilo (včasih grem tudi v gostišče Rozika), se malo spočijem, potem pa se odpravim na svoj ljubi vrt, ki ga v polni sezoni obdelujem do teme. Pač mora biti vse pripravljeno za jutranji odhod. To pa pomeni cekarje, polne sveže domače zelenjave in cvetja.«
»TO JE ENERGIJA, KI ME OHRANJA VITALNO IN PRI ŽIVLJENJU«
Po mojem vprašanju, kaj je tisto, kar jo pri njenih častitljivih 82 letih še vedno vleče na vrt in na tržnico, se ji zasvetijo oči in z nasmeškom na ustih mi pove, da denar zagotovo ne, kajti 'branjevstvo' že dolgo ne prinaša več toliko, da bi od tega lahko živela. Je pa priboljšek k vdovski pokojnini, ki jo dobiva po soprogu, ki gaje izgubila pred 12 leti. »Tisto glavno pa so ljudje, ki prihajajo, se pogovarjajo z mano, in moje kolegice branjevke,s katerimi iz-
menjavamo izkušnje, se spodbujamo in tolažimo. To je energija, ki me ohranja vitalno in pri življenju, da lahko vsak dan delam in se veselim srečanja s svojimi hčerami, vnuki in pravnuki.« Ko takole počasi zaključujem ta članek, se sprašujem, kaj je tisto, kar me je pri gospe Kristini navdušilo in spodbudilo, da naredim tale intervju. V prvi vrsti spoznanje, da je za življenje treba imeti energijo, ki jo je treba od nekod dobivati. Ta energija se sproži z željo ali, bolje rečeno, veliko mero ljubezni do dotične stvari. Za gospo Kristino lahko rečem, da je to ljubezen našla v družini in delu na vrtu ter s prodajo na tržnici. Lahko samo zaključim, daje pomembneje najti to energijo in z veseljem opravljati dotično delo, kot pa doseči (pre)visoko zastavljene cilje in ne imeti iskrenega odnosa do svojega življenjskega poslanstva.
Kristini Kolarič želim še na mnoga leta in naj s svojim delom še naprej razveseljuje svojo dušo in ljudi okrog sebe.
Franc Mlakar
Metličarva Kristina na začetku svoje »kariere«
51
Oktober 2012
~ 'LLL^JJ
Bisernoporočenca Marija in Janez Ornik iz Hajdoš
Pred desetimi leti smo poročali o zlatoporočencih Mariji in Janezu Orniku iz Hajdoš, ki sta v krogu velike rodbine praznovala 50. obletnico skupnega življenja. Šestnajstega septembra 2012 pa sta z vsemi, kijih lahko vidite na fotografiji, nazdravila bisernemu jubileju, ki sta ga zaokrožila dva dni prej.
Na zdravje in na mnoga leta, spoštovana bisernoporočenca!
Obiskali smo ju nekaj dni po družinskem praznovanju in ugotovili, da sta slavljenca kljub križem, ki jim jih je naložil EMŠO, še vedno taka, kot ju poznamo vsi, ki živimo v njuni bližini. Poštenost do sebe in drugih, delavnost doma in dejavnost v okolju, kjer živita, pripadnost drug drugemu in svojim najbližjim, gostoljubnost do vsakogar, ki potrka na njuna vrata, vedrost kljub težavam, ki jih prinaša življenje, iskrivost v pogovoru, prijaznost in dobrohotnost in še in še je lastnosti ter vrlin,
ki bi jima jih morali pripisati. Kakšna je razlika, ki je nastala v zadnjem desetletju? Ata in mama ter dedek in babica sta svoje poslanstvo razširila še na svoje pravnuke in pravnukinje, ki ju pomlajujejo in jima bistrijo duha. Po treh otrocih, Majdi, Cvetki in Janku, sta postala dedek in babica sedmim vnukom in pradedek ter prababica prav tako sedmim prav-nukom.
Tisti, ki ju poznajo že tako dolgo, kot družno potujeta po skupni življenjski poti, znajo povedati, da sta bila vedno kot eno. Skupaj sta bila v dobrem in še bolj v trenutkih, ki niso bili vedno
lahki. Družno sta si pomagala v časih bolezni, ki jima ni prizanašala, a sta ob uboganju nasvetov zdravnikov, predvsem pa očeta svojih vnukov, Živana, iz vsake zagate prišla kot zmagovalca. »Orna in dedi sta korenini,« rečejo njuni vnuki, »pri pradedku in prababici je vedno nekaj dobrega,« povedo prav-nuki, ki se posebej radi sladkajo s pecivom, ki ga speče dedi Janez.
Še na mnoga z otroškim vriščem in veseljem oplemenitena leta, jima kličemo tudi iz uredništva Hajdinčana.
Silvestra Brodnjak
Marija, rojena Brodnjak, in Janez Ornik sta svoj biserni jubilej praznovala v družinskem krogu. Bilo je veselo, kot že dolgo ne. Obujali so spomine in pravnuki so občudovali babi in dedija, ki sta bila tokrat tako svečano oblečena kot pred 60 leti, ko sta ob Janezu Brodnjaku in Antonu Baumanu stopila na skupno življenjsko pot, ali pa pred desetimi leti, ko sta kot priči hčerki Majda in Cvetka podpisali pogodbo za naslednja desetletja. Fotografije: družinski arhiv Ornikovih
52
Oktober 2012
Zlati poročni dan zakoncev Skaza
Dvaindvajsetega septembra je minilo 50 let, ko sta se vsa mlada in polna življenja ter velikih pričakovanj v Staršah poročila Rozalija, z dekliškim priimkom Pušnik, in Ignacij Skaza. Po petdesetih letih zakona sta poročno zaobljubo ponovila v soboto, 29. septembra, v cerkvi sv. Martina na Hajdini in se veselila v družbi otrok, sorodnikov in prijateljev.
Težka in odgovorna je bila njuna skupna življenjska pot vseh pet desetletij, ko sta si ustvarila skupni dom v Slovenji vasi 42 in v njem družino, ki jima pomeni vse na tem svetu. Trdna volja, vera in povezanost so jima zagotovili ohraniti življenjsko moč in trdnost vse do zlatega poročnega jubileja.
V zakonu sta se jima rodila hči Zdenka in sin Ignac, danes pa ju razveseljujejo še vnuki Dušanka, Nataša, Matjaž, Maja in Primož ter tudi že pravnuk Jan. Ljubezen do družine zla-toporočencema danes pomeni vse in ponosna sta na svoje otroke, na vnuke in pravnuka, kije v družino prinesel posebno veselje.
Za zlatoporočenca je zakonca Skaza v civilnem obredu poroke razglasil podžupan Franc Mlakar, ki jima je tudi čestital v imenu občank in občanov, Ivan Vegelj pa je zla-toporočencema v spomin izročil sliko farne cerkve sv. Martina na Hajdini. V spomin na prijeten in svečani dogodek zlatega poročnega slavja pa je zapela še pevka Ula Šegula. Zlato poročno mašo je daroval naddekan Marijan Fesel.
Zlatoporočenca sta nazdravila s pričama, hčerko Zdenko in sinom Ignacem, ter naddekanom Marijanom Feslom.
Zlatoporočencema Skaza iskrena čestitka in veliko dobrih želja ob zlati poroki tudi iz uredništva Hajdinčana!
TM
Rozalija in Ignacij Skaza v Martinovi cerkvi na Hajdini, kjer sta pred družino, sorodniki in prijatelji obnovila zdaj že zlato poročno zaobljubo.
53
Oktober 2012
Kulturni utrinek so dodale ljudske pevke s Hajdine, pridružili pa so se jim tudi K spomeniku padlim v Zg. Pristavi so tudi letos prav na dan spomina, 27. sep-Ijudski pevci s Hajdine.	tembra, položili venec in prižgali sveče.
Poklon spominom izpred 68 let
Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina, ki jo vodi Terezija Mirkovič, je tudi letos obeležila spominski dan, 27. september 1944, ko so partizanski kurirji postaje TV-8 S bili težek boj s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami v Rodnem Vrhu v Halozah. Enota je v dolini, pri Dravinji, naletela na močno sovražnikovo zasedo, kajti bili so izdani.
domu krajanov v Doleni in znova dobro obiskana. Med gosti spominske svečanosti iz hajdinske občine je bil podžupan Andrej Tkalec, slovesnosti pa so se udeležili še mnogi Hajdinča-ni in okoličani. Pozdravni nagovor je imel podžupan občine Videm Marjan Selinšek, ki je med drugim poudaril, da je slovesnost spomin in opomin rodovom, da je svoboda vrednota, ki jo moramo hraniti in braniti. Ob tem pa obljubil, da se bodo vobčini Videm zavzemali, da ostane spomenik v Zg. Pristavi skrbno urejen. Po nastopu pevcev domačega Folklornega društva Rožmarin iz Dolene so nastopili še ljudski pevci in ljudske
pevke s Hajdine ter recitatorji in glasbenik OŠ Hajdina z mentorico Silvo Hajšek. Nastopili so recitatorji Nuša Steiner, Lucija Tement, Monja Gabro-vec in Gašper Mlakar, Alen Gojkošek na harmoniki in Marjeta Horvat na kitari.
Spominski slovesnosti v Doleni je sledil še spominski trenutek pri spomeniku v Zg. Pristavi, kamor so venec in svečke odnesli videmski podžupan Marjan Selinšek, hajdinski podžupan Andrej Tkalec in Franc Fridl, podpredsednik ZB za vrednote NOB Hajdina in podpredsednik ZB za vrednote NOB Ptuj.
Besedilo in foto:TM
Recitatorji iz OŠ Hajdina so povedali nekaj všečnih verzov, zbrane pa so posebej navdušili s partizansko pesmijo Šivala je deklica zvezdo.
Spomin na te dogodke ljudje ohranjajo iz leta v leto in vedno znova poudarjajo, da je vredno ohranjati spomine na ljudi, ki so dali svoja življenja za svobodo, za lepšo in boljšo prihodnost. Letošnja slovesnost je bila v
V hvaležen spomin
1.	AntonijaZupanič, Hajdoše 17, rojena 26. 1. 1923, umrla 3. 10.2012.
2.	Avgust Rozman, Sp. Hajdina 35, roj. 27.5. 1932, umrl 22. 10.2012.
'•■nnmKiimi
SHi»]«'
laitu »tu Snojih
g
muc» fl nmimmn 1 «(VfimvH i
jtfnf j ¿(t '■'"
54
NASVET ZA VEČ ZDRAVJA: Prebavne motnje
Današnji tempo življenja nas vedno bolj prehiteva in včasih ne vemo več, ali mu sploh lahko še sledimo. Posledica tega tempa so vedno pogostejše zdravstvene težave, ki nas pestijo, kot npr. prebavne motnje. Prebavne motnje se lahko pojavijo zaradi napak na ravni uravnavanja prebavnih procesov ali mehanskih in funkcionalnih motenj v prebavni cevi ter njeni okolici. Najpogostejše motnje prebave so bruhanje, driska in zaprtje. To pa so pogosto tudi znaki bolezni, ki so le posredno povezane s samimi prebavili.
Oktober 2012
Težave s prebavo so zato v zadnjem času stalnica našega življenja. Naša sodobna prehrana, hitenje, zasvojenost s sladkarijami in drugimi dobrotami ter stres uničujejo naša prebavila in s tem pospešujejo nastanek naših težav.
Nadomeščanje izgubljene tekočine - rehidracija
Je prvi in najpomembnejši ukrep pri zdravljenju driske. Pijete lahko neoporečno vodo in nesladkan čaj, še posebej primerni so čaj borovnic, ruski čaj in kakav, pripravljen z vodo. V lekarni lahko dobite glukozno-elektrolitski pripravek (Peroralna rehidracijska sol) v obliki praškov za pripravo peroralne rehidracijske raztopine. Vsebino vrečke raztopite v predpisani količini neoporečne vode. Količina, ki jo morate popiti, je odvisna od stopnje dehidra-cije.
Prehrana
Na začetku uživajte hrano s čim manj vlakninami, denimo riž, korenčkovo juho, prežganko, prepečenec, banane in krompir. Izogibajte se presladki (sokovi, pecivo), mastni in začinjeni hrani, pravi kavi, v prvih dneh tudi mleku in mlečnim izdelkom. Ko se začne driska umirjati, postopoma preidite na normalno prehrano. Pri otrocih se priporočajo sluzi in pektini (npr. riževa sluz, nastrgana jabolka) in tudi posebna hrana (Milupa HN 25, Humana 9). Pri pripravi obroka natančno upoštevajte navodila proizvajalca in ne pozabite med obroki otroku ponujati dodatne tekočine. Če otroka dojite, nadaljujte z dojenjem.
Mlečnokislinske bakterije -probiotiki
V lekarni so na voljo brez recepta, uporabljajo se kot dopolnilno zdravljenje pri driski, ki nastane zaradi bakterijskih in virusnih okužb prebavil. Mlečnokislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesju ter tako preprečujejo razrast škodljivih in pogojno škodljivih bakterij. Poleg tega večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Pripravkov, ki vse-
Foto: TM
bujejo probiotike, je v lekarni več vrst. Aktivno medicinsko oglje (Carbo medicinalis)
Na voljo je v obliki granul ali tablet v lekarni brez recepta. Deluje tako, da veže nase (adsorbira) toksine, produkte bakterijskega metabolizma in viruse, ki povzročajo drisko. Antiperistaltik
V redkih primerih, ko je driska dolgotrajna in obilna, ga zdravnik predpiše na recept. Deluje neposredno na črevesno steno, tako da zavira peristaltično gibanje črevesja in zmanjša količino izločenega blata. Protimikrobno zdravljene Zdravljenje z antibiotiki lahko predpiše zdravnik pri dolgotrajni, hudi obliki driske, pri bolnikih z zmanjšano obrambno sposobnostjo organizma
in pri okužbah s paraziti. Obisk zdravnika
Obiščite zdravnika, če: driska kljub samozdravljenju ne izgine v tednu dni oziroma se po dveh dneh stanje še poslabša, postajate vse bolj dehi-drirani, dolgotrajno bruhate, drisko spremlja visoka telesna temperatura, je blatu primešana kri ali sluz, drisko spremljajo hude bolečine v trebuhu, imate druge kronične bolezni (npr. sladkorno bolezen, bolezni srca in zmanjšano obrambno odpornost organizma), se med jemanjem antibiotikov ali po njem pojavi huda driska, se pojavi akutna driska pri nosečnicah in majhnih otrocih.
Metoda Meško Žitnik, mag. farm.
Lekarna pri Sv. Martinu
sikapur
H : LSSIIAB
Elektrolyt
carbo medicina!"
✓üble labldfi
55
Oktober 2012
»Ko sem se pred leti preselila na Hajdino, je bilo to zame pravo mesto, kjer je dostopno pravzaprav skoraj vse, vendar sem ves čas pogrešala trgovino, kjer bi našla kakšno oblačilo za (ne)vsakdanjo priložnost. Tako je v meni ves čas tlela želja po odprtju trgovine. In kjer je volja, tam je tudi pot. Moje sanje so se uresničile z dnem, ko sem odprla svojo trgovino na drobno - darilni bazar. Želela sem biti dostopna tudi starejšim občanom, ki so večkrat odvisni od prevoza drugih, pa tudi ponudba za njih je zelo pestra,« je ponosno povedala Lidija Martinič ob odprtju trgovine Jana na Zgornji Hajdini 44 b (poleg PSC). »Če potrebujete hlače, jopico, spodnje perilo, darilo za rojstni dan ali kakšno drugo priložnost, predpasnik, pribor za šivanje in še veliko drugega - vse to najdete v moji trgovini,« še doda in že išče jopico, ki bi mi pristajala.
Besedilo in foto: Sanja Muršec
Nič več po darilo v mesto
V trgovini Jana se najde za vsakogar nekaj.
Tekmovali so tudi že ribiči
RD Žejne ribice Draženci je v okviru 14. praznika občine Hajdina organiziralo ribiško tekmovanje v parih iz vasi občine Hajdina. V lepem sobotnem jutru se je ob ribniku v Dražencih zbralo 9 ekip iz petih vasi hajdinske občine. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Skorbe, Slovenje vasi, Hajdoš, Zg. in Sp. Hajdine, Dražencev ter mešana ekipa iz Zg. Hajdine in Dražencev.
Ob ribniku v draženski Jami se je tudi letos zbralo veliko spretnih ribičev iz občine Hajdina, v njihovi družbi pa tudi župan mag. Stanislav Glažar in svetnik Ivo Rajh.
Tekmovanje je potekalo v družabnem vzdušju, bolj kot rezultat tekmovanja je bilo pomembno druženje ribičev iz hajdinske občine. Ob koncu sta se udeležencem tekmovanja pridružila župan občine Hajdina mag. Stanislav
Utrinek s tekmovanja, ki je vedno znova zanimivo, še posebej, ker se preizkuša ribiška sreča. Na fotografiji so zbrani najboljši ribiči. Foto: arhiv RD
Glažar ter svetnik iz vasi Draženci Ivo Rajh. Ribiče sta pozdravila z ribiškim pozdravom dober prijem. Župan Glažar jim je ob koncu tekmovanja podelil spominske plakete. Za dobro kapljico in odlično hrano je poskrbela
Gostilna Rajh iz Dražencev, za drugo pa so poskrbeli člani RD Žejne ribice Draženci.
V imenu organizatorjev tekmovanja se je vsem zbranim zahvalil predsednik društva Dušan Černenšek, ki je pohvalil ulov ribičev, ter vsem zaželel, da se naslednje leto spet srečajo v takšnem številu in ponovno preizkusijo ribiško srečo. Povabil je tudi druge ribiče iz vseh vasi občine Hajdina, ki letos niso imeli časa, da se udeležijo ribiškega tekmovanja naslednje leto. Rezultatov tekmovanja namenoma nismo izdali, ker vas vabimo v prireditveni šotor, kjer jih bomo razkrili ob prazniku občine Hajdina. Z ribiškim pozdravom dober prijem!
Anton Kirbiš, tajnik RD Žejne ribice Draženci
56
Oktober 2012
Kako se zaščititi pred vlomilci
Vse preveč pogosto se dogaja, da pridemo z dopusta, izleta ali iz službe in nas doma čaka razbito okno ali vrata, v stanovanju pa vidni znaki, da je nekdo brskal po naših predalih in policah. Četudi doma nimamo dragocenih stvari in storilec ostane brez plena, za vedno ostane neugoden občutek.
Poleti je po statističnih podatkih več vlomov kot v drugih mesecih, čeprav so lopovi na delu skozi vse leto. Število vlomov se poveča tudi v času božično--novoletnih praznikih, saj so ljudje v tem času tudi več odsotni. O tej tematiki sem se pogovarjala s policistom Igorjem Levstikom, vodjem policijskega okoliša. Vlomi, ki so se tudi po naši občini dogajali to poletje, imajo kar nekaj skupnih značilnosti. Gospod Levstik pravi, da so nepridipravi v 90 % odtujili zlatnino in gotovino. Včasih so odnašali predvsem tehniko, danes pa jih po prenosnih računalnikih lahko prehitro izsledijo, pa tudi težko je prodati tehniko brez papirjev. Po ugotovitvah policistov so vlomilci največkrat narkomani, ki potrebujejo denar za svojo odvisnost. Policista sem povprašala tudi po tem, na kakšne načine vlomilci pridejo v hišo. »Največkrat čez kletne prostore, po balkonu ali z lomljenjem ključavnice na vratih. Če je možno, poskusijo priti v hišo brez lomljenja, če pa to ni možno, razbijejo tudi kakšno okno,« je povedal g. Levstik. Četudi nam ne odnesejo veliko, je občutek, da se je nekdo sprehajal po našem stanovanju, po naši spalnici in stikal po naših zasebnih stvareh, grozljiv. Pogosto se zgodi, da imajo oškodovanci po vlomu nočne more, živijo v večjem strahu, kot so prej, so bolj sumničavi do ljudi in kar naenkrat se v svojem domu ne počutijo več varni. Ko vlomilec nepovabljen vstopi v našo hišo, namreč vdre tudi globoko v našo zasebnost.
KAJ LAHKO STORIMO SAMI, DA POSKUSIMO PREPREČITI VLOM V SVOJ DOM
Preden odidemo na dopust, prosimo
sorodnika, soseda ali prijatelja, da popazijo na naš dom, naj nam praznijo poštne nabiralnike, naj parkirajo na našem dvorišču, naj spreminjajo lego rolet ali kar koli drugega, kar bo vlomilca prepričalo, da hiša ni popolnoma zapuščena. G. Levstik pravi, da je najbolje, če okna zapremo, rolete ali žaluzije pa pustimo odprte ter prosimo sosede, naj tu in tam prižigajo luči. Dobro učinkujejo tudi časovna stikala, kijih priključimo na različne električne porabnike, kot so luči, radio ali televizija, in sicer tako, da se le-ti vključijo ob naključno izbranem času. Če bo v dnevni sobi gorela luč ali igral radio, si vlomilec najbrž ne bo upal vlomiti, saj bo prepričan, da je nekdo doma. Poskrbimo tudi, da v okolici hiše ni predmetov, ki bi nepridipravom olajšali delo (lestev, orodja ...). Pomembno je tudi, da odsotnosti ne objavljamo na socialnih omrežjih, kot je Facebook. Policist Levstik mi je zaupal tudi zgodbo o skupini, ki je na območju policijske postaje Maribor vlamljala v stanovanjske objekte. Ta skupina je po časopisih spremljala pogrebne slovesnosti. Ker so bili v času pogreba odsotni vsi sorodniki in velikokrat tudi sosedje, so bila njihova stanovanja prazna in na voljo vlomilcem. To skupino, ki so tako grdo zlorabljali ljudi v njihovih težkih trenutkih, so policisti seveda izsledili.
Prav tako ne puščajmo ključev vozil, dokumentov vozila, kreditnih kartic, osebnih gesel na vidnih mestih. Poskrbimo za res dobro skrivališče ali jih vzemimo s sabo. Bodimo kar se da izvirni in za nakit in druge vredne stvari poiščimo skrivališča, ki jih še tako izkušen storilec ne bo našel. Najučinkovitejše pa je, če je objekt opremljen
z alarmnim sistemom, ki danes ni več tako zelo drag in bo vlomilca prestrašil s tuljenjem. Pomembno je tudi, da imamo dobre ključavnice na vratih. Če povzamem, lahko torej naredimo ogromno, da zaščitimo svojo lastnino med odsotnostjo, zagotovo pa vloma žal ne moremo preprečiti. KAJ STORITI, KO OPAZIMO ZNAKE KAZNIVEGA DEJANJA Če postanete žrtev vloma, takoj pokličite policijo na številko 113, ne hodite v stanovanje, saj je lahko vlomilec še tam in ker lahko uničite sledi, ki so jih pustili in po katerih jih lahko izsledijo. Ko policija opravi svoje delo, ste na vrsti vi. Preglejte svoje stvari in poskušajte ugotoviti, kaj vse so vam odnesli, ter informacijo prijavite policiji. Če želite vložiti zahtevek pri zavarovalnici za povrnitev stroškov odtujene lastnine, morate policijsko poročilo običajno izpolniti v roku 24 ur po odkritju kaznivega dejanja. Hkrati pa morate zavarovalnemu agentu posredovati seznam vsega, kar je bilo ukradeno, in koliko so posamezne reči vredne. Povzročeno škodo lahko tudi fotografirate (razbito okno, vlomljena vrata, razbito pohištvo ...), saj boste slike morda potrebovali za zavarovalnico. KAKO POLICISTI IZSLEDIJO VLOMILCE
Policist Levstik je povedal, da je malo verjetno, da bi storilca dobili na samem kraju dejanja. Po navadi kriminalisti pridejo na kraj vloma, ko oškodovanci prijavijo kaznivo dejanje. Kriminalisti iščejo sledove krvi ali sline. Prstnih odtisov velikokrat ne najdejo, saj vlomilci nosijo rokavice. Če je oseba, ki je storila kaznivo dejanje, že v njihovi bazi podatkov, ga bodo z analizo DNKzlahka izsledili. Ampak po besedah g. Levstika bodo oškodovanci ukradene stvari težko dobili nazaj, predvsem če gre za narkomane, ki so zlatnino že prodali in denar porabili za svojo odvisnost. Tudi če sodišče odredi, da mora vlomilec povrniti škodo oškodovancu, ni rečeno, da bo le-ta kaj dobil, saj po navadi vlomilec denarja ali druge lastnine nima.
Tanja Furek
57
Oktober 2012
ZMOREMO SAMO SKUPAJ
Živimo poseben čas, ki terja posebno obnašanje. Narodno složnost. Nazadnje je bil tak čas ob ustanovitvi naše države. Zgodovinsko okno priložnosti je bilo tedaj ozko, vendar smo uspeli, ker smo bili enotni. Zdaj je spet tak čas in enaka potreba po skupnem ravnanju. Slovenijo ogroža velika nevarnost: največja svetovna ekonomska kriza po drugi svetovni vojni. To je grožnja za vse nas, ne glede na razlike med nami. Premagamo jo lahko samo skupaj. Težave so velike, toda mi smo še večji, ko smo enotni.
Dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize ne suspendira demokracije, temveč jo zavaruje pred nevarnostjo prevlade demagogij, ki jo utegnejo ogroziti. Krepitev pravne države in vere v pravičnost je
bistvenega pomena - okrepila bo zaupanje v enakost, to pa upanje v smisel in moč narodne enotnosti.
Enotni obstanemo, razklani propademo. Skupaj bomo zmogli. Zdaj je čas.
Borut Pahor
dr. MilanZver
ZA SPREMEMBO
predsednik KI VIDI DLJE
Tokrat za spremembo zaupajmo tistemu, ki si zaupanje zasluži
Slovenija je pred najpomembnejšimi predsedniškimi volitvami po letu 1990. Tako kot takrat, ko smo se borili za samostojnost, se bomo tudi letos novembra odločali, ali bomo ohranili svojo finančno in gospodarsko suverenost. Slovenija je hkrati pred najpomembnejšimi političnimi odločitvami. Da bi zavarovali slovensko samostojnost, moramo premišljeno, vendar hitro sprejeti protikrizne in reformne ukrepe. Časa in alternative ni več. Zato moramo najti pogum in zavzetost, da se odločimo za predsednika republike, ki bo povezoval v naši odličnosti in ne razdvajal v različnosti.
Časi niso lahki. Iz prve roke vem, kakšne osebne in finančne stiske prinaša situacija, v kateri se je znašel tudi marsikdo izmed vas. Prav zato želim s svojim znanjem in izkušnjami, ki sem si jih pridobil kot minister za šolstvo in šport ter kot evropski poslanec, uresničiti vizijo nove Slovenije, ki bo še
bolj pravna, še bolj varna, mirna, solidarna, ugledna, učinkovita, stabilna, še bolj vključujoča in v kateri bo vsak posameznik lahko uresničil svoj potencial. Želim pomagati pri izhodu iz krize, pri povrnitvi ugleda Slovenije v svetu in upanja ljudi v boljši jutri. Želim nadaljevati izročilo dr. Jožeta Pučnika, očeta samostojne Slovenije, in želim vas povabiti na pot do nove, drugačne, bolj sproščene Slovenije, do naše domovine, ki sicer tiho izginja iz javne govorice, a ne iz naših src.
Pot do tja vodi preko vsaj treh mostov:
politične stabilnosti: za politično stabilnost je ključnega pomena uvedba večinskega volilnega sistema. Ta zagotavlja učinkovitejšo vlado, strpnejšo politiko, hkrati pa zmanjšuje ideološke in programske razlike;
gospodarske učinkovitosti: za gospodarsko učinkovitost in dolgoročno stabilnost so
nujno potrebne reforme. Odločno se zavzemam za »vitko državo«, sanacijo bančnega sistema, strukturne reforme in zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Potrebujemo prožno gospodarstvo, zato podpiram umik države iz gospodarstva. Kot predsednik države si bom tudi prizadeval, da kazniva dejanja v gospodarstvu ne bodo zastarala. Slovenija mora postati še bolj pravna in pravična za vse;
utrjene nacionalne identitete: ljubezen do domovine je stvar omike vsakega od nas. Pomeni, da imamo svojo domovino radi in jo spoštujemo. Prepričan sem, da Slovenija potrebuje več domoljubja. Domovina mora biti državljanom mati in ne mačeha. Zato podpiram pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja za dopolnitev slovenske himne. Zavzemam se tudi za večje spoštovanje nacionalnih simbolov.
Vtem času potrebujemo jasno in enostavno besedo, potrebujemo državljanski pogum. Potrebujemo moč, ki jo lahko izkažemo le združeni. Sprejeti moramo izzive, ki so pred nami in ki terjajo veliko odgovornost. Skupaj z vami sem to odgovornost pripravljen sprejeti, saj verjamem v Slovenijo in njeno združeno prihodnost.
Slovenija potrebuje predsednika, ki vidi dlje.
Dr. Milan Zver
KONČNO VSI
58
Oktober 2012
Vabimo vas na
KRVODAJALSKO AKCIJO v Enoto za transfuzijsko dejavnost Ptuj - SB Ptuj
v TOREK, 30. OKTOBRA 2012, od 7. do 11. ure.
Pred odvzemom boste zdravniško pregledani. Lahko zajtrkujete čaj, črno kavo, kruh, marmelado, med, sadje ... Ne zajtrkujte nič mastnega, tudi mleka in mlečnih izdelkov ne. Po odvzemu vam bomo postregli z malico.
Prosimo, da vsak prinese tudi osebni dokument.
Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni pomagati!
Krajevna organizacija Rdečega križa Hajdina
»Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim kakšno dobro delo,
naj to storim sedaj, naj ne odlašam ali pozabim, saj ne bom več šel po tej poti!«
MUZIKAL
DVORANA OŠ HAJDINA
Nedelja, 11. november ob 17. uri
54 nastopajočih pevcev, igralcev in plesalcev,
GLASBENO^ GLEDALIŠKI SPEKTAKEL VEZIVO1;!*
r	KGD Ptičica, KD Urška Prepolje in gostje
59
Obiskali smo kletarjev grunt v Vareji
Sončna sobota, 20. oktobra, je bila odlična izbira za obisk pri kletarju, pripravniku Branku Sitarju iz Kungote, v občini Kidričevo, ki ima svoj vikend in mini vinograd v kraju Vareja v občini Videm. Zbrala se je dobra in vesela druščina, to pa je bil tudi prijeten uvod v Martinove dni na Hajdini.
VABILO
Ob 14. prazniku Občine Hajdina vas vljudno vabim
v soboto, 10. novembra 2012,
ob 15. uri
na 17. tradicionalno prireditev IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO v farni cerkvi sv. Martina,
ob 16.30
na osrednjo prireditev v šotoru na trgu pred občino.
Vesel bom, če se boste tudi vi pridružili našemu praznovanju!
Mag. Stanislav Glažar župan Občine Hajdina
V majhni vinski kleti je bilo prav prijetno.
V sončnem sobotnem popoldnevu je bilo lepo posedeti pod brajdami v Halozah na vikendu novega hajdin skega kletarja Branka Sitarja.
Novi hajdinski kletar, ki bo svečano zaprisegel na Martinovo soboto, 10. novembra, je na druženje v Haloze povabil vse hajdinske kletarje, vodilna moža občin Hajdina in Kidričevo, mag. Stanislava Glažarja in Antona Leskovarja, podžupana Hajdine Andreja Tkalca in podžupana Kidričevega Milana Strmška, hajdinsko direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl ter še mnoge prijatelje, ki Branku pomagajo in ga spodbujajo na tej novi poti.
Sedemnajsti hajdinski kletar bo malo drugačen od vseh dosedanjih, saj je tudi pevec, bolj znan kot Štajerski Mišo, omislil si je celo svoj bend Mišotova banda, ima tudi kletarskega pomočnika, Viktorja Milošiča, soseda iz Vareje, s katerim imata tudi skupno vinsko klet. Branko je bolj mini vinar, bolj kot vinograd v Halozah so mu ljubše brajde, zato sta tudi njegov kvinton in gamaj tako zelo odlična. Vse je seveda ponudil na pokušnjo, goste dobro pogostil na svojem vikendu, povabil jih je v sosedovo klet, kjer ima shranjeno svoje vino, potem pa se je vesela družba peš podala v sosednje Soviče, k Vindiše-vim, k prijateljem, kjer se je druženje ob izbranih haloških dobrotah in vinski kapljici nadaljevalo v noč. Novi hajdinski kletar je po obisku Martinove kletarske ekipe dobil dobre ocene.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Za skupno, dobro obloženo mizo je bilo lepo deti.
pose-
Iz Vareje v Soviče, k Vindiševim, kjer se je kletarska družba imela odlično.
60