Organizacija sodišč se ne more razviti mimo komun OTVORITEV NOVIH OKRAJNIH SODIŠČ V 2ALCU IN SLOV. KONJICAH Prvi dan po novoletnih praznikih sta bili v 2a'cu in Sloven­ skih Konjicah dve pomembni svečanosti, saj so v obeh krajih od­ prli na novo ustanovljeni okrajni sodišči, zraven tega pa v Konji­ cah še lepo in novo sodno poslopje. »V čast mi je,« je začel otvoritve­ ni govor na obeh svečanostih držav­ ni sekretar za pravosodno upravo LRS tov. Jože Pavličič, »da lahko danes uresničim, sklep zasedanja Ljudske skupščine Slovenije in od­ piram dve nov; okrajni sodišči na območju celjskega okraja.« Ko p?, je v nadaljevanju utemeljil njuno ustanovitev, je dejal, da že več let ugotavljajo potrebo po raz­ širitvi mreže okrajnih sodišč. Spri­ čo velikih teritorialnih območij pa tudi nezadostnega števila imajo Trije posnetki z otvoritve okrajnih sodišč v 2alcu in Slovenskih Konji­ cah, jpodnja slika kaže sekretarja za pravosodno upravo LRS tov. Jo­ žeta Pavličiča med pozdravnim govorom v Ž?.lcu. Zgoraj na levi je predsednik novoustanovljenega sod'šča v Konjicah Ludvik Gorenjak, na desni pa predsednik okrajnega sodišča v Žalcu tov. Vinko 2agar. državljani težak dostop do sodišč. Kljub dobri volji pa se je njihovo ustanavljanie le počasi razvija'o. Za to so bili objektivni razlogi, kot pomanjkanje prostorov, pa tudi de­ narja za gradnjo novih sodnih po­ slopij ni bilo. Po zaslugi Okrajnega ljudskega odbora je bilo na območ­ ju celjskega okraja v zadnjem času veliko napravljenega. To priča tudi otvoritev dveh sodišč. Zatem je tov. Pavličič opozoril na dejstvo, da se organizacija sodišč ne more razvijati mimo komun Ustanovitev novih okrajnih sodišč v 2alcu in Slovenskih Konjicah ni pomembna samo zaradi približanja sodstva državljanom, temveč v obeh primerih še predvsem zavoljo tega, ker se sodna organizacija vsklajuje s komunalnim sistemom. Ce govori­ mo, da naj se zakoni izvajajo na območju in v okviru komun in če to načelo vzporejajmo s sodno organi­ zacijo, potem je jasna perspektiva, da naj prvostopna sodišča dobijo vse osnovne pristojnosti. To pa hkrati kaže, da je pred temi sodišči še veliko težkih in odgovornih na­ log. Končno je sekretar za pravosodno upravo zaželel obema kolektivoma čim več delovnih uspehov, hkrati pa izrazil željo, da naj se v čim večji meri vključita v družbeno in politič­ no življenje občin. Na obeh svečanostih je govoril tudi predsednik OLO Celje Riko Jerman, ki je v prvi vrsti utemeljil potrebo po ustanovitvi obeh sodišč, hkrati pa izrekel priznanje in zahva­ lo predsedniku Okrožnega sodišča v Celju Niku Pogačarju, ki je Okrajn' ljudski odbor nenehno opozarjal na te potrebe in sploh na probleme sod­ stva. Razen tega je dejal, da je v perspektivi še ustanovitev okrajne­ ga sodišča v Mozirju. Na otvoritvenih proslavah sta go- vori'a tud' predsednik občinskih ljudskih odborov, tako v 2alcu Tone Delak in v Konjicah inž. Adolf Tav­ čar. Razen njiju sta kolektivoma za­ želela največ uspehov še podpred­ sednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Matej Dolničar, pomočnik javnega tožilca LRS Tone Bizjak ter v Ko­ njicah tudi predsednik celjskega okrajnega sodišča Ivan Mišic. Pri otvoritvah sta gpvorMa tudi predsednika novoustanovljenih so­ dišč in sicer tov. 2a?ar v 2alcu in tov. Gorenjak v Konjicah, . Razen predstavnikov javnega'Hn političneg« življenja obeh obč n so svečanostim prisostvovali še pomoč­ nik državnega sekretarja za pravo­ sodno upravo LRS dr, Marjan Pav­ lic, načelnik splošnega oddelka se­ kretariata za pravosodno upravo dr. Ivan Šketa, nadalje Franc Lubej, Miran Cvenk ter najvidnejši pred­ stavniki vseh pravosodnih ustanov iz Celja, M, B, V konjiški občini 13 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Občni zbori-krajevn'h organizacij SZDL v konjiški občini so končani. Skupaj s pripravami so trajali pri­ bližno dva meseca. K'.jub dobrim pripravam pa so morali ponekod za­ radi slabe udeležbe konference pre­ ložiti. To velja za 2lče, dalje za Spitalič itd. V konjiški občini je zdaj trinajst krajevnih organizacij, od katerih imata organizaciji v Konjicah in 2i- čah šest podružnic. Razprave na zborih so bile po­ vsod dokaj konkretne. V nove odbo­ re pa so izvolili večje število mladih članov. Na vseh z'borlh so tudi vo­ lili delegate za občinsko konferenco, ki bo v sredini januarja. Na njej se bo zbralo blizu 250 delegatov. V. L. V zadnjem tednu po domovini Pclek, 6. januarja RA7STAV() »Okupatorjevi zanuri in tnlt<-rK''»» ki io nr>>ienn v I inhlinni. si je že doslej ogledalo nad 16.000 ljudi. Sf^bota. r. januarja NA SEJI sveia za znanost LRS so go­ vorili o proeramii dela v letošnjem letu ter o Kidrift'vcin skladu. Pri tem so osvojili načelo, da naj ta sklad dobi .širši pomen in vlogo. Zato nat sklad pod­ pira in vzpodbuja teoretično in praktično delo na vseti znanstvenih področjih, fi- nansiru znanstvene naloge, podeljuje nagrade ipd. Nedelja, 8. januarja JUGOSLOVANSKE LADJEDELNICE bodo letos zgradile 38 ladij, v glavnem tovorne ladje in tramperje. Skunna to­ naža vseh pa bo znašala 313.000 brt. kar je za 90,000 ton vee kot lani. Največja objekta bosta tankerja, ki b"sta imela po 32.500 ton nosilnosti; zgradila ju bo reška ladjedelnica. Ponedeljek, 9. januarja V TOMOSU v Kopru je stekla koope- racijska proizvodnja popularnih avto­ mobilov 2-CV iCitroenc. Torek, 10. januarja NA FAKULTETI za medicino in stoma­ tologijo v Ljubljani je prejelo diplome petnajst novih doktorjev. To so prvi le­ tošnji diplomanti te fakultete. Sreda, 11. januarja IZVRSNI SVET LRS je sprejel predlog programa perspektivnega razvoja Slove­ nije od 1961. do 19t)5. leta. Prav tako je sprejel predlog družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Janez Kovačič SEKRETAR OBČINSKEGA ODBORA SZDL V CELJU Namesto Andreja Drolleta, ki je več let opravljal dolžnosti sekretar­ ja Občinskega odbora SZDL v Celju in ki je pred kratkim prevzel novo delovno 'mesto v tovarni žičnih iz­ delkov »2lčna«, je bil za sekretarja Občinskega odbora SZDL Celje iz­ voljen tov. Janez Kovačič. Za boljšo informiranost državljanov z zin;o, pa čeprav nič kaj hudo in mrzlo, je prišel tudi čas, ko si ljudje laže utrgajo nekoliko več časa in ga posve­ tijo izobraževanju, vzgojno po­ litičnemu delu. Te okolnosti se dobro zavedajo tudi krajevne organizacije SZDL na območju celjske občine, ki so se temelji­ to pripravile, ponekod pa tudi že začele z izvajanjem progra­ ma idejno vzgojnega dela. Za­ radi boljše organizacije so pri krajevnih odborih SZDL usta­ novili posebne centre, v katerih niso le člani SZDL, temveč tu­ di predstavniki organizacij ZK. Kajti skrb za izobraževanje ne pade samo na organizacije SZDL, temveč na vse politične organizacije, v podjetjih pa na sindikalne podružnice. V glav­ nem so centri za izobraževanje pri krajevnih organizacijah SZDL sestavili programe tega dela in vanj zajeli od šest do deset predavanj zanimive in aktualne vsebine. Četudi so po­ nekod že imeli prva predava­ nja, pa se bo v glavnem to delo začelo še'e zdaj. Občinski odbor SZDL v Ce­ lju, oziroma njegova komisija za idejno politično delo, pa pri­ pravlja tudi seminar za pred- sedn'ke in tajn'ke krajevnih or­ ganizacij SZDL. Razen teh dveh najodgovornejših funk­ cionarjev bodo na seminar va­ bili tudi mlajše odbornike kra­ jevnih organizacij SZDL, po možnosti mladince. Tako bi jih naj že zdaj priprav;!' na poz­ nejše politično delo. Na semi­ narju bodo proučili najvažnej­ ša vprašanja organizacjskega pa tudi političnega in gospo­ darskega značaja. Zaradi bolj­ še izvedbe, ga bodo pripravili v dveh krajih, in sicer v Celju za zastopnike krajevnih orga­ nizacij iz ožjega mestnega ob­ močja ter bližnje okolice in v Vojniku za preostali prede! ob­ čine. Na predlog komisije na] bi bil ta seminar v sredini pri­ hodnjega meseca. Hvaležna je pobuda P'Olitične organizacije o večji in boljši informiranosti državljanov. Gre namreč za željo, da naj bi delo ljudskega odbora, njego' vih organov ter sploh vseh or­ ganov družbenega in delavske­ ga upravljanja dobilo v večji meri javni zn?čaj, kot ga je imelo doslej. Pa ne samo to, Socialistična zveza naj bi v res­ nici postala ljudska trbuna, na kater; naj bi ljudje razpravljali o vseh vprašanjih, ki jih zani­ majo in težijo. Prav zaradi te­ ga je na zadnji seji komisije za idejno polit eno de'o pri Ob­ činskem odboru SZDL v Celju padel predlog o ustanovitvi »ljudske tribune,« kot posebne oblike razpravljanja o aktual­ nih vprašanjih. Ta tribuna naj bi postala mesto, na katerem bi proučevali vsa vprašanja, ki bi jih sprožili državljani ali orga- nizac'ja. Zato bi se ne smela omejevati na ozek krog, niti na 'kraj. Možnosti za njeno usta­ novitev in uspešno delo je ve­ liko, zelo veliko. Treba bo samo prisluhniti željam in potrebam ter doseči, da bodo ljudje ne le razpravljali, temveč dajali tu­ di pobude za reševanje dolo­ čenih vprašanj. Drugo obliko takšnega dela pa je nakazal novi statut So- cialistčne zveze Jugoslavije ko je predvidel sekcije v okvi­ ru krajevnih organizacij. -mb POZIV k vložitvi davčnih prijav za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1950, pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1951, odmero dohodnine od stavb za leto 1961 in odmero davka od osebnega dohodka za leto 1950. NEPREKLICNI ROK ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV JE DO 31. JA- NUARJA 1961. I. DOHODNINA IN PROMETNI DAVEK, Zasebni davčni zavezanci in zasebne pravne osebe, ki so v 1960, letu opravljali kakršno koli pridobitno delo ali so izvrševali samostojne ro- klice z namenom pridrbivanja dohodkov, ali so imeli dohodke od premo­ ženja in premoženjskih pravic (razen dohodkov ed stavb), morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu v zgo­ raj določenem roku. Davčne prijave je treba oddati pri pristojni občini, kjer ima zave­ zanec stalno bivališče oziroma sedež obrti. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci po pošti ali osebno pri Upravi za dfihodke Občinskega ljudskega odbora v Celju. Dohodki iz uslužbenskega razmerja ne spadajo v davčno osnovo za odmero dohodnine in jih ni treba izkazovati v davčni prijavi. Davčnih prijav niso dolžni vložiti: 1. Kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno :z kmetijstva. 2. Pcstreščki, ulični prodajalci časopisov, snažilci obutve in podrbni delavci, ki plačujejo dohodnino v stalnem letnem znesku, če nimajo dru­ gih dohodkov, za katere je predpisana vložitev davčne prijave. 3. Osebe, ki so imele dohodke cd dobitkov srečk in drugih vrednostnih papirjev, od dobitkov športnih in drugih prireditev. Hkrati in v istem roku z davčno prijavo dohodnine morajo vložiti na posebnem obrazcu letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljalo promet, zavezan plačilu prometnega davka. II. PAVŠALNA ODMERA SE izvrši po povsem ločeni prijavi kosma­ tega dohodka, ki ga bodo pavšalirani zavezanci predvidoma dosegli v letu 1951. Zavezanci so istočasno dolžni prijaviti tudi predvideni promet v letu 1961. III. DOHODNINA OD STAVB. Davčni zavezanci so lastniki ali uživalci stavb oziroma delov stavb. Za dohodke od stavb se računa tudi najemna vrednost lastnih stanovanj. Davčnih prjav ni potrebno vlagati za stavbe izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev, ker bodo za take stavbe uradno zbrane davčne osnove. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA se odmeri zavezancem po 13, členu zakona o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ štev. 24/60) na podlagi davčn'h napovedi. Kdor ne vloži davčnih prijav v navedenem roku, plača kazni od 3 % predpisanega davka, do trikratnega oziroma petkratnega kasneje ugotov­ ljenega zneska davka (pri osebnem dohodku). Kdor vire dohodka utaj^ bo kaznovan s kaznijo, ki je predpisana za davčno utajo. Občinski ljudski odbor Uprava za dohodke Celje Vlado Plaskan PODPREDSEDNIK 2ALSKE OBČINE Na zadnji seji 0'bčinskega ljud­ skega odbora 2alec so odbornki iz­ volili za^ novega podpredsednika občine V.ada Plaskana, dosedanje­ ga upravnika zadruge v Preboldu. Nov predsednik MLADINSKEGA KOMITEJA V 2ALCU Na prvi seji članov novoizvoljene­ ga občinsl(ega 'komiteja Ljudske mladine v Žalcu so za novega pred­ sednika komiteja izbrali tovariša Franca Vidmarja, za sekretarja pa Staneta Lesjaka. Dosedanji pred­ sednik Občinskega komiteja LMS Jože Zupane pa je prevzel dolžno­ sti organizacijskega sekretarja Ob­ činskega komiteja Zveze komuni­ stov. OBČINSKA DELAVSKA UNIVERZA TUDI V CELJU Na zadnjem plenumu OK ZKS in 00 SZDL v Celju so pred dnevi spre/eli sklep, da se ukine Okrajna delavska univerza, odnosno da se kot samostojna us+anova z lastnim finansiranjem stavi v pristojnost obdine. Delavska univerza v Celju bo še naprej nudila pomoč in preda­ vateljski kader ostalim občinskim delavskim univerzam v okraju. POGLED PO SVETU Velike eksplozije v tovarnah Za­ hodne Nemčije. Ekspozija v ameri­ škem poskusnem centru Idaho FaHs. še večja kot leta 1956. Letalski ka­ ramboli nad Newyorkom. Nezasli­ šane uime na Kitajskem. Tretja francoska vodikova bomba v Sahari. In še izraelsko atomsko preseneče­ nje? To so »bombe« zadnjih desetih dni. ob katerih se je spletla vrsta dogodkov, ki sejejo vse prej kot op­ timizem v duhove nemirnega člove­ štva. Močno nevralgična točka na zemeljski obli je Laos. Po ženevskih sporazumih se dežela ni pomirila, preveč je bilo nerešenih vprašanj še iz dobe francoske kolonialne oblasti in japonske okupacije, ko so Fran­ cozi pomagali Japoncem pri hajkah na partizane, iz katerih je zraslo današnje levičarsko gibanje Patet Lao. SEATO pakt je bil na delu in iztaknil je nekje nekega princa in generala za »sveti boj« zoper »sve­ tovni« komunizem. Državljanska vojna .je vzplamtela, v deželi je zmeda, mir na konici meča je ne bo odp'-avil, še manj pa ameriških 300 milijonov dolarjev. Prav ima princ Norodom Sihanuk, ki predlaga po­ miritev na podlagi ženevskih spora­ zumov. V Kongu se bodo stvari verjetno stabilizirale fifty-fifty, kakor je bilo to že marsikje po drugi vojni, kjer sta si Vzhod in Zahod skočila v la­ se, ali po vojaško, kjer sta prišla v neposredni spopad. Ce se je OZN opredelila za Mobutuja, je to vsak dan večja politična napaka, posebno če bo Gizenga — Lumumbov za­ stopnik — krepil dan za dnem svoj položaj v Kasai in drugih provincah. Ce se Mobutov pomočnik Pongo vleče za Lumumbo, če je belgijska intervencija v Bukava iz Ugande — Urundi spodletela, potem je možno, da resolucija afriškega vrha v Ca- ssablanci nekoč postane meso in kri: Nacionalna konferenca vseh kongoških politikov za pomiritev. Dekolonizacija Konga ni samo stvar ameriških dolarjev in belgijskih del­ nic, ki so povezane s svetovn'm ka­ pitalom. Neodvisne afriške države, ki so zborovale v Cassablanci, so fieuničljiv vodnik v afriško bodoč­ nost. Narod, ki hoče svobodno žive­ ti, je neuničljiv, tako pravi ena od temeljnih tez socializma. Ce so na Zahodu slikali našega predsednika Tita, obkroženega od afriških za­ stopnikov, kako čakajo na njegove besede, so nehote potrjevali moč ideje, s katero je zrasel Tito in nje­ gov narod. Ni naključje, da je v Belgiji vzplamtela stavka. Kongo je stvar Afrike, Kongo je stvar kapitala. Kongo je stvar vsega sveta. Ce se je to pokazalo v Belgiji v obliki štrajka, ki traja že tri tedne in več, če so tam barikade in spopadi, če je kralj Baudoin moral prekiniti po­ točno potovanje in se mora poga­ jati z Bollardom, šefom socialistič­ ne stranke, in je predsednik vlade Eyskens pripravljen na kompromis, potem je to samo dokaz več za moč osvobodilnih' idej in njihove progre­ sivne nosilce. Francoska Jeanne d'Arc današ­ njih dni, de Gaulle, je skočil v sed­ lo novega leta s staro čelado na glavi. Kakor razsrjen Gaskonjec upa, da bo z mečem rešil slavo Francije: Zato je izigral OZN s tret­ jo atomsko bombo v Sahari, zato s s piratstvom na morju nabira.za­ mere v Libanonu, Jugoslaviji in ze­ lo hude v Zahodni Nemčiji, na Ja­ ponskem, v Sudanu, v vseh svobod­ nih afriških državah. Ce z referen­ dumom za alžirsko politiko ne bo prodrl, grozi z odstopom. ZDA so prekinile diplomatske zveze s Kubo. To je huda demon­ stracija, ki jo spremlja bančna in­ tegracija Srednje Amerike, sovjet­ ske grožnje ZDA in obljube Kubi in sovjetsko posojilo brez političnih pogojev Boliviji in to 150 milijonov dolarjev. In še diplomatska ofenziva na Vzhod: Adenauer se prilizuje S Z v novoletni brzojavki Hruščevu, trgo­ vinska pogajanja s SZ so obnovlje­ na, de jure bodo veljale določbe tudi za'zahodni Berlin. Macmillan napo­ veduje plodno sodelovanje s SZ, na drugi strani pa obeta potovanje u Peking, ki je za Angleže interesan- ten ne samo zaradi trgovine, ampak tudi zaradi stvari, ki se pletejo med Moskvo in Maotsetungom že nekaj desetletij. Sodeč po moskovski re­ soluciji novembra 1960 čaka Vzhod na to diplomatsko ofenzivo enoten. Morebiti pa se bo iz vsega tega le izcimil položaj, ki bo omogočil nov svetovni vrh, posebno če se bo novi ameriški predsednik osvobodil spon, ki jih vari ogenj »boja zoper čarov­ nice. T. O. RAZGOVOR «AD HOC« V povečanem obsegu našega lista smo našli tudi prostor, kjer bomo bolj smotrno, kot smo to delali do­ slej, obravnavali aktualne in zani­ mive probleme našega prometa. Skratka, gre za delež lista v pre­ ventivni akciji, kako zmanjšati šte­ vilo prometnih nesreč. V današnji številki je prvi prispevek tako ime­ novane prometne kronike objavljen na peti strani. Ko sem se o vsebifii te rubrike in njenem namenu oni dan razgo- varjal z najodgovornejšimi usluž­ benci odseka za varnost prometa pri Oddelku za notranje zadeve celjske­ ga okraja, so kar tako, lahko bi re­ kel skoraj mimogrede, padli proble­ mi, o katerih sem sodil, da je prav, če jih posebej zapišem. — V okviru skupnega programa smo tudi v celjskem okraju lani iz­ vedli dve akciji za zboljšanje in po­ večanje varnosti na naših cestah. Medtem, ko je bila prva namenjena kolesarjem, smo drugo, je dejal tov T ur k, posvetili voznikom motornih vozil. Lepo je uspela zlasti prva. Kolesarji so postali v glavnem zelo disciplinirani koristniki naših cest. Znatno se je zboljšala tudi oprema koles. Lahko rečem, da je danes že težko najti na cestah prvega reda kolo, ki bi ne bilo pravilno oprem­ ljeno. Manj, kot smo pričakovali, pa smo uspeli z drugo akcijo. To je tu­ di razumljivo, saj je bila izvedena v neprimernem času, v času dopu­ stov. — Sicer pa lahko trdimo, je po­ vzel besedo tovariš Poljanšek, da so v teh akcijah odigrale pomembno vlogo ustrezne občinske komisije za varnost prometa. Prav gotovo pa je, da bi bili uspehi še večji, če bi te komisije razpolagale tudi z večjimi denarnimi sredstvi. Tako pa se je zgodilo, da so mnogi predavatelji hodili iz kraja v kraj, iz vasi v vas, ne da bi zato dobili povrnjene vsaj dejanske stroške. Zanimiv pa je tudi podatek, da smo za propagandni material izdali nad 920.000 dinar­ jev. — Razveseljiva je ugotovitev, da so šolski otroci postali na cestah bolj disciplinirani. Poglejmo samo številko 33.000 šoloobveznih otrok in pa število 27-ih prometnih nesreč, pri katerih so bili soudeleženi, od teh ena s smrtnim izidom, pa lah­ ko rečemo, da so prometni krožki na šolah imeli velik vpliv na mladino. To pa je tudi zasluga velikega šte­ vila prizadevnih učiteljev. K uspe­ hu te akcije je v veliki meri pripo­ mogel še svet za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru, ki jc opozarjal šolska vodstva na važ­ nost takega poučevanja otrok. Ra­ zen tega gre temu tudi zahvala, da so se naše trgovine lepo založile z blagom, (kot dinamami, svetilkami, zavorami za kolesa in podobno), ki ga je zlasti v prejšnjih časih moč­ no primanjkovalo. Tako zdaj ni več problem nabaviti si luč za kolo itd. — Ko smo analizirali prometne nesreče v lanskem letu, smo znova ugotovili, da se jih več kot polovica pripeti zaradi malomarnosti vozni­ kov in zavoljo tega čisto brez po­ trebe. Res je, da je alkohol še ved­ no na prvem mestu povzročiteljev, toda tudi ostali činitelji, kot pod­ cenjevanje ali precenjevanje lastnih sposobnosti, pa tudi sposobnosti ceste in vozil je preveč pogost po­ jav. Značilno je namreč to, da se nesreče takega značaja najčešče zgodijo na širokih, odprtih cestah, torej tam, kjer bi jih najmanj pri­ čakovali. — Pa še nekaj. Medtem, ko smo v prejšnjih letih najbolj pogosto beležili v sezname karombolov av­ tomobile družbene lastn'ne, pa zdaj občutno prednjačijo zasebni lastniki motornih vozil. Zato imamo največ nesreč ob dnevih, ko se ljudje vo­ zijo na izlete in dopuste ali se z njih vračajo na domove. Tako se je prepletal razgovor o teh in drugih problemih, o anketi, ki je v teku in na osnovi katere pro­ učujejo najrazličnejše probleme var­ nosti prometa, pa še o drugih rečeh. Razen tega so priporočili, da naj bt se ljudje oziroma organizacije u večji meri posluževale 24 filmov, kolikor jih imajo na zalogi in na ka­ terih so posneti poučni primeri iz prometa. M. B.