.Gorica" ~ i^ izhaja vsaki torek in Boboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. ( Urednistvo so nahaja v „NarodniiTiflkanii', ulica Vetturini št. 9, kamor je naBlavljati pisma. Nefrankirana pinma so no sprojcmajo, onako so ne uvažujojo pisnia broz podpisa. Rokopisi dopisov se. ne vračajo. GORICA TBLBFON It. 201. .txiru*»* «lane na leio 10 K, za pol let» h K, za čftrt leia 2 50. Upravniitvo se nahaia v „Narodni Tiskarni* jlica Vettunni St. 9. La oelawf se plačuje od čvet**rostolpne petit vrste po U vin.. za večkratni natts primeren popust. CiiOHmcznf Itfrvilkf sianejo 8 vin. in se, prortajajo » -aznih goriških trafikah. St. 45. V Gorici, v torek dne 10. junija 1913. Leto XIV. Svelopclk. line S \ e i i) [> o I k v/.buja v \ s. .1 zavednih Slovanih sladkc spouiiuc slavno s I o \' a ii s k o prelcklost. Spo- niinja nas slavnc. inoravske zgodo\ inc. ki je hit;1 v pretcklosti tesno spoicna sl slovensko. Že x petem stolctiu po Nr. so zaseuu Slovani rodovitno mora\ sk > pokrajino, ki jo segala in/no do 1 >oua\v. kier ie mejila na naselbine suirili Slo- vencev, nasih pi edniko\. Knialu pa Obri ali Avari podjarmili si vse te Slo- \ane. I/, te sii/no>ti iih ic osvohod'l kral.i S a hid, ki je zdru/.il vse zahodm. Slovaue: C e Ii e i n S I o v e n c e v ino- gocno dr/.avo, ki ic imela pa le kratc obstanek ((>-M (>58). Pozneje je uslano- \il velikomoravsko dr/.avo knez M o i- iii i r (8.^0 N4f>). Za njim je vladal nie- gov sin Rastislav (S46 N7U), ki ic po- vabil na \ elikomoravsko slovanska a- postola sv. Cirila in Metoda, da hi v otresel uemškega vpliva. Za mini k prevzel vlado Svetopolk, ki ie iniel hude boje z N e in e i. P r a n k i i n \\ a- ž a r i. Svetopolk je tniir! 1. 8lJ4. K smrt- ni postclii je poklieal svoje tri siuovv in iini tako le ^ovoril: Yse Mivra/- nike koste laliko premagali, ako bo mej vanii bratska sloga«. I)okazal iim ic na to tri šibke paliee in rekel: >(ilejte te palice! Ysako iznied tell laliko prelomi vaša roka, a ne more jilt preloniiti. ako vse skupaj zvezcin. Cujte me torej, si- novi. Ko bom jaz uiurl, podedovali ho- ste za menoj veliko slovansko kralic- stvo. hajte mi zdaj besedo, da se hoste liubili vedno kot bratje in da hoste slo- žni.« Sinovi so inn ?norali to slovcsno priseei. Svetopolk ic na to nagnil glavo in innii. Žal, da niso sinovi po nje^ovi smrti izpolnili te zadnje volje. Začeli so se med veboj vojskovati, dokler jib niso iVla/.ari podjannili, ki so nniCili \ eliko- moravsko kraljest\o. P'osledice« te^a brat.ske^a razkola obentijo Celii in .lu- ^oslovani do današnjega due. I >o daiia- šnje^a dne nas tlači jarcin nemske^a in niažarskcifa gospodstva. NesloKa je liuda rana na slovan- >keui telesu. Pn sain polled na avstrij- ski drzavni zhor! \' niein imajo Slovani veeino, toda neslojia je kriva, da so v njem jrospodarji N e m e i. Kdo se ni veselil slavnib zniau' slo- \anskili držav na Halkann? Knialu pa je tiastopila nesloga, ki hi vtcgnila pri- vesti do vojske niej slovanskinia hrato- rna Srboni in ßoltfaroni. lJoKlcjiiio po dniKili slovanskih de- /clali! Povsod razkoli in bratomorni prcpiri. Tudi v naši slovcaski domovini nisnio še pamctni postali, eeprav so nas Nemei, Mažari in Italijani že skoraj sne- dli. Ker noeeino razunieti Svetopolki»- vili palic, dobivamo jill od vseh strani po lirbtu s palicami. Pridi Svctopolkov dull, dull sIorc in ediuosti med nemirne slovanskc rn- dove! Naj izgine grda častihlepnost, ošabnost in nevoščljivost, ki draži dru- Ketfa proti drukrernu in naj zavlada med nanii krščanska nesebičnost, Ijubezen, in vzajenmost! Napačni računi. Ha je bila zadnja politična kriza na Baikanu za nas prav draga sola, to jo jasno skoro že vsakenui, ki je kolickaj zasledoval dogodke zadnjih let. Našu lüpicinacija ij r.ila r>ra\ oCitno iii: iui- paciii poti in nialo je nianjkalo, da ;:i prišlo še do veejeKn poloma. I pali >.;1111 /.,! irdno, c!a lode to nierodaine p»olitic- i;c kro:4'e lemeljito izlrc/.nilo. da loti. nv pa li^U \eciic nieu'lenosti. Zato. k.r sr uiaisikdo. ki sam rad ne inisli. rad skli- eujc na take vllankc. v nain /di poliL1- no sprev;'o\oriti o teni \ prašan.iii šc par Ik-ed. Nam se /di edino pra\. da liudstvo -twin po/.na koi so. ne pa da se šiiiji, še dalje napajni poimi uied olvinst\ oin. lo ie kri\o stališče. ako kdo niisli, da ie ra\iio ujeu'o\a ideia pra\a: dogodki moraio poka/ati. kai ie na teni. potem H1 še le \ idi. Za nas avstriiske dr/a\liane ic skraino važno. da inianio /e enkrai ja>- ne račuiie prcd seboj. ixisebno se. ker se /na kriza na Balkaim \ nekaj letili ponoviti, za kar sun- poskrbdi uaiboli ravno mi »ami. ker suio zabte\ ali sa- niostojno Alhanijo. () tej Albaniji trosi n. pr. /nani ba- ron Cliluineeky s\'oje čuune na/ore \ z^orai oiuenjeni re\iji. Njeinu ie Alba- niia še \ etliio nekov poseben paradi/. ki ie iirinesel med mss in Italijo baje prave idealne.inirne odnosaje. To so tr- ditve. ki se rade ra/siriio, ki rade do- biio poslusalee med uasinii politiCno lireeej koiiioduimi ljudstvi. resnicue pa niso. Sicer ie mouoče, da ie ta ^ospod Clilinueckx o tern prepriean, a zato ta- ki politieui na/ori za nas \endar se ui so koristni. Med nauii in Italijo ie na- petost radi All anije [irej \ecia kot uianjsa. to je resnica. ne pa kar trdi baron Cliluineeky. In s toga stališča niDiaiiio presoiati vse politicno posto- panie \- ltaliji, posebno v zaduiem easn. Ako naši listi radi zatajujejo nani sovražne dogodke v ltaliji. jib /ara- di tega ne bodo izbrisali iz /ivljenja. Nasprotno hi bilo pravilno: poveda'i \ se, kako se \- resniei godi, da snio lali- ko pripravljcni o pravem času. Kdcn uajveciih dokazov laske pri- jaznosti proti nani je po liuienju baro- na Chlumeekega dejstvo, da so Lahi bi- li takoj pripravljeni z energieno akeiio v Albaniji. Ta trditev je sieer skrajno sepava, a hi znala v gotovih krogih se vedno doseei trdna, rodovitna tla. In vendar je ravno ta laški korak najveeji dokaz, da nas hočejo Lahi pritisniti či- sto ob steno. Desetletja že lirepenijo oui po Va- loni, ki ponieni kljue v Jadransko morje in sedaj je bila ugodna prilika, da hi bili oni doscgli laliko vse, kar so želeli, mini bi bili zadali s teni najvecjo rano in vse lepo po prijateljsko in prijazno. To je vendar tako oeitno, da bi bili mi potem zaprti v tržaškem zalivu kakor slanik v skatlji in naše iadje bi iniele pot v Sredozemsko morjc le takrat, ee bi to piisiib I.alii, lii \endai se dobe se !judk\ ki >iriio med IjudMvo take kri\e poi- me. ki naiii bodo znali še večkrat ;ko- do\ ati. lake politiCne glave žalibo^ vejkrat laliko \pli\ajo na ljudstvo ;n tako h: taki zniedeni poimi radi ra/iK 1 eio tudi \' širše mase. ki potem prise- 'sraio ua podobne in enake trditve. t-i>ako nereHiičue trditve kot (ililu- iiicekx prinaša \ Oestrr. k'unds^liaii" nidi Artur Lbiari. Sir. .^_;s in .^2(> trdi. d.i ie \ ladalo \ ltaliji nekako /a\c/ni- »ko razpolozenie. ko suio bili mi pred wisom na teni. da pre.Mopiuio črnogo'-- »ke nie.ie. Ta trt'ite\ ie pac boli sibka kot rosiia ka|)lia. k'a\no uasprotno se ie godilo \ Ita- liii. deinoustraciic ^o se takrat \rsile proti nani in «.elo voiaštvo je moraio i\t/ganjati in preganiati deinonstrante. Na vsak na-Jin ie bilo tisto razpoloze- nie drugaJno kot so g^ vlikali ravno iiradni list'. Taki tejK'i pač Lahi ni^o. vki bi uradno obja\liali take stvari. a drugo easopisje. katerega nkiida na>i ¦^ospodje r.e poznajo, hi iih laliko pouči- !o objekti\ mi o tell dogodkih. Za ua- uajvažnejše pa ie sledeče. la go-pod Chiari ponavlia /e ^ečkrat oglodano ira/o. da .lugoslovani stre- imio za tcin. da »c strnejo s srbskini kraljest\'om. lako uejasnili poimo\ ie pač treba iskati! Povsod išeeio ti \ i- soki. politiki drage zaveznike in prija- teije. \ ltaliji med iredenti^ti in karho- narii. v Albaniii med razhojniki in ta- tovi. doma med naj/\ estejšim sloven- skim in hrvaškhn ljudstvc-in pa vohaio poxsodi protidržavne teiulenee. Ti ra- Jiini so popolnoma napačni. ne Italiia :ie Albaniia nas ne hodeti rešili. ampak lastna pcM. Hude udarce snio preživeli \- /adniem Jasu. bridke ure so imeli na- ši uarodi. a C\- se hodo se nadalje sirili taki politični pojmi \- deželi. potem res ne \ emo. kai \ se nas se caka. Tisza na krmilu. Od nas ua Ogrsko sieer ni dalee. a vendar se gode Tam čudne reči. ki so nani naravnost uera/umljive. Pred kratkim suio poroeali o ra/.nih umaza- Mill aferah. ki iih ie povzroäl bivsi mi ¦ nisterski predsedirk Lukaes. danes iniamo od tain zopet neprijetno novico* Tis/.a ie novi miuisterski predsednik. katerega je priporoeil pri svojeni od- stopu prosluli Lukaes. hue Tisza je zuauo celi Lvropi. ne le pri nas. ,\\o/ je eden najluiiših niažar- skih politikov. ki ue po/naio me druge- ga na tern svotu kot mater I'ngario. Žele/en in dosledeu \ svojih uacrtih. vodi Tisza pravzaprav /e vec let ogr- sko politiko. eetudi so ua javneni kr- milu drugi mo/.aki. Tisza ponieni na Ogrskeni ves tisti koriuupirani in gnjili sistem. ki ne skrbi kot za par oseb, vse drugo pa je ni«Ma. Tis/.a je voditelj vseh teh divjih sikan proti lirvatoin, proti Slovakom in proti drugini. Ta mo/, no pozna pravieuosti ne /akona, zakon je njegova oseba in osehno gospodstvo. Pravi staroveški tirau, ki je znal streti in uuieiti vse, kar nm je prišlo pod noge. Lukaes je hodil v to ravno ozna- eeno politieuo solo in ni euda, da je ro- dila njegova vlada take sadove. Tako vmazanih in koriinipirauih razmer ni gotovo v eeli F.vropi kot so med vitež- kimi Mažari, ki mesarijo z Ijudstvoni kakor volkovi med credo. Skandal, ki ga ie započel Lukaes, ie zasmrdel do neha in pričakovati je 1 ilo. da ne bo izginila samo oseba. am- pak da izgine tudi ves ta umazani. pod- kupljivi sistem. Toda to >e ni zgodilo; i iikacs ie sker od-topil. a izkoristil ie ndi svoio pravieo. da predlaga nasled- iika. In imenoxal je Tiszo. Kdo ne pozna tega imena iz lanskih parlamentarnih /asedanj \- liudapešti, ko so >e vršile v zborniei cele vojske in ^o p.rihaiali \- |)ošte\ le voiaki in žan- darji. ki so Mražili okoli parlamema. I (-»laiRi opoziciie so bili ničk*. še /ra- ven niso smeli in Tisza in Lukaes sta /borovala lepo v senci baionetov. Ta üioz. ki je Se tolikokrat tako kruto kr- šil zakou in /.alii posta\'o. ta tnoz ie se- daj naivišji uradnik \' deželi in vse bo moraio plesati na niegove gosli. To ne ponieni nič dobrega za de- /\\o in tudi ne za nas v tostranski po- loviei. kaiti kolikor toliko snio pri tern prizadeti tudi mi cislajtanci. Navadno je z.e tako. da Oe ie kaj dobrega. to spraviio Ma/.ari sanii. ako pa je kaka neprijetnost. jo gospodje prav radi tudi nam oddelijo dobrsno poreijo. Kaj je imela dežela od Khuena. to vemo: kam ie zavozil Lukaes, tudi ve- nio in sedaj pride se tretji. ki je že zuan po svojih tiranskih zrnoznostih. Tako mora vse popokati in se polomiti! Mli- žarska prazna oholost in ošabnost. po- litična ogrska korupcija in samogolt- nost paJ niso mogle dobiti boljšega moža kot ie Tisza. Ou bo dosledno skr- bel za se in svojo moč. on bo dosledno in neumorno delal za svoice in svoio podkupljeno stranko. pod njegovo vki- o.o se bodo razvijali pravi mongolski pašaliki. Kaj nam poniaga. ako bo tudi Cuvaj na lirvaškem morda odstavljen, ko bo prišel tja vendar le mož, ki ga bo Tisza zahteval. Narod hrvaski pri tern ne bo iniel niti za trohieo dohička. kajti kakor na Ogrskeni tako bo tudi na Hrvaskeni le Tisza sedel na krmilu. PoliHčni pregled. Izid volitev za občinski svet trzaški. Pri tiedeljskih volitvah se je dose- gel sledeči vspeh: 1. volilni okraj v nu?- stu. Slovenski narodnjak Ivan ^ker- janc M)2. italijanski nationalist Ludo- \ ik Hraidotti 578. socialist Jakob Nico- lao 44.1 Ožja volitev med socialistom in italijanskini nacionalistom. II. volilni okraj v tuestu. Slovenska narodnjaka Miha Hrovatin in Josip Ma- riukovie 7(\ italijanska nacionalea Vin- cenc Parezan in dr. Alton/. Yalcrio 883. soeialista Rudolf Cerniutz in Viljeni Pit/ 5i.\ lzvoljeua italijanska uacio- ualca. III. volilni okraj v inestii. Sloven- ska narodujaka dr. Rybaf in dr. Slavik 48,^. ita'ijanska naeionalca Arch in Bo- uetti 660, soeialista Oaspari in Perez .^70. Ozja volitev med slovenskima in italijauskiina nacionalnima kandidato- ina. 1\. volilni okraj v mestu. Slovenski uarodnjaki Kravos, Muha in dr. Černe 687, italijauski naeionalci dr. Ara. Oherbetz in Troier 1248, socialisti Bar- ba, Ohergich in Petejan 603. Ožja voli- tev med slovenskimi in italijanskimi na- eionalci. V. volilni okraj v mestu. Slovenski narodnjaki Cotie, Kolb. Kotnik in dr. Wilfan 441. italijanski naeionalci Ba- reje, oskrbovanje plemcnskih postaj i>: prešičjih lilcvov in za brezplučno odda- jo pleuienskih mrjascev: Za ta razpis so določena za srcdnjc ozeuilje darila v skupnein zncsku K 15011, za planinsko K 101X1. \i. Za pravilno čebelarjenje: Za tu darila se morejo potcgovati vsi eebelarji, ki dokažejo, da pravilno če- belarijo. Darila se bodo podeljavala v obliki modernega in racijonalnega če- belarskega orodja. V to svrlio se dolo- eijo za celo deželo darila v skupnem zncsku K 1000. Prošnje za podelitev vseh zgoraj oznaeenih daril jc predloži- ti po dotienili županstvih deželnemu od- .boru do 15. julija. Vabiio k slavnosti, ki jo priredi šolska inladina, v nedeljo, dne 15. ju- nija v Sv. Križu na Vipavskem na j?raj- skeni dvorišču. Začetek ob 4. uri pop. Vstopiiina: Stojišča 30 vin., kedcži 80 v otroci 10 vin. Ker se ves dobiček uporabi za šol- ske potrebščine revnini otrokom, so preplaeila s hvaležnim srceni sprejema- jo. K polni udeležbi vabi mladina. V sliicaju slabega vreinena se silavnost preloži na pozricjši čas. Vspored: 1. Oregorčič: »Mojirn slavilcem«, dekla- macija. 2. Pozdrav. 3. Aljaž: »Šolski mladini«, troglasen zbor. 4. Oregorčič: »Oljki«, deklamacija. 5. Stritar: »Oba junaka«, prizor s petjem. 6. Mara Qre- goričeva: »Čista vest«, igra. 7. Stritar: »Stari ogljar«, deklamacija. 8. Volarič. »Divja rožica«, dvoglasen zbor. 9. * »Slepee«, prizor. 10. * »Fantje od fare«, nastup.s petjem. — Odmor. — 11. Ko- si: »Kosova •jostija«, spevoigra. 12. Vole: »Osuloxejam se je evetje — de- klamacija. 13. Ruska narodna: »Sara- fan«, prizor s petjem, 14. * »Boj se mešetarjev!« .... igra. 15. Narodna: »Sirota«, prizor s petjem. 16. Stritar: »Vinska trta« in »čuden gost«, dekla- maciji. 17. Mara Qregorieeva: »Cvetli- čarica. mlekarica, krošnarica«, nastop s petjem. 18. * »Urban iz Ribnice«, pri- zor s petjem. 19. Parma: »Mladi voja- ki«, nastop s petjem. 20. Telovadba: a) proste vaje s palicami, b) igre. Pevske točke se proizvajajo s spremljevanjem klavirja. Zaradi nenravnih dejanj je bil are- tiran 65 le*t;i dninar Anton Iiumar iz Kneže. Drobne vesti. Viktorja Emanuela iz gipsa je razbil veeraj popoludne v Gle- dališčni ulici 53-letni Valentin Terpin. |^a nekem kraju mu je namreč padel na tla in Viktor Emanuel se je razletel. Ker pa je nosil soho odkrito, in demon- strativno ga je zasačil stražar, in mož se bo zagovarjal pred sodnjio. -- Ker je mešal v vino vodo je bil te dni obsojeu od goriškega okrožnega sodišča na 100 krön globe trgovec z vinoin Otilij Pan- zan iz Kraul ja v Furlaniji. — Oospa Velehorska v Oorici je tožila svojo ku- harico zaradi razžaljenja časti. Tako tožbo je napeiila proti gospej Velehor- ski tudi kuharica. Obsojeni ste bili obe vsaka na 10 K globe. —¦ Pes je ugriznil minulo nedeljo za goriškim gradoni Ivana. Potočnika. — V goriški preisko- valni zapor sta bila privedena včeraj iz tržiške ladjedelnice Julij Vettak in Ka- zimir Valdemiren. Aretirana sta bila za- radi javnega nasilstva. Zaradi jav- nega poliujšanja se bo zagovarjal pred sodiščem Ivana Komel iz Qorice. — V niesecu maju je bilo prisilnim potom odposlanih iz (iorice 20 oseb. Trije domačini ponesrečili v tiiiiui. V zadnji številki smo naznanili, da so .ponesrečili v Miesbachu pri delu v ta- mošnjem predoru štirje delavei, med katerimi se je naliajal en domačin in si- cer Alojzij Brginec iz Srpenice. Sedaj se pa javlja, da sta šc dva ponesrečenih delavcev iz naših krajev in sicer sta to Filip Šavle iz kanalskega Loina in An- drej Leban iz Orgarja. Vandali v cerkvi. Neznani zlikovci so vlomili v noči od srede na četrtek v cerkvico sv. Jurja, ki spada v tržiško župnijo in so razrczali na velikein ol- tarju sliko, ki je predstavljala sv. Valen- tina. Slika je bila iz 17. stolctja; ostalo je le nekaj nepoškodovane. Žardarme- rija iz Tižiča išče zlikovce in jim je ze prav za petami. Zra'voplovne prireditve se bodo le- tos vršile po eeli dezeli, kakor se je iz- javil predsednik zrakoplovnega kluba, zato da bode tudi ljudstvo izven velikili niest inielo priliko videti dosedanje vspehe v zrakoplovstvu. Jako velika zrakoplovna prireditev bo 18. avgusta na Vrbskcm jezeru, kjer se bodo videli razni zrako in vodoplovi najnovejših si- stemov. V Gradež je došel, da se zdravi, češki naniestnik knez Thun. Tifus se je pojavil v Trstu. Kakor navadno so tudi to pot zanesli v Trst tifus nioniarji. Večinoma jib je v bohiiš- nici, kar jih je odšlo na deželo v Istro it. Dalrnacijo, so pod zdravniškim nad- zorstvoiii. V pomorskem lazaretu je &¦) sedaj 2?> oseb, ki so obolelc za tifusom, vsi drugi mornarji so zdravi, a pod nad- zorstvom, da se bolezen ne razširi. Zaradi motenja vere je bil te dni pred rovinjskim sodiiščem na tri dni strogega zapora obsojen lekarnar Aloj- zij Ceolin. Ceolin je namreč držal dne 15. septembra I. 1. na otoku Krk ciga- reto v ustah, ko je šla mirno procesija z Najsvetejšim. Odpust mornariških rezervistov. Nj. Veličanstvo cesar je ukazal, naj se vsi rezervisti vojne mornarice izpuste na dom. Pomanjkanje vode. Radi suše je za- čelo v Pulju in okolici tako prhnanjko- vati pitne vode, da je občinski gerent zapovedal mešeanom s posebnim raz- glasom, naj štedijo z vodo kolikor naj- bolj morejo. Občinski vodnjaki ostane- jo do novega odloka zaprti od devetih zvečer do polsedmih zjutraj. Slovensko Planinsko drustvo na- znanja, da bo »Aljažev Dom« v Vra- tih otvorjen dne 22. junija t. 1. Ostaie koče pa, in sicer: »Triglavski dom« na Kredarici, »Vodnikova koča« na Velem Poliu, »Oražnova kočau na Črni Prsti, koča na Kamniškem sedlu in koča na Veliki Planini se otvorijo dne 29. junija t. 1. »Kadilnikova koča« na Oolici, »Zla- torog« v Ukanci ob Bohinjskem jezeru in turistovska koča v Kamniški Bistrici pa so bile, kakor se je objavilo, že pre] otvorjene. V ronianticnem Vintgarju, - (pri krasnem slapu) — blizu Bleda je zopet odprta dobro znana Zumrova restavracija, katero vodi goriški rojak Dominik Marusič. Poleg izvrstne ku- hinje, ki nudi gostom vedno topla in mrzla jedila, toeijo se dobra naravna vina, pivo in hladilne pijače. Na razpo- lago krasni restavra'ijski prostori in vrt. Cene jako zmenie. P. n. občinstvu restavracijo toplo priporočatno. Nadvojvoda napravil izkušnjo na Bu- dimpeštanski univerzi. Nadvojvoda Jo- žef Franc, sin nadvojvode Jožefa in nadvojvodinje Avguste, je 6. t. m. na- pravil na budimpeštanskem vseučilišču prvo juridieno izkušnjo. Izprasevali so ga skupno s tremi drugimi kaudidati. Komisija je nadvojvodo aprobirala. Trije sainoinorilci v Redlovi rodb?- ni. »Naprzod« poroča iz Lvova, da je v ondotni bolnišnici sest oseb. na katere je Redlova afera tako ucinkovala, d.i mislijo, da jili radi vohunstva zasledu- jejo. Od Redlovili bratov in sester so z Redloui vred trije izvrsili sanioiunor. Usmrtil se je njegov brat, ker je kot to- vorni blagajnik na Ivovskem kolodvo- ru poneverjal; sama sebe je tudi usmr- tila Redlova sestra. Zeppelin na Dunaju. \ceiai popo- ludne je priplul grof Zeppelin s svojiiu vodljiviiu zrakoplovom »Sachsen« na Dunaj. Ogroiuna nmožica ga je priea- Ixtvala na aspernskeni letalnein polju. Predno se je spustil na zemljo, je ob- krožil ce.varski grad \' Schünbruunu, kjer ^a je cesar skozi okno opazoval. Na letaluein polju je bil Zeppe- lin vsprejet od vojnega ininistra, od nadvojvode fivgena in drugih visokili oseb. Zenske -.;kc na Moravskem. Slabi izgiedi, ki prihajajo dan na dan z An- gleškega, so razburili tudi izobrazeno ženstvo v Brnu na Moravskem, kjer so zahtevale učiteljice in akademično izobražene dame volilno pravico za de- želni zbor. Namestništvo pa je njih zah- teve odklonilo, ker ženska volilna pravica na podlagi temeljnih zakonov ni veljavna. Še tega je manjkalo. (iraška »Ta- gespost« poroča prav z \ idnim zado- voljstvoin o zborovanju nemškega šSlo- veueu« se poroča od zaucsljive strani da je vojna ladija »Karo! VI.u med bal- kansko vojsko zalagala tursko križarko »Hamidie« na odprtem morju s premo- ^oni in hrano. !. avsirijska razrcdia loterija. Z ozironi na snlosno /.aiiimanje obcinstv.t naprani na novovpeljani avstrijski lo- teriji, katere prvo /rebanje se bo vrši- lo v novembru t. I opozarjamo svoje citatelje na danasnji oglas ^Podružuice Ljubljanske kreditne bankec, pri kateri dobe inttresenti vsa tozadevna po- jasnila. Orobtinice. Strašna nevihta v Nemčiji. Na He- senskem so neurja povzročila milijon- sko Škodo. Ltonilo je 12 oseb, v Kran- lukenu jc voda vzela 7 hiš, neko rodbi- no petih oseb pogresajo. Povodenj je porušila tudi več železniških niostov in poplavila železniške napise. ToČa je skoraj vso žetev unijila. Voda je stala po nekaterih krajih dva metra visoko: samo strehe hiš so se videle. Drevesa je vihar l uval, tudi veliko živine je utoni- lo. Strela je ubila več oseb. Polja so za- suta s promo. Pri Burghausnu so uto- liili štirje šolarji. V Stuttgartu je vihar dvigal iz tirov vozove električne želez- nice. Posamezni zrni toče so tehtali do 100 gramov. I ürinski brzoviak je mo- ral na progi obstati, ker bi ga bil dru- gače vrgel vihar iz tira. Na vojaskem vežbališču pri Grafenwöhru (Bavar- sko) je ubila strela stotnika Hiekelna. Vtise iz Skadra priobčuje neki Ot- to Artbauer, ki pravi med drugim, da so napisi tarn le laški ali albanski, ni- kier ni nemških. Tudi tarn ne, kjer ie zastopana avstrijska dobrodelnost, kjer se dele prebivalcem dobrote iz avstrij- skega denarja. Tarn smo skupaj z Ita- lijo in napis slove: I3eneiicenza italo- austriaca. Značilne pa so posebno sle- deče besede: Skader bo pač imel v bo- doče živahno trgovino, ali pa se bo me- sto tako razcvitalo kakor bi se bilo kot črnogorsko glavno mesto. to je drugo vprašanje. Aeroplanski rekord. Pilot Perregon družbe >'Bleriot« se je s svojitn aeropla- noin vzdignil 5100 m visoko ins tem izpodbil svoječasni rekord avstrijskega nadporoenika Blaschkeja, ki se je bil vzdignil 4360 m visoko. Prepovedan lov na ptiče v Italiji. Laško zbornica je sprejela predlog, ki prepoveduje neusmiljenosti pri lovu pticev v Italiji. Prepovedano je pod težkimi kaznimi rned drugim ptice pev- ke slepiti. Gospodarsko. Stanje sadnega drevja in vinogra- dov. Uradno poročilo o stanju sadnega drevja in vinogradov za mesec maj ni nič kaj ugodno. V severnih deželah so bile v zadnji poloviei večkrat prav nu- de nevihte. na jugu pa pritiska bolj su- sa. Med sadjein je trpelo najbolj košči- často sadje, ki odpada radi spomladan- skega mraza v prav velikein števil i. Na Češkem je bila tudi maja ineseet večkrat huda in škodljiva slana. Čreš- nje so po večini dokaj šibke; tudi v Dahnaeiji spotnladno sadje ni ugodno. Med škodljivci so napravili največ ško- de razui silčkarji in pa pedici, ki so na Stajerskem in Ceškem uiiičili celo vrsto sadnega pridelka. \'inogradi so si v pr- vih dveh toplih tednih meseca maja do- bro opomogli in \r vecili krajih je skoda zastran mraza vsaj za silo popravljena. Drugod se trta razvija pravilno. v juž- nih dezelah v zadnjem easu trpi nekoli- ko radi vrocine in pomanjkanja dežja. Za (jorisko priuaša izkaz sledeče po- preeue podatke: Jabolka in hruške stoje srednje. Črešnje so bolj šibke, še slabejši pa kazejo breskvi, marelice, ccsplje in orchi. Mandeljni kažejo sred- nje, vinogradi splošno dobro. Razine- roina je naša uežela letos se med bolj- simi, dvugod je skoro povsod slabejše. Med skodljivci pa so se pojavile poleg slane še razne golazni, proti kateri ie človek skoro cisto brez orožja. Najbolj- ši poinagaci so se vedno naše krilate prijateljice Ptice. Peronospora na Stajcrskem. S Šta- jerskega porocajo, da se ie ram začela po vinogradih širiti peronospora v vc- cji nieri. Posebno prizadeti so srednje- štajerski vinogradi. neili, Comici, dr. LV Osmo in''| Oridelli 2257, socialisti Blasizza, Senigaglia, Si- monetta in Podgornik 1179. Ivoljeni ita- lijanski nacionalci. VI. volilni okraj v mestu. Sloven- ski narodnjaki Mandič, Može, Yolarie in dr. Wilfan 900, italijanski nacionalci Bianclii, Debin, Trampus in Yiezolli 1100, socialisti Doff-Seta, Pittoni in Puecher 1218. Ožja volitev ined socia- listi in italijanskimi nacionalci. I. volilni okraj v okolici. Izvoljen slo\ enski narodnjak Miklavec. II. volivni okraj v okolici. Sloven- ski uarodnjak dr. Pertot 1089, italijan- ski nacionalec Pirich 5b7. socialist Ko- pae 654. Ožja vclitev med socialniin de- mokratoi i in slovenskim narodnjakotu. III. volivni okraj v okolici. Izvoljs- na ¦ lovenska narodnjaka Ferluga in dr. čenie. Ožje volitve se bodo vršile v eetr- tek due 12. t. tn. Ako se primerja vspeh letošnjih vo- litev z onim 1. 1909, se razvidi, da smo Slovenci v Trstu na splošno napredo- vjli. Naravnost poraženi so pa laški li- beraki, ki kljub največjemu naporu. kljub vsakovrstnim žrtvam in kljub te- mu. da so jini pomagali Nemci ua vse kriplje, niso prodrli nego sanio 2 mest- nih vol. okrajih. Socialni demokrati so na vsej črti nazadovali. L. 1909 so nam- reč prišli v ožjo volitev v petih okraiih z 12 kandidati, letos pa le v 3 okrajih; izid ožjih volitev v tell okrajih pa ie- odvisen od slovenskih glasov. Vspeh Slovencev pa je prav dober, kajti v me- stu jih je pet v ožjih volitvah, v okolici pa so trije izvoljeni in eden le v ožji vo- litvi. Iz Trsta se sedaj poroča, da bodo socialisti napeli vse sile tam, kjer so \r ožji volitvi. V okrajih, kjer so Slov.-nci v ožji volitvi z ital. liberalci, pa so skle- nili vzdržati se volitev. Volitve so se vršile mirno. Le zve- čer je hotela staromestna druhal napa- sti »Delavski Dom«. Pri tem je prišlo do spopada s policijo in govori se, da je bil en policijski castnik ranjen. Novi ogrski ministerski predsednik. V soboto je cesar poveril sestavo novega ogrskega ministerstva grofu Tiszi. Tisza je po avdijenci izjavil, da je cesar pritrdil njegovemu programu in da je izrazil svoje veselje, da je vsprejel to^težavno misijo. — V budimpeštan- skih političnih krogih so mnenja, da bo Cuvaj kmalu odstavljen in da bo Tisza v prihodnjih dneh imenoval novega bana. Londonska konferenca. Včeraj je bila zaključna seja kon- ference veleposlanikov v Londonu. Sklenilo se je, prepustiti rešitev nadalj- nih vprašanj posameznim balkanskim državam in konferenca se je razšla. Dr. Danev ministerski predsednik. Bolgarski car je poveril sestavo novega kabineta dr. Danevu. Sestava kabineta je težavna, ker pričakuje Bol- garija od Rusije še odgovora, je li Ru- sija pripravijena podpirati zahtevo Bol- garije, naj Srbija okupirano ozemlje za- pusti. Vest, da namerava Bolgarija Sr- biji odgovoriti, da odklanja revizijo po- godbe in zahteva izpraznitev od Srbov zasedene Makedonije se potrjuje. Bolgarsko - «rbski spor se je poostril. V tielgradu so izgubili upanje, d:j, bi se rešil spor z Bolgarijo mirnim po- tom. V politiCnih krogih zatrjujejo, da bodete Srbija in Grčija anektirali oku- pirano ozemlje, ako ne privoli Bolga- rija v revizijo zavezniške pogodbe. A- neksijo bo morala potem Bolgarija smatrati za casus belli in krvavi pies se zopet prične na Fialkanu. Domače in razne vesti. Odlikovanje. Free, g. Matiii S i 1 a, dekanu v Tomaju, je cesar podelil vi- ttžki križec Franc Josipovega reda. Cestitamo! Imenovanje. Katehet na c kr. me- ščanski soli v Trstu, preč. g. Jakob S i 1 a, je imenovan za eastnega kano- nika tržaškega kapitelna. Razne goriske uCenjake je naštelu »Soea« v zadnjem podlistku, posebno one, ki delujejo na svobodosimelni »u- ceujaški« podlagi. Cudiino se le, da ni omenil dotični-»pisatelj« tudi guspodar- skih kapacitet kot so n. pr. Gabršeek, Konjedic itd. To so gotovo talenti, ki daleko prekašajo vse druge, karjihjero- dila slovenska mati. Pa napravi ta ali oni pesnik kak niotiv za mili narod, to vse ni nie proti onim, ki so napravi'.i iz »Trgovskega doina« ničlo. To so junaki. ti znajo! Liberalna domišljavost je skrajno veiika, kakor se vidi iz uvoduika v zad- iiji »Socin, kjer so se spravili ti gospod- je na dr. Tumo, zato ker jim je povedal v »Zarji« par resnic. Mi ga ne bomo tn zagovarjali, ker uas ta stvar nič ne bri- ga, a značilno je to vendar. Ako bi bii dr. Tuina lagal in trdil, da so liberalci na Ooriškem najmočnejša in vodilna stranka, bi bili ti gospodje okoli »Soee« rekli: »Prav pravi Tunia, tako je«, eetudi bi to bilo zlagano. Ker pa je po- vedal resnico, ki tem gospodom ni ljli— ba, so hitro planili nanj in ga osmodili eez hrbet. Kakor lečeno, nam ni za dr. Tuma ne za njegove trditve, vidi pa se iz vsega tega velikanska liberalna do- rnišljavost. To se pravi ljudstvo oeitno tarbati in je imeti za norca. üorje ti-- stim. ki bodo šli tem plahtačeni na lim. Kakor raki so naši liberalci, po vsi sili se hočejo otresti zunanje liberalne lupine in se hocejo pokazati pred Ijud- stvom kot nekaj drugega, neliberalne- ga. Dejstvo je, da jim liberalni suknjič za sedaj ne diši in bi najrajši izlezli iz njega, kar pa na noben način ni tako lahko, še manj pa vspešno. Ako raki tudi počasi slečejo svojo zgornjo suk- njo, jim to nič ne pomaga, ker jim zra- ste hitro druga. Tudi našim liberalnim, gospodarskim rakom ne bo dosti po- magalo, ako se za hip odkrižajo svoje liberalne lupine; spodaj jim raste že druga, še trŠa od prve. Značilno pa jo, da se hoče novo polit. društvo z vso si- lo otresti svojih liberalnih prednikov. Kaj jim niso več dobri Gabršček in dru ¦ gi, kaj jih hočejo kar pobrcati v grapo° In ravno sedaj pred volitvami ti gospo- dje hočejo biti nekaj novega, nočejo biti liberalci. Zakaj pa ne? Ali morda vedo, da bi na liberalni podlagi pri volitvah ne dosegli ničesar? Ali jim zveni ta pe- sem že po ušesih, ki pravi, da zdaj gre mo in nazaj se več ne vrnemo... Vsi manevri ne bodo pomagali gospodom okoli »Soče« nič, kajti tudi brez njih li- beralnoračje suknje jih bo ljudstvo hi- tro spoznalo; če bi drugega ne bilo, račje liberalno gospodarstvo izdaja te junake čez tri dežele in še dalje na oko- li. Kako se mora gospodariti z narod- nitn. ljudskim denarjem, to so pokazah liberalni gospodje prav v obilni meri. Kakor raki so jo sekali lepo vedno na- zaj in nazaj, tako da smo prišli skorn do roba gospodars. propuda. Zato se- veda tudi ne ostane tem mozakom dru- gega kot da se temeljito skrijejo po svo- jih račjih luknjah ker dnevna svetloba, nikakor ni zanje! Neresnica. Liberalci v »Soči« trd-j, da smo vodili zloeimko gonjo proti »Trgovsko-obrtni zadrugi«. To je ne- resnica. K smo videli, kako ncpre- vidno se tam gospedari, opozarjali smo na to naše ljudstvo. S tem smo storili le svojo dolžnost. In ako bi nas naši ljn- dje poslušali ter uvaževali naše nasve- te, bi »Zadruga« ne bfla danes tam. kjer y.e nahaja. — To je rcsnica. Ce •'••<> ulagatelji »Zadruge« potern, ko so vide- li, kako neprevidno se gospodari z njih denarjem, odpovedali hranilne vloge, tega vendar nismo mi krivi, ainpak od- bor »Zadruge« sam. »Klerikalno zadružništvo«. »Na- predniakoiiKf se cede sline po našem za- družništvu, zato se vsako toliko časa zaiete vanje. V zadnji »Soči« sunmičijo naše zadiužništvo, češ, da ni tako ka- kor bi moralo biti. — Naše zadružni- vtvo je dobro. Če bi bilo liberalno za- družništvo tako, kakor je naše. bi se li- beralci druguče postavljali v deželi. Avtcmobilske nesreče se v sedanjih časih radi uuglega prometa vedno bolj ninožijo. Tudi pri nas v tiorici je avto- mobilov vedno več in z ozironi na to bi bilo želeti, da bi po mestu vozili počasi, posebno se kadar srečajo trainvajske vozove, ker je v takih slučajili nevar- nost vedno blizo. Osebe, ki stopajo s tramvaja, pridejo na ta način prav lah- ko pcxl kak avtomobilui voz. Razun te- i^a bi bilo z ozironi na javno higijeno niijno potrebuo, da se prepove uagla av- tomobilska vožnja po mestu, kajti naše ulice so navadno polne prahu in gorje ljudem, ki stanujejo v pritličju takih u- lie, prah jih lioče kar naravnost zadu- šiti. Tdi z ozironi na tnjski promet, koli- kor ga še životari v našem mestu, hi nli svetovali počasno, primeruo vožnjo za vse vozove in še oolj za avtomobilc, kajti prašue ulice ne bodo privabile tuj- cev. - Zadeva Finžger Rozina pride, ka- kor hočejo vedeti nekateri tukajšnji !i- sti, že v prihodnjem porotnem zaseda- iiju, ki priene due 23. t. in., na vrsto. riusReijtv zagovornik bode baje dr. Franko. Iinenik porotnikov za drugo letoš- snje porotno zasedanje v (iorici: Bu- din Anton, Miren; Oregori Friiic, Ora- dež; Silvij grof Mels-Colloredo, Oori- ea; Morsutti Feliks, Qorica; Culot An- ton (lorica; Toroš Leopold, Medana; Visintin Matija, (Iradišče; Perše Aloj- zij, Rocinj; Cernuta Miha, Log pri Bovi.u; Tomat Anton, Marijan; Lič^n Maks, Rihemberk; Torelli Marin, Oori- ca; Sartori Aleksander, Marijan; To- masini Peter, Oorica; Mozetič Alojzij, Oorica; Martinis Alojzij, Medea; Kraj- nik Ivan. Sv. Lucija; Schubert Adolf. Visco; Maratelli Mansuet, Oorica; Klanjšček Josip, Števerjan; Kanave Iv., ldersko; Panzera Ivan, Kormin; Kras Anton, Livek; Schlemer Ivan, Qorica; Pertot Alojzij, Qoriea; Pitteri Egidij, Oradišče; Venturini Egidij, Terc; Repič Franc« Ajdovščina; Klansig Iginij, Št. Vid pri Torre; Zuccatto pi. Anton, 0- zeljan; Leban Vincenc, Šempas; Černi- goj Anton, Qorica; Zuioni Leonard, Oorica; Božič B.ožidar, Sv. Lucija; Zu- Hani Hermagor, Oradež; Rojec Franc, Pec. Nadomestniki: Clemente Karol, Ros- si Alojzij, Calligaris Ivan, Juch .Josip, Afrič Josip, Bonnes Klement, Vodopi- vec Josip, Qardinal Ivan, Illicher Karol, vsi iz Qorice. Nesreča. 34-letni Anton Sokol, u- posljen v kmetijski soli si je pri delu s slarnoreznico zlomil na desni roki en in na levi pa dva prsta. Zdravi se v bol- nisnici usmiljenih bratov. Samomorilec stotnik Fritsch, ki se je ustrelil minuli teden na Srednjem, je napravil pred samomorom oporoko, v kateri imeniijc za dediča svojega slugo- vojaka. Za Narodri tnuzei je daroval g. Jos. Balič, učitelj z Vrha sv. Mihaela, kot 32. dar: 1 srebrn bavarski tolar iz 1. 1767, prvo letno poročilo goriške re- alke, letno poročilo goriške gimnazije 1. 18G8, Pavissich ,11 Ricoglitore Triesti- no iz I. 1864, Jesenko, F'rirodoznanski zemljepiy, Slovenci in državni zbor !. 1S73 in 1874, Dr. Tavčar, Slovenski pravnik, S. (Iregorčič. Poezije. 1. del, Nolli, Priročna knjiga za gledališke di- letante. Nadalje so darovaii: Janez Vončina iz Jagršč št. 27 2 srebrna nov- ca, Karol Jakopec. učiteljiščnik IV. teč., 1 prstan, J. Oregorič, oficijal južne žc- leznice, 1 srebrn novec, Fr. Persic, pis- tnonoša iz Šempaša, 1 bakren novec, Peter Leban, pismonoša v Kalu, 1 redek srebrn novec, (ivido Jug, učenec 5. razr. na Sol. Domn, 1 staro ' svetinjo, Rob. Dekleva 1 rimljanski denar, Ucen- ci ljudske sole v Dol. Branici 9 bakre- nili novcev, Anton Vovk iz Cernie ?. bakreiia novca. Odbor. Izpred sodišča. Tuk. okrožno sodi- šče je obsodilo Ivan a Cjan iz Štandreža ua šest mescev težke ječe, ker je'ukra- del gospej Frančiški Pavietič 500 K. Shod »Qospodarske zadruge« za goriško okolico, ki je bil uiinulo nedeljo v S>t. Andrežu ua sencnatem dvorišču gostilne gosp. Karola Turi-ja se je zvr- sil inirno in ob srednje - dobri udelezbi članov. Navzočih je bilo okoli 200 niož. Shod se je vršil pod utisom velike su- še. Sliod je otvoril predsednik »(iosp-)- darske zadruge« g. I. M r in o I j a. Za predsednika pa je bil soglasno izvoljen j;'. N. L u t in a n, ki je kniaiu nato po- delil besedo g. 1. IVl r tn o 1 j a. Le-ta je rekel, da ktuetovalci, ko so sadili krom- pir, niso p.ičakovali take suše, kakorš- na je nasiopiia. ki žuga uniciti vse polj- ske pridelke. —• V svojein nadaljnem govoru je opozarjal kmetovalce, naj ne obupajo vsled suše. Ce je letos slabv), 1)0 pa prihodnja leta boljše. Pri organi- zaciji je treba vstrajati. Ne se plašiti U\ se ne pustiti begati. »Zadruga« se je le- tos prav dobro pripravila za kupčijo. Najboljše odjenialce si je zagotovila in pridobila v inozeinstvu. Krompir pa, katerega iinaino, čeravno nialo — niti ene tretjine od lanskega leta — mora- ino vseeno spraviti v denar. Zato pa ne eakati z izkopanjem. Ko pride ukaz od vodstva »Zadruge«, le izkopajte ga. Tudi cena krompirju bo letos najbrže poleg suše nižja kakor lansko leto, ker letina krompirja je bila v Italiji in v Istri najboljša. — Potem je knietovalce sva- ril pred hujskanjem nasprotnikov proti »Zadrugi«. Nasprotniki »Zadruge« dra- žijo knietovalce češ, naj pogledajo »Tr govsko-obrtno zadrugo«, kam pripelje člane neoinejena zaveza. To je grdo hujskanje. Naša «Zadruga« ni ustanov- ljena z neomejenim jamstvom. ampak z ömejenim. Člani »Zadruge« zgube v slučaju najhujšega poloina po 400 K, med tem ko člani »Trgovsko-obrtne zadruge« jamčijo s celim svojim pre- moženjem. — Potem ko je govoril še o manipulaciji, o kupčiji, o zelenjavi in drugem, je predsednik zaključil shod. Razpis daril. Uporabljaje denarno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. minister- stvo za poljedelstvo v pospeševanje na- še govedoreje, prešičjereje in čebelore- je, je sklenil deželni odbor pospeševati tudi letos tekmovanje med kmetoval- ci, malimi posestniki in koloni in objav- Ija v ta namen sledeče razpise daril: I. Za dobro vodstvo in oskrbovanje po- staj za spuščanje bikov: Za ta razpis so določena za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 300, za planinsko K 300. Za ta darila se morejo potegova- ti voditelji postaj za spuščanje bikov. Pri podeljevanju daril se bode upošte- valo: a) število bikov plemenjakov; b) oskrbovanje in krmljenje bikov; c) oskrbovanje hleva in pritiklin; č) vod- stvo zapiska o spuščanju. II. Za zgrad- be, prezidavo in uredbo hlevov: Za ta razpis so določena za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 2000, za planinsko K 2500. Za ta darila se more- jo potegovati niali posestniki, ki doka- žejo, da so tekom leta zgradili, prezi- dali ali uredili hlevska poslopja, ki po svojej prostornosti odgovarjajo potre- bam dotične kmetije in so tudi v zdrav- stvenem in gospodarskem oziru povolj- na. III. Za zgradbo gnojišč in pravilno ravnanj'e z gnojem: V to svrho se dolo- čijo za srednje ozemlje darila v skup- neni znesku K 400, za planinsko K 4Ü0. Pri podeljevanju teh daril se upošteva sistem, po katerem so napravljena gno- jišča, ali so ograjena z zidoin, ceinen- tom Lili samo z zemljo, ali je preskrblje- no za odtok gnojnice v posebno zgraje- no jamo. Upošteva se tudi to, ali .'e gnojišče na primernem niestii in kako se lirani in oskrbuje hlevski gnoj itd. IV. Za pravilno ravnanjc s knnili in njih hranenje: Za ta razpis so določena za srednje ozeinjje darila v skupnem zne- sku K 400, za planinsko K 400. Za ta darila se morejo potegovati mali po- sestniki, ki dokažejo, da so uvedli na svojih posestvih pravilen sistem hra- nenja krmil posebno pa taki, ki doka- žejo, da so uvedli na svojih posestvih »ensilažo«. V. Za izboljšanj-j prešičie- Usnjeno krpo, ki jo rabiš za umiva- nje šip, najicpsc spores v vodi. ki si ji pridjala pest soli. Književnosf. Dostojevski: Zapiski iz nsrtvega doma. To važno in zanimivo delo je iz dala -Matica Siovcnskau med svojimi knjigumi za 1. 191-. Prevod je oskrbel s spretno roko \ Iadimir Levstik, tis- kala pa je knjigo »Katol. Tiskanuiu v Ljubljani, ki je dala knjigi prav licno zunanje lice. Pravmalo ie tiskovnih na- pak, tisk sam na sebi je pa v resnici lep in čedeii in za oci prijeten, kar je dan- danes, ko mora človek v naglici čitati toliko in toüko del. prav velike zdra\ - stvene važnosti. Oostojevski, ki je ka- paeiteta med riiskimi realist! od Gogo- ija gori. je pri uas delonia že znan tv> svoji knjigi: Ponižar.i in riizžaljeni. V tei no\'i knjigi nas pa popelje v Sibi- rijo. v prisilne delavnice, kjer je zbra- nih sto in sto razniti hudodelcev v dol- goletno kazen. Njih bitje in žitjc naiu pisatelj predočnje tako živo in plastic- no, da se zdi človekn, da vidi te nesrec- nike in te propalice pred seboj. Psiho- logično so ti »Zapiskiu zelo zanimivi. Rarnovrstni liudodelci stoje pred nanii, pisatelj vsakeinu pogleda do srea in da- leč notri v njegovi dusi zasledi lastno- sti. ki so tarn ležale skrite. Nekateri so trdovratni hudobnezi, drugi s-o pa ne- kake dobricine, le priložnost jih je za- peljala v hudodelstvo. Marsikomu. ki rad prebira razne »ertice«, ra knjiga morda radi svoje težke. mračne sno/i ne bo pogodu, a nioje mnenje ji. da ie tudi v slovstvu pri nas potrebno nekoli- ko vee globokosti, tudi na resnost so ie treba počasi privaditi. Kar pa dela Zapiske« najbolj zanimive, je dejstvo, da niso pisani tja na slepo, ampak da je Dostojevski vse to sam občutil in oku- sil, ker je bila tudi njega doletela sibir- ska ječa, kjer je pretrpel kot politični kaznienec ceiih deset let. Ker je zad- njih letih pri nas nastala prav občutna literarna suša, moramo biti res veseli, da pride med naše ljudstvo enkrat kako boljše literarno delo, četudi le v pre- vodu. d. b. Glasba. »Glasbena Matica« v Ljubljani jav- ija tern potom svojim članom. da so društvenikom namenjene muzikalije za leto 1912./13. izšle ravnokar v tisku. Društveniki dobiio letos za člana- rino 6 K dva zvezka slovenskih izvirnih muzikalij. Prvi zvezek obsega na 19 ti- skanih straneh jako lepe tri samospeve za sopran s spreniljevanjem klavirja, ki jih je zložil Oskar Dev: Pastirica, Kan- glica, Snegulčica. Prugi zvezek. ki ie naineujen slovenskini niladim goslar- jeni. pa na 11 straneh Album 25 slo- venskih naroduih za gosli prirejenih pe- smi s spreniljevanjem klavirja. Heb sta priredila viiolinska ucitelja /!iga Polasek in Josip \ edral. Partituri drn- gega zvezka je priložen tudi vijolinski glas za igralca. Lena za Hevove sa- mospeve znasa za nečlane 5 K, za Al- bum J5 pesmi za gosli pa 3 K, posamez- 1 ni vijolinski glasovi se še posebej dobi- vajo po 30 h. Kdor pa pristopi kot clan k »ülasbeni MaticU dobi oba zvezka za članarino d K. Ra/posilianje muzikalij dosedanjim članom se te dui pricne; Ijubljauskim clanoin po društveneni slugi, izveuljub- Ijanskim pa po poverjetiikih. v kraju. kjeru pa poverjenikov ni, na osebni na- slov po pošti. Za leto 1913. 14. se nameravajo iz- dati "Zlata kangliea». dr. A. Schwab'.i. • Sloveuske koroske narodne pesini, ki jih je nabral gosp. Zdravko ^vikareie in se druge muzikalije, o katerih bo od- bor Olasbene Matice v kratkeni skle- pal. - Odbor »(ilasbene Maticeu prosi, da ostanejo vsi dosedanji člani društvii zvesti, vabi pa glasboljubne Slovence sploh. da pristopijo k »Olasbeni Mati- ciu kot podporni clani. Prijave se poši- liajo (llasbeni M. laliko po dopisnici. - Zeleti je. da bi vsi glasbeni Slovenci pri- stopili kot clani k )>ülasbeni Matici« in z letno članarino 6 K podpirali kulturno delovanje »Glasbene Matice«. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. nunai . . . 29, 73, 28, 84. 60. Dp. Dust Bator zdravuik v Gorici, ulica Treh Kraljev 9 ordinira od 10. (li 11. ii oi 2. 43 3. m. Išcem učenca iz poštene družine za pekovsko obrt Obenem se lahko priuči ne- koliko sladčičarske obrti. Naslov pove upravnistvo tega lista. ELEKTRO-MEHANIČNA DELAVNICA Zavod «a montiranje naprav za centralno kurjavo, napeljevanje vode in pllna in za postavljanje strelovodov in elektriönib zvonoev. G. PRESTENTO & Comp. GOEICA ^ J3OJISO VERDI Jtev. 33_ V Gorici, dan poštnega pečata. P. T. Uljudno si dovoljujemo Vas obvestiti, da smo prevzeli podjetje Josipa Brattlna v svojo oskrbo in da je vodimo od danes naprej pod družbeno firmo Ob enem Vas tudi udano opozarjamo, da smo dosedanjo delavnieo znatno razširili n povečali in jo bogati oskrbeli z vsemi lozadevnimi predmeti, ako da laliko vedno za- dostimo v polni meri vsem zahtevam modernih pridobitev na tern polju. Z ozirom na to, si usojamo Vas prositi. da ohranite tudi nam svojo naklonjenost, ki ste jo blagovolili izka- zovati prejšnjeimi lastniku podjetja. V tern slučaju Vas udano zagotovljamo, da bomo skušali vedno skrbno in točno izvršiti Va^a cenjena naročila. S izrazi odličnega spoštovanja G, Prestento & 60 Troškovnike izdelujemo brezplačno. JOSIP BON ANN I naslednik T. Slabanja srehrar in zlatar v Gorici ulica Nlorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Kupujte samo dvokolesa j „ALTENA", francoske vrste. ki so najtrpežnejši in naj boljši boclisi za na. vadno rabo ali za dirke v — 1 - Šivalni strojiOriginal „Victoria* so najpraktidnejši za vsako hišo. lsti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vozenje). Stroj teče brezšunuio in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznic c in vse v to stioko spa- dajoče predniete se dobi po to. varniški ceni pri tvrdki KepšBvani i Cuh, G 0 R I C A Stolnl trg St. 9. I. avtta or» razredna loterM. Kot znano iz časopisov, je bil pred par dnevi sankcijonirart zakon o ustano- vitvi avstr. državne, razredne loterije, dočim se bode ustavila polagoma sedanja, tako- zvana mala loterija. Vsako leto bodeta prirejeni 2 razrednl loterijl, obsegaioči vsaka 100.000 »reck, izmed katerih se moia izžrebati 50.000 sreök, tako, da je izžrebana vsaka druga srečka z dobitkom. Gela srečka bode stala E 200 plačljivih v 5tlü obroklb (razredih) ä K 40, polt'g tega pa se bodo izdale tudi četrtinke (ä K 50) in osminke (ä K 25). Frvo žrebanje se vrši že 1. nouembra 1913. V prvem razredu je najvecji dobitek K 60.000, v drugem K 70.000, v tretjem K 80.000. v četrtem K 100.000, v petem K 300.000 in posebna premija K 700 000, skupno torej K 1.000 OOO " ..... j Priglasnica. Podplsanl bi kupil: I kom. srečk I. av. drž. razredne loterije ä K 200 (cele) „ „ 50 (četrtiake) | ,, ,, 25 (osmlr ke) ter prosi za prospekt lr| druge tlskovlne. Ime In naslov (čltljlvo) Poleg teh glavnih dobitkov je pa določeno tudi mnogo drugih velikih dobitkov ä K 50.000, K 60.000, K 100.000, K 200.000. Z ozirom na to, da je edina pri nas dovoljena razredna loterija in ta pod iz- redno ugodnimi pogoji (vsaka druga srefcka mora blti lzžrebana) je umevno,. da je že sedaj zanimanje za te srečke zelo veliko. Zlasti priporočljivo je, da se združi več oseb, ki si nakupijo večje število srečk, tako, da vsak clan družbe sodeluje pri večjem številu srečk. Da zamöremo uposlati vsakemu p. t. Interesentu pravočasno odnosne prospektc, datl pojasnila itd, proslmo že sedaj, izpolniti predloženi izrezek in ga poslati na naš naslov. Ta priglasntca Je za vsakega brozobvezna in se torej tudi lahko prokilče oziroma spremeni. Podružnica „Ljubljanske kredtne banke" v GORICI. Izdaiateli in odsiovorni urednik Anton Ravcar. Tiska >Narodna Tiskarna« (odgov. L, Lukežič.)