NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Urednica NT Milena Brecko Poklii!
ŠT. 36 - LETO 54 - CELJE, 9. 9.1999 - CENA 280 SIT
NEMOGOČE? VSE JE MOGOČE!
Kako se bo razpletel Merkurjev poskus prevzema Kovinotehne?
_Vroča tema na strani 7._
Novi direktor
deia red
v Atomskih toplicah odmevajo kadrovske spremembe. Stran 6.
PRILOGA:
Vse o 32. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
PREMIŠLJEN UMOR NA MESTNI ULICI
Krvavo dejanje v Velenju posledica dolgoletnih sporov in sovraštva. Stran 29.
11 _____ ^ POGODKIIL _ _ J [j![»!') h j »lil II
Tovomjakarska zapora dovoza na avtocesto na Hudinji.
Protestnilci
na cesti
Vlada je ugodila zahtevam avtoprevoznikov in ti so po ponedeljkovih zaporah sprostili
ceste v državi
Ponedeljkovo zaporo cest
slovenskih avtopreznikov
smo občutili tudi na našem
območju, saj so protestniki
popoldne za tovorni promet
zaprli dovoz na avtocesto na
Hudinji in izvoze v Ar j i vasi
ter Pirešici.
Sobotna in nedeljska poga-
janja ministra za promet in
zveze Antona Bergauerja, mi-
nistra za finance Mitje Gaspa-
rija in ministra za malo gos-
podarstvo Janka Razgorška s
predstavniki Sindikata avto-
prevoznikov namreč niso pri-
nesla dogovora, zato so se
lastniki tovornjakov in grad-
bene mehanizacije odločili za
protestne zapore najpomem-
bnejših magistralnih cest v
Sloveniji in priključkov na av-
toceste. Po podatkih policije
je v šestih zaporah sodelova-
lo 130 tovornjakov. Po dva-
najstih urah blokade so pred-
stavniki vlade in sindikata na
Trojanah podpisali sporazum
in okoli 19. ure končali stavko
avtoprevoznikov. Ti so dose-
gli tudi dogovor, da bodo za-
radi zaprtja cest kaznovani le
z enotno kaznijo v višini 15
tisoč tolarjev, ne pa poplačila
gospodarske škode, ki je s
tem nastala. Tudi sicer zapora
ni naletela na posebno odo-
bravanje ostalih sindikatov in
gospodarske ter obrtne zbor-
nice, minister Bergauer pa je
menil, da zaostritev ni bila
potrebna, saj je bila sprejeta
rešitev ponujena že na nedelj-
skih pogajanjih.
Zahteve avtoprevoznikov
so znane že od lani in sicer:
finančna disciplina pri plače-
vanju storitev za opravljeno
delo, »pravična« razdelitev
dovolilnic za mednarodni to-
vorni promet in odstop mini-
stra za turizem in malo gos-
podarstvo Janka Razgorška.
Slednji je ob tem dejal, da na
zahtevo sindikata ne misli
odstopiti, saj ga lahko odsta-
vi le premier, ki ga je predla-
gal.
V podpisanem sporazumu
so se ministri in sindikat do-
govorili, da bodo morali izva-
jalci javnih naročil svojim po-
dizvajalcem plačati v enakih
rokih, kot bodo sami preje-
mali plačila iz proračuna, to je
v 24 dneh. Ker je avtoprevoz-
nikov že sedaj preveč (okoli
deset tisoč), jih lahko investi-
torji in naročniki del izsiljuje-
jo, sami pa ne upajo ukrepati,
da jim ne bi odpovedali dela.
Po novem naj bi vsak, ki želi
pridobiti licenco za avtopre-
voznika, ob nakupu tovornja-
ka vplačal 10 milijonov tolar-
jev depozita, ki ga bo dobil
vrnjenega ob prodaji tovor-
njaka ali odpisu. Glede dovo-
lilnic za mednarodni tovorni
promet, ki jih za vse ni dovolj.
pa naj bi posebna skupina
tovornjakarjev in ministrstva
za promet pripravila nov pra-
vilnik. Avtoprevozniki so do-
segli tudi zagotovilo, da bo
vlada predlagala spremembo
zakona o finančnem poslova-
nju, ki bo določal, da mora
naročnik dela plačati upniku
v 45 dneh (sedaj je rok dva
meseca), sicer bo zanj predla-
gan stečaj.
_ — TC, Foto:GK
V znamenju
Slomška in papeža
Do razglasitve in drugega papeževega obiska je le še nekaj dni - Posebne priprave ^
Ponikvi, v Olimju, Gaberniku in Celju
Do dogodka, ki bo za slo-
venske vernike zgodovinski,
je le še nekaj dni. V teh dneh
se številni udeleženci slove-
sne razglasitve Antona Marti-
na Slomška za blaženega pri-
pravljajo na 19, september, ko
pričakujejo v Mariboru pape-
ža Janeza Pavla II.
Kot so povedali v maribor-
skem škofijskem odboru za
papežev obisk, kjer je tajnik dr.
Stanko Lipovšek iz Vojnika, je
bilo v začetku prejšnjega tedna
prijavljenih 90 tisoč romarjev iz
vse Slovenije. V teh dneh preje-
majo številne nove prijave. Na
prizorišču pri gradu Betnava
bo prostora za 200 tisoč ljudi,
saj pričakujejo tudi številne av-
tobuse iz Avstrije, Nemčije, Hr-
vaške, Italije, Madžarske in Bo-
sne in Hercegovine, ki bodo
počastili velikega Ponkovljana.
Sicer pa bo Slovenija tisti dan v
središču svetovne pozornosti.
V odboru poudarjajo, da mo-
ra imeti vsak udeleženec slove-
sne razglasitve obvezno brez-
plačno vstopnico, ki jo lahko
dobi v vsakem župnijskem ura-
du. Tam se lahko po želji oskr-
bijo tudi z romarsko opremo, ki
vključuje kartonski stolček, pe-
lerino in spominski šal s sloven-
sko zastavo (cena tega komple-
ta, ki ga bo mogoče kupiti tudi
na prizorišču, je 400 tolarjev).
Največ romarjev bo potovalo v
Maribor z vlakom, saj je od
postaje Maribor-Tezno do gra-
du Betnava le četrt ure pešhoje.
Za železniški prevoz so pripra-
vili vozovnice po bistveno nižji
ceni (iz Celja, Laškega, Velenja,
Rogatca in Ponikve pri Grobel-
nem so po enotni ceni 900 tolar-
jev v obe smeri). Za organizirani
prevoz sprejemajo prijave v
župnijskih uradih.
Iz mesta Celje, kjer je Slom-
šek preživel dijaška leta ter bil
nekaj časa celjski opat, se je
doslej prijavilo približno petsto
romarjev. Po slovesni razglasi-
tvi v Mariboru nameravajo v
opatijski cerkvi počastiti prve-
ga slovenskega svetnika z re-
konstrukcijo med drugo sve-
tovno vojno zbombardirane
kapele, ki bo posvečena Slomš-
ku. Z deli nameravajo začeti še
letos. Posebne priprave imajo v
njegovem rojstnem kraju, v Po-
nikvi pri Grobelnem, od koder
se je prijavilo za pot v Maribor
tristo romarjev.
V njegovi rojstni hiši na Slo-
mu bodo nekaj dni po maribor-
ski beatifikaciji odprli še »sobo
svetništva«, ki so jo uredili v
poletnih mesecih. Slikar Ivo Ki-
sovec je na steni sobe naslikal
Ponkovljana v svetniškem siju,
na stropu je motiv odprtega
neba ter podoba poveličanja iz
župnijske cerkve. V teh dneh
nameščajo vitrine, kjer bo pri-
kazan postopek Slomškove
beatifikacije, ki ga je vodil prof.
dr. Maksimilijan Jezernik iz
Zgornje Ponikve pri Žalcu, di-
rektor rimskega Slovenika inti
ob pomoči prof. dr. Marjan
1\irnška iz Celja). V zadnje^
času beležijo na Ponikvi pov^
čan obisk iz domovine in tujj.
ne, zato so se odločili za asfalti,
ranje dodatne ceste ter ured
tev romarske pešpoti med sre.
diščem Ponikve in Slomom,
Slovesni blagoslov nove sobei
domačiji, ki ga bo opravil marj.
borski škof, bo 26. septembra,
ko bo na predvečer revijj
Slomškovih pesmi z zbori «
šentjurske občine.
S postavitvijo doprsnega Id
pa ter spominsko ploščo v gr^
du Olimje so Slomška počastj
tudi v Olimju pri Podčetrtku
kjer je imel novo mašo ter y
večkrat na obisku. Slovesu
blagoslovitev bo konec sep
tembra, predvidoma za obld
nico Slomškove nove maš^
Tako naj bi postal 26. novem
ber v prihodnje krajevni praz'
nik nove KS Olimje.
Ena od slovesnosti v počasti
tev Slomška bo tudi v nedelj(i
12. septembra, v Spodnjem Gi
berniku pri Podplatu, ko bode
na cerkvi Sv. Rozalije odkri
spominsko ploščo. Na slove
snosti pod vodstvom mariboi
skega škofa dr. Franca Kram
bergerja se bodo spomnili, d!
je bila to zadnja cerkev, ki jo ji
Slomšek posvetil pred smrtjd
To je bilo 21. septembra 186i
med vračanjem s srečanja i
duhovniki v Rogaški Slatini.
. ^ . BRANE JERANH
Občina Žalec praznuje
Ponedeljkova slavnostna
seja občinskega sveta je po-
menila enega od vrhimcev v
čast prazniku Občine Žalec.
Zbrane v domu II. sloven-
skega tabora je nagovoril žal-
ski župan Lojze Posedel, ki je
predstavil minulo delo v občini
ter hkrati napovedal nekatere
naloge, ki jih še čakajo, med
drugim dokončanje del na de-
poniji odpadkov na Ložnici,
ureditev železniškega prehoda
v Podlogu, plinifikacijo Žalca...
Župan Posedel je hkrati opozo-
ril, da je znotraj občine prema-
lo medsebojnega druženja in
zato vse povabil na prireditve,
ki jih še pripravljajo ob prazni-
ku. Izpostavil je tudi korektno
sodelovanje s sosednjimi obči-
nami za dosego skupnih ciljev,
vendar »celo skupen nastop
včasih ne pomaga v boju z
državo - kot primer lahko
omenim probleme zaradi neu-
rejenih vodotokov,« je povedal
Posedel.
Na proslavi so Grbe občine
Žalec prejeli Milan Dolar iz
Gotovelj, Milan Jezemik s Po-
nikve in Franc Tratar st. iz
Zabukovice; plakete občine Ža-
lec pa so prejeli žalski karate
klub, Peter Škrabar iz Podloga
in Jožef Randl iz Šempetra, ki
se je v imenu vseh dobitnike
zahvalil za priznanja. Proslav
ob občinskem prazniku je otK
gatil koncert Orkestra slovel
ske vojske pod vodstvom pcK
polkovnika Franca Rizmala.
Hkrati s praznikom občin
so proslavili tudi praznik Mes
ne skupnosti Žalec, priredil
pa se v okviru praznika in t^
borskih kulturnih dni nadaljn
jejo še prihodnji teden. Talil
bo danes ob 19. uri v žalsl'
knjižnici Literarno glasbeni ^
cital o Lili Novy, jutri bodo '
Savinovem salonu odprli raZ
stavo del Darinke Pavletič-I^
renčak. Pomembna dogodi''
napovedujejo za soboto, 1'
septembra, ko bo ob 9. uri'
Letnem gledališču Limberk
revija slovenskih lovskih p^^
skih zborov in rogistov; ob
uri pa bodo v Novem Cel
odkrili spominsko obeležje *
spomin na 370 bolnikov, ki
jih junija 1941 nemški nacis®
odpeljali in usmrtili v Harth^'
mu. Sklop prireditev bodo ^
daljevali v ponedeljek z lutko^
no predstavo, v torek ob 18.
bodo v Savinovi hiši predstav^
knjigo Irene Moškon Kerami"^^
spodnjesavinjskih fabrik in *
Imjižnici postavili razstavo ^^
mače in umetnosme keraiiu^^
U. SEUŠJ2
Foto: T. TAVCA^
Med proslavo i; Žalcu.
Društvo za razvoj Šoštanja
Konec avgusta so v Šoštanju ustanovili Društvo za
razvoj Šoštanja, ki bo delovalo predvsem na kulturnem,
športnem in gospodarskem področju.
Med cilje so zapisali vzpodbujanje kulturno-umetniškega
udejstvovanja, družabnega življenja, športno rekreativnih in
turističnih dejavnosti, podjetniških idej ter gospodarskega na-
predka. Kot prvo bodo v soboto, 18. septembra, ob 20. uri na
rokometnem igrišču v Šoštanju pripravili koncert Vlada Kreslina
in Beltinške bande, izkupiček od prodanih kart pa bo Društvo
za razvoj Šoštanja namenilo za pomoč pri nakupu šolskih
potrebščin in instrumentov za Pihalni orkester Zarja. US
|!!.Viliji1.'IIH| I	DOGODKI	I H
Senjur na
Kozianskem
Jutri, v petek 10. septembra,
1,0 na obisku v občini Kozje
iflinister za ekonomske odno-
je in razvoj dr. Marjan Senjur.
fani se bo sestal s predstavniki
občin in gospodarstva iz osmih
l^ozjansko-obsoteljskih občin.
Minister Senjur, ki ga bodo
5premljali državni sekretar za
regionalni razvoj Rado Klančar,
(jržavni podsekretar Ivo Piry in
direktor Sklada za regionalni
razvoj in ohranjanje poseljenosti
slovenskega podeželja Bojan
pejak, se bodo sestali z župani
jestih občin z območja šmarske
upravne enote ter županoma
Šentjurja in Dobja in obema koz-
janskima poslancema.
Na sestanku o razvojni prob-
lematiki Kozjanskega in Obsote-
Ija bodo sodelovali tudi pred-
stavniki gospodarstva, rojak
prof. dr. Janko Belak iz maribor-
ske ekonomsko-poslovne fakul-
teto, ki bo predstavljal Mer Evro-
center iz Gubnega ter predstav-
nik zavoda za zaposlovanje. Gre
u prvi ministrov obisk na tere-
nu po sprejetju zakona o sklad-
nem regionalnem razvoju.
Minister Senjur bo začel obisk
na sedežu občine Kozje, kjer bo
sestanek z županom in direktor-
jem Monta Jožetom Planincem
ter drugimi predstavniki gospo-
darstva. Med obiskom si bo ogle-
dal tovarno Mont.	BJ
Dober dan, sejem!
s priložnostno slovesnostjo v Modri dvorani Celjskega sejma bodo jutri, v petek dopoldne,
odprli razstavišča 32. Mednarodnega obrtnega sejma. Sejem bo odprl predsednik države
Milan Kučan, kot zadnjih nekaj let, pa je tudi letos generalno pokroviteljstvo nad največjo
slovensko sejemsko gospodarsko manifestacijo prevzela Kovinotehna d.d. Celje.
Na 32. MOS se bodo obiskovalci do 19. septembra lahko soočali z dosežki domačega malega
gospodarstva ter velikih gospodarskih sistemov ter jih primerjali s tistim, kar ponuja svet. Na
skupno 60 tisoč kvadratnih metrih razstavišč se bo namreč predstavljalo kar 1.816 razstavljavcev
iz skupno 28 držav, v desetih sejemskih dneh pa se bo zvrstil tudi bogat program obsejemskih
strokovnih in zabavnih prireditev.
V Celju v tem času pričakujejo do četrt milijona obiskovalcev, vsaj del te množice pa si v
občinskem vodstvu v sodelovanju s sejemskima organizatorjema. Obrtno zbornico Slovenije in
Celjskim sejmom d.d., želijo privabiti tudi v staro mestno jedro. IS, Foto: GREGOR KATIČ
Pogled na razstavišča 32. MOS nekaj dni pred začetkom sejemske manifestacije.
Denacionalizacija v
zadnji četrtini
Zaradi kompleksnosti posameznih zahtevkov v Celju do 1. septembra izdanih večina
delnih odločb
Od skupno 1.031 vloženih
zahtevkov za vrnitev stano-
vanjskih hiš, stanovanj, po-
slovnih prostorov, stavbnih
zemljišč kmetijskih zemljišč
in gozdov ter podjetij so v
Upravni enoti Celje doslej izda-
li 787 odločb, kar pomeni, da
se denacionalizacija preveša v
zadnjo četrtino.
............... ..... ........................ ■
»Res pa je,« poudarja načelnik
UE Celje Damjan Vrečko, »da je
■iied izdanimi odločbami zaradi
^kompleksnosti posameznih de-
nacionalizacij skih zahtevkov
l^ar precej delnih, tako da je med
skupno 830 izdanimi odločbami
^ sklepi kar 532 delnih, le 298
Pa je dokončno rešenih zahtev-
W. v UE Celje ugotavljajo, da
počasi zaključujejo tisti dena-
flonalizacijski postopki, v kate-
rih je mogoče vračanje premože-
j^ia v naravi, začenja pa se oranje
'^dine povsod tam, kjer upravi-
Wem lahko ponudijo odškod-
•^ino. »Z denacionalizacijo,« je
^dovoljen načelnik Vrečko, »se
[J^E trenutno ukvarja 11 stro-
^vnjakov, tik pred opravlja-
^''lem pripravniškega izpita pa
še 2 diplomirani pravnici.«
I Med 659 vloženimi zahtevki
[^Vrnitev stanovanjskih hiš, sta-
I ovanj, poslovnih prostorov in
'J^vbnih zemljišč je doslej do-
končno rešenih 189 zahtevkov,
pa delno. V UE so izdali 312
^'nih odločb in 150 odločb, v
'"liki odškodnine (z obveznica-
mi) pa je bilo izdanih 28 odločb
v skupni vrednosti 2,3 milijona
DEM. Ministrstvu za kulturo ali
sodiščem pa so v reševanje od-
stopili 56 zahtevkov.
»V zadevi Perčič,« pravijo v
UE Celje, »ni zaenkrat nič no-
vega. Potem, ko so v ministrs-
tvu za okolje in prostor kot
instančnem organu lani opra-
vili revizijo ter niso ugotovili
nezakonitosti, zdaj na pobudo
državne pravobranilke zaradi
novele zakona o denacionali-
zaciji presojajo o možnosti ob-
nove postopka.«
Od 312 vloženih zahtevkov za
vrnitev kmetijskih zemljišč in
gozdov je dokončno rešenih 95,
delno pa 177 zahtevkov. V nara-
vi je z 272 izdanimi odločbami
(od tega 177 delnimi) vrnjenih
dobrih 187 hektarov kmetijskih
zemljišč ter nekaj manj kot 486
hektarov gozdov, za odškodni-
no v obveznicah pa je bilo do 1.
septembra izdanih 31 odločb v
vrednosti nekaj manj kot 1,6
milijona DEM. Za vračanje pod-
jetij je bilo vloženih 60 zahtev-
kov, doslej pa je bilo delno reše-
nih 43, v celoti pa 16 zahtevkov.
V naravi so premoženje vračali v
20 primerih, v obliki odškodni-
ne (skupna vrednost 8 milijonov
DEM) v 31 primerih, za vzposta-
vitev lastninskega deleža na
pravni osebi pa so se odločili v
dveh primerih v skupni vredno-
sti 3,5 milijona DEM.
Skladno z zahtevami, da mo-
ramo v državi denacionalizaci-
jo kar najhitreje pripeljati do
konca, v Celju pričakujejo kon-
struktivnejše sodelovanje dr-
žavnih skladov; tako odškod-
ninskega kot tudi sklada kme-
tijskih zemljišč in gozdov (gre
za možnost vračanja nado-
mestnih zemljišč) ter jasnejša
navodila oziroma ustreznejše
reševanje zahtev najemnikov,
ki so priglasili lastna vlaganja v
denacionalizirane prostore;
zlasti v tistih primerih, ko so
denacionalizacijski postopki
pravnomočno končani.
mummmmmm i. stamejčič
Na Planino po
asfaltu
v občini Kozje se priprav-
ljajo na začetek rekonstruk-
cije pomembne lokalne ceste
med Lesičnim in Zagorjem.
Makadamska cesta, ki je
imela včasih status regional-
ke, je tudi povezava s šent-
jursko občino.
Z deli bodo začeli prihodnji
mesec. Letos bodo položili 1,8
kilometra asfalta od skupno
3,6 kilometra makadamske
ceste, z ostalim pa namerava-
jo nadaljevati prihodnje leto.
Vrednost za letos predvidenih
del znaša približno 30 milijo-
nov tolarjev, za kar so pridobi-
li 15 milijonov tolarjev sred-
stev za demografsko ogrožena
območja. V občini Kozje so
sicer letos manj asfaltirali, saj
so morali po štirih hujših
neurjih veliko vlagati v obno-
vo cest ter ureditev odvodnja-
vanja.	BJ
Državna uprava na sejmu
Kot zadnjih nekaj let, se bo
Upravna enota Celje tudi le-
tos predstavila obiskovalcem
32. Mednarodnega obrtnega
sejma.
Po besedah načelnika UE Ce-
lje Damjana Vrečka so v uprav-
ni enoti zelo veseli, ker so med
pripravami na predstavitev na-
leteli na izjemen posluh lokal-
nih skupnosti in gospodarstva.
Tako so projekt, vreden 1,6 mi-
lijona tolarjev, ki ob sami pred-
stavitvi na sejemskih razstaviš-
čih vključuje še dotisk predsta-
vitvenih publikacij UE ter izda-
jo video kasete o celjskem izpit-
nem centru, v celoti sfinancirali
s sponzorskim denarjem.
V času med 10. in 19. sep-
tembrom bodo tako na celj-
skem sejmišču obiskovalcem,
zlasti občanom Celja, Vojnika,
Štor in Dobrne, odgovarjali na
vprašanja svetovalci iz UE Ce-
lje, seznanili se bodo lahko s
tiskanimi publikacijami, ki so
občanom na voljo tudi na In-
ternetu, brezplačno reševali
teste iz poznavanja cestno
prometnih predpisov ter si og-
ledali video kaseto o celjskem
izpitnem centru. Slednja je za-
nimiva zlasti zato, ker ob splo-
šni predstavitvi delovanja cen-
tra, ki pokriva območja uprav-
nih enot Celje, Laško, Šentjur
pri Celju, Šmarje pri Jelšah,
Žalec in Slovenske Konjice,
gledalca seznanja z najpogo-
stejšimi napakami, ki jih med
opravljanjem praktičnega dela
vozniškega izpita storijo kan-
didati.	IS
po svetu
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Hrvaška bo
žrtvovala Tuto
Sodišče v Zagrebu se je
odločilo, da bo Hrvaška bo-
sanskega Hrvata Mladena
Naletiliča, imenovanega Tu-
ta, izročila haaškemu sodiš-
ču. Mednarodno sodišče za
vojne zločine, storjene na
območju nekdanje Jugosla-
vije, je proti njemu spisalo
17 točk obtožnice, ki ga ob-
tožuje etničnega čiščenja
muslimanov v zahodni Bo-
sni (predvsem v Mostarju)
leta 1993.
S to odločitvijo naj bi rešila
spor z Združenimi narodi, ki
so bili v nasprotnem primeru
proti Hrvaški pripravljeni
uvesti sankcije. Vendar pa
izročitev Tu te, čigar pričanje
bi lahko senco vrglo tudi na
predsednika TUdmana in so
zato z odločitvijo v Zagrebu
toliko časa zavlačevali, za
mednarodno skupnost ne bo
dovolj. Zagreb mora poleg te-
ga haaškemu tribunalu izroči-
ti dokumentacijo o vojaških
akcijah Blisk in Nevihta, ki sta
leta 1995 v beg pognali na
tisoče Srbov iz Krajine in za-
hodne Slavonije. 52-letni Tuta
trdi, da ni kriv, razen če je
zločin braniti domovino. Ima
pa precej zanimivo prete-
klost. Pred vojno v Jugoslaviji
je živel v tujini kot politični
izseljenec, pred vojno pa se je
vrnil v Hrvaško (rojen je sicer
v BiH), s seboj pa naj bi prine-
sel tudi dva milijona mark
gotovine.
Za Dianino smrt
kriv voznik
Sodišče v Parizu je po
dveh letih končalo preiska-
vo nesreče, v kateri je 31.
avgusta 1997 umrla britan-
ska princesa Diana. Rezul-
tati so pokazali, da je nesre-
čo zakrivil voznik mercede-
sa Henri Paul, ki je bil pod
vplivom alkohola in tablet.
Sodišče je zato ovrglo obtož-
be proti devetim fotografom
in motoristu, ki so bili
osumljeni vpletenosti v ne-
srečo.
Dianin brat Earl Spencer se
je zahvalil sodišču za dolgo-
trajno preiskavo in dodal, da
sprejema njegove ugotovitve.
Precej drugače pa je odreagi-
ral oče umrlega Dianinega lju-
bimca Dodija Al Fayeda, Mo-
hamed Al Fayed, ki se bo
pritožil na odločitev sodišča.
Egiptovski milijonar trdi, da
je pri nesreči šlo za zaroto. Po
njegovem mnenju je vsega
kriva britanska obveščevalna
služba, ki naj bi z nesrečo
preprečila zadrego, ki bi na-
stala, ko bi se mati prestolo-
naslednika oz. bodočega kra-
lja poročila z muslimanom.
Al Fayedovi so tudi dolgo trdi-
li, da so paparazzi, ki so lovili
avto z Diano in Dodijem po
večerji v pariškem Ritzu, odi-
grali ključno vlogo v nesreči.
Eksplozija V osrčju
Moskve
v središču Moskve, neda-
leč od Kremlja, je odjeknila
močna eksplozija, ki je rani-
la 41 ljudi. Storilec (ali sto-
rilci) je razstrelivo, sodeč po
moči je šlo za okrog 150
gramov TNT, podtaknil v
razkošno podzemno naku-
povalno središče. Odgovor-
nost za napad je prevzela
neznana organizacija Zveza
revolucionarnih pisateljev.
Na letaku, ki so ga našli dan
po eksploziji, je pisalo: »Malo-
meščanske dame in gospodje,
ni nam všeč vaš življenjski
slog.« Eksplozivo je bilo na-
mreč nastavljeno v salonu Di-
namit, kjer so igralni aparati,
zraven pa številni lokalčki s
hitro pripravljeno hrano. Ven-
dar pa ruska obveščevalna
služba še ni izključila možno-
sti, da je šlo za maščevanje
dagestanskih upornikov. V
preteklosti je v Moskvi odjek-
nilo kar nekaj eksplozij; neka-
tere so bile povezane z vojno
Čečeniji. Tako je bilo npr.: ju-
nija 96 - bomba v podzemni je
štiri dni pred drugim krogom
predsedniških volitev ubila šti-
ri ljudi. Junija 97 bomba na
vlaku Moskva-St. Petersburg
ubije pet ljudi. Aprila letos
bombo raznese na stopnišču
pred uradom obveščevalne
službe, maja odjekneta kar
dve pred sinagogama, pred šti-
rimi meseci pa je eksplozija
zrušila hotel v neposredni bli-
žini Kremlja.
Optimizem na
Bližnjem vzhodu
V egiptovskem letovišču
Šarm E1 Šejk se je zgodila še
ena pomembna epizoda
med Izraelci in Palestinci.
Izraelski premier Barak in
palestinski vodja Arafat sta
namreč podpisala dogovor o
uresničevanju sporazuma iz
Wye Plantationa v ZDA. Ta
je bil sklenjen oktobra lani
in od takrat je bližnjevzhod-
ni mirovni proces zastal.
Gre tudi za prvi premik na
bolje in za prvo dejanje nove-
ga premiera Baraka, ki je od
skrajno desnega Netanjahuja
prevzel silno slabo dediščino.
Pred podpisom sporazuma je
bilo treba spet kar nekaj poga-
janj. Najbolj sporno je bilo
število palestinskih zaporni-
kov, ki jih bo Izrael izpustil iz
svojih zaporov. Zaenkrat jih
bo 200, kasneje pa naj bi te-
mu sledilo še 150. Palestinci
pa so obljubili poostritev var-
nostnih ukrepov. V prvi fazi
sporazuma (do 13.9., na šesto
obletnico podpisa prvega mi-
rovnega dogovora med Izrael-
ci in Palestinci) naj bi se Izrael
umaknil iz sedmih odstotkov
Zahodnega brega, kasneje pa
še s štirih. V naslednjih petih
mesecih naj bi oblikovali ok-
virni dogovor o statusu pale-
stinskih avtonomnih ozemelj,
o usodi beguncev, židovskih
naselij in nenazadnje pale-
stinske države. Kot pravi Ba-
rak, ta dejansko že obstaja,
pomembo je le, da ne postane
sovražnica Izraela.
H I	DOGODKI	I \\MihhVM
komentiramo
Ošpice, mumps
in vodene icoze
Mlada, še niti s prvim deset-
letjem zaokrožena slovenska
demokracija, konec poletja pre-
boleva celo vrsto otroških bolez-
ni. Bo zdravljenje uspešno, bo
mladi bolniček okreval brez po-
sledic?
V	luči združevanja dveh pom-
ladnih strank, ko SKD in SLS
stopnjujeta svoje povezovanje
in zagotavljata, da je do končne
poroke treba razrešiti le še ne-
kaj manjših vprašanj, je konec
poletnih počitnic slovenske poli-
tične scene zaznamovala ob-
novljena zgodba o domnevnih
nepravilnostih v financiranju
Slovenske ljudske stranke. Nič
novega, pravzaprav. Nove raz-
sežnosti je z nekakšno »samoo-
vadbo« dodala le nekdanja
strankina finančnica Boža Gre-
šovnik. Ob njej pa seveda tudi
vrh stranke, na čelu s predsed-
nikom Marjanom Podobni-
kom, ki si je za prve odgovore.
oziroma pojasnila vzel kar štiri
dni časa. Nenavadno? Za raz-
vite demokracije, kjer volivci
odločno in najbolj učinkovito
presojajo tudi najmanjše napa-
ke v politiki že na prvih nasled-
njih volitvah, vsekakor! Tam
politični prvaki odstopajo v ko-
rist svojih strank in volilnih re-
zultatov. Za Slovenijo pa očitno
ne. Na to, kakšne bodo posledi-
ce, pa bo treba počakati.
V	ponedeljek je bil dobršen
del države ohromljen s cestnimi
blokadami avtoprevoznikov.
Hvala bogu, poreče kdo, je tra-
jalo le en dan! Za (upravičeno)
dosego tistega, z majčkenimi
popravki, kar je vlada tovor
njakarjem obljubila že v nede-
ljo, se je Slovenija dušila v kolo-
nah. Je šlo za moč argumentov
ali argument moči? Odgovor
vse dotlej, da bo mlada država
sprejela ustrezno zakonodajo
tudi za le na prvi pogled obrob-
na vprašanja - kdo je, denimo
dolžan poravnati nastalo gos-
podarsko škodo v takšnih pri-
merih - niti ni pomemben. Je
pa pomembno, da recimo tek-
stilke, čevljarji in kar je še delav-
cev podobnih gospodarskih pa-
nog, ki so trenutno najbolj na
udaru, svojega protesta in zah-
tev ne morejo izpeljati tako pre-
pričljivo. ..
Ob napovedanem Merkurje-
vem prevzemu Kovinotehne je
zavrelo na Celjskem. Takrat,
ko je zreški Comet prevzemal
mariborski Swaty - pa čeprav
okoliščine resnično niso po-
vsem primerljive - smo bili lo-
kalpatrioti, zdaj se zavedamo
vseh škodljivih posledic ustvar-
janja monopola. A na nekaj le
ne bi smeli pozabiti. Če gre za
ustvarjanje monopola, ki bo
neposredno prizadel gospo-
darstvo, bi morali prvi in PMj-
bolj glasno povzdigniti svoj
glas gospodarstveniki in ne po-
litiki. Slednji, če že, bi smeli
prvim le pritegniti in si tudi na
tak način prislužiti kakšno toč-
ko več med volivci. A v Sloveni-
ji - državi z mlado demokracijo
in nedodelanimi pravili iger v
politiki ter prav tako mladim
ali pa še mlajšim tržnim gos-
podarstvom in pravili poslov-
nega obnašanja - se lahko zgo-
di tudi to.
Če se povrnemo na začetek;
diagnoza, niti ne tako nevar-
na, je v vseh treh primerih po-
stavljena, kako bo potekalo
zdravljenje in kako bo pacient
okreval, pa bomo spoznavali
tudi skozi razplet vseh treh
omenjenih zgodb. Počakajmo,
pa bomo videli!
IVANA STAMEJČIČ
Končana ptujska avantura
Perutnina odhaja s spodnjesavinjskih hmeljišč
»Za nas je bil hmelj zani-
miva epizoda, srečali smo se
z drugačnim poslom, ki ga
prej nismo znali delati,« je na
novinarski konferenci minu-
li četrtek omenil predsednik
uprave Perutnine Ptuj dr.
Roman Glaser in hkrati naz-
nanil, da se je končala ptuj-'
ska avantura na hmeljiščih
Hmezad Kmetijstva v stečaju.
r- ' .---- "
»Že v začetku sem povedal,
da je to delo prezahtevno za
nas, da bi ga hoteli in znali
opravljati daljši čas,« je pouda-
ril dr. Glaser in izpostavil, da je
še težja kot pridelava prodaja
hmelja. »Nobene ambicije ni-
mamo, da bi ta posle peljali
dalje,« je povedal dr. Glaser,
pohvalil »žalske« sodelavce in
izrazil upanje, da bo ministrs-
tvo našlo pot za ohranitev
hmelja. Pogodba s Perutnino
Ptuj velja do konca oktobra in
čeprav bo ministrstvo podjetju
povrnilo vse stroške, ki so jih
imeli s pridelavo, se zaradi
drugih odprtih projektov ne
bodo odločili za delo na spod-
njesavinjskih hmeljiščih. Dr.
Glaser je še povedal, da so
stroški pridelave doslej znaša-
li 550 milijonov tolarjev, priča-
kujejo pa, da bo vseh stroškov
900 milijonov tolarjev.
Sedaj je na vrsti prodaja le-
tošnje letine. Znano je, da je
hmelju na svetovnem trgu ce-
na zelo padla. Okvirno načrtu-
jejo, da bodo v profitnem cen-
tru v Arji vasi na hmeljiščih
Perutnine Ptuj, torej na 19 lo-
kacijah na 1075 hektarih od
Vojnika do Vranskega v 9 su-
šilnicah letos pridelali 1.400
ton hmelja. Na hmeljiščih dela
970 sezonskih delavcev, 30 de-
lavcev pa je iz Hmezadovega
Kmetijstva v stečaju.
Zaenkrat ni jasno, kdo bo
prevzel hmeljišča, ki sta si jih v
četrtek popoldne ogledala tu-
di ministra za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano Ciril Smr-
kolj ter za delo in socialne
zadeve Tone Rop - njuni mini-
strstvi sta namreč najbolj po-
magali ptujski Perutnini. Mini-
ster Smrkolj je povedal, da se
še niso odločili, kaj se bo zgo-
dilo s hmeljišči. Predlog iz ob-
čine Žalec, da bi hmeljišča
prevzele zadruge, ki bi omo-
gočile odkup zasebnim pride-
lovalcem hmelja, se ministru
Smrkolju zdi zanimiv, vendar
bodo o njem še razpravljali.
• - ' U.SELIŠNIK
Foto: SHERPA
Marija Kos, vodja profitnega centra v Arji vasi, in predsednik uprave Perutnine Ptuj dr.
Roman Glaser med ogledom sušilnice.
podrža\^
Protestniki iz
koruze
RAZDRTO, 1. septembra (Ve.
čer) - Prvi od dveh 343-ton.
skih uparjalnikov, ki ju bodo
prepeljali v Nuklearno elek-
trarno Krško, je doživel oko
Ijevarstveni krst. S koruznega
polja sta skočili skupini prj.
padnikov Greenpeace in se
na različne načine priklenili
na dele kompozicije. Protest-
nike je odstranila posebna
enota policije. Uparjalnik sov.
ponedeljek brez drugih težav
prepeljali v Krško.
Grešovnikova '
spregovorila >
UUBUANA, 3. septembra
(Delo) - Nekdanja finančnica
SLS Boža Grešovnik trdi, da
je SLS nezakonito financiral
Nicholas Oman, stranka pa
je nezakonito najemala poso-
jila v Avstriji. SLS je preko
častnega razsodišča takoj za-
nikala izjave Grešovnikove.
Sprejem za
najboljše
BRDO, 4. septembra (Nede-
lo) - Predsednik države Mi-
lan Kučan je na gradu Brdo
pri Kranju sprejel najboljše
slovenske maturante in ma-
turantke ter ravnatelje nji-
hovih šol. Med 235 letošnji-
mi odličnjaki, ki prihajajo iz
37 slovenskih šol, jih je 25
doseglo na maturi najvišje
število možnih točk. |
Odpovedana j
stavka
LJUBUANA, 5. septembra
(Delo) - Kontrolorji letenja
so odpovedali stavko, zah-
tevo po odstopu direktorja
uprave za zračno plovbo
Matjaža Sonca pa spreme-
nili v predlog.
Dan cestnih zapor
TROJANE - 6. septembra
(Dnevnik) - Ponoči je 50 to.
vornjakov zaprlo cesto čez
Trojane, nato pa še nekaj
drugih cest po Sloveniji. Po-
tem ko so vladni predstavniki
ugodili zahtevam avtopre-
voznikov, tudi zalitevi, da bo-
do zaradi stavke avtoprevoz-
niki plačali le denarno kazen
za nepravilno parkiranje, sta
obe stani podpisali spora-
zum, avtoprevozniki pa pre-
kinili protestno zaporo cest..
Podobnik zanika
UUBUANA, 6. septembra
(Dnevnik) - Nekdanja finanČ-
niča SLS Boža Grešovnik je
kiiminalistom predala doku-
mentacijo, ki naj bi dokazova-
la vpletenost predsednika SLS
Marjana Podobnika v doni-
nevno sporno financiranje
stranke. Podobnik je v .celot'
zanikal navedbe Grešovniko-
ve ter skupaj s predsednikoifl
SKD Lojzetom Peterletoin
povedal, da najnovejša doga'
janja znotraj SI^ ne bodo
vala na združevanje.
Dr. Drnovšek nd
seji
UUBUANA, 6. septembri
(Dnevnik) - Dr. Janez t"''
novšek po operaciji in uspt^'
Šnem okrevanju že daje
ve intervjuje. Ce se ne zgo"'
kaj nepredvidenega, naj
se dr. Drnovšek udeležil da'
našnje seje vlade.	^
Pot v šolo
je bila
res varna
Da bi takšna tudi ostala,
si želijo policisti PU Celje,
ki so imeli na začetku te-
ga tedna obilo dela, saj se
je spet pričel pouk, var-
nost najmlajših udeležen-
cev v prometu pa je njiho-
va stalna skrb, povezana s
številnimi nalogami in
opravili.
Za varnost otrok na poti v
Šolo in iz šole domov je na
območju regije v dneh od 1.
do 3. septembra skrbelo 275
policistov. V tem času sta se
sicer pripetili dve lažji pro-
metni nezgodi z udeležbo
dveh mladoletnikov, a no-
bena ni bila povezana s šol-
sko potjo.
V tridnevnem poostre-
nem nadzoru prometa v
bližini šol so policisti kaz-
novali 79 kršiteljev, ki se
bodo srečali s sodnikom za
prekrške, 498 kršiteljev so
denarno kaznovali, od tega
kar 243 za prekoračeno hi-
trost.
M.A.
Proti podivjanim vodam
V Vojniku so pripravili načrte za zaščito pred poplavami - Izvedba celotnega projekta
bo trajala deset let
Z drugim interventnim za-
konom je država obljubila kar
nekaj denarja za sanacijo ško-
de po poplavah tudi občini
Vojnik. Večino škode, nastale
med lanskimi poplavami in
med letošnjim neurjem v Ob-
čini Vojnik so že odpravili,
dogovorjenih pa je še kar ne-
kaj sanacij, ki se še niso priče-
le izvajati.
»V Podjetju za urejanje voda
so izdelali nalogo, s katero smo
pridobili strokovne osnove, ki
bodo služile za nadaljnje načrto-
vanje za rabo vodnega in obvod-
nega prostora na Hudinji od
Škofje vasi do Višnje vasi,« je
povedal župan občine Vojnik
Beno Podergajs. V prihodnosti
bodo izvedene sanacije v Polžah
pri Dreu, kjer bodo sanirali levo
brežino Hudinje pod mostom. V
Strmcu nameravajo postaviti lo-
kalni nasip, ob Hudinji v območ-
ju Šoštarjevega in jezu pri gradu
Tabor, kjer so že večl^at inter-
ventno odstranjevali nakopiče-
ne plavine po visokih vodali na
obeh jezovih, pa razmišljajo o
delnem znižanju jezu. Projekt
zaščite pred poplavami je sedaj v
fazi idejne zasnove, najprej pa
nameravajo poskrbeti za zaščito
Hudinje od Višnje vasi do Škofje
vasi. Projekt naj bi stal okoli 4
milijone tolarjev, tretjino bo sofi-
nanciralo podjetje Nivo Celje,
dve tretjini pa Občina Vojiiik, ki
bo zaradi pomanjkanja sredstev
plačilo opravila šele naslednje
leto. Celoten projekt bo obse-
žen, njegova izvedba pa dolgo-
trajna, saj naj bi po mnenju Bena
Podergajsa trajala kar dobrih de-
set let. »Za zaščito pred poplava-
mi med drugim načrtujemo po-
stavitev suhih zbiralnikov, ki bi
jih aktivirali le v primeru poplav,
določiti pa je potrebno tudi po-
dročja, Id jih bomo dovolili po-
plavljati in pripraviti načrt varo-
vanja naselij pred podivjanimi
vodami,« je povedal vojniški žu-
pan, ki zagotavlja, da bodo naj-
bolj nujna dela pričeli izvajati že
letos.
N.-M. SEDLAR
na kratko
O razvojnih možnostih
OLIMJE - V okviru skupine Pota mladih, ki povezuje mladino
v SLS, je bilo v nedeljo srečanje mladih iz nekaterih obsoteljskih
občin. Na pogovoru, ki se ga je udeležil minister za znanost in
tehnologijo dr. Lojze Marinček, so dali poudarek razvojnim
možnostim območja. (BJ)
Nova telovadnica v Pristavi
PRISTAVA PRI MESTINJU - V tej KS bodo za krajevni
praznik, ki ga bodo praznovali v soboto 21. avgusta, predali
namenu novo telovadnico, ki bo obenem večnamenska dvora-
na. Telovadnico bosta predvidoma odprla župan Podčetrtka
Marjan Drofenik ter podžupan in predsednik KS Srečko
Gobec. Investitor naložbe v vrednosti približno 65 milijonov
tolarjev je občina. (BJ)
Spet o usodi
zdravilišča
Obljube in dogovori o ure-
ditvi in oživitvi zdravilišča v
Rimskih Toplicah tudi po
osmih letih ostajajo pri be-
sedah. Zato je svet krajevne
skupnosti za v petek, 10. sep-
tembra, ob 17. uri v salonu
Sofijinega dvora tamkajš-
njega zdravilišča sklical
izredno sejo.
Nanjo so povabili direktor-
ja in predsednika nadzornega
sveta nove družbe Zdravilišče
Rimske Toplice d.o.o. Zorana
Debeljaka in Maksa Brečka.
Povabili pa so tudi podpred-
sednika vlade Marjana Po-
dobnika, ministra za delo,
družino in socialne zadeve
Toneta Ropa, ministra za
obrambo Francija Demšarja
in direktorico Agencije za
prestrukturiranje in privatiza-
cijo Sonjo Bukovec. Od njih
pričakujejo pojasnila o razlo-
gih za ponovno zavlačevanje
oživitve zdravilišča. AB
DOGODKI	I B
■m
Žaga bo zapela
Vtem tednu pripeljejo v Mestinje prvo bukovo hlodovino, žaga začne z delom v drugi
polovici meseca
steklarna iz Rogaške Slati-
ne, ki je pred koncem avgu-
sta plačala kupnino za tovar-
no Bohor Mestinje, se v teh
dneh pospešeno pripravlja
na obnovitev proizvodnje
vrtnega pohištva. V tem ted-
nu pričakujejo prvo bukovo
hlodovino, po 20. septembru
bo začela obratovati žaga.
......... ■ ""
Steklarski velikan je podpi-
sal kupoprodajno pogodbo s
stečajnim upraviteljem Bohor-
ja Mestinje 29. junija, po v
roku plačani kupnini je prišlo
prejšnji teden do primopreda-
je novemu podjetju Rogaška
Les d.o.o., iz sistema Rogaška
Crystal. Slatinčani, ki so bili
najugodnejši ponudnik, so
postali lastniki 9 hektarjev
jzemljišč ter nad 17 tisoč kva-
'dratnih metrov pokritih povr-
šin, skupaj z vso opremo.
Po prevzemu je začela v Me-
stinju najprej delati steklarni-
m varnostna služba, opravili
so popis premoženja, strokov-
njaki pa preverili primernost
opreme za ponovni zagon
proizvodnje. Zato so bila po-
trebna vzdrževalna dela na ža-
gi, v kotlovnici ter še drugod.
Kot je povedal glavni direktor
iteklarne Davorin Škrinjarič
so se odločili za obnovitev
proizvodnje vrtnega pohištva
bradi mestinjske tradicije in
potreb na tujem trgu. S proi-
zvodnjo bodo začeli postopo-
ma.
Koliko delovnih
mest?
Potem ko bo,začela z delom
žaga, ji bodo sledili v sušilnici
lesa, prirezovalnici ter v konč-
ni proizvodnji vrtnega pohiš-
tva. V Rogaški Slatini pravijo,
da imajo prve pogodbe s tuji-
mi kupci vrtnega pohištva
sklenjene, saj gre za doseda-
njega Bohorjevega partnerja.
Prvo pohištvo želijo izvoziti v
začetku decembra, na sloven-
ski trg zaenkrat ne računajo. V
tem trenutku naj bi imeli iz
tujine potrjena naročila v
vrednosti približno 150 milijo-
nov tolarjev, s petnajstimi
kupci pogovore nadaljujejo.
Prvi zaposleni naj bi prišli v
mestinjsko podjetje Rogaška-
Les v drugi polovici septem-
bra, nato bodo postopoma za-
poslovali vse do konca leta, ko
naj bi delalo predvidoma 60
delavcev. Med temi naj bi bilo
približno 40 bivših delavcev
Bohorja ter 20 delavcev iz si-
stema Rogaška Crystal. V ste-
klarskem gigantu, ki ima v Slo-
veniji in Hrvaški 1531 zaposle-
nih, so se namreč odločili za
nakup mestinjske tovarne za-
radi reševanja problema traj-
nih presežkov njihovih družb.
V zadnjih dveh letih, ko so se
lotili racionalnejše organizaci-
je, je prišlo do odvečnih delav-
cev, ki jim tako skušajo najti
delo. Tako bodo tudi tisti, ki so
zaposleni v Rogaški Slatini,
obenem delali za potrebe me-
stinjske tovarne.
Vodstvo steklarne se je od-
ločilo, da bo v Mestinje presta-
vilo vso proizvodnjo iz Rogaš-
ke Slatine, ki je povezana z
lesom, z izjemo specifične le-
sostrugarne. V Mestinju bo tu-
di proizvodnja transportne
kartonske embalaže ter osred-
nja točka za oskrbo vseh proi-
zvodnih obratov z embalažo.
Glavni direktor Škrinjarič
pozna mestinjsko tovarno ze-
lo dobro, saj je bil šest let
računovodja na Bohorjevi lo-
kaciji v Šentjurju. Zanimivo
je, da je del svojega lastniške-
ga certifikata vložil v Bohor.
Konec stečaja
spomladi
stečajni postopek Bohorja
Mestinje seveda zanima precej
upnikov, stečajni upravitelj
Tomaža Kosa pravi, da so s
303 milijoni tolarjev plačane
kupnine zadovoljni, saj znaša
malo manj kot polovico oce-
njene vrednosti Bohorja. V tem
trenutku je vnovčeno celotno
premično in nepremično pre-
moženje, tako tudi obrobno
zemljišče, kjer se je podjetje
GIC Gradnje odločilo postaviti
betonarno, pa tudi starejši in
novejši del žage v Kozjem, ki
sta postala last Hypo leasinga
ter tesarstva Darko Čepin.
Tomaž Kos ocenjuje, da bo-
do stečajni postopek uradno
zaključili predvidoma aprila
ali maja, saj je treba poskrbeti
za Bohorjeve terjatve (gre za
približno 30 tožb). Sicer pa
bodo stečajnemu senatu naj-
prej predlagali poplačilo hipo-
tekarnih upnikov, med kateri-
mi prevladuje Banka Celje,
oktobra naj bi bile na vrsti
prednostne pravice delavcev.
Delavci bodo predvidoma pre-
jeli manj kot 50 odstotkov
zahtevanega zneska. Nekaj
denarja bo ostalo za rezervaci-
jo, za različne mogoče zahtev-
ke, aprila pa naj bi prejeli de-
lavci še preostanek.
V Bohor se torej počasi vrača
življenje. Sicer pa je delalo v
mestinjski tovarni v poletnih
mesecih, ko je bila steklarna
najemnik, do 40 ljudi, ki so
pakirali njene izdelke za ame-
riški trg. V zadnjih dneh jih je
bilo tam še 20. Zaradi prostor-
ske stiske v Rogaški Slatini so
eno od mestinjskih tovarniških
hal uporabili za skladiščenje
polizdelkov za potrebe brusil-
nic v Sloveniji ter Hrvaški.
BRANEJERANKO
Praznik mesta Žalec
v Žalcu praznujejo svoj praznik 6. septembra v počastitev II.
slovenskega tabora, ki je bil na ta dan pred 131 leti v Žalcu.
Osrednja slovesnost je bila v Savinovi hiši. Uvodoma je zbra-
'''ni govoril predsednik Mestne skupnosti Eran Sadnik, ki je med
^rugim dejal, da se je v mestu nakopičila vrsta problemov, ki jih
°odo lahko rešili le z dobro načrtovanim delom in tako, da bodo
Povečali možnosti zaposlovanja in pritegnili sposobne in stro-
jno podkovane ljudi. Pohvalil je, tudi dobro sodelovanje z
['bčino Žalec. V Žalcu je namreč tudi sedež občine, zato je
številne zadeve treba reševati skupaj. Poudaril je, da so marsikaj
'^di postorili. Med drugim so uredili javno razsvetljavo v šestih
'''icah, na novo asfaltirali Prešernovo in Šprajčevo ulico, postavili
j^ove prometne znake, obnovili varnostno ograjo na mostu čez
dokončali atrij pri Šircarjevi domačiji, v izdelavi je načrt za
Pfenovo starega mestnega jedra itd.
Podelili so priznanja Mestne skupnosti Žalec, ki so jih prejeli
Banko, Gasilsko društvo Ložnica, Marija Sirk in Danilo
^'sovar. Grb MS Žalec je prejel Adi Vidmajer. V kulturnem
^■■ogramu, ki ga je vodila Jožica Ocvirk, sta nastopili sopranist-
Nika Vipotnik in pianistka Renata Neuvirt. T. TAVČAR
^di Vidmajer prejema grb Mesta Žalec iz rok Erana Sadnika,
predsednika MS Žalec.
modri telefon
nftii ilBfcS
(Ne)varen prvi
šolski dan
»Prejšnja leta je bilo po
mojem za varnost šolarjev,
zlasti najmlajših, na prvi
šolski dan v Celju bolje po-
skrbljeno. Nedopustno se mi
zdi, da na tako prometnem
križišču, kot je stičišče Ljub-
ljanske in Gregorčičeve ulice
pri poslovnem objektu Vrtni-
ca, ni bilo policijskega nad-
zora, manj redarjev pa je bi-
lo tudi v okolici III. Osnovne
šole,« nas je opozorila bralka
Anja iz Celja.
Za komentar, kako je bilo s
prometno varnostjo na prvi
šolski dan v Celju, smo zapro-
sili pomočnika načelnika od-
delka za okolje in prostor ter
promet v mestni občini Iztoka
Uranjeka: »Z bralko Anjo bi
se v trditvi, da je bilo prejšnja
leta bolje poskrbljeno za var-
nost šolarjev na prvi šolski
dan, lahko strinjal le glede sta-
nja prometne signalizacije.
Le-ta je v mestu resnično do-
trajana in večina obeležb je
zelo slabo vidnih, denarja za
obnovo pa ni, tako da smo
obnovili le tiste v neposredni
bližini šol. Sicer pa so bili,
skladno s programom, ki ga je
sprejel Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, na
vseh križiščih, kjer ni sema-
forjev, torej na vseh nezavaro-
vanih križiščih in prehodih za
pešce v neposredni okolici šol
navzoči policisti in redarji. Za
varen prihod šolarjev v III. Os-
novno šolo Celje sta policist in
redar skrbela na Kocbekovi in
Vodnikovi ulici.«
Vprašanja in
pobude se
ponavljajo
v uredništvu smo se za
obisk Šmartnega ob Dreti že
odločili, pa smo vseeno veseli
še enega poziva, naj le pride-
mo v kraj. Očitno je gospa
Marija, ki jo bomo v kratkem
predstavili, po vsem našte-
tem, kar počne, res silno za-
nimiva ženska, saj nas je ta
teden nanjo opozorila druga
bralka kot prejšnjič. Tudi o
tem, kako v Celju obračuna-
vajo porabo vode, smo obšir-
no v našem časopisu že pisa-
li, zato bralki Brigiti svetuje-
mo, da pobrska nekaj številk
nazaj in si odgovor javnega
podjetja Vodovod-Kanalizaci-
ja prebere v 21. številki Nove-
ga tednika, ki je izšla 27. maja
letos.
Pot do zemljiške
knjige
Občanka iz Ulice bratov
Vošnjakov 10 v Celju vprašu-
je ali bi lahko župan posre-
doval za prepis tamkajšnjih
stanovanj v zemljiško knji-
go. Zanima jo, čemu lastniki
v tem bloku v Novi vasi ne
morejo vpisati svojih stano-
vanj v zemljiško knjigo. Sta-
novanje je odkupila v začet-
ku tega desetletja, vsa ta leta
išče tudi možnost vpisa v
zemljiško knjigo.
Načelnica oddelka za prav-
na in premoženjska vprašanja
ter gospodarstvo in kmetijstvo
v mestni občini Celje Darja
Pavlina odgovarja: »Pristojni
v Supra-stanu, ki je upravlja-
vec objekta Ulica bratov Voš-
njakov 10, so nam povedali,
da za vpis stanovanj na tej
številki ni nobenih ovir, saj je
zanje že vzpostavljena E knji-
ga v zemljiški knjigi. Supra-
stan je za stanovalce, ki so ga
pooblastili, vpise že izvedel.
Občanka lahko tako predlaga
vpis stanovanja sama ali poob-
lasti za vpis organizacije, ki se
s tem ukvarjajo oziroma od-
vetnika.«
O števcih lastniki
Isto občanko še zanima
čemu mora plačevati visoke
stroške ogrevanja s central-
no kurjavo, saj jo zaradi
pogoste odsotnosti malo ko-
risti. Želi izvedeti, kdaj bo-
do montirali števce za vsa-
ko gospodinjstvo posebej,
saj bi bilo tako najbolj po-
šteno.
Odgovarja direktor Komu-
nalne direkcije Mestne občine
Celje Ivan Pfeifer: »Stroški
ogrevanja stanovanja so dolo-
čeni s porabo toplote v stano-
vanjskem objektu in ceno to-
plote. Pri ogrevanju je proble-
matično določanje porabe to-
plote za posamezno stanova-
nje, ker to zahteva vgradnjo
dodatnih števcev in delilni-
kov.
Osnove za takšen obračun v
Celju so dane z leta 1994 spre-
jetima aktoma: Odlokom o ob-
vezni vgraditvi in uporabi me-
rilnikov toplotne energije in
Tarifnim sistemom, ki pred-
stavljata pravno podlago obra-
čuna toplote po dejanski pora-
bi. Tako je bil v ogrevalni se-
zoni 1997/98 izveden prehod
od pavšalnega načina obraču-
navanja porabe toplote na po-
rabo po posameznem objektu.
Določitev deleža stroškov za
posamezno stanovanje pa je v
večini objektov še vedno so-
razmerna velikosti ogrevane
površine stanovanja v celotni
ogrevani površini objekta, ker
drugačnih sistemov za določi-
tev ključev delitve stroškov v
objektih ni vgrajenih. Praksa v
svetu, predvsem na zahodu,
pa pozna pomožne sisteme za
razdelitev stroškov. To so lah-
ko različni delilniki, indivi-
dualni števci in podobno, v
odvisnosti od izvedbe sistema
centralnega ogrevanja (dvo-
cevni, enocevni). V Sloveniji
zakonska regulativa za to po-
dročje ne obstaja, pripravljen
pa je predlog Pravilnika o za-
jemanju in obračunu stroškov
za ogrevanje in pripravo tople
vode v stavbah in gospodinjs-
tvih po porabi. Že omenjena, v
Celju sprejeta akta to omogo-
čata, tako da je uvedba tak-
šnih sistemov odvisna le od
odločitve lastnikov. Pogoj je,
da se s tem strinjajo vsi lastni-
ki, vedeti pa je še treba, da
njihova vgradnja in vzdrževa-
nje pomenita tudi določene
stroške.
Po podatkih upravnika sta-
novanj Stanovanjske zadruge
Atrij Celje, so konec pretekle-
ga leta v prostorih KS Nova
Vas organizirali predstavitev
teh meritev s predstavniki po-
nudnikov, prav tako so bili
stanovalci obveščeni o tej
problematiki na rednih letnih
zborih stanovalcev. Do danes
ni upravnik prejel še nobene-
ga sklepa, za kar je potrebno
večinsko soglasje lastnikov o
vgradnji takšnih merilnikov.«
Nekaj odgovorov
še pripravljamo
Začetek septembra v Celju
raineva v tako hitrem delovnem
tempu, da vam odgovore na dve
vprašanji obljubljamo v prihod-
njih številkah. Bralki Dragici
bomo to, kaj menijo v Zavodu
za varovanje naravne in kultur-
ne dediščine Celje o izgradnji
dodatne frčade, ki se z obstoje-
čimi tremi na objektu v Gospo-
ski ulici ne vklaplja v ubrano
celoto, odgovorili prihodnji te-
den, za eno prihodnjih številk
pa bomo pripravili obširnejšo
temo o težavah, ki jih imajo
nekateri samostojni podjetniki
z uveljavljanjem pravic do bol-
niškega staleža.	IS, BJ
Vsak dan med 10. in 17. uro
bo do srede, 15. septembra,
vaša vprašanja po telefonu
(na številko Modrega telefo-
na 0609 620-133) sprejemala
novinarka Tatjana Cvirn.
Srečanje lions klubov
V	soboto, 11. septembra, se bo po 10. uri začelo na Gori
Oljki družabno srečanje lions klubov iz celjske regije.
Lionisti po svetu in v Sloveniji se vključujejo v različne humani-
tarne akcije. Še posebej je njihova pomoč namenjena slepim in
slabovidnim. Srečanje na Gori Oljki organizira Lions klub Celje, ki
je botroval ustanovitvi Lions kluba Keleia Celje, Lions kluba
Mozaik Celje, Lions kluba Emona Ljubljana in Lio kluba Celje.
Srečanja se bodo udeležili tudi člani botrskega kluba Lions klub
Bled, ki je sodeloval pri ustanovitvi celjskega Lions kluba.
Srečanje je namenjeno tudi delovnemu pogovoru predsedni-
kov vseh klubov o širjenju lionizma v Sloveniji. Zbrani bodo
organizirali tudi humanitarno akcijo in zbrana sredstva namenili
dvema učencema, ki ja je predlagalo Medobčinsko društvo slepih
in slabovidnih. Oba potrebujeta računalnik s priključki in progra-
mom za povečavo. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je
predlagalo, naj lionisti pomagajo njunima članoma Jani Fiihrer s
Podplata, ki obiskuje 2. letnik programa ekonomsko-komercio-
nalni tehnik in ima samo 2% ostanka vida, ter Denisu Gluhaku, ki
obiskuje 7. razred osnovne šole in ima samo 30% ostanka vida.
V	svetu deluje več kot 44000 lions klubov, v Sloveniji pa jih
je vsako leto več. Letos predvidevajo, da jih bo že štirideset.
Lions klub Celje je med tistimi, ki je v zadnjih letih med
vsemi lions klubi v Sloveniji največ naredil za razširitev
lionizma.	SABINA KRANJEC
Q	GOSPODARSTVO	| li;i'riiH'i;ii:i
Novi direictor dela red
Pred naložbo Atomskih toplic v nove bazene odmevajo kadrovske spremembe - Štirje vodilni so se odločili za svoje skupno zasebno podjetje
v zdravilišču Atomske to-
plice, kjer je od julija novi
direktor, prihaja tudi do dru-
gih kadrovskih sprememb.
Novi direktor Zdravko Poči-
valšek se je odločil, da mora-
jo biti njegovi najožji sode-
lavci poslovno vezani iz-
ključno na zdravilišče.
Štirje dosedanji vodilni de-
lavci imajo namreč zasebno
podjetje Palčnik, ki ima v lasti
del kampa. V zdraviliški lasti
so recepcija in bazeni, podjet-
je Palčnik pa ima sanitarne
objekte ter približno dvajset
lesenih apartmajskih hišic,
delno prodanih na trgu (v
končni fazi jih bo dvakrat toli-
kol. Štirje vodilni, ki so se
pred nekaj leti pojavili v kam-
pu s svojim prvim podjetjem
Žarnica, so takrat poskrbeli za
precejšnje razburjenje. O za-
devi so celo razpravljali na
zasedanju občinskega sveta,
nato je vse skupaj potihnilo.
Zdaj je postala zadeva zanimi-
va za najširšo slovensko jav-
nost.
Novi direktor, ki je nado-
mestil dolgoletnega prvega
moža Borisa Završnika, se je
začel kmalu pogovarjati z last-
niki Palčnika. Tako je vodjo
marketinga Aleksandra Re-
nierja, vodjo finančno-raču-
novodskega sektorja Danijela
Bercka, vodjo pravno-splošne
službe Ireno Debeljak in vod-
jo vzdrževanja Janeza Kova-
čiča postavil pred odločitev:
zdravilišče ali podjetje Palč-
nik. Ponudil jim je možnost,
da odprodajo svoje deleže v
Palčniku matičnemu podjetju
oziroma odidejo na svoje. Do
torka dopoldan so se za pod-
pis listine o pogojih spora-
zumne prekinitve delovnega
razmerja odločili vsi štirje vo-
dilni delavci, ki bodo prejeli
odpravnine.
Novi direktor pravi, da bo-
do za izpraznjena delovna me-
sta poiskali kadre tako znotraj
kot zunaj zdravilišča. Tako se
govori, da bo novi vodja mar-
ketinga po vsej verjetnosti
Marjan Šviglin, dosedanji
vodja prodaje. O novih ka-
drovskih rešitvah ugibajo
predvsem prebivalci Obsote-
Ija, saj jih podjetje, gibalo
tamkajšnjega razvoja, poseb-
no zanima. Tako novi direktor
kot delavci in občani se boji-
jo, da bi slabe novice vplivale
na sloves, ki ga uživa najbolj
priljubljeno slovensko zdravi-
lišče. Sicer pa so nekateri v
zadnjem času v Obsotelju opa-
zili celo varuhe zakonitosti.
V zvezi s kadrovskimi reši-
tvami v zdravilišču je zanimi-
vo tudi to, da je prišlo pred
dnevi do odstopa Janeza Kova-
čiča s funkcije predsednika KS
Podčetrtek, ki so ga namera-
vali razrešiti (novi predsednik
je Darko Šelekar). Krajane
naj bi med drugim motil ne-
pooblaščeni prenos upravlja-
nja kabelsko-razdelilnega si-
stema, ki ga uporabljajo tudi v
Atomskih toplicah, na podjet-
je Palčnik. Večinski lastnik si-
stema je zdravilišče, 30 odstot-
ni delež ima KS.
V Obsotelju različne ukrepe
novega direktorja večinoma
odobravajo. Avgusta je bilo v
zdravilišču veliko gostov, saj je
prišlo do začasnega znižanja
cen v objektih. Tudi na najbliž-
jih parkiriščih zdravilišča je
odslej več prostora za goste,
kajti 220 zaposlenih po novem
skupaj z direktorjem parkira
na bolj oddaljeni lokaciji. Tre-
nutno se pripravljajo na novo
naložbo zdravilišča, na grad-
njo novih bazenov v kampu, ki
jih nameravajo zgraditi do za-
četka prihodnje poletne sezo-
ne. Projekte nameravajo pri-
dobiti v tem mesecu.
BRANE JERANKO
barometei
Comet izplačal
dividende
Izvolitev sveta delavcev je
prejšnji teden zaključila prvo
etapo uvajanja soupravljanja
delavcev. Izmed 29 kandida-
tov so zaposleni izvolili I3.
članski organ, ki jih bo na-
slednji dve leti zastopal prj
soupravljanju družbe. Ena p^
vih nalog sveta delavcev bo
imenovanje članov, ki jih bo-',
do zastopali v nadzornem sve-
tu družbe. Le-ta je dan kasneje
pripravil drugo redno sejo, na
kateri so obravnavali polletne
rezultate poslovanja in izho-
dišča plana za leto 2000. V teh
dneh so delničarji Cometa že
drugič prejelo izplačilo divi-
dend in sicer po 40 tolarjev
bruto na delnico.	(ŠS)
Neclcermannvodi
v letošnjem avgustu je slo-
vensko podjetje Neckermann
kataloška prodaja d.0.0. s 150
tisoči kupci in ustvarjenem na-
črtovanim prometom 2,5 mili-
jarde tolarjev v letu 1999 po-
stala največja kataloška hiša v
Sloveniji. Zdaj ima podjetje 40
zaposlenih in avgusta so razpo-
slali katalog na 168 straneh v
nakladi 160 tisoč izvodov.
Vec za vezane
vloge pri NLB
v Novi Ljubljanski banki
veljajo od 1. septembra višje
obrestne mere za vezavo de-
pozitov prebivalstva. Odvisne
so od vezanega zneska in časa
vezave. Za čas vezave od 181
dni do enega leta se obrestne
mere gibljejo od 2,40 do 2,75
odstotka, nad enim letom do
dveh let od 3,15 do 3,50 od-
stotka, od dveh do treh let od
4,25 do 4,50 odstotka, nad tri
leta do pet let od 4,85 do S
odstotkov in nad pet let od
5,55 do 5,70 odstotka.
O slovenskem
bančništvu
Društvo ekonomistov Celje
organizira 14. septembra ob
17. uri v društvenih prostorih
na Lavi 7 okroglo mizo o
aktualnih vprašanjih sloven-
skega bančništva. Uvodno te-
mo bo prispeval predsednik
Zveze ekonomistov Sloveni-
je dr. Neven Borak.
»Prijateljski« prevzem Klasja
Z novimi lastniki, novo tovarno in vstopom na evropski trg se Klasju obeta lepša prihodnost
Mlinsko predelovalno podjetje Klasje Celje je od ponedelj-
ka v večinski lasti dveh mariborskih družb - Pekarne Jager
in Gostinstva Ročnik, ki sta od obeh državnih skladov
odkupili večinski sveženj delnic te celjske družbe. V Klasju
ne skrivajo zadovoljstva nad novima lastnikoma, saj je bil
po besedah direktorja Klasja Edvarda Stepišnika nakup
dogovorjen. Zato v tem primeru ne gre za sovražen, temveč
za prijateljski prevzem.
»V Klasju smo zadovoljni, da
smo se znebili državnih skla-
dov, saj so se izkazali za zelo
slabe lastnike. Zanima jih samo
dobiček, zelo malo pa razvoj ki
nadaljnje perspektive,« je pro-
dajo delnic komentiral Stepi-
šnik. Sicer pa v Klasju »prevze-
ma« niso želeli politizirati. »V
Celju se nismo imeli s kom
združevati, razočarani smo nad
banko in zavarovalnico, ki za
nakup svežnja nista pokazali
pravega zanimanja,« je povedal
Stepišnik in dodal, da so na ta
način poskušali podjetje obdr-
žati v celjskih rokah. Vendar pa
so po drugi strani zadovoljni,
da so se z novima lastnikoma že
dogovorili o skupnih ciljih. Ob
ohranitvi blagovne znamke bo
Klasje tudi v prihodnje ostalo
nosilec mlinsko-pekarske proi-
zvodnje v celjski regiji, od
skupnega sodelovanja pa si obe-
tajo tudi hitrejši razvoj družbe,
nadaljnje zaokroževanje dejav-
nosti in večji tržni delež pri
prodaji mok in drugih izdelkov
na domačem trgu, ki naj bi ga že
v kratkem povečali za deset
odstotkov. Nova lastnika Klasja
sta po Stepišnikovih besedah
razvojno naravnani družbi, ki
letno za naložbe namenita 250
milijonov tolarjev, skupaj pa
zaposlujeta 160 delavcev.
Sicer pa se v Klasju zavedajo,
da bi bil brez povezovanja vstop
na evropsko tržišče zelo težak.
zato veliko stavijo tudi na pred
kratkim podpisano »joint ventu-
re« pogodbo o poslovno-tehnič-
nem sodelovanju z nemškim
podjetjem Hahne, tretjim naj-
večjim evropskim proizvajal-
cem žitaric za zajtrk. Skupni
dogovori temeljijo na novih
proizvodnih programih, s po-
godbo pa so si v Klasju zagotovili
tudi prodajo disco blazinic na
nemško in skandinavsko tržišče.
Z novim poslovnim partnerjem,
ki je pripravljen opremiti tudi
del nove tovarne na Hudinji, bo
Klasje že v kratkem ustanovilo
skupno hčerinsko podjetje v me-
šani lasti Hahne-Klasje, ki bo
imelo sedež v Celju.
S prvim septembrom je Klasje
bogatejše tudi za nov profitni
center. Slaščičarna Pekarna Ro-
gla iz Slovenjskih Konjic je zdaj
kot 17 profitni center tudi urad-
no pripojena Klasju Celje, ki
danes skupaj zaposluje 540 lju-
di. V Klasju so se odločiH, da
bodo blagovno znamko Rogla
krepili. Med drugim se bodo
skupaj predstavili tudi na Med-
narodnem obrtnem sejmu v Ce-
lju.
Zadnji dogodki imajo za na-
daljnji razvoj Klasja velik po-
men, njihove prave prednosti pa
se bodo pokazale šele po otvori-
tvi nove tovarne na Hudinji.
Proizvodnja naj bi stekla že
konec tega meseca, uradna ot-
voritev pa je napovedana za 16.
oktober. V Klasju so še posebej
ponosni na novo poslovno stav-
bo, ki so jo zgradili ob tovarni,
saj se je uprava družbe po 14.
letih končno preselila v lastne
prostore. Združitev vseh stro-
kovnih služb na enem mestu,
zmanjšanje stroškov, novi ar-
hivski prostori, celotna uredi-
tev kompleksa na Hudinji ter
bližina avtoceste pa so glavne
prednosti, ki je vodstvo vodilo v
izgradnjo poslovnega objekta.
Naložbo, ki je skupaj z novo
tovarno veljala 750 milijonov
tolarjev, je Klasje financiralo z
lastnimi sredstvi, iz naslova od-
prodaje nepotrebnih nepre-
mičnin ter posojilom,
d--SERGEJA MITIČ
Manj jabolk kot lani
Delničarji kmetijskega
podjetja Meja iz Šentjurja so
na skupščini podprli predlog
uprave in nadzornega sveta,
da lanski dobiček, ki znaša
4,1 milijona tolarjev, ostane
nerazporejen. Za novega
člana nadzornega sveta so
izvolili Stanka Zupanca, ki
bo zamenjal Alojza Recka.
V Meji, ki s svojimi pri-
delki pokriva celotno slo-
vensko tržišče, so lani ustva-
rili preko 800'milijonov to-
larjev bruto dohodka, po-
dobne rezultate pa pričaku-
jejo tudi letos. Kot je pove-
dal direktor podjetja Jože
Fidler, bodo 10. septembra
pričeli z obiranjem jabolk
za ozimnico, ki jih po po-
sebni, okolju prijazni teh-
nologiji pridelujejo v sadov-
njakih na območju Sloma.
Letošnji pridelek bo po ko-
ličini precej slabši od lan-
skega, saj naj bi namesto
2.800 ton pridelal le 1.500
ton jabolk, bo pa kakovost
sadežev v primerjavi z lan-
sko neprimerno boljša. Po-
leg sadjarstva se v Meji uk-
varjajo še s pridelavo lešni-
kov, na leto vzredijo blizu
600 ton govedi, glavno te-
žišče proizvodnje pa je pe-
rutninarstvo.	JI
Nezavidljiv položaj gospodarstva
Po polletnih gospodarskih
kazalcih se položaj regijske-
ga gospodarstva še slabša.
Tako po ekonomski moči
kot po ustvarjenih prihod-
kih, čistem dobičku in izgu-
bi.
Kljub določenim premikom
regijsko gospodarstvo, po be-
sedah svetovalke pri OCZ Ce-
lje Sonje Rejc, še ni doseglo
rezultatov izpred desetih let.
Povprečne bruto plače v regi-
ji za 8,7 odstotka zaostajajo
za republiškim povprečjem,
dodana vrednost na zaposle-
nega pa je za 13 odstotkov
manjša od republiške. Naza-
dovanje regijskega gospo-
darstva potrjujeta tudi visoka
stopnja registrirane brezpo-
slenosti, ki je še vedno nad
republiškim povprečjem, ter
številu brezposlenih oseb, ki
se sicer zmanjšuje, vendar pa
se celjska regija z okrog
14.500 brezposelnimi uvršča
v sam slovenski vrh. Slabši so
tudi rezultati blagovne me-
njave. Po prvih petih mesecih
se je izvoz v primerjavi z
enakim lanskim obdobjem
zmanjšal za štiri odstotke,
uvoz pa je ostal na lanski
ravni. Delež regijskega gos-
podarstva v skupnem sloven-
skem izvozu predstavlja 7,3,
v uvozu pa 6,5 odstotka. Pri
tem pa na OGZ Celje opozar-
jajo tudi na vse slabši likvid-
nostni položaj podjetij, ki
težko poravnavajo tekoče ob-
veznosti. V prvem polletju le-
tos je imelo 811 gospodarskih
družb blokiran žiro račun,
kar je 90 več kot v enakem
obdobju lani, znesek skupnih
blokad pa je presegel 10 mili-
jard tolarjev. Kljub temu je
regijsko gospodarstvo v tem
času za naložbe namenilo de-
set milijard tolarjev, kar je za
petino več kot lani.
Celjski gospodarstveniki v
napovedih do konca leta niso
preveč optimistični, saj pri-
čakujejo, da se bodo likvid-
nostne težave še zaostrovale
in s tem tudi pritiski na
zmanjševanje števila zaposle-
nih, nekoliko ugodnejše tren-
de poslovanja pričakujejo le
izvozniki. Sicer pa so celjski
gospodarstveniki zaskrbljeni
tudi nad napovedanim Mer-
kurjevim prevzemom celjske
Kovinotehne. Člane upravne-
ga odbora je danes s stališči
celjske družbe seznanil pred-
sednik uprave Kovinotehne
Saša Geržina, ki je znova
poudaril, da v tem celjskem
podjetju niso proti poslovne-
mu povezovanju, temveč pro-
ti načinu, ki ga je ubral Mer-
kur. Zato bo UO celjske 0G2
opozoril vlado in urad z^
varstvo konkurence, ki bosta
v zvezi s prevzemom sprejela
dokončno stališče, na nedo-
rečenost načinov prevzem^'
nja ter od njiju zahteval, tl^
pri oblikovanju stališča upO'
števata celovitost posledi^^
takšnega prevzema z vidiki
zaposlenosti, konkurenčno'
sti in razvoja celjske regija
Sicer pa so se strinjali, da j^
tovrsten način prevzemanja
podjetij slovenski in ne celj'
ski problem. Prepočasna raZ'
vojna aktivnost in usmerj^'
nost podjetij v izvoz pa sta P^
mnenju članov UO ena izme"
glavnih razlogov za nazadov^'
nje gospodarstva celjske reg''
je.
SERGEJA MIT'^

VROČA TEMA	I D
m ■ - -
Nemogoče?
Vse je mogoče!
(oko se bo razpletel Merkurjev poskus prevzema Kovinotehne? - V Celju poskušajo
iripraviti konkurenčno ponudbo - Poslanec Zimšek prepričan, da ob doslednem
spoštovanju zakonitosti prevzema ne bo
v primeru, da uspe Mer-
iurjev prevzem Kovinoteh-
je Celje d,d,, opozarjajo v
;eiju, lahko pride do dveh
•liodljivih stvari. Za Celje je
lajpomembnejša bojazen
ired izgubo pravne in eko-
lomske identitete Kovino-
ehne, uveljavljene blagov-
le znamke in kakovostnih
lelovnih mest, s tem pa tudi
azvojnega vzvoda, kakr-
m je Kovinotehna za precej
lodjetij in zasebnikov v re-
Za vso Slovenijo pa je vseka-
;or pomembno ustvarjanje
nonopola v trgovini na debe-
D, saj po lanskih podatkih iz
laze FIPO v podskupini trgov-
:ev na debelo s kovinskimi
iroizvodi, inštalacijskim ma-
erialom in napravami za
)grevanje Merkur in Kovino-
ehna skupaj ustvarjata 74,9-
idstotni delež skupnih pri-
kdkov, v razširjeni podsku-
llni dejavnosti (skupaj s trgo-
lino na debelo z električnimi,
pspodinjskimi, radijskimi in
fV aparati ter lesom, gradbe-
lim materialom in sanitarno
ipremo) pa 49,1-odstotni de-
ež.
Uprava Kovinotehne je svo-
a odklonilna stališča do prev-
zema javnosti že natančno po-
isnila, v Celju pa se ji zdaj
ridružujejo še drugi. Tako
revzemu - z opozorili, da v
Jm primeru ne gre presojati
golj skozi interese dobička
ziroma kapitala, saj je celj-
ka regija nenazadnje že do-
lej dala preveč žrtev na oltar
;3pitala - nasprotujejo v Zvezi
vobodnih sindikatov Slove-
'ije, še širšo obrazložitev svo-
ih argumentov proti prevze-
mu pa so pripravili v Območ-
'em odboru ZSSS sindikata
'flavcev trgovine Celje. Da so
poskusu prevzema zanemar-
ili ekonomski, regijski in so-
'3lni vidiki ter sta način in
^s prevzemanja delnic skraj-
no neprimerna in uničujoča
^ Kovinotehno, ugotavljajo
Idi v Območnem odboru
•Os celjske regije.
»Riba je začela
migati šele v
mreži!«
sklic novinarske konfe-
'^^ce, na kateri je predstavil
stališča do dogajanja po-
s Kovintehno, se je 2.
^Ptembra odločil tudi celjski
Nanec v državnem zboru
"že Zimšek.
.^Vodoma je menil, da so
j''' tako Uprava in Nadzorni
Kovinotehne kot vsi osta-
bi si v Celju morali
/'Zadevati za ohranitev Kovi-
i^^^ehne, premalo odločni in
doslej premalo storili. Ob
dejstvu, da je Celje že doslej
plačalo izredno visoko ceno
tranzicije, se je vprašal, ali je
Celje v političnih igrah resnič-
no povsem odpisano in dodal,
da se v »reševanje« Kovinoteh-
ne vključuje zato, ker želi, da
se Celje postavi zase in ne, da
postane največja slovenska
vas. »Med 15. in 20. avgustom
sem trem mestnim svetnikom
predlagal sklic izredne seje
Mestnega sveta Mestne občine
Celje, pa se za to niso odločili.
Kje so celjske politične stran-
ke, da bi reagirale?« je bil
razočaran Zimšek in ob tem
opozarjal na še pomembnejšo
plat zadeve: »Še bolj me skrbi,
da se ni oglasilo gospodarstvo,
celjski trgovci in gradbinci
kot pomembni Kovinotehnini
kupci. Območna gospodarska
zbornica in tudi Banka Celje
se ni vključila tako, kot bi od
nje pričakovali.«
Sicer pa je poslanec Zimšek
optimističen, saj po njegovem
mnenju ne Vlada RS ne Urad
za varstvo konkurence, ki de-
luje v sklopu ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj,
ob doslednem spoštovanju
konec junija v državnem zbo-
ru soglasno sprejete novele za-
kona o preprečevanju omeje-
vanja konkurence, ne moreta
dati pozitivnega mnenja k
prevzemu. »Zakonski predlog
je pripravila vlada, z njim se je
v celoti strinjal državnozbor-
ski odbor za gospodarstvo in
poslanci smo ga potrdili brez
glasu proti. Menim, da so to
zadostne garancije, da ga bo-
mo - zlasti v 11. in 12. členu,
ki določata pogoje povezova-
nja podjetij in za nične opre-
deljujeta tiste prevzeme, ki
bistveno zmanjšujejo konku-
renco - v Sloveniji tudi spošto-
vali in ravnali zakonito«. Zim-
šek, skratka, verjame, da bo
stroka prevladala nad politi-
ko.
Sicer pa Zimšek meni, da je
povezovanje - vendar ne kot
sovražni prevzem, pač pa v
oblikah kapitalskega povezo-
vanja in sodelovanja v pripra-
vi skupne strategije zlasti za
tuje trge - med Merkurjem in
Kovinotehno nujno in dobro
za obe družbi. »Zakaj bi iz
dveh dobrih družb delali mo-
nopol, ki bi bil škodljiv? Za-
kaj ne bi skupaj razvijali ko-
mercialne mreže v svetu, od-
pirali novih izvoznih trgov,
ponujali domačim kupcem
ugodnejše cene in zlasti izko-
ristili vse možnosti, ki jih po-
nuja Pakt za stabilnost,« se
sprašuje in dodaja, da bi mo-
rala Uprava in Nadzorni svet
Kovinotehne - »družbe, ki je
zaradi svoje konsolidacije fi-
nančno ranljiva, a z velikim
kapitalom v ljudeh, znanju,
blagovni znamki...« - nastopiti
še odločneje, še bolj raciona-
lizirati poslovanje, utrditi in
še izboljšati svojo prodajno
mrežo ter z atraktivnejšo po-
nudbo zagotavljati še večji
promet.
Zimšek je še obljubil, da bo
na septembrskem rednem za-
sedanju državnega zbora spro-
žil vprašanje, kako je prišlo
do prodaje Kovinotehninih
delnic v lasti obeh državnih
skladov. »Zahtevam odgovor,
po kakšni ceni sta Kapitalski
sklad in Slovenski odškodnin-
ski sklad prodala svoja paketa
delnic in zakaj sta se za proda-
jo odločila prav takrat, v prvi
polovici avgusta!«
Mali delničarji na
preizkušnji
v lastninski strukturi Kovi-
notehne - družbe, ki je z raču-
novodskim izkazom stanja
konec lanskega leta prikazala
nekaj manj kot 7,5 milijarde
tolarjev kapitala - je bilo 31.
decembra 1998 med skupno
6.194 delničarji tretjina fizič-
nih oseb.
Prav v vrstah takoimenova-
nih malih delničarjev je konec
avgusta zavrelo; ljudje, ki se z
borznim trgovanjem zaneslji-
vo ne srečujejo vsak dan in ga
zvečine tudi slabo poznajo, so
v domače nabiralnike prejeli
ponudbo Gorenjske borzno
posredniške hiše. V njej so
izvedeli, da borzna hiša v ime-
nu družbe Merkur do 30. sep-
tembra odkupuje Kovinoteh-
nine delnice po ceni 930 tolar-
jev, se seznanili z načinom
prodaje delnic ter med dru-
gim izvedeli da borzniki
»predvidevajo, da bo tečaj po
zaključku prevzema dosti niž-
ji«.
»S samim obvestilom ni nič
narobe,« pojasnjuje direktor
Celjske borzno posredniške
hiše CBH Zdenko Podlesnik,
»saj ima vsak delničar posa-
mezne družbe pravico do izpi-
sa vseh delničarjev, sporen,
zavajajoč in zato nedopusten
je le stavek o predvidenem
padcu vrednosti delnic.« V za-
konu o gospodarskih družbah
ni niti besede o tem, kaj se s
tem izpisom lahko počne, kaj
natančno obvestilo pomeni
oziroma, kako ravnati s svoji-
mi delnicami pa očitno ni ve-
delo tudi veliko malih delni-
čarjev, saj so v CBH dan, dva
po prejetju obvestil telefoni
zvonili neprekinjeno. V CBH
so se zato odločili, da malim
delničarjem zadnjega avgusta
tudi sami pošljejo obvestila, v
njih pa jih seznanjajo, da ima-
jo na voljo 3 možnosti; do 30.
septembra lahko svoje delnice
po ceni 930 tolarjev prodajo
Merkurju in v primeru, da bo
prevzem uspel, bodo v osmih
dneh po prevzemu dobili iz-
plačano plačilo, lahko poča-
kajo na razplet in kot tretjo
možnost lahko naročijo pro-
dajo svojih delnic po dnevni
ceni pri borzniku v pooblašče-
ni borzno-posredniški hiši. V
zadnjem tednu avgusta se je
enotni tečaj za eno Kovinoteh-
nino delnico gibal med 934 in
982 tolarji.
V	CBH imajo zadnje dni s
trgovanjem s Kovinotehnimi
delnicami veliko dela, pisati o
številkah je v teh dneh še preu-
ranjeno, vendar pa delež, ki se
na borzi obrača do naročni-
kov s Celjskega ni zanemar-
ljiv.
Bo prišlo do
konkurenčne
ponudbe?
Tako Podlesnik kot direktor
CBH in hkrati podžupan Mest-
ne občine Celje kot celjski
župan Bojan Šrot menita, da
bi bilo za »rešitev« Kovinoteh-
ne ta trenutek najprimernejše
oblikovanje konkurenčne po-
nudbe za prevzem.
»Oblikovati bi se moral kon-
zorcij podjetij, ki bi nastopil
skupaj in v zakpnsko določe-
nem roku pred iztekom Mer-
kurjeve ponudbe vložil novo,
konkurenčno ponudbo z višjo
ceno za delnico,« meni Podle-
snik. Ker bi bil konzorcij obli-
kovan iz različnih podjetij,
pomislekov oziroma nevarno-
sti monopola ne bi bilo, Kovi-
notehna bi ohranila samostoj-
nost, saj bi se spremenila le
struktura njenih lastnikov.
»Če natančno pogledamo
strukturo lastnikov, potem je
že zdaj nesmiselno govoriti,
da je Kovinotehna celjska,«
dodaja župan Šrot, ki meni,
da je oblikovanje konzorcija
predvsem naloga strateških
partnerjev Kovinotehne. Us-
tvarjanje monopola se bo zla-
sti poznalo dobaviteljem in
kupcem na debelo, zdaj dveh
velikih družb, v primeru, da
prevzem uspe, pa enega mo-
nopolista, še opozarjajo v Ce-
lju.
Brez politike ne gre
v isti sapi, ko se v razpravah
o Merkurjevem poskusu prev-
zema Kovinotehne prisega na
strokovnost in zakonitost, je
slišati tudi za politične igrice,
pritiske in lobiranja. Brez poli-
tike torej vendarle ne gre!
V	Celju se za skhc izredne
seje Mestnega sveta Mestne ob-
čine Celje niso odločili, saj je
po besedah župana Šrota mest-
ni svet političen organ, ki glede
tovrstnih zadev nima nobenih
formalnih pristojnosti. So pa v
Celju vseeno pravočasno, v pr-
vi polovici avgusta, ko je bila
objava Merkurjeve ponudbe za
prevzem že pričakovana, zače-
li z lobiranjem. Glede na to, da
se celjska in državna koalicija
»pokrivata«, so se začeli in se še
nadaljujejo pogovori z mini-
stri LDS in SLS.
Na odločitev pa bo seveda
treba počakati. Kakšna bo, je
večinsko prepričanje v Celju,
bi ta trenutek lahko povedala
le jasnovidka s kristalno kro-
glo. Da je to nemogoče? Ni res,
vse je mogoče!
IVANA STAMEJČIČ
HI	KULTURA	~l \mwmi
Srečanje godb in rogistov
Pod velikim šotorom, na prireditvenem prostoru pri cerkvi
sv. Neže v Libojah, je bilo v soboto popoldan 14. medobmoč-
no srečanje godb in rogistov, ki sta ga pripravila Sklad
Republike Slovenije za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Ob-
močna izpostava Žalec in Kulturno društvo Godba Liboje.
Udeležencem in obiskovalcem je uvodoma govorila Jožica
Ocvirk iz Območne izpostave Žalec, nato so nastopili Savinjski
rogisti iz Tabora in gostje - godba Eggenberg iz Gradca, za njimi
pa je nastopilo še osem godb in sicer KD Godba Liboje, Godba
Zabukovica, Pihalni orkester Tekstilne tovarne Prebold, KD
Godba na pihala Mozirje, Pihalni orkester Zarja iz Šoštanja,
Pihalni orkester Šentjur, Mladinski pihalni orkester Rogaška
Slatina in Godba na pihala Laško.	T. TAVČAR
Sram, strah, zavračanje
Nevsakdanje fotografije modelov Nanija Poljanca
Med pogostim fotografira-
njem Nani Poljanec opaža, da
je ljudi sram, strah ali nečesa
ne marajo. Takšne občutke
izraža 16 modelov, ki jih je
Nani Poljanec upodobil s sa-
mosprožilcem. Njegovo razsta-
vo bodo odprli jutri, v petek 10.
septembra, v Rogaški Slatini.
Pod psevdonimom nastopa
slatinski fotograf Aleksander S.
Jurkovič, ki je enega od treh
občutkov podpisal pod vsako
fotografijo tudi z besedo. Moto
razstave je stavek »lahko si, kar
si, ne bodi te strah, da to ne bi
mogel biti. Kot objekt postavljen
pred objektiv zaživi izbran ob-
čutek po svoje brez prisotnosti
fotografa in presegel boš moč
tuzemskega idiotizma...«. Nje-
gov zadnji projekt je nastal letos
poleti.
Razstavo spremlja katalog s
spremno besedo kiparja Jirija
Kočice. Gre za peto razstavo fo-
tografij Nanija Poljanca, med ka-
terimi je najbolj odmevala 10+1
Štefanova kaprica v galeriji Rie-
mer v Slovenskih Konjicah, z
upodobitvami svetovno znane-
ga violinista Štefana Milenkovi-
ča. Med drugim je razstavljal v
Ljubljani in Mariboru.
Tokrat bo razstavljal v galeriji
Sirup v poslovnem centru v Ra-
tanski vasi. Letos odprto slatin-
sko galerijo, ki je predstavila
Prešernova nagrajenca Zvonka
Čoba in Milana Eriča ter modne-
ga kreatorja mehkega pohištva
Iztoka Hrgo, vodi domačinka
Monika Lorber. Odprtje jutrišnje
razstave bo ob 21. uri, ko bo imel
avtor otvoritveni program izven
običajnih okvirjev. Na klaviatu-
rah ga bo spremljal Igor Feketija
iz Celja.
Aleksander S. Jurkovič živi in
dela v Rogaški Slatini. Ukvarja se
tudi z odrom ter nastopa v ljubi-
teljskem gledališču Center po-
zornosti Šmarje pri Jelšah, s
predstavami sodobnega gleda-
liškega izraza. V mestu ob Sotli
je v preteklih letih pripravil več
zanimivih koncertov, med dru-
gim po vsem svetu uveljavljene
skupine Laibach.	BJ
Kunigunda se je
poslovila
Zaključil se je velenjski Festival mladih kultur Kunigunda '99.
Velenjski festival mladih
kultur Kunigunda, ki si je
ime sposodil pri grajski ča-
rovnici, je bil programsko
zelo široko zastavljen. V do-
brem tednu dni se je odvilo
okrog štirideset prireditev,
ki jih je obiskalo blizu 4000
ljudi.
Festival so sestavljali glasbe-
no-koncertni, plesno-gledališki
in literarni del, spremljale pa so
ga tudi t.i. urbane akcije. Viškov
festivala je bilo več. Gostovala
je dunajska skupina Fetiš '69, v
strogem središču mesta je bila
modna revija, društvo Neon je
izvedlo glasbeno-scenski pro-
jekt posvečen Johnu Cageu,
presenetil pa je tudi duo Eclipsa.
Zelo odmevna je bila nova po-
doba Titovega spomenika, ki sta
ga oblekli Stanka Blatnik in Si-
mona Kokot. Nekateri Velenjčani
so se nad Titovo obleko zgražali,
drugim pa se je zdelo oblačenje
spomenika zelo zanimivo. Ver-
jetno sta bila za velenjsko mladi-
no najbolj veličastna dva dogod-
ka. Prvi je bil veliki techno-break-
beat party v stari elektrarni, kjer
so glasbo vrteli priznani domači
in tuji DJ. Drugi pa velik zaključ-
ni koncert trenutno najboljše
hard ročk skupine na svetu, Ma-
sters of Reality, ki je na Velenjski
grad privabil mnogo mladih.
Napovedi organizatorjev, Mla-
dinskega centra Velenje in Šaleš-
kega študentskega kluba, so se
uresničile. Festival je mladim po-
nudil alternativo kot možnost iz-
bire in mladi so to možnost za-
grabili z obema rokama. Kuni-
gunda, ki je letos praznovala 2.
rojstni dan, se je poslovila, seve-
da le do naslednjega leta, ko se
bo dobra grajska čarovnica spet
pojavila na mestnih ulicah.
Aleš Črnič, programski vodja,
je bil s potekom festivala zadovo-
ljen: »Prepričan'sem, da je Kuni-
gunda dosegla svoj namen in da
smo v Velenju predstavili veliko
kvalitetne kulturno-umetniške
produkcije.«
SABINA KRANJEC
zapisovanja
Vesoljski taksisti
Piše: TADEJ ČATER
Drži! Popolnoma brez za-
držkov se je res težko soočiti s
tako delikatno temo, kakršno
predstavlja najnovejši projekt
Dragana Živadinova, režiser-
ja, ki je svojo predstavo posta-
vil in odigral v hreztežnost-
nem prostoru. Ja, v breztež-
nostnem prostoru, ne pa tudi
še v vesolju. Pri čemer nas
mogoče navdaja rahla skepsa.
Hja, saj veste, umetnost kot
tuzemska umetnost se počasi
prestavlja v kozmične atmosfe-
re.
Prav; zaenkrat res zgolj še v
vadbenih centrih ali ameriške
ali nekdanje sovjetske vojske.
Vesolje je za tovrstne projekte
res še predaleč. In to za svet-
lobna leta daleč proč. In tako
je tudi prav, če mene vprašate.
Zakaj? Preprosto zato. ker še
vedno živimo in ustvarjamo
na planetu, ki se imenuje
Zemlja. Ker smo ljudje še ved-
no na zemlji. Umetnost pa je v
prvi vrsti dejavnost, ki je last-
na človeku. Ki si jo je izmislil
človek. Brez vsakršne patetike:
umetnost je namenjena člove-
ku. Človek pa umetnost lahko
dojema le na zemlji. Ja, že res,
da je umetniške projekte mo-
goče prestaviti v vesolje, jih tja
lansirati s pomočjo tehnologi-
je, toda tako strukturiran
umetniški akt bo za človeka,
torej bitje bivajoče na zemlji,
nerazumljiv. In zato zanj ne-
primeren.
Ergo; šele takrat, ko se bomo
vsi skupaj preselili v vesolje.
bomo tudi umetniške projek
organizirane izven zemelj^
sfere, lahko razumevali
umetniške projekte. Še več, pj,
do takrat bodo to solistični
skusi, eksperimenti, ki so bla
je tehnološkim kot pa uma
niškim poskusom.
Da ne bo pomote; sam o«!;
no sem povsem na strani reii
serja, ki je kot edini Zemljai
postavil svojo predstavo v brei
težnostno stanje, ne morenif
se strinjati s trditvijo oziroma
tezo, da je že nastopil čas i
planetarno umetnost. Predsti
va to žal sporoča. Ne pa tui
potrjuje. Lahko pa, in v i
iskreno upam. proces legalizu
cije planetarnega duha okrep
In pospeši.
Zanima pa me ob Živadini
vem projektu nekaj povsa
drugega; mar je res že napo&
čas, ko si spektakelskih i
vseh drugih dogodkov večn
bomo ogledovali v živo. Ji
tudi besede Marjana Lahi
urednika športnega program
na TVS, ki pravi, da moi
gledalec pred televizijo vidi
več kot pa tisti, ki nogometn
tekmo spremlja na stadioK
»v živo«. Žal se moram z njii
popolnoma strinjati. Stadioni
so pač premajhni, da bi lahk
gostili vse, ki bi si tekmo rai
ogledali. In zato je tukaj teh
zija. In televizijski gledalec /m
če vedno več. Hoče videti va
Ker smo ga na to navadil
Razvadili. Ker smo mu poni
dili počasen posnetek. Kersn
mu ponudili več zornih koto
Kolikokrat hoče. In kadarkc
hoče. Predvsem pa smo ffl
ponudili užitek gledanja ii
godka. ki s televizijskim p
nosom pomeni več kot so:
dogodek. Televizijski gledali
je namreč lahko tudi sodni
Ker vidi pač več kot sodni
Ker ima namesto svojih oči'
oči kamere. In preko televi^l
ga lahko podoživlja v različni
variacijah. Še več; da bi vid'
predstavo v breztežnostn^"
prostoru, je dovolj, da preM
na pravi televizijski kanal ^
pa bi odšel v galerijo ali gle^
lišče na drugem koncu mesti>'
pa potrebuje prevoz. Ob0
Denar Čevlje. Mogoče
taksi. Takih taksistov, ki ^
vozili v vesolje, pa še ne p^
moremo. Ali pa si jih ne mo^
mo vsi privoščiti.
Oziroma drugače; ravno ^^
radi odsotnosti kamere v
vekovem očesu bodo špot^^
dogodki na stadionih še ved^
poseben užitek, ravno
tega se bodo pred blagajnt^l^
stadionov še vedno vile do^s
vrste čakajočih na vstopnic^^'
ravno zaradi tega. ker vsi p^
ne moremo v vesolje, bodo P,
skusi televizijskih preno^^
umetniških dogodkov iz tK
zapletenih scenskih okvil^,
kakršnega predstavlja bre^^^^,
nostni prostor, le redke izj^^ .
kultura	~| q
Na Planini obnovljena kalvarija
Velika pozornost kulturni dediščini - Tudi pranger, kužno znamenje in vislice
[pod cerkvijo Sv. Križa na
planini so v nedeljo posvetili
l^jlvarijo s trinajstimi kape-
Ij^i, kulturni spomenik pr-
kategorije. Celovito obno-
začeto letos spomladi, so
končali prejšnji teden.
—..............
, Kalvarijo so leta 1801 postavili
,35čani Doropolja na izjemni
jjzgledni točki, na več kot se-
demsto metrih nadmorske viši-
ne, Zob časa ji ni prizanašal, tudi
lotresni sunki ne, tako da so
porali letos eno kapelo postavi-
jznova. Zanimive kapele, ki so
onoči osvetljene, bogatijo re-
lavrirane slike. Leta 1829 jih je
aslikal Anton Pavlič iz Buč.
Kalvarijo na Planini so obno-
ili v sodelovanju z Zavodom
a varstvo naravne in kulturne
dediščine. Investitor obnove v
;l(upni vrednosti 3 milijone
olarjev je bila KS Planina, ki
10 ji pomagali domači podjet-
[iki. Za Planino, kjer je bilo
pred II. svetovno vojno precej
uristov, pomeni obnovljeni
/erski in kulturni spomenik
lovo turistično privlačnost.
Kalvarija je postavljena pod
podružnično cerkvijo iz začet-
ka 18. stoletja, kjer omenjajo
prvo poslopje že leta 1414.
Pred blagoslovitvijo kalvari-
le, ki jo je opravil duhovnik
Feliks Strniša, sta planinski
jesnici Tanja Planko in Ivan-
k Uduč brali svoje pesmi,
/i/edsednik KS Roman Planko
p je predstavil potek obnove.
Prizadevanja za rešitev po-
membnega spomenika je poh-
valil tudi župan in poslanec
Jurij Malovrh. Ob tej prilož-
nosti je zapel pevski zbor iz
Šentvida pri Planini, turistič-
no društvo pa je pripravilo
pogostitev z domačimi dobro-
tami.
V KS Planina se letos pose-
bej posvečajo zanimivostim
srednjeveškega trga ter bližnje
okolice. Tako so po zamislih
tamkajšnjega zdravnika dr.
Janeza Šmida, ki se veliko
ukvarja s kulturno dediščino
kraja, postavili v trgu pranger,
v Visočah so označili kužno
znamenje iz 17. stoletja, v Doro-
polju (na kraju z imenom Gav-
ge) pa pravkar postavljajo ploš-
čo na mestu, kjer so stale sred-
njeveške grajske vislice. Nazad-
nje so jih uporabili konec 18.
stoletja, ko so neko dekle obso-
dili zaradi detomora.
BRANE JERANKO
gutenbergova galaksija
Bralski užitki
Več vrst jih je, različnih oku-
sov so, razlikujejo se po roku
trajanja in po moči, s katero se
zarisujejo v bralčev spomin,
vsekakor pa so na resni preiz-
kušnji, da jih zaradi časa (ta se
pri branju šteje v dnevih in
tednih), te konvertibilne kate-
gorije zadnjega desetletja, odri-
neta čisto na rob človeškega
zanimanja podoba ali slika in
stampedo najrazličnejših infor-
macij v besedah ali slikah. Do-
življajsko jezikovno polje se
zaradi tega vse bolj krČi na golo
pragmatično prenašanje sporo-
čil, edini presežek estetskega
ugodja predstavljajo le afori-
stično zasnovana reklamna spo-
ročila. Kakor je pač v naravi
užitka, da je nenadomestljiv, si
je za bralskega treba vzeti čas za
osamo. Vzemite si ga še vi.
Himmelfarb - Zgodba o
ukradenem imenu sodobnega
švicarskega pisatelja Michaela
Krugerja je meditacija o sodob-
ni antropologiji,
predvsem pa o mo-'
rali modernega in-
telektualca, ki ima
za svojo najbližjo družbo raje
psa kot človeka. Izvrstno zgod-
bo dopolnjuje še bolj izvrsten
esej o branju in knjigi, v kate-
rem so reči okrog knjige konč-
no spet enkrat postavljene na
svoje mesto.
Se je poljubljati s punco, ki
kadi, kot da bi lizal pepelnik?
ni samo ljubka variacija ljube-
zenskega romana za mularijo,
ki se dogaja v zdajšnjem času v
Seattlu, ZDA, temveč je tudi
precej povedna zgodba o najst-
nikih in njihovem doživljanju
sveta. Avtor Randy Povvell.
Če ste videli film Terryja Gil-
liama Strah in groza v Las
Vegasu, si zdaj lahko preberete
v slovenščini še roman z istim
naslovom. Podnaslov je zbloje-
no potovanje v srce ameriškega
sna. Nekaj vmes med hiper-
beatniško literaturo in poro-
čevalskim žurnalizmom. Av-
tor Hunter Stock Thompson je
namreč najslavnejši gonzovi-
nar vseh časov. Kaj gonzovi-
narstvo je, pa se vam bo razo-
delo med branjem knjige na
strani 262.
Pravo razodetje pa utegnete
doživeti ob prebiranju knjige
Mariji - iz romarskih knjig.
Zgodovinar Jože Dežman je iz
zapiskov v knjigah obiskov
brezjanske Marije Pomagaj
(Brezje na Gorenjskem, 1957-
1996] ponatisnil izbrane zah-
vale pobožnih obiskovalcev.
Brez avtorjevega privoljenja
se vam na tem mestu eksklu-
zivno ponujata dva vtiska. Do
petnajstega leta so starši govo-
rili, da boga ni, zdaj pravijo,
da je. Marija, pomagaj mi,
reci jim, naj me ne silijo v
cerkev. (9.7. 199} Marija
Božja, pomagaj moji hčerki
M., da bi dobila internet.
(15.8.1996) Čeprav je vehki
šmaren že mimo, imajo vsi
občudovalci Streljakof še ved-
no kadarkoH prihko, da obiš-
čejo duhovno središče Sloven-
cev in grejo vase.
Če pa vas pot slučajno zane-
se mimo Študijske knjižnice,
postojte, glejte in se čudite
predrznosti. Kje je kakšen gra-
fit, za vraga!	Bibelj
prireditve
j GtEPAUŠČE I
Dvorana Doma II. sloven-
skega tabora 13. 9. lutkovna
predstava Sonček, kje si?. Lut-
kovno gledališče Maribor.
["""TONCERTI 1
Letno gledališče Limberk
11. 9. ob 9. uri 26. revija slo-
venskih lovskih pevskih zbo-
rov in rogistov.
Razstavni salon Rogaška
Slatina 9. 9. ob 20. uri koncert
pihalnega kvinteta Slovenske
filharmonije »Slovvind«.
Zdraviliški dom Dobrna
10. 9. ob 20. uri koncert vokal-
nega seksteta Vigred in nastop
folklorne skupine.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec razstava domače
obrti in umetnostne keramike
Kerus iz Kasaz, od 14. do 21. 9.
Savinov likovni salon Ža-
lec Darinka Pavletič-Loren-
čak.
Likovni salon Celje Mojca
Janželj, do 25. 9.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice Erna Ferjanič Fric.
Hotel Dobrna Jože Barachi-
ni, do 25. 9.
Galerija Hest France Slana.
Krekova banka Maribor, PE
Celje Vlado Renčelj, do 6. 10.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josi-
pa Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 12.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja Anton Herman.
Galerija Štekl Nazarje mu-
zejska zbirka.
Osnovna šola Ljubno Liza
Lik.
Mestna galerija Šoštanj
Drago Mazej in Dominik Pe-
jovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
......
Občinska matična knjižni-
ca Žalec 9. 9. ob 19. uri literar-
no glasbeni recital o Lili Novy.
Savinova hiša 14. 9. ob 18.
uri predstavitev knjige Milene
Moškon »Keramika spodnje-
savinjskih fabrik«.
Zdravilišče Laško 15. 9. ob
20. uri folklorni nastop skupi-
ne iz Kompol.
Krčma pri Zamorcu 9. 9.
od 21. do 1.30 ure »Večeri pri
Zamorcu« - jazz v živo.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 14. 9. ob 20. uri
revija v standardnih in latin-
sko-ameriških plesih.
Kulturni center Laško 10.
9. ob 20. uri moderni ples
Totems.
Atomske toplice Podčetrtek
11. 9. ob 20.15 večer folklore s
folklorno skupino iz Dolge Go-
re, 12. 9. ob 9. uri Godba na
pihala Šentjur ob začetku 4.
uličnega teka Atomskih toplic
in ob 20. uri vodno-glasbeno-
svetlobni show v ribniku pod
Aparthotelom.
Kulturni dom Šmarje 12. 9.
ob 14. uri prireditev »Upoko-
jenci, pokažimo kaj še zna-
mo«, z razstavo slikarskih, roč-
nih in kulinaričnih spretnosti.
Mladinski center Celje 11.
9. ob 8. uri tekmovanje v igri-
ci Halflife.
BJI	NAŠI KRAJI IN UUDJE	1 li![.Vilij»!!lfj
Jubilej savinjskih čebelarjev
Devet desetletij je minilo,
kar se v Spodnji Savinjski
dolini organizirano ukvar-
jajo s čebelarstvom. Ob jubi-
leju so v nedeljo v Grižah
pripravili slovesnost, na ka-
teri so predstavili minulo
delo in podelili več priznanj.
Savinjske čebele in čebelar-
je že od leta 1971 vodi Anton
Rozman, ki je predstavil po-
membne mejnike v delu zve-
ze, ene redkih, ki po delitvi
občin ni razpadla. Čebelarje je
v Grižah pozdravil tudi pred-
sednik slovenskih čebelarjev
Lojze Peterle, ki je izrazil priz-
nanje, hvaležnost in spoštova-
nje do dela, tesno povezanega
z naravo, ter napovedal sve-
tovno srečanje čebelarjev, ki
bo čez štiri leta v Ljubljani.
Župan Lojze Posedel je v
imenu občine Žalec Antonu
Rozmanu in Poldetu Škafarju
podelil spominska darila, če-
belarjem pa so podeUli tudi
več odlikovanj. Odlikovanja
reda Antona Janše 3. stopnje
so prejeli Vinko Derča, Lud-
vik Kodran, Anton Košir,
Kristl Kuhar, Cvetko Rogelj,
Pavel Rozman, Franc in Milan
Verdev, Vinko Zakošek ter
Ivan Zupančič. Odlikovanje 2.
stopnje so prejeli Jerica Čret-
nik, Edi Ploštajner in Ivan Rat.
Podelili so tudi priznanja ob
jubileju ter posebna priznanja
ustanoviteljem občinske zve-
ze, ki je nastala pred 30 leti.
Program v polni dvorani kul-
turnega doma v Grižah so pri-
pravili godbeniki libojske god-
be in člani moškega pevskega
zbora iz Tabora. Ob jubileju so
čebelarji izdali Čebelarski al-
manah, ki bogato opisuje zgo-
dovino organiziranega čebe-
larstva v Spodnji Savinjski doli-
ni, v Grižah pa pripravili tudi
čebelarsko razstavo.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Predsednika slovenskih in savinjskih čebelarjev, Lojze Peterle in Anton Rozman med
ogledom razstave v Grižah.
Rečiški planinci z mladimi
Minulo nedeljo so planinci z Rečice ob Savinji slovesno
proslavili 20 let dela. Srečanja planincev na Stonu se je kljub
megli in dežju udeležilo precejšnje število planincev.
Delo društva je predstavil predsednik Peter Kolenc, ki je
izpostavil delo z mladimi ter največji uspeh - zmago na
državnem prvenstvu v orientaciji v kategoriji družin. Zbrane
planince je najprej pozdravil mozirski župan Jože Kramer, v
nadaljevanju pa predsednik Savinjskega meddruštvenega od-
bora planinskih društev Martin Aubreht, ki je predstavil zgodo-
vino planinstva, kot kažipot nadaljnjega delovanja pa omenil
delo z mladimi. SMDO je rečiškim planincem podelil pisno
priznanje ob jubileju. Bronaste častne znake Planinske zveze
Slovenije so prejeli Jože Lukač, Stane Gašperič, Darko Glušič in
Robi Teržan; srebrna pa Ciril Kunst st. in Janez Kuhar.
Na Stonu so podeliU tudi društvena priznanja ter pripravili
prijeten program, ki so ga sooblikovali učenci rečiške osnovne
šole, Darko Atelšek z glasbeniki in Franci Rop, ki se je s pesmijo
poklonil slovenskim planinam. Po zaključku uradnega progra-
ma so se planinci pomerili v šaljivih družabnih igrah. US
planinski kotiček
Srečanje na Mrzlici
V	nedeljo bo na Mrzlici srečanje savinjskih in zasavskih
planincev.
Odhod izpred športnega centra Žalec bo v nedeljo, 19.
septembra, ob 7. uri. Vabijo vas, da se jim na srečanju
pridružite v čim večjem številu.
15. pohod Zreče-Rogla
V	soboto, 18. septembra, pripravlja Planinsko društvo
Zreče že 15., tradicionalni pohod od Zreč do Rogle in nazaj.
Odhod bo ob 8. uri izpred bifeja Turist v Zrečah. Pot bo
pohodnike vodila do Gorenja, Planine, Rogle in nazaj preko
Nun, Resnika in Boharine do Zreč. Na Rogli bo mogoče dobiti
topli napitek, malico imejte s seboj v nahrbtniku.
Pohod po poteh rudarjev
Moško pevsko društvo in KO Zveze borcev Pod gradom
vljudno vabita na pohod po poteh rudarjev, ki bo v počasti-
tev praznovanja Krajevne skupnosti Pod gradom to nedeljo,
12. septembra.
Zbrali se boste ob 8. uri pred spominskim obeležjem na Starem
rudniku, kjer bo tudi krajši kulturni program Moškega pevskega
društva. Od tam se boste preko Svetine podali na Celjsko kočo,
kamor naj bi prispeli ob 11. uri. Vabljeni!	M. MAROT
Razglednice mesta Žalec
v Žalcu se je podoba mesta v zadnjih letih precej spremenila
na bolje. Zato se je Mestna skupnost odločila, da bo v
samozaložbi izdala tri nove razglednice, ki predstavljajo glav-
ne značilnosti mesta. Izdali so jih ob praznovanju svojega
mestnega praznika.	T. TAVČAR
Ustvarjalnost starejših
V Šmarju pri Jelšah bo v
nedeljo, 12. septembra, za-
nimiva prireditev v počasti-
tev mednarodnega leta sta-
rejših. Pripravlja jo me-
dobčinska konferenca upo-
kojenskih društev šestih
občin, ki bo predstavila bo-
gato ustvarjalnost najsta-
rejše generacije.
Na prireditvi v kulturnem
domu bodo nastopili pred-
vsem starejši pevci, glasbe-
niki, igralci ter mojstri starih
obrti. Tako bo med drugim
mogoče poslušati citrarko
Jožefo Ulaga iz društva v
Štorah, godca Jožeta Jaz-
binška iz Šentjurja, na orgli-
ce bosta igrala Franc Debe-
lak in Štefan Ogrizek iz
Šmarja, Micika in Jože Orač
iz Stranja bosta predstavila
vasovanje po domače, de-
klamirala bo Marija Planin-
šek iz Šmarja, zapeli bodo
94-letni Alojz Marš iz Šentvi-
da ter skupina pevk iz bliž-
njega doma upokojencev,
invalidi iz Rogaške Slatine
bodo uprizorili šaljivi pri-
zor...
Delo predic in druge
spretnosti bosta predstavila
Marija Ogrizek in Mihael Zi-
dar, izdelovanje suhih rož
Marija Hofbauer iz Šmarja in
Mimica Zagoda iz Kostrivn,
ce, šivanje gobelina Marti,
Strašek iz Mestinja ter gli,^
ste izdelke Ana Tadina ^
Kostrivnice. Zapeli bo(j,
prav tako pojoča druži^
Ogrizek in mladi sestri f^^:
količ iz Kostrivnice. Prired'
tev bo povezovala Mimij
Kidrič.
Začetek osrednje prired
tve bo ob 15. uri, uro pr^
tem si bo mogoče ogledai
razstave likovnih del, gobe
linov in kulinarike ter pij
sluhniti nastopu godbe n,
pihala. Med prireditvijo bo
do podelili priznanja in zah.
vale.
BRANE JERANKO
Godbeniki Zabukovice
Nastopili ob prazniku
Ob žalskem občinskem
prazniku je bila v soboto po-
poldan v Športnem centru v
Žalcu kulturno-zabavna pri-
reditev, na kateri je nastopi-
lo več kot dvajset skupin in
posameznikov iz desetih
krajevnih skupnosti občine.
Na odru se je izmenjalo kar
okoli tristo nastopajočih, med
drugim obe godbi iz občine in
gostje - godba na pihala Eg-
genberg iz Gradca. Prav tako
so nastopili učenci žalske
glasbene šole in šolska kul-
turna društva. Program, ki ga
je vodila Vera Kalčič, je nastai
pod okriljem Zveze kulturnil
društev Savinja, Žalec. Zbra^
ne je pozdravil tudi žalski žu
pan Lojze Posedel, podžupan
Ferdinand Haler pa je druš
tvom, ki letos praznujejo pf
membne jubileje, izročil spo
minske Kogojeve vrčke. Pre
,jeh so jih predsedniki društe
upokojencev občine Žalec, t
letos praznujejo 50-letnici
delovanja. Čebelarski drušP
Šempeter in Griže ter Planil
sko društvo Žalec.
T. TAVČA
Novo društvo |
aktivne mladine I
Na Polzeli so mladi spoznali, da je - posebno za nji^
največja nevarnost brezdelje in neorganiziranost. Zato
ustanovili Društvo aktivne mladine Polzela s kratic«
DAMR
Društvo ima že 60 članov, starih od 16 do 26 let. Pr^'!
predsednik je Aleks^inder Ravtar. Društvo bo vzpodbujal"
mladino k dejavnosti na kulturnem in športnem podroČjU;
organiziralo izlete, potopisna predavanja, pomagalo iska"
članom počitniško delo itd. Zavedajo se namreč, da velil^"
mladih svoj prosti čas izkorišča za popivanje v gostilnah, vs^
preveč se jih zateka k drogi. Zato si je DAMP zadala, da b"
mlade zaposlila s čimveč koristnimi akcijami, mladim ponU'
dila roko prijateljstva, ob delu pa seveda tudi razvedrilo
raznih koncertih in zabavah. Da mislijo zares, so pokazali Ž^
z dvema akcijama. Najprej so na novo uredili igrišče pri šol''
potem pa organizirali čistilno akcijo na desnem bregu Savi#
od mostu na Polzeli do Podvinskega jezu, ki se je je udeleži'
veliko mladih. Nabrali so več kot trideset kubičnih metr^
raznih odpadkov. Občina Polzela podpira mlado društ^"'
krajani pa upajo, da bodo o svojih mladih slišali še veli''
dobrega.	T. TAVC^
I	NASI KRAJI IN UUPJE	1 |D
'	.......................... —————..........................——J
Prvič praznile Gorice
čeprav so v Krajevni skup-
nosti Gorica v preteklih letih
že pripravili različne priredi-
tve krajevnega pomena, pa so
se šele pred nedavnim odloči-
li, da uradno praznujejo 1.
septembra.
Podlaga za zasnovo prazno-
vanja je precej obširna, idejo in
predlog pa je izdelal Ivo Strop-
nik, priznan »zaleščanski« pe-
snik in publicist. Datum je sim-
bolno povezan s šolo, s pričet-
kom šolskega leta, izobraževa-
njem in sodelovanjem te kra-
jevne skupnosti s tamkajšnjo
Osnovno šolo Gorica.
»Beli dvor«, graščina, ki jo
opisuje Gustav Šilih v istoi-
menskem mladinskem roma-
nu, ki je bil natisnjen v lan-
skem letu, pa je v najtesnejši
fizični povezanosti s krajem
Gorica ter dogajanji sedaj in v
prihodnje. Gustav Šilih, rojak,
pedagog, književnik, didaktik
in metodik, je pomemben vse-
slovenski avtor, ki bo tako po-
leg imena osnovne šole »Gu-
stava Šiliba«, z Belim dvorom -
graščino sredi velikega bival-
nega kompleksa Gorica, v pri-
hodnje predstavljal dušo kul-
turnega in duhovnega dogaja-
nja. Prav to pa je Štefka Kor-
dež, predsednica Sveta KS Go-
rica in govornica na slavnostni
seji prejšnji teden (na prvi šol-
ski dan) izpostavila kot usme-
ritve za razvoj krajevne infra-
strukture, naložb in drugih ak-
tivnosti v tem, narodnostno
precej heterogenem, okolju.
Praznik KS Gorica je seveda
povezan tudi s praznovanjem
40-letnice mesta Velenja, ki bo
18. septembra doživelo ned-
vomno eno največjih kulturno
prazničnih manifestacij v zad-
njem desetletju.
JOŽE MIKLAVC
Ob prvem prazniku Krajevne skupnosti Gorica so pripravili tudi prijeten kulturni program.
Prijazni informator caica na
vogalu
Novost v celjskein mestnem središču je tako imenovana
'nfo postaja, locirana ob parkomatu na vogalni stavbi na
Prešernovi ulici št. 27, nasproti sodišča.
To informacijsko mesto je postavil Mikro s.p., ki večino vsebine,
jo Info postaja nudi, tudi trži. Mestni občini Celje je v zameno za
prostor pripravljen nuditi brezplačne informacije o kraju, ki se na
način (gostu, tujcu, izletniku) predstavi z osnovnimi podatki in
^fiamenitostmi, v tem sklopu pa so predstavljeni tudi muzeji,
S^lerije in posamezne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki
^^ odvijajo v mestu ob Savinji in njegovi okolici. Info postajo so
"^^fTiestili v ponedeljek in jo zdaj še polnijo z vsebino, ta pa bo
posegala tudi informacije o občinah Maribor, Ptuj in Rogaška
^'^tina. Na tak način bodo Celjani seznanjeni o dogajanjih v
[^•^enjenih občinah, Slatinčani, Mariborčani in Ptujčani pa bodo
^hko izvedeli za zanimivosti, ki se odvijajo ali pripravljajo v
■^tiežjem mestu.	M.A., Foto: GREGOR KATIČ
Postajališče za
šolarje iz Loke
Na novo šolsko leto so se na
poseben način pripravili v
Loki nad Dobrno. V počitniš-
kih mesecih so zgradili po-
krito postajališče za svoje šo-
larje, ki se zdaj že tretje leto
vozijo s šolskim kombijem v
5 kilometrov oddaljeno šolo.
Pri postavitvi kombi postaje
je sodelovala vsa soseska, eni
z materialom, drugi z delom.
Zadnjo soboto v avgustu so
imeli otvoritev in krajši kultur-
ni program, ki so ga pripravili
otroci iz Loke. Na prireditev
so povabili vse krajane in go-
ste: predstavnika Občine Do-
brna, skupino lovcev, ki so bili
sponzorji, in bivšo ravnatelji-
co šole, ki ji je uspelo pridobiti
šolski prevoz tudi za učence iz
tega zaselka.
Tako so Ločani spet pokaza-
li, kaj zmorejo z organizira-
nim nastopom. Po »uradnem
delu« so se vsi preselili na
Počvankovo domačijo, kjer jih
je gospodinja Marjana Dobo-
vičnik pogostila z dobrotami
iz kmečke peči.
Kombi postajaHšče je že po-
stalo priljubljeno shajališče
otrok, saj imajo v neposredni
bližini še koš za urjenje košar-
ke, in ravno prav je odmaknje-
no, da se kdaj pa kdaj izmak-
nejo očem starejših.
Najpomembnejše pa je, da
so otroci vseskozi sodelovali
pri delu, celo svoje prihranke
so prispevali in tako pridobi-
vali dragoceno izkušnjo so-
sedske povezanosti.
PETER ROŠER
Živahen
Center za
samostojno
učenje
Lanskoletna prizadevanja
kolektiva Ljudska univerza
Velenje, ki je uradno zavod
Mestne občine Velenje, da so
ob sodelovanju ministrstva za
šolstvo uspešno opremili Cen-
ter za samostojno učenje in ga
spomladi letos tudi odprli, so
očitno že doživela uspeh.
Več sto udeležencev brez-
plačne uporabe zmogljivih ra-
čunalniških programov za
učenje tujih jezikov je tudi čez
poletje koristilo to specializi-
rano učilnico z mentorico, ki
usmerja vse prijavljene k us-
pešnemu delu. Le-to se prične
takoj, ko si slušatelj (od otrok
do strokovnjakov) izbere
prost termin in zaželeni pro-
gram, potem pa se po vnaprej
določenih terminih srečuje z
računalniki. Vzdušje v centru
je prav prijetno, in vse kaže,
da bo tako tudi vj)rihodnje.
JOŽE MIKLAVC
Z MOJEČAOKNA
.......-J.,.......
lokalpatrioti pa
v jok •••
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kakšen odnos do
lastnega kraja imate vi, am-
pak jaz svojega odnosa do
Celja, pa če mi je tu še tako
všeč, ne bi označevala z lju-
beznijo. Tistih nekaj domo-
tožnih utrinkov, ki so zadeli
tudi mene, ni bilo usmerje-
nih v kraj, ampak predvsem
v ljudi, ki sem jih kdaj po-
grešala. Čeprav v določenih
razmerah lahko razumem
vzhičena razodetja, ki se
zgodijo zapriseženim Celja-
nom že ko na avtocesti za-
gledajo izvozno tablo »Ce-
lje«, mi je lokalpatriotizem
kar malce tuj. In me prese-
neča, kadar nepričakovano
izbruhne. In me - gledano
nazaj - preseneča, da ga ni,
ko bi bil po kmečki pameti
upravičen.
Po starem, dobrem Verbin-
cu je lokalpatriotizem ozko-
srčna, pretirana ljubezen do
lastnega kraja. Najbrž ima
kakšno zvezo s strahovi pred
tujskostjo, z malce zaverova-
nosti v lasten prav in v lastno
domnevno večvrednost, zago-
tovo pa ima kaj opraviti tudi z
udobjem in tisto čudno nad-
zorovano varnostjo, ki ga daje
okolje, v katerem vsak o vsa-
kem vse ve. O ekonomiji, o
bilancah, o delnicah in podob-
nih finančnih čudih nimam
prav nobenega pojma in zato
o teh plateh trenutno najbolj
razvpite gospodarske štorije v
Celju in širši okolici pač ne
morem soditi. Mi gre pa na
živce, ko se Kovinotehni v
bran ne postavljajo ekonomi
sti, ampak politiki; ko se pod
pora za enega redkih še delu
jočih kamnov, na katerem na
bi Celjani vsaj malce božal
svoj ranjeni gospodarski po
nos, išče na temelju lokalnost
in ne na temelju strokovnosti
ko je istočasno jako fino skle
pati partnerske zveze s tistim
iz Evrope in hudo grozno, če
si obsojen na nekakšno zvezo
z Gorenjci; No, to mi gre pa
res na živce!
Že mogoče, da bi bilo do-
bro in prav, da Kovinotehna
ostane taka kot doslej in ure-
sniči svoje menda dobre pla-
ne; prav mogoče je, da bi
Kovinotehna v Merkurjevem
naročju ne potrebovala vseh
ljudi, ki jih potrebuje zdaj in
da bi to lahko pomenilo spet
nekaj ogroženih družin; am-
pak po drugi strani mi pa ni
jasno, zakaj so bili potem v
Kovinotehni frajerji, ko so še
po starem »pomagali« Jeklo-
tehni in mi nikoli ni bilo ja-
sno, zakaj bi Merkurjeva pro-
dajalna, ki smo se je v Celju
uspešno otepali, kaj bolj
ogrožala Kovinotehnin pro-
dajni center kot ga ogroža na
primer Baumax.
Kot »potrošnik na drobno«
seveda ne razumem vseh vele-
pomembnih posledic za vele-
trgovino, ampak zame kot
kupca, neobremenjenega z lo-
kalpatriotizmom, je tema, ki
buri duhove in v kateri si zdaj
razni tipi nabirajo politične
točke, precej nerelevantna
reč. In častna beseda, da mi ni
jasno, zakaj bi šlo tukaj pred-
vsem za Celje, ki ga je Kovino-
tehna itak že zdavnaj prerast-
la...
Po drugi strani me pa reci-
mo preseneča popolno po-
manjkanje savinjskega in s
tem tudi celjskega gospodar-
skega lokalpatriotizma v pri-
meru hmeljišč. Kako je mogo-
če, da pokrajinska čustva vpli-
vajo celo na Kovinotehni na-
klonjene nakupe delnic v pri-
jateljskih podjetjih, ne morejo
pa premakniti v kakšno bolj
glasno in vidno smer ohrani-
tev blagovne znamke, kakršna
je savinjski hmelj?
Kakorkoli obračam, se mi
zdi, da je ta svet ratal svet
financarjev in financerjev.
Mogoče je to grozno, ampak
računi se jim pa ponavadi izi-
dejo. Tako v primeru prevze-
mov z odkupovanjem delnic
kot v primeru dviganja rok
nad rečmi, ki na koncu ne
kažejo plusov. V obeh prime-
rih pa so čustvena stanja prej
ovira kakor prednost. In lokal-
patriotizem je čustvo. Čustvo,
ki nima bilančne vrednosti.
Žal.
P.S.: Edini nasvet lokalpa-
triotom, ki bodo ne glede na
vse do konca branili Kovino-
tehno, bi tako ali tako bil,
naj spraznijo svoje nogavič-
ke, kupijo . Kovinotehnine
delnice in jih zaboga nikar
ne prodajo, ne glede na giba-
nje njihove vrednosti. Si
predstavljate takšno vrsto
osebne vpletenosti? Precej
trapasto, kajne? Ker ima tudi
najmočnejši lokalpatrioti-
zem na koncu koncev svojo
ceno...
IB I	NAŠI KRAJI IN UUDJE	|
Na knežje jedi v
sejemsko mesto
Na 32. MOS skupna predstavitev Mestne občine Celje ter občin Štore, Vojnik in Dobrna
Knežje mesto vabi sejemske obiskovalce
v Mestni občini Celje se
letos, za razliko od preteklih
let, skrbno pripravljajo na za-
četek 32. MOS, saj želijo na
mestne ulice privabiti vsaj
del sejemskih obiskovalcev.
Skupaj z občinami Štore, Voj-
nik in Dobrna, ki bodo v ok-
tobru ustanovile Lokalno tu-
ristično organizacijo, pa se
bodo na sejmišču obiskoval-
cem predstavili na skupnem
razstavnem prostoru ter vsak
dan med 14. in 16. uro še na
sejmiščnem prireditvenem
odru.
S skupnim promocijskim
materialom, programi eno ali
večdnevnih izletov ter prodajo
promocijskih daril se bodo
Mestna občina Celje ter občine
Štore, Vojnik in Dobrna pred-
stavljale na razstavnem prosto-
ru v dvorani Al, vseh 10 dni se
bosta ob popoldnevih po sej-
mišču sprehajala oglaševalca,
glasnika prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu, na pri-
reditvenem odru med dvora-
nama A in L pa bodo vse štiri
občine čas med 14. in 16. uro
vsak dan izkoristile za predsta-
vitev svojih turističnih zname-
nitosti, kulturnih ustanov in
prireditev, ki jih, obljubljajo, v
tem času ne bo manjkalo. Us-
pel je tudi dogovor z nekateri-
mi celjskimi podjetji, ki bodo
na svojih razstavnih prostorih
uredila posebne turistično pro-
mocijske kotičke za predstavi-
tev Celja in sosednjih občin,
zanimivosti iz posameznih
kulturnih ustanov ter kulturne
dediščine.
Posebno ponudbo za obi-
skovalce 32. MOS so pripravi-
li v gostiščih in turistični
kmetiji vojniške in dobrnske
občine, v Celju pa so se za
posebno ponudbo; sejemske
popuste, popestritev ter obo-
gatitev kulinarične ponudbe
ter ponekod celo večerno
glasbo in ples odločili v mest-
nih hotelih in gostiščih, po-
puste ponujajo v trgovinah
ožjega mestnega središča,
vse tri taxi službe ter Muzej
novejše zgodovine Celje.
Celje želi kot mesto gostitelj
v desetih sejemskih dneh na
svoje ulice starega mestnega
jedra pribaviti čimveč sejem-
skih obiskovalcev. S posebnim
letakom, ki ga bodo vsi obisko-
valci prejeli ob nakupu sejem-
ske vstopnice, delili pa jih bo-
do tudi na bencinskih servisih
ter vpadnicah v mesto, bodo
vabili v mesto; v trgovine in
gostišča s posebno sejemsko
ponudbo in popusti, na mest-
ne ulice in v kulturne ustano-
ve. Na sejemskem vlakcu, ki
bo letos prvič s sejmiščem po-
vezoval samo mestno središče,
saj bo svojo traso iz prejšnjih
let podaljšal še v Gledališko
ulico, preko Trga Celjskih kne-
zov in Gosposke ulice do Ulice
XIV. divizije in Aškerčeve, bo
vselej tudi predstavnik Turi-
stičnega društva Celje. Potni-
kom bodo na kratko predstavi-
li Celje, ponudbo mestnih tr-
govcev, gostincev in kulturnih
ustanov v času sejma, dvakrat
dnevno, ob 9. in 17. uri pa jih
bodo povabili tudi na organizi-
ran ogled mestnega središča.
Vas mikajo Ulrikove sanje,
Trubadurjevo nabodalo, Ve-
ronikin krožnik ali Friderik?
Še bolje; kaj se sploh skriva
pod temi imeni? Za čas 32.
MOS so se v Hotelu Evropa
odločili za posebno kulina-
rično ponudbo izbranih jedi
knezov Celjskih, ob lično iz-
pisanem priložnostnem jedil-
nem listu z opisi posameznih
dobrot pa se tudi sitemu člo-
veku kaj hitro pocedijo sline.
Kot gostitelj pa se bo moralo
Celje v času sejma dokazati
tudi vrsti protokolarnih gostov.
Tako bo že jutri, na otvoritveni
dan 32. MOS, celjski gost pred-
sednik države Milan Kučan, ki
bo po razgovorih v občinski
upravi obiskal še razstavo
Grofje Celjski in Pelikanov ate-
lje, v ponedeljek pa bo Celje
gostilo državne svetnike in dr-
žavnozborske poslance, ki se
bodo po dopoldanskem ogledu
mestnega središča, razstave
Grofje Celjski in Pelikanovega
ateljeja s sejemskim vlakcem
odpeljali na sejmišče. V drugi
polovici tedna bo celjski župan
Bojan Šrot gostil župane vseh
občin s Celjskega, na ogled tu-
rističnih zanimivosti Celja,
Štor, Vojnika in Dobrne pa so
povabljeni tudi vsi slovenski
turistični novinarji.
^^ IVANA STAMEJČIČ
Mokra cvetlicna mavrica
Letošnje cvetlično slovo od poletja v Mozirskem gaju zaradi slabega vremena ni bilo
najbolj uspešno, čeprav so se slovenski floristi izjemno izkazali.
Cvetlična mavrica tisočletja, kakor so naslovili razstavo, je res prikazala različne aranžmaje, ki
so jih ustvarili v osnovnih mavričnih barvah. Jesenska cvetlična razstava je popestrila bogato
razkošje negovanih gredic v parku in pomenila svojevrstno zahvalo prijateljem parka slovenskih
vrtnarjev. Med avtorji barvnih florističnih kreacij sta Jože Skornšek ml. iz Mozirja, ki je ustvarjal
v zeleni, ter Simon Ogrizek iz velenjskega PUP, ki je ustvarjal v modri barvi.
Žal pa je Mozirski gaj v treh razstavnih dneh obiskalo manj kot 6 tisoč obiskovalcev, kar za
organizatorje pomeni precejšen minus v blagajni. Vendar se, kakor so obljubili v Ekološko
hortikulturnem društvu Savinjski gaj, ne bodo vdali. Park se bo bleščal v vsej lepoti do zimskih
dni, za prihodnje leto pa že spomladi načrtujejo veliko prireditev, medtem ko bodo jeseni v goste
ponovno povabili slovenske floriste.	US, Foto: GREGOR KATIČ
Solcevan z
rodovnikom
Na obisku v koči na Loki pri oskrbniku Janezu Slapniku-Zikiju
Ljubiteljem savinjskih go-
ra Žikija ni treba posebej
predstavljati - poznajo ga
vsi, ki so kdaj obiskali kočo
na Klemenči jami, sedaj pa
zaidejo v kočo na Loki pod
Raduho. Žiki oziroma Janez
Slapnik, se je z ženo Elizabe-
to po petih letih s Klemenče
jame preselil pod Raduho,
kjer z obilo dobre volje spre-
jema goste.
Žiki je Solčevan, in to tak-
šen z rodovnikom, kot rad po-
ve, v gore pa se je presehl po
eni strani zaradi nuje, po dru-
gi strani pa mu življenje med
vršaci pomeni čisto veselje.
»Za takšno življenje moraš
imeti posebno veselje, druga-
če ne zdržiš. >Madona, kako je
fajn - živiš kot v raju,< pravijo
mnogi, ki pridejo iz dohne.
Vendar, ko si v teh gorah sam
samcat cel teden dni, je ta raj
bolj puhel,« je pripovedoval
Janez Slapnik pred »svojo« ko-
čo, v kateri nudijo popolno
oskrbo - torej hrano, pijačo in
prenočišča. Koča na 1520 me-
trih nadmorske višine je od 1.
junija do 31. septembra odpr-
ta cele dneve, v zimskem času
pa ob vikendih. S koče na Loki
je pot odprta na več strani,
najbližje je dobro obiskana
Snežna jama, mnogo planin-
cev se čez Travnik poda na
Smrekovec ali osvaja vrh Ra-
duhe... Za kočo vzorno skrbijo
lučki planinci.
Letošnja sezona bi bila kra-
sna, pravi Žiki, še največ ško-
de pa naredijo vremenarji, ki
napovedo slabo vreme. »Vre-
me se potem naredi, ljudi pa
ni,« zatrjuje Žiki in potem pro-
stodušno prizna, da ni kaj pri-
da, če se vreme zaroti proti
njim. Vendarle to ni tako po-
gosto. V kočo na Loki, ki ima
100 ležišč, bi radi privabili
čimveč otrok, saj lahko pripra-
vijo šolo v naravi ali planinske
tabore. »Pomembno je, da
otroci zgodaj vzljubijo plani-
no in da se kasneje vračajo,« je
prepričan Žiki, ki bo poskrbel,
da bo koča odprta tudi med
zimskimi počitnicami. Zim-
sko turno smučanje z Raduhe
v dolžini 15 kilometrov je ne-
kaj, česar niče ne pozabi.
Med naravo in
ledinskimi imeni
žiki je med oskrbniki pla-
ninskih postojank nekaj po-
sebnega. Ne toliko zato, ker z
dobro voljo sprejme vsakogar,
ki pride; še bolj je znan po
različnih anekdotah, samo ne-
kateri pa so videli tudi njegove
čudovite tekste, v katerih ope-
va popolnost narave.
»Prepričan sem, da so živali
zelo pametne, vendar tako pa-
metne, kot je krokar, najbrž
ni. Ljudje pa premalo pozna-
mo te previdne in bistre pti-
ce,« je pripovedoval Žiki o čr-
tici, ki je nastala potem, ko je
ure in ure opazoval obnašanje
krokarja - kako se približa hra-
ni, kdaj zbeži, njegovo previd-
nost in pa tudi vztrajnost. »Ka-
dar imam čas, sedem v gozd in
opazujem; včasih vidim veli-
ko, včasih pa nič. Veliko teh
stvari sem zapisal, pozimi
bom mogoče te zapiske tudi
uspel urediti,« pravi Žiki, ki
potihem upa, da bo iz teh
zapiskov nastalo tudi kaj več.
Poleg narave Žiki rad pri-
sluhne tudi ljudem, predvsem
pa želi, da ne bi utonila v
pozabo razna imena. Tako
zbira »ledinska imena« na sol-
čavskih kmetijah. »Popisanih
imam pet gruntov, predvsem
zapisujem, kako so domači
nekdaj imenovali posamezne
pašnike, njive ali gozdna po-
dročja na kmetijah. >Ameriko<
na primer, najdemo povsod,
navadno gre za dolgo, ravno
njivo. Kasneje, ko bom zbral
vsa imena, bi jih rad vrisal
tudi na karto Solčavskega,«
pojasnjuje Žiki. Žal se je mno-
go imen izgubilo, za veliko pa
niti starejši Solčevani ne vedo,
od kod izvirajo - takšen pri-
mer je recimo Periha.
Žikijeve prigode
Žikija na Loki obiskuje |
mnogo prijateljev. Nekatere je
spoznal kot voznik tovornja-
ka, 7 let je preživel za krmi-
lom; druge v dveh desetletjih,
ki jih je preživel kot voznik
avtobusa, tretji pa so prijatelji i
iz gora. V Žekovcu pri Mozirju
ga otroci iz časov, ko je Žiki i
vozil tovornjak, še sedaj poz-
dravljajo z vsem dolžnim spo-
štovanjem - ni še pozai)ljen;
dan, 5 dni po Miklavžu je bilo,
ko je po nesreči prevrnil poln
tovornjak keksov. In tako so
vsi otroci iz Žekovca imeli svo-
jega Miklavža.
Ali anekdota, ki že od nek-
daj kroži po dolini. Pozimi je
bilo, še v času, ko je bil Žiki na
Klemenči jami. Dve turistki
sta na vsak način hoteli na
Krofičko, snega pa do pasu.
»Nikakor jima nisem mogel
ubraniti načrtovane ture. Po-
tem pa sta me vprašali, kod
naj jo ubereta. Potem, ko sem
jima povedal, naj gresta po
moji sledi do table, na kateri
piše >Ne krmite medvedov<, pa
naj zavijeta desno... No, pa le
nista šli nikamor,« se še sedaj
nasmeje Žiki.
Ni jih tudi veliko, ki vedo,
da na Klemenči jami raste naj-
debelejši macesen na Sloven-
skem. Pa kaj, ko je malce od-
daljen od koče, nekateri pla-
ninci pa nemarni... Dogodivš-
čin se je nabralo cel kup, treba
se je le usesti z oskrbnikom na
Loki in poklepetati. Rad pove,
kako so zbirali denar za har-
moniko, pojasni, kod je naj-
boljša tura ali pa pokaže pasjo
mamo bernardinko. Če ni gO'
stov, je treba poskrbeti za dr-
va, postoriti marsikaj okrog
koče, skočiti kam na obisk, se
zapeljati v dolino ali pa zapi'
sati jutranja opažanja, ki jih j^
navdahnila narava v bližjem
gozdu. Raj, bi rekli mi iz doli'
ne, Janez Slapnik pa bi rade
volje dodal še kakšen solčav-
ski utrinek.
S^^^ffl« URŠKA SELIŠNll^
Oskbnika Elizabeta in Žiki.
ri'i'ilM'lMIH	NAŠI KRAJI IN UUPJE	| Q
Najlepša Osnovna
šola Glazija
Kako urejene so celjske osnovne šole pričakovale prvi šolski dan?
Spomladi so v Projektni pi-
sarni Celje - zdravo mesto pri-
pravili okroglo mizo na temo
»Zelene površine Celja in oko-
lice«. Ob tej priložnosti se je
postavilo veliko različnih
vprašanj in eno izmed njih je
bilo tudi vprašanje urejenosti
okolice šol, še posebej osnov-
nih. Zaposleni v PP CZM so se
zato zavezali, da bodo obiskali
vse celjske osnovne šole in
ugotovili, kako skrbijo za svoje
okolje. V ta namen so vse os-
novne šole obiskali dvakrat.
Pozorni so bili na urejenost
trat, igrišč, cvetličnih nasadov,
stez, klopi...
Prvič so jih obiskali spomladi
(20. maja) in bili veselo presene-
čeni, saj je večina šol imela svojo
okolico lepo m-ejeno. Veliko jim
je k temu pomagala tudi narava
sama, ki se je v tem času najbolj
bohotila.
Drugič so šole obiskali 31.
avgusta, dan pred začetkom no-
vega šolskega leta. »Ta datum
smo zbrali zato, ker se nam zdi,
da je prvi šolski dan zelo po-
memben in zato je pomembno
ludi okolje šole, v katerega
učenci vstopajo. Nad tem obi-
skom pa smo bili razočarani.
Na nekaterih šolah so se šele ta
dan lotili intenzivnega čiščenja
okolice in smo zato skoraj po-
vsod naleteli na smeti ter v do-
ločenih delih na nepokošeno
travo (sploh za šolami). Vemo,
da je k takšnemu izgledu veliko
kriv tudi letni čas, saj je zdaj
narava nekoliko bolj umirjena
in je zato potrebno dosti večje
delo ljudi, če hočejo okolico
napraviti lepšo. Ne vemo sicer,
če je lahko to izgovor, saj se vsi
spominjamo svojih šolskih dni
in tega, da je bila okolica šol
takrat dosti bolje urejena in pri-
pravljena,« so zapisali v projekt-
ni pisarni.
Poudarili so, da se jim je zdela
samo ena šola odlično priprav-
ljena na začetek novega šolskega
leta in sicer OŠ Glazija. »Ne
moremo sicer reči, da so druge
šole izgledale zelo slabo, vendar
menimo, da se niso dovolj po-
trudile, da bi njihova šola prvi
šolski dan izgledala res lepo. V
oči nas je zbodlo tudi to, da šole
komaj vzdržujejo svoje obstoje-
če objekte in da je že veliko
dotrajanih in potrebnih obnove.
Tu mislimo predvsem dotrajane
koše, gole, ograje, slabo vzdrže-
vane steze okoli igrišč.... Zelo
malo pa smo opazili tudi cvetlič-
nih nasadov okoli šol, izjema sta
le dve šoli in sicer OŠ Ljubečna
in OŠ Lava.«
Slabo urejena okolica šol je
dostikrat posledica pomanjka-
nja denarja in dobre volje pravih
ljudi. V projektni pisarni pa so
ugotovili, da se nekatere šole
prav dobro znajdejo in si znajo
organizirati urejanje okolice, tu-
di z razno drugo pomočjo. »Za
primer lahko damo šolo na Gla-
ziji, kjer smo opazili mlade fan-
te, ki so pomagali pri urejanju
okolice. Od njihovega hišnika pa
smo kasneje izvedeli, da so to
vojaki - v civilu, ki služijo vojaš-
ki rok v slovenski vojski.«
Šole se sicer trudijo vzdrževati
svojo okolico čisto, vendar je vse
manj prisotna želja, da bi bila ta
okolica šole nekaj posebnega,
lepega, in odraz mladega ustvar-
jalnega življenja. S takšnim rav-
nanjem pa celotna skupnost ve-
liko izgublja, saj so ravno otroci
tisti, pri katerih je nujno vzgojiti
ljubezen in spoštovanje do nara-
ve in lepega. To je namreč te-
melj, s pomočjo katerega bodo,
zdaj otroci - nekoč odrasli, znali
naravo ceniti in vzdrževati. »Vse
prevečkrat se zatekamo tudi k
izgovorom, da mladina z vanda-
lizmom vse uniči. Mislimo, da ni
vedno tako, vsaj pri ogledih tega
nismo opazili, in da je nujno
potrebno zaupanje v naše otro-
ke in mladino ter pravilna vzgoja
že od mladih nog. Glede na
videno ugotavljamo, da bi se
morale šole najprej same potru-
diti in si poiskati dodatno pomoč
v lokalni skupnosti in kasneje še
pri pristojnih občinskih organih.
Izredno pomembno pa je sode-
lovanje in izmenjava izkušenj
med njimi, saj bi tako lahko lažje
reševale svoje probleme. V ta
namen si bomo tudi v Projektni
pisarni Celje - zdravo mesto pri-
zadevali vzpostaviti kontakte z
ravnatelji šol in jih bolj povezati,
tako med seboj kot s širšo skup-
nostjo,« so še zapisali.
ANDREJA HUTINSKI
Novi metri asfalta v Sentrupertu
V Krajevni skupnosti Šentrupert nad Laškim imajo po novi kategorizaciji kar 46
kilometrov krajevnih cest. Več kot dve tretjini teh cest je še vedno makadamskih.
Prav zato se v kraju veselijo vsakega metra novega asfalta. Takšni dogodki pa so, žal, redki. Po besedah
predsednika Krajevne skupnosti Ivana Gračnerja so minuli petek, po več kot šestih letih, z izdatno pomočjo
Občine Laško, krajevne skupnosti in s prispevki krajanov otvorili 1150 metrov dolg odsek ceste Šentrupert-
Mačkovec in 500-metrski odcep ceste Trobni Dol-Curnovec. Za omenjena odcepa je bilo potrebno odšteti
okrog 15 milijonov tolarjev, vanj pa je bilo vloženih tudi veliko ur prostovoljnega dela krajanov.
Na priložnosti slovesnosti sta trak prerezala župan občine Laško Jože Rajh in direktor
Komunale Laško Marjan Salobir. Da bi cesta bila čimbolj varna, je uporabnikom zaželel tudi
domači župnik Jože Muršec, ki je novi odcep ceste tudi blagoslovil.	VLADO MAROT
Po dveh letih so se znova srečali
Po dveh letih so se v Jur-
kloštru ponovno zbrali kra-
jani Jurkloštra, stari 74 let in
več. Takšnih je v tem kraju
kar 73.
Medse jih je povabila tam-
kajšnja Krajevna organizacija
Rdečega križa. Med njimi sta
bila tudi Alojzija Stopinšek,
stara 91 let, in 92-letni Alojz
Guček, ki sta bila tudi najsta-
rejša udeleženca srečanja.
Slednji sedaj živi v Domu upo-
kojencev v Loki pri Zidanem
Mostu.
Prisrčen kulturni prograrn
so jim pripravih učenci OŠ
Jurklošter, pod vodstvom Dar-
je Horjak, zbrane pa sta poz-
dravila predsednica RK Jur-
klošter Alenka Kandolf in
predstavnik Območnega zdru-
ženja RK Laško. Srečanju je
prisostvoval tudi predsednik
Društva upokojencev Jurklo-
šter in svetnik Občinskega
sveta Laško Hubert Ocvirk.
VLADO MAROT
Konjiški Stari
grad v novi
podobi
stari grad v Slovenskih Ko-
njicah je privlačna izletniška
točka, M pa so jo pustili dolga
desetletja propadati. Pred tre-
mi leti se je Občina Slovenske
Konjice lotila njegove načrtne
obnove.
Takrat je bila dograjena za-
hodna stena grajskega stolpa.
Lani so po smernicah in pod
nadzorom Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine iz
Celja v notranjosti stolpa izvedli
tri lesene stropove, delno na no-
vo pozidali porušeno steno ter
statično ojačali celotni stolp. Le-
tos nadaljujejo z izvedbo četrte-
ga in petega lesenega stolpa,
izvedbo strehe ter fugiranjem
zunanjih zidov stolpa. Zidovi na
vrhu stolpa so popolnoma dotra-
jani, zato bo potrebno odstraniti
vrhnji, nestabilni del vse do sta-
bilnega dela. Pozidava zadnje
etaže pa bo vsak čas končana. Še
letos bo nameščena začasna
streha, drugo leto pa bosta grad
in obnovljen obrambni stolp od-
prta za obiskovalce. A.B.
V Jurkloštru raste nova šola
V Jurkloštru so 1. junija položili temeljni kamen za izgradnjo nove osnovne šole.
Dela, ki jih izvaja Gradiš Celje, po besedah vodje šole Darje Horjak opravljajo po načrtu in
Jova šola že dobiva svojo zunanjo podobo. Z deli naj bi zaključili konec oktobra, novembra pa se
°odo lahko v novo šolo že preselili učenci. V letošnjem šolskem letu obiskuje tamkajšnjo
'^Snovno šolo 23 otrok, v mali šoli pa je trinajst bodočih šolarjev	VLADO MAROT
Ob jubileju do novega prapora
Društvo upokojencev Šen-
trupert letos praznuje deset-
letnico delovanja. Za po-
membno nalogo so si na
osrednji slovesnosti, kakr-
šna je bila minulo soboto v
tamkajšnji dvorani gasilske-
ga doma, zadali, da razvijejo
nov društveni prapor. Zanj
so pridobili številne daroval-
ce sponzorskih trakov, zlatih
in srebrnih žebljičkov ter
prostovoljnih prispevkov.
Poleg članov društva upoko-
jencev so se srečanja udeležili
številni krajani in gostje iz
družbenega in pohtičnega živ-
ljenja občine Laško, med nji-
mi tudi župan občine Laško
Jože Rajh ter poslanec v Dr-
žavnem zboru RS Peter Hra-
stelj. Slavnostni govornik je
bil Emil Pepelnjak, predsed-
nik Zveze društev upokojen-
cev celjske regije, ki se je do-
taknil pomembnih področij iz
delovanja in problematike, s
katero se soočajo upokojenci.
V kulturnem programu so so-
delovali učenci tamkajšnje šo-
le, ljudski pevci iz Curnovca
in gledališka skupina Kultur-
nega društva Trobni Dol. Na
slovesnosti so podelih tudi
zahvale in posebna priznanja
za večletno aktivno delo v
društvu.
Omenjeni dogodek pa je
naznanil tudi tradicionalni, le-
tos že 21., teden upokojencev
in invaUdov občine Laško, ki
se je pričel v ponedeljek s
sprejemom predstavnikov pri
županu občine Laško. Zaklju-
čili ga bodo v nedeljo v Sindi-
kalnem domu v Rečici pri Laš-
kem. Društva upokojencev in
invalidov so zato v tem tednu
pripravila številne športne, re-
kreativne, zabavne in kultur-
ne prireditve.
VLADO MAROT
Sprejem matematikov
Gimnazije Lava
V torek je bil v knjižnici Šolskega centra v Celju sprejem
za Matjaža Urlepa in Jureta Kališnika.
Oba sta dijaka Gimnazije Lava, v šestčlanski ekipi Slovenije pa
sta sodelovala na letošnji Mednarodni matematični olimpiadi, ki
je bila julija v Bukarešti. Na olimpiadi se je še posebej izkazal
Matjaž Urlep, ki je osvojil bronasto medaljo.	N.-M. S.
n	NAŠI KRAJI m UUDJE	| |l!M'ihj»!!ll!(
Za boljše pogoje zdravljenja
Minuli petek je bila v Vojniku slovesna otvoritev prizidka bolnišnice, v kateri so novi
prostori oddelka za zdravljenje odvisnosti.
Kot je med otvoritvijo povedal direktor Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniel Lajlar, dr. med.,
je nov objekt, v katerem je 32 postelj, dobrodošel predvsem zaradi sprostitve prostorov stare
bolnišnice, kjer že obnavljajo zaprta oddelka. Ta bosta imela poslej manj postelj, več prostora
pa bo za bolnike na obeh odprtih oddelkih.Vrednost naložbe v nov objekt, ki so ga gradili leto
dni in potem še leto dni opremljali, je 330 milijonov tolarjev, v njem pa sta ob oddelku za
zdravljenje odvisnosti tudi dve ambulanti, dve večnamenski dvorani in nekaj prostorov,
namenjenih delovni terapiji ter drugim dejavnostim. Nove prostore vojniške bolnišnice je
posvetil celjski opat Marijan Jezernik, med slovesnostjo ob otvoritvi pa so nastopih rogisti iz
Nove (^kve in člani noneta Petrol iz Celja.	N.-M. SEDLAR, Foto: G. KATIČ
Nov objekt, v katerem je prostor našel oddelek za zdravljenje odvisnosti, omogoča boljše
pogoje zdravljenja v vojniški bolnišnici.
Pločnik v Atomskih toplicah
V Atomskih toplicah od začetka tedna nadaljujejo z
gradnjo 1,3 kilometra pločnika ob regionalni cesti. Gre za
pločnik od odcepa v kamp, vse do hotelskega dela.
Občina Podčetrtek je letos spomladi dokončala pol kilome-
tra pločnika, zdaj so začeli z gradbenimi deli za preostalih
800 metrov. Investitorja naložbe, ki bo stala v celoti približno
30 milijonov tolarjev, sta občina in Družba za državne ceste.
Z novo pridobitvijo bodo dosegli večjo varnost gostov, ki se
tam sprehajajo ter domačinov. Pločnik v Atomskih toplicah
naj bi dokončali letos, z njim pa bodo največje potrebe v
občini uresničene. V zadnjih letih so zgradili pločnike v
Pristavi pri Mestinju, Imenem in Podčetrtku. Trenutno gradi-
jo tudi pločnik v središču Olimja.	BJ
Nov turistični katalog
Občini Vojnik in Dobrna sta v minulem tednu izdali
dopolnjeno izdajo turističnega kataloga Dobrodošlica raz-
nolikosti.
Turistični katalog so v tedanji občini Vojnik prvič izdali v
novembru 1997, za novo izdajo pa so se odločili zaradi nekaterih
novih podatkov, spremenjenih telefonskih številk ter nove raz-
mejitve obeh občin, ki je na tem območju nastala konec lanskega
leta, ko je Dobrna postala samostojna občina.	N.-M. S.
Nov
spodnjesavinjski
časopis
Pretekli teden so v Žalcu
predstavili prvo številko
novega spodnjesavinjske-
ga časopisa, ki bo poslej
izhajal vsako zadnjo sredo
v mesecu, po potrebi pa
tudi pogosteje.
Nov časopis, ki ga izdaja
Zavod za kulturo, je zaen-
krat še brez imena, tega bo-
do izbrali bralci sami. Nastal
je potem, ko je v Spodnji
Savinjski dolini prenehal iz-
hajati časopis Savinjčan. Ča-
sopis, ki ga ureja Ksenija
Rozman, v uredniškem od-
boru pa so tudi predstavniki
vseh strank, bodo brezplač-
no prejemali v vseh spodnje-
savinjskih gospodinjstvih.US
Teniški turnir s paraplegiki
Zdravilišče Laško že nekaj let skupaj z Zvezo paraplegikov Slovenije pripravlja teniški turnir dvojic, na katerem
nastopajo teniški igralci rekreativci skupaj z igralci - paraplegiki na vozičkih.
Letošnji turnir je bil v dveh delih. Najprej so se pomerile dvojice, ki so jih sestavljali delavci zdravihšča in člani zveze, nato pa
so, letos drugič zapored, na teniškem igrišču Camloh pripravili še tako imenovani VIP turnir, na katerem so sodelovali nekateri
znani Slovenci. Med osmimi dvojicami sta prvo mesto osvojila Mojca Tomažin in Aleksander Lucu, druga sta bila Marjan Krajnc
in Janez Črešnovar, tretja pa Zdravko Eržen in Janez Slapar.	JI, Foto: GREGOR KATIČ
Zvon za novo tisočletje
Sobota in nedelja, 11. in
12. september, bosta v Dobr-
ni minili v praznovanju no-
ve župnijske pridobitve. V
pičlih šestih mesecih so
zbrali večino denarja za na-
bavo novega zvona, s kate-
rim bodo obeležili prehod v
novo tisočletje, predvsem pa
beatifikacijo škofa Antona
Martina Slomška. Župnijska
cerkev v Dobrni je bila prva
cerkev, ki jo je leta 1846
Slomšek kot škof posvetil,
zato nosi zvon posvetilo te-
mu velikemu Slovencu.
V soboto, 11. septembra, ob
17. uri bo v spremstvu konje-
nikov svečan sprejem zvona
na osrednjem prostoru pred
občinsko zgradbo, nato pa ga
bodo prepeljali pred župniš-
če, kjer ga bodo v noči iz
sobote na nedeljo varovali
fantje iz vseh zaselkov obči-
ne.
Celjski opat Marijan Jezer-
nik, ga bo posvetil v nedeljo
popoldne ob 15. uri.. Novi
zvon, ki tehta 1.450 kilogra-
mov, se bo pridružil dvema
manjšima, ki sta že sedaj pela
iz cerkvenega zvonika.
Oba dogodka, sprejem in
posvetitev zvona, bo sprem-
ljal bogat kulturni program, v
katerem bodo sodelovah an-
sambel Izvir, moški pevski
zbor Dobrna, sekstet Vigred,
instrumentalisti, domača fol-
klorna skupina, recitatorji, in
gostje Štajerski rogisti.
Po slovesnosti z mašo bo
na župnijskem dvorišču prija-
teljsko druženje domačinov
in gostov.	P. R.
Preobrazba V
Celjskem domu
Spomladi v Celju usta-
novljeno društvo Preo-
brazba, ki bo glede pro-
gramske usmeritve nego-
valo samozdravljenje, hu-
manizacijo odnosov in
ozaveščanje za duhovnost,
je v Celjskem domu na Kre-
kovem trgu 3 pridobilo
društvene prostore (vhod z
ulice XIV. divizije).
V društveni sobi, ki je pri-
meren prostor za delavni-
ce, tečaje, predavanja in
druge dejavnosti, bodo od
naslednjega torka med 18.
in 19. uro uvedena dežurs-
tva. V tem času se bodo
lahko sestajah člani društva
in drugi, dobiti pa bo tudi
mogoče informacije o de-
javnostih, predavanjih in
predavateljih ter o razpore-
du raznih delavnic. Eno od
prvih delavnic na temo teo-
rije izbire v jesenskem pre-
davateljskem ciklu bo vodi-
la dr. Darja Boben Bar-
dutzky, psihiatrinja iz bol-
nišnice Vojnik in vodja od-
delka za zdravljenje odvi-
snosti.	UM
Končno koristen
poštni seznam
Ne vem, kako je z vami,
ampak v svojem internet-
nem življenju sem bil naro-
čen že na vrsto poštnih sez-
namov, pa na nobenem ni-
sem dolgo zdržal. Bil sem
naročen na elektronske ver-
zije spletnih časopisov, na
strokovne sezname, na novi-
ce, na sezname z novimi po-
vezavami in kaj vem kaj še
vse. Z večine sem se odjavil
po nekaj tednih. Preglomaz-
ni. Preveč reklam. Premalo
informacij. Preveč škarta.
Škoda časa. Poznate? Verjet-
no že. Pred časom pa sem
odkril poštni seznam, ki se
ga po nekaj mesecih še ni-
sem naveličal.
Reče se mu Lockergnome,
nanj pa se lahko naročite na
naslovu www. lockergno-
me.com. Ima kar 170.000 za-
dovoljnih naročnikov, ki jih
vsakodnevno in potem še te-
densko obvešča o novostih,
nasvetih in rešitvah na po-
dročju računalništva in Inter-
neta. Lockergnome se ukvar-
ja s PC-ji, torej Windows 95/
98 in NT sistemi. V vsakod-
nevnem elektronskem sporo-
čilu si je tako moč prebrati
novice in nasvete, ki vam bo-
do pomagali spraviti kar naj-
več iz vašega namiznega
mlinčka, iz delovne postaje
ali celo strežnika.
Si predstavljate? Vsak dan
dobite v vaš poštni predal ne-
kaj svežih novic s področja
računalništva, naslov s kate-
rega lahko prekopirate kak-
šen koristen program, nasvet
o nastavitvah računalniškega
sistema, povezavo do kak-
šnega ohranjevalca zaslona
ali zabavne igrice, povezavo
do kakšne posebej zanimive
spletne strani in še vroč nas-
vet, ki vam bo olajšal delo z
vašim strojem. In če vam to ni
dovolj, si lahko na spletnih
straneh ogledate arhiv, ki se
je nabral skozi tri leta delova-
nja Lockergnoma.
Zdaj se že sprašujete, koli-
ko ljudi ureja, zbira podatke
in sploh ohranja pri življenju
ta seznam, ki vsak mesec na
svojih spletnih straneh beleži
900.000 obiskov? Eden sam,
ne boste verjeli. Ime mu je
Chris Pirillo, star pa je 26 let.
Pred kratkim je izdal tudi svo-
jo prvo knjigo, »Poor Ric-
hard's E-mail Publishing«,
ki govori, jasno, o spletnem
založništvu. Knjiga gre za
med, saj je v njej razkril vrsto
obrtniških skrivnosti, ki bodo
pomagale vsakomur, kdor se
želi ukvarjati z izdajanjem
spletnih časopisov, s poštnimi
seznami in podobnim. Sam je
še nisem imel priložnosti pre-
brati, sem pa zato prebral ne-
kaj recenzij. Med njimi se mi
je v spomin najbolj vtisnil sta-
vek, v katerem recenzent pra-
vi, da »se je § pisanjem knjig o
tem področju ukvarjalo že ve-
liko ljudi, vendar je to prvič,
da o tem piše nekdo, ki je
stvar, o kateri piše, tudi uspe-
šno naredil«.
Sicer pa je Lockergnome
zanimiv tudi zaradi sloga pi'
sanja. Običajne novice, ki jih
prejemamo na poštnih sezna-
mih, so največkrat suhopar;
ne. Stavim, da Pirillo v knjigi
svetuje spletnim piscem, na)
za božjo voljo vnesejo malce
več življenja in humorja v vse
skupaj. Tako kot je storil sam^
Hej, kdo mu ne bi verjel?
Vasja Ocvirk
vasja@eurocomSi
n	naSi krajiTn ljudje	I m
Srečanje Voduškovega rodu
V Lopatniku, naselju na južnem pobočju Paškega Kozja-
ka v KS Vinska Gora, so se na Voduškovi domačiji zbrali
člani tega rodu.
Kmetija, ki je na 30 ha zemlje, je bila vir preživljanja za
številne člane te družine. Začetnik rodu je bil Anton Vodušek,
ki se je rodil leta 1739. O tem obstajajo dokumenti, čeprav so tu
Voduški živeh že prej', vendar o tem ni dokazil. Za svoje
srečanje so pripravili rodovnik z opisom rodu, zgodovinskimi
dokumenti in podatki po ustnem izročilu.
Na prvem srečanju se je zbralo okrog 130 Voduškov, pred-
stavnikov vseh vej, ki so razkropljeni po vsej Sloveniji. Vseh
živečih pa je več kot 260. Pripravili so kulturni program v
i večnamenskem domu v Vinski Gori, ogledali so si domačijo in
se dogovorili, da se čez pet let ponovno srečajo. T. TAVČAR
Del udeležencev prvega srečanja Voduškovega rodu.
Lovski zbori in rogisti v Grižah
Sklad RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti, ob-
močna izpostava Žalec,
Kulturno društvo Svoboda
Griže in Lovska družina
Gozdnik Griže bodo pripra-
vili 26, srečanje slovenskih
lovskih pevskih zborov in
rogistov. Srečanje bo v so-
boto, 11, septembra, v let-
nem gledališču Limberk v
Grižah.
Dopoldne bo skupna vaja
zborov in rogistov za večerni
nastop, prvi del koncerta bo
ob 13. uri in drugi ob 15.30.
Ob 18. uri bo slavnostni
sprevod okoli 500 nastopa-
jočih iz vse Slovenije, nato
pa skupni koncert, ki ga bo-
sta pozdravila župan občine
Žalec Lojze Posedel in pred-
sednik Izvršnega odbora
Lovske zveze Slovenije Mi-
lan Jenčič.
Nastopilo bo kar 33 lov-
skih pevskih zborov in rogi-
stov
Na večernem nastopu bo
sodelovalo osem združenih
pevskih zborov in rogistov,
združeni pevski zbori in
združeni zbor rogistov ob
spremljavi godbe na pihala
Zabukovica z dirigentom Ja-
nušom Rasiewitzem pa bo
zaigral skladbo Savinjska
dolina.	T.VRABL
Zlata
nagrada
Novega
tednika
Le v enem časopisu ti-
stega dela naklade, ki gre
v prodajo v kioske, in v
enem časopisu iz naklade,
ki je namenjena naročni-
kom, bomo vsak teden od-
tisnili žig z napisom
»ZLATA NAGRADA NO-
VEGA TEDNIKA«. Če bo-
ste žig našli v svojem izvo-
du, pridite z njim v ured-
ništvo Novega tednika,
kjer vas čaka lepa nagrada
Zlatarne Stožir iz Celja.
V akciji bomo do konca
leta med zveste kupce in
naročnike Novega tednika
razdelili 66 zlatih nagrad
Zlatarne Stožir. Srečo
vam želimo in opozarja-
mo, da bo žig vsakič odtis-
njen na drugi strani časo-
pisa, zato ga vsakič pazlji-
vo prelistajte.
Naročniki iščejo nove naročniice
širimo družino bralcev Novega tednika In
ponujamo lepe nagrade
Novi tednik razpisuje akcijo pridobivanja novih
naročnikov, h kateri vabi predvsem svoje zveste
naročnike. Nagradili bomo vsako naročnico ali
naročnika, ki bo kadarkoli v letu 1999 pridobil vsaj
enega novega naročnika.
v zahvalo za trud vas bomo nagradili. Vsaka naročnica
ali naročnik, ki bo pridobil novega naročnika se bo lahko
brezplačno udeležil enega od hišnih Izletov, ki jih
pripravljamo letos ali izbral komplet hišnih daril
(majica, kapa, obesek za ključe), vsi pa boste sodelovali
tudi v zaključnem žrebanju, v katerem bomo med 100
naročnikov in naročnic razdelili 100 lepih nagrad, med
njimi TV sprejemnik, 5 radijskih sprejemnikov, 3
masažnike vibroser, 10 zlatih prstanov, knjige,
trenirke, majice, kape, obeske za ključe... za vsaj
10 zbranih novih naročnikov pa vas bomo
nagradili še z zlato nagrado.
Nagradili bomo tudi vse nove naročnike. En mesec
bodo Novi tednik prejemali zastonj, vsake tri
mesece pa bomo med novimi naročniki izžrebali še 10
potnikov na hišni Izlet.
Če ste pridobili novega naročnika, izpolnite obvestilo,
novi naročnik pa naročilnico. Oboje pošljite na naslov:
NOVI TEDNIK, Prešernova 19,3000 Celje.
Ugodnosti naročnikov:
-Poštna dostava na dom
-Mesečno plačevanje naročnine s položnicami.
-Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki
jih plačajo le 40.
-Naročniki brezplačno prejemajo vse posebne
izdaje Novega tednika.
-Naročniki imajo pravico do treh brezplačnih
malih oglasov letno in do ene čestitke po željah na
Radiu Celje.
Prihranki:
Če redno plačujete naročnino, vas bo pri trenutni
ceni Novi tednik stal 11.160 tolarjev letno, če bi ga
kupovali v prosti prodaji pa 14.560 tolarjev letno. Če
boste izkoristili še pravico do brezplačne objave treh
malih oglasov in čestitke na Radiu Celje, boste
prihranili še 4000 tolarjev.
Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na
Novi tednik je tako neverjetnih 7400 tolarjev letno.
IH I	REPORTAŽA	, I IMU
Rožni venec za
cisto malo eieictriice
V Tovstem živi mož, ki ima eno samo veliko željo: kupiti si električno žarnico in prižgati televizor
Ni jih na Slovenskem prav
veliko, ki bi si na prelomu
tisočletja svetili s petrolejko,
prali umazano perilo na ro-
ke, se pozimi greli ob lonče-
ni peči na drva iz domače
boste ali kako drugače krep-
ko zaostajali za časom. Ena
takšnih hiš je v vasi Tovsto,
le nekaj kilometrov stran od
Laškega, a kljub temu bogu
za hrbtom, saj je do nje mo-
goče priti le po ozki vzpenja-
joči se cesti in potem skozi
gozd,
V hiši v Tovstem živi Krajn-
čev Franci, ki ima tik pred
srečanjem z Abrahamom eno
samo vehko željo: dobiti v
hišo elektriko in uživati v nje
prelestih. O elektriki v hiši
govori kar naprej, o njej sa-
nja, fantazira in spet in spet
pada v realnost, iz katere pa
se zmore pobrati le na način,
ki mu je vse bolj domač. »Vsi
mi očitajo, da sem pijanec,
ampak jaz res ne pijem veh-
ko. Ga pa takoj čutim, še gni-
lega jabolka ne smem pogle-
dati, pa sem spet v rožicah,«
se nam je ob srečanju opravi-
čeval. Ob tem se nam je kar
samo ponudilo vprašanje, ali
je v tej samoti in tihoti, ob
zoprnem vonju po petroleju,
ob migotanju plamena, ki v
dolgih večerih in nočeh daje
morečo svetlobo, sploh mo-
goče biti ves čas trezen?
Vonj po stoletnih
sajah
Hiša na naslovu Tovsto 13
je stara kot svet, bi se lahko
reklo. Takšna, kot je bila na
začetku, je še danes, edino
streha je bila na novo prekrita
z opeko. V notranjosti je še
vse po starem, vključno s sa-
jasto črno kuhinjo, verno iz-
pričevalko neke davne prete-
klosti. Edina neskladna ele-
menta v tem časovnem so-
zvočju sta vehk fotelj in velika
škatla, ki se ji reče televizijski
sprejemnik, oboje je pred
kratkim dobil v dar.
Če je verjeti Francijevi pri-
povedi, so v hiši v Tovstem 13
živeli predniki že pred nekaj
sto leti, v tem času se je izme-
njalo okoli deset generacij. V
hiši, ki se ji po domače pravi
Pri Adamu, je z vsakim novim
rodom privekalo na svet po
osem, devet otrok, v družini
Francijevih staršev pa so zi-
bali le dvakrat. Po smrti očeta
in matere je domačijo z okoli
šestimi hektarji zemlje, veči-
noma gozda, zadnji prevzel
Franci. Z ženo, veliko mlajšo
od njega, sta na svet spravila
štiri otroke. Vsi štirje so šli od
doma: dve siroti kmalu po
rojstvu, dva sta zapustila
dom, starše in revščino takoj,
ko se je bilo mogoče osamos-
vojiti. Za nameček se je letos
odselila še Francijeva žena in
tako je možakar zdaj popol-
noma sam. Družbo mu ta čas
dela šestero psov, večinoma
mladih pritepencev. Edina, ki
se zanj briga, ga obiskuje in
mu pomaga reševati proble-
me, je njegova nečakinja Ana,
ki si je ustvarila svojo družino
v Laškem.
Krajnčev Franc, ki je njega
dni delal v rudniku, pivovarni
in še kje, živi zdaj od socialne
podpore v višini sedemnaj-
stih tisočakov, od pomoči
Rdečega križa in popotnic ali
darov daljnih sosedov, prija-
teljev in znancev, ki jih obi-
skuje. Vodo si je že davno
sam speljal do hiše, z elektri-
ko pač ne gre tako preprosto
in po domače. Da dobiš elek-
triko v hišo, potrebuješ denar,
soglasja in podobne papirje.
Kot nam je povedal, hodi že
nekaj let na občino, prosit za
elektriko, zdaj pa ne more
več čakati. »Če bom enkrat
tako srečen, da mi bo v hiši
zasvetila žarnica, bom v zah-
valo do konca svojih dni molil
in hvalil boga. Rad bi imel
hladilnik. Dobri ljudje mi veli-
kokrat kaj podarijo, v hladil-
niku pa bi lahko vse to hranil
za več. dni. Rad bi doživel, da
pritisnem na stikalo in bi bilo
v hiši svetlo, rad bi že enkrat
prižgal tale televizor in si kraj-
šal čas z njim. Rad bi... vsaj
dve žarnici, eno zunaj in eno
znotraj hiše, da bom do kon-
ca življenja dobre volje.«
Župan nima od
kod vzeti
Zakaj je Krajnčev Franc še
vedno brez elektrike? Na ob-
čini, kamor je že leta hodil
prosit za napeljavo, so mu
elektriko sicer obljubljali, a je
vedno ostalo pri obljubah. Šel
je tudi na Elektro Celje, tam
pa zadevo pogojujejo s fi-
nančno konstrukcijo, ki po-
meni: dobrih 500 tisočakov
prosilec, prav toliko občina,
še enkrat toliko pa je priprav-
ljen financirati glavni investi-
tor, torej Elektro.
In zgodilo se je, da je Franci
uspel na najrazličnejše načine
zbrati svoj polmilijonski de-
lež, zataknilo pa se je pri Ob-
čini Laško. Ker pa se je zatak-
nilo pri Občini, se je zataknilo
tudi v Elektru. Razlog za to je
v osnovi preprost. Franci le-
tos ni napisal in oddal prošnje
za dodelitev sredstev za sofi-
nanciranje električnega voda
oziroma priključka do njego-
ve hiše. Ko so v Laškem obli-
kovali in sprejeli občinski
proračun za to leto, Francija
ni bilo »v igri« in namenski
denar je šel drugam. »Gre za
2 milijona namenskih sred-
stev, ki pa so za letos oddana
oziroma porabljena in jih ni
kje vzeti. Stvar je povsem
pravno-formalne narave, se
pa zna zgodid, da bomo z
rebalansom proračuna, če bo
letos do njega prišlo, zagoto-
vili tudi sredstva za napeljavo
elektrike v hišo v Tovstem 13.
Obstaja še možnost, da se z
Elektrom dogovorimo, da
nam sredstva, ki jih je dolžna
zagotoviti Občina Laško, da
na upanje. V tem primeru bi
se zadeva pospešila, sicer pa
bo treba počakati na nasled-
nji občinski proračun,« nam
je o problemu povedal Jože
Rajh, laški župan, ki bo brez
dvoma storil vse, kar je v nje-
govi moči, da se bo Krajnče-
vemu Franciju izpolnila naj-
večja želja. Ko bo prvič priti-
snil na električno stikalo, bo-
mo tudi mi zraven.
MARJELA AGREŽ
Zabava za rojstni dan
v Centru Interspar so konec tedna obeležili 4-letnico svojega delovanja v Celju. Praznovanje
so obeležili s pestrim programom spremljajočih prireditev, med drugim tudi s postavitvijo
srednjeveške tržnice (na sliki), ki so jih v Centru Interspar namenih svojim zvestim kupcem in
X)biskovalcem.	IS, Foto: GK
Fl.l'ilij.l!ll!<| I ~~~ INTERVJU	I m
Spremeni sebe in
spremenil boš svet!
S Slavkom Slejkom o skrivnostih življenja, vnonjem in notranjem
Slavko Slejko je prvi mož
občinskega Rdečega križa
v Šentjurju, predan mož in
oče. Je tudi bioenergetik
ali morda kontraverzni
zdravilec? Kdo sploh je člo-
vek, ki ga ne poznajo samo
liot koordinatorja humani-
tarne dejavnosti, ampak tu-
di kot nekoga, ki ti lahko
spremeni življenje?
f-
Njegova zunanjost z dol-
gimi valovitimi lasmi, brado
in obveznimi ruskimi ovrat-
niki nehote spomni na kak-
šno naslikano podobo Kri-
stusa, a nasmeh in energija,
ki jo širi okrog^sebe, že na-
slednji hip človeka tako za-
poslita, da ne utegne več
razmišljati komu in zakaj je
podoben. Slavko je rojen
Drameljčan in domačemu
kraju ostaja zvest še danes.
Kot oče dveh odraščajočih
5lrok in človek, ki se poklic-
no ukvarja s humanitarno
Jejavnostjo, bi prav lahko
tiil samo še eden izmed
obrazov na šentjurskih ce-
stah. Pa vendar vsak, ki ga
pobliže spozna, ugotovi, da
je Slavko Slejko vse prej kot
10.
Obiskala sem ga na njego-
vem domu v Dramljah. Tudi
prijazna hiša obdana s cvet-
jem bi lahko bila ena izmed
mnogih, dokler ob njej ne
opaziš prizidanega dela z
ograjo in rožnim vrtom pred
njim. Skozi železna vrata
vstopiš v nekakšno kapeli-
co, svetišče, ki ga sam ime-
nuje prostor miru. V prijet-
nem hladu, ob vonju kadila,
se pogrezneš v naslanjač.
Prej majhen kot velik pro-
stor, ki daje presenetljiv ob-
čutek prostornosti in odpr-
tosti te navda z občutkom
spokojnosti in potem se
morda po dolgem času za-
veš, da si še vedno sposo-
ben shšati tišino.
V svojem življenju ste se
srečali že z marsičim in ni-
ste vedno verjeli, da obstaja
nekaj, kar je daleč nad člo-
vekom, kar nas določa in
vodi. Kaj se je v vašem živ-
ljenju zgodilo, da na svet in
življenje gledate drugače?
Pred petnajstimi leti sem
doživel bolečo izkušnjo, ki
me je verjetno usodno zaz-
namovala. Prav bolezen je
tista, ki človeka opomni.
Alarmni sistem, ki ti pove,
da nekaj ne delaš prav, da si
podrl harmonijo s seboj in s
svetom. Imel sem hud išias,
vnetje motoričnih živcev, ki
me je za več kot mesec in
pol skoraj negibno prikleni-
lo na posteljo. Hude boleči-
ne pa so me prisilile, da sem
začel razmišljati. Ob vseh
možnih zdravilih in prepara-
tih, ki so vsi skupaj kaj malo
pomagali, sem se iz dneva v
dan spraševal; zakaj vse to
in zakaj prav jaz, kdo sem,
od kod prihajam, kakšna je
moja pot. Proces ozdravlje-
nja pa se je začel, ko sem
znal slišati tudi odgovore na
ta vprašanja. Te pa ljudje
nosimo vedno v sebi, le sli-
šati jih ne znamo vsi. Spoz-
nanja so me pripeljala na
pot spreminjanja. Če hočeš
namreč karkoli spremeniti,
moraš najprej spremeniti
sebe.
Kaj je torej človek? Stva-
ritev, ki raste in se spremi-
nja, neodvisen subjekt ali
zgolj kapljica na veji?
Res bi lahko rekli, da je
človek kot kapljica na veji.
Kapljica, ki se združi z ne-
skončnim morjem. Morje pa
je vse, absolutna in večna
resnica, ki je v vsem in po-
vsod. Iz tega morja pa smo
tudi mi. Pomembno pa je, da
se tega zavemo. Če sprejme-
mo resnico, da smo del veli-
ke celote, v kateri ima vsak
delček svoj namen in nalo-
go, smo lahko prav srečni v
tem morju. Ko sprejmemo
Resnico, nas izpopolni in
osreči, tako jo lahko dajemo
tudi drugim. Rekel bi, da
smo prej kot kapljice drob-
ne lučke, poslane na ta svet,
da razsvetljujemo in osreču-
jemo. Takšno nalogo imamo
vsi. Tega se zavedam in po-
skušam temu slediti. Z na-
menom, da bi to začutili tudi
tisti, ki o tem morda niti ne
razmišljajo.
K vam prihaja ogromno
ljudi, ki jim pomagate na
različne načine. Mnoga pi-
sma govorijo o skoraj ču-
dežnih ozdravitvah, za svo-
je delo pa ne terjate niče-
sar.
Ljudem poskušam poma-
gati z mislijo, besedo in de-
janjem in kot je rekel Jezus;
zastonj ste prejeli, zastonj
dajajte. S tem, ko delamo
dobro, se nam dobro tudi
vrača in zato ne mislimo na
to, kaj bomo dobili, ker je
smisel v dajanju. In še vedno
velja, da dobimo tisto kar
dajemo.
Od kod vam neomajno
zaupanje v ljudi?
Verjamem, da ima vsak
človek v sebi tisto največjo,
nepotvorjeno resnico, ki se
ji reče življenje in je v svo-
jem bistvu nepokvarjena, či-
sta in sveta. In če jemljemo
življenje kot svetost, potem
ga moramo tako tudi obrav-
navati. Potemtakem pa je
vsak človek svet in čudežen.
Če se tega ne zavedamo, je
to zato, ker smo obremenje-
ni s svojimi napačnimi deja-
nji in razmišljanji. Ta nas od-
daljujejo od samih sebe in
soljudi. Če si v konfliktu z
Resnico, se podre tudi har-
monija s svetom in samim
sabo. Iz tega pa sledi kup
težav, ki nam grenijo življe-
nje. Morda se sliši filozof-
sko, a če človek posluša z
dušo, je vse skupaj zelo pre-
prosto. Če se težav ne loti-
mo na površju, ampak se
obrnemo k bistvu, če se obr-
nemo sami vase in razčisti-
mo tisti najgloblji konflikt,
se težave prej ko slej rešijo.
Težave torej niso vir sla-
bega počutja, ampak zgolj
simptom našega napačne-
ga ravnanja. In kdo naj to-
rej sodi?
Nihče. Niti Kristus ni sodil,
niti obsojal. To lahko počne
edinole Oče - Bog. Največja
napaka je prav v tem, da
ljudi sodimo, čeprav morda
nezavedno in nehote. S tem
ko obsojamo druge, obsoja-
mo sebe. Saj smo vsi del
istega morja, del iste celote.
Pa kljub temu. Kakšen je
danes svet? V kakšno smer
je človeštvo obrnilo svoj
čoln?
Ne morem ga soditi, pa
vendar se mi zdi, da so tudi
vsi ti pretresi, bodisi na Bal-
kanu ali kjerkoli po svetu,
po nekih višjih zakonitostih
potrebni. Da bi se človek
ozavestil, nekaj ukrenil in
spremenil. Vedno moram
ugovarjati tistim, ki pravijo,
da preveč filozofiram in sa-
njam. Ni res. Takrat jih vpra-
šam, če verjamejo v ljube-
zen, v dobro. Ko mi pritrdi-
jo, jih vprašam, če so pri-
pravljeni biti del teh sanj.
Torej naj nekaj naredijo v tej
smeri. Vsak je odgovoren
zase in če spremeniš sebe,
spreminjaš tudi svet. Čas, v
katerem živimo, je resnično
čas konca sveta. Pa ne v ma-
terialnem, ampak v duhov-
nem smislu. Če hočemo v
resnici zaživeti, moramo
najprej umreti. Umreti v sta-
rih mislih, v duhu, v starih
miselnih vzorcih. V tem je
pravzaprav konec sveta.
Čas je relativen in verjet-
no ga v resnično pomem-
bnih stvareh sploh ni. Kaj
torej pomeni včeraj, danes
in jutri?
Za srečno življenje je zelo
pomebno razumeti te tri
pojme. Včeraj je pojem pret-
klosti. Z njim smo nabrali
določene izkušnje, se kaj
naučili in to moramo upora-
biti. Zakaj bi se vedno znova
spotikali, če pa smo se nau-
čili, da se lahko temu izog-
nemo, če dvigamo noge.
Drugače pa je preteklost ne-
kaj, kar je prešlo in kar mo-
ramo pustiti za sabo. Zakaj
bi prenašali včerajšnje bre-
me s seboj, ko pa je stvar
preživeta in kakršnakoli že -
za nami. Prav tako pa si ni
dobro prehitro nalagati bre-
mena jutrišnjega dne. Misliti
nanj že, a tisto, za kar smo v
resnici odgovorni, je današ-
nji dan. Tukaj in zdaj. Breme
sedanjega trenutka je za
vsakega dovolj težko in edi-
no pomembno. Če si danes
posejal dobro seme in ga
zalival z dobrimi mislimi in
dejanji, bo jutrijšnji dan za-
gotovo uspešen.
Pa je dovolj le dobra mi-
sel? Je v današnjem svetu
dovolj dobrote?
Dobrote je dovolj. Le ljudi,
ki bi jo aktivirali, je včasih
premalo. Mogoče zato, ker
se ne ponujajo. V svoji
skromnosti delajo dobro in
so srečni. To opažam tudi
pri svojem delu pri Rdečem
križu. Revež ni nikoli tako
reven, da ne bi mogel tisto
malo deliti, medtem ko ima-
jo bogati večkrat manj po-
sluha za potrebe drugih.
Spet bi sodil, če bi poskušal
najti razloge, zakaj je tako.
Mislim pa, da bi se morali
zavedati, da se tisto, kar je
zares pomembno, ne da ku-
piti.
Kje si nabirate novih mo-
či? Kje se srečujete sami s
sabo?
Kot kmečki otrok sem že
od začetka v stiku z naravo.
Bližina dreves, vode in son-
ca človeka obogatita in poži-
vita. Kadar veš, da iščeš mir,
ga znaš najti v gozdu, v pre-
prosti cvetlici, predvsem pa
v sebi. Tako lahko premaga-
mo strese in obremenitve.
Včasih se zazrem na ulico in
se sprašujem, kaj žene ne-
popisno množico ljudi, ki se
obnašajo kot mravlje na
mravljišču. Nemo drug mi-
mo drugega, zatopljeni v
svoje skrbi, ne da bi se v
resnici zavedah sebe in svoj
okohce.
In kaj takrat, ko človek
ne ve več kod, ne kam?
Ko človek ne ve več ali
naprej ali nazaj, mora vase.
V sebi bo našel vse odgovo-
re, kajti tam so že od začet-
ka. Rečeno je bilo, da bo
tisti, ki išče, našel in tisti, ki
trka, se mu bo odprlo. To pa
so resnice, ki jih v težavah
pogosto spregledamo. Niko-
li ne obstaja težava, ki se je
ne bi dalo rešiti.
Rekli ste, da vas je vedno
zanimalo nenavadno,
skrivnostno. Tudi za resni-
ce, ki jih razlagate, pravite,
da so tu že vso večnost in
bodo tudi ostale. Kakšen je
vaš odnos do znanosti kot
so astrologija, numerologi-
ja in druge?
Ni važno, z vidika katere
znanosti ali religije gledaš.
Resnica je ena, edina in več-
na. Vsi težimo k temu, da bi
jo spoznali. Ni prav, da zara-
di različnih pogledov zaha-
jamo v konflikte ali celo
spore in vojne. Nič ni abso-
lutno. Jaz pravim, da se mo-
ramo vedno učiti, spoznava-
ti, a ostati sami svoji.
Kako pomagate ljudem?
Kako jih zdravite?
Ljudem pomagam zdraviti
dušo. In ker sta telo in duša
tako povezana, se večkrat
zgodijo prav neverjetne
stvari, ko ljudem odležejo
hude bolečine, ko se jim
zdravstveno stanje izboljša.
Jaz nisem tisti, ki zdravi in
besede bioenergetik ne ma-
ram. Lahko pa samo pro-
sim, da Bog deluje po meni
in če človek verjame, da mu
lahko pomagam z božjo mi-
lostjo, se čudeži v resnici do-
gajajo.
SAŠA TERŽAN
I	naši kraji iN uudje	|
Uspešna preventivna
akcija »varno v šolo«
Boris Raner, podpoveljnik
ZŠAM Velenje.
Še pred potekom mandata
sedanjemu medobčinskemu
Svetu za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu Vele-
nje, ki je deloval na področ-
jih občin Šmartno ob Paki,
Šoštanj in Velenje, je stekla
dobro zastavljena akcija
»Varno v šolo - prvi šolski
dnevi«, katero so izvajali de-
lavci Policijske postaje Vele-
nje, člani »uniformirane!«
Združenja šoferjev in avto-
mehanikov Velenje ter učen-
ci »prometniki« iz vseh os-
novnih šol.
Tako je bilo obeleženo vsako
večje in frekventnejše križišče
ob šolah, vrtcih ter avtobusnih
postajah, poti proti vzgojno
varstvenim zavodom in šolam
so bile dobro označene in nad-
zorovane, videti pa je bilo tudi
veliko staršev in svojcev, ki so
spremljali najmlajše na teh po-
teh tudi vse minule dni po za-
četku šole.
Rezultat je »brez nezgod v
prometu, v katerih bi bili udele-
ženi otroci«, vozniki pa so bili
tako medijsko kot tudi praktič-
no opozorjeni na obdobje, ko je
na cestah več mladine. Prav
gotovo pa bodo številne pohcij-
ske aktivnosti, nadzor in repre-
sivno ukrepanje doprinesli k
umirjanju prometnega vrveža,
ki je nujno za zmanjšanje števi-
la in resnosti prometnih nesreč
ter žrtev. Kot so menih tudi
uniformirani »stražarji«, bi bilo
potrebno akcijo na različne na-
čine nadaljevati, saj vozniki kaj
hitro pozabljajo na potrebo po
stalnem kulturnem in varnem
ravnanju na cestah.
Eden izmed organizatorjev
opozorilno preventivne akcije
Varno v šolo Boris Raner iz
ZŠAM Velenje je dejal, »da je
potrebno z vsemi sredstvi, zna-
njem in tudi fizičnim naporom
opozarjati na nevarnosti ter ta-
ko zmanjševati ogrožanje otrok
na cestah. Zato moramo v vsa-
kem lokalnem okolju pač stori-
ti kaj zase in za svoje najdražje
vsi, ki nam je kaj za otroke in
blagostanje občanov. Združe-
nje šoferjev pa ima preventivne
aktivnosti v svojem programu,
zato jih že vseskozi redno in
prizadevno izvaja in tako bo
tudi v prihodnje!«
JOŽE MIKLAVC
občinska obeležja
Občina Radeče
Občina Radeče je edina med predstavljeni-
mi, ki večji del leži na Kranjskem. Samo
manjši del občine sega tudi na Štajersko. Na
razvoj mestne naselbine ob Savi je močno
vplival promet, saj je skozi kraj že v 11.
stoletju vodila prometnica iz Posavinja na
Dolenjsko.
Naselje se prvič omenja leta 1297, kot trg
leta 1338, z mestnimi pravicami pa se Radeča-
ni lahko ponašajo od leta 1925. Skozi pozni
srednji vek je bilo območje v zastavi Celjskih,
kasneje v lasti Mosconov. Leta 1850 so Radeče
postale sedež okrajnega sodišča. Po izgradnji
železnice Zidani Most-Zagreb (1862) in cest-
nega mostu preko Save (1894), se je naselje
hitro industrializiralo in vse bolj povezovalo z
naselji na levem, štajerskem bregu Save.
Grb: Sedanji veljavni grb
(modro polje s petimi belimi
kockami, postavljenimi dva,
ena, dva; s črnimi očesci;
štiri, ena, pet, dva, tri; z
bogatim baročnim okvirjem
in veliko krono na vrhu, s
petimi roglji), se je pojavil v
uradni uporabi konec 19.
stoletja. Obstajajo doku-
menti o uporabi tega grba na
občinskem pečatu iz leta
1900. Na tej osnovi je že pred
leti prišlo do večnamenske
uporabe tega grba, ki ga od
svoje ponovne ustanovitve
dalje uporablja tudi Občina
Radeče. Izvor grba ni znan.
Zastava: Zastava je bele
barve pravokotne oblike.
Njeno razmerje med višino
in dolžino je 1:2. Na zastavi
je občinski grb, ki je postav-
ljen v stičišču obeh diagonal
zastavne rute. Zastava meri v
originalu 140x240 cm, veli-
kost grba v njej pa 65x78 cm.
Sedež občine: Ulica Milana
Maj ena 1, 1433 Radeče; povr-
šina 50 km^; povprečna
nadmorska višina 469 m;
število naselij 22; število
prebivalcev 4649; gostota
prebivalstva na km^ 92; de-
lež Slovencev 91,6%; delež
moških 48,2%; delež žensk
51,8%; število gospodinj-
stev 1568; povprečno števi-
lo članov gospodinjstva 3;
delež aktivnega prebivals-
tva 46,7%; delež prebivals-
tva do 20 let starosti 27,6%;
delež prebivalstva od 21 do
60 let starosri 55,4%; delež
prebivalstva nad 60 let staro-
sti 17,1%; stopnja rodnosti
8,2 promila; stopnja umrlji-
vosti 11,6 promila; naravni
prirastek -3,4 promila. (po-
datki za leto 1996).
mm BRANKO GOROPEVŠEK
Skrivnostni Orient pri nas doma
široka ponudba porcelana, pohištva iz ratana, tekstila, nakita ter drugih uporabnih in dekorativnih izdelkov iz podjetja Inka lmpex
Med slovenskimi direktnimi uvozniki tovrstne-
ga blaga, izdelanega v deželah Daljnega Vzhoda, je
Inka Impex iz Celja v vrhu, zlasti če imamo v
mislih pestrost in kakovost programske ponudbe.
Podjetje s sedežem na Ipavčevi ulici 22 (objekt
biv^ tovarne Metka) v Celju, v katerem je zaposle-
no 32 ljudi, je v zadnjih letih doseglo izredno hitro
vsestransko rast.
S širitvijo prodajnih programov in večanjem števila
prodajnih mest, je Inka Impex postal močno prepoz-
naven slovenski trgovski subjekt. Prepoznaven je
zlasti po izjemno lepih in kakovostnih izdelkih,
ustvarjenih z dušo, srcem in rokami umetnikov in
mojstrov domačih obrti. Gre za izdelke iz dežel
Daljnega Vzhoda, večinoma iz Kitajske in Indije, nam
tako odmaknjenih, a vendar tako bližnjih dežel, ki se
po vsem svetu ponašata s tisočletji staro in izredno
bogato kultumo tradicijo, kjer sta bili vedno v ospred-
ju umetnost oblikovanja in kultura bivanja, zaznamo-
vani z duhovnimi izkušnjami in izkušnjami gibanja
zdravilnih energij.
Inka lmpex d.o.o. iz Celja se z uvoženimi izdelki iz
Daljnega Vzhoda pojavlja kot veleprodajni in malo-
prodajni subjekt v mnogih trgovskih centrih in
prodajalnah povsod po Sloveniji, zlasti pa na širšem
severovzhodnem delu naše države in seveda na
Celjskem. Tu so lastne prodajalne v trgovskem objek-
tu Vrtnica ob Ljubljanski cesti v Celju, prodajalna v
nakupovalnem Centru Interspar v Celju, v nakupo-
valnem centru Spar v Velenju, pa prodajalna v
poslovno-trgovskem centm Sonce v Rogaški Slatini,
prodajni salon v poslovno-trgovskem centru City v
Mariboru, pa največja prodajalna, ki je v poslovno-
trgovskem centru Super mesto na Ptuju, in še
prodajalna v Leni v Levcu.
Podjetje Inka Impex je kupcem na voljo za
najrazličnejše potrebe in za mnoge priložnosti. Od
izredno široke palete izdelkov naj omenimo tiste, po
katerih ljudje ta čas najpogosteje segajo ali jih
občudujejo. Tu je v prvi vrsti pohištvo in ž-ugi izdelki
iz ratana, ta čas zelo iskanega programa za opremo
zunanjih in notranjih bivalnih prostorov, vrtov, gostin-
skih lokalov itd.
Nič manj niso mikavni tisti izdelki, ki nam prav tako
lepšajo trenutke življenja in prostore, v katerih živimo.
To so uporabni izdelki iz znamenitega kitajskega
porcelana jedilni servisi, kavni in čajni servisi, jušniki,
skodelice itd.) dekorativni izdelki, vaze in kipci iz
porcelana, ki so neštetih oblik in velikosti ter značilnih
stilov, barv in ornamentike. Ne smemo pozabit
omeniti še pletenih izdelkov (podstavki za krožnike,
košarice za kruh, sadje in rože, koši za smeti, senčila,'
roloji iz bambusa, zavese iz riževe slame in lesenih
kroglic ipd.) Značilna je tudi vsestranska ponudba^
tekstilnih izdelkov in izdelkov iz usnja, (obleke,
kimona, šali, prevleke za blazine, prtički, nakupoval-
ne torbe, denarnice, pasovi itd.). Kupci zelo radi
segajo po cvetličnih loncih v najrazličnejših barvah,
ročno izdelanih in poslikanih.
Vso pozomost pa v Inki Impex trenutno posvečajo
pripravam na bližajoče se božično-novoletne prazni-
ke, s poudarkom na prelomu tisočletja. Temu primer-
na bo tudi ponudba izdelkov za te namene. In ker se
v času praznikov ljudje še posebej radi obdarujemo,
ima Inka Impex v svoji prodajni ponudbi že priprav-
ljena darila, na primer: modni naWt, lične šatulje vseh
vrst, vaze in kipce, izdelke iz medenine in še bi lahko
naštevali. Sicer pa: pridite in si poglejte, povsod vas
bodo Inkini prodajalci-aranžerji lepo, prijazno in
profesionalno sprejeli, vam po potrebi svetovali in
ustregli vsaki vaši želji. Prvi stik pa lahko s podjetjem
Inka Impex d.o.o. iz Celja vzpostavite tako, da zavrtite
eno od naslednjih telefonskih številk: (063) 411-170,
411-304 ali 416-101.	i
ep
Drobni dekorativni in uporabni izdelki iz
vrhunskega porcelana.
Povpraševanje po izdelkih iz ratana je vse večje, prav tako Inkirm ponudba.
Program okrasnih vaz in cvetličnih loncev
za vsak okus.
Kvartet pariških zmag
Celjski rokometaši so še četrtič zmagali na najodmevnejšem turnirju pred začetkom sezone
pokal Marrane se je v celj-
l^jh rokah sicer znašel tret-
je zapovrstjo, organizatorji
■3 so si obilo dela naložili z
j3Črtom, kako prekiniti celj-
.j(0 dominacijo. Vlogo ekse-
(iitorja je prevzela franco-
il^a izbrana vrsta, toda v
jnalu ostala praznih rok.
^L je brez poškodovanih Pajo-
pja (koleno) in Stefanoviča
[hrbtenica) pričela z zmago nad
hponsko Suzuko, za katero je
y zvezdnikov zaigral le Volle,
toecklina pa ni bilo v postavi,
[aponce je z desetino zadetkov
jresenetil razpoloženi Kokša-
tiv, Peric pa je dodal 24
ibramb. Celjski tabor se je
lato moral preseliti v 250
im oddaljeni Flers, kjer jih
e čakal lanski finalist Poka-
a mest, španski Ciudad
ieal. Stvari so na svoje me-
ito prišle v drugem delu pr-
lega polčasa, ko je v igro
[Stopil kapetan Šerbec. Nje-
|ovi so preveč »rinili« po sre-
lini, kjer pa je Škrbič v Ro-
Iriguezovo mrežo zmetal
ikoraj vse, kar je dobil v
[oke. Na tekmi z Ivryjem se
ev postavo vrnil Stefanovič,
rener Hasanefendič pa dol-
[D ni našel prave zasedbe,
tato so Francozi v svoji dvo-
mi namučili celjsko vrsto,
iije ob odmoru zaostajala za
3 in v napadu izgubila kopi-
co uporabnih žog. Ob treh
zapravljenih sedemmetrov-
kah je Ivry po zaslugi Smai-
lagiča in Paulssena povedel
že za 5, s številnimi menja-
vami pa so gostje vendarle
ujeli priključek in v zadnji
minuti zamudili priložnost
za zmago, že točka pa je
vodila v finale s francosko
reprezentanco. Ta je »Marra-
na« osvojila dvakrat - vselej,
ko je nastopila. Za zmago
domačih sta delovala seveda
tudi francoska sodnika Bord
in Buy, ki sta pivovarjem
med drugim prisodila 8 mi-
nut kazni več in 4 sedemme-
trovke manj. CPL je v prvem
delu vodila za 5, v drugem že
za 6 zadetkov, a so se svetov-
ni prvaki pred 3500 gledalci
vselej približali na gol zao-
stanka, vendar na koncu iz-
gubili za 3. Peričevih 16
obramb je zadostovalo, da so
ga na koncu izbrali za naj-
boljšega vratarja.
»Zasluženo smo zmagali, us-
peh proti tako močnemu
nasprotniku pa je prinesla
disciplina v obrambi in na-
padu,« je razmišljal Perič po
tekmi, ki si jo je prvič ogle-
dalo celotno vodstvo kluba s
predsednikom Tonetom
Turnškom na čelu. Trener
Hasanefendič je zdaj lahko
ovrgel dvomljiva mnenja o
kvaliteti in igri moštva, ki so
se razplamtela po jalovih
predstavah na Schleckerje-
vem pokalu in v Strassbou-
gu: »Po nekaj slabih tekmah
so nekateri dvomili v nas, a
smo jih demantirali. Franco-
zi so poskušali z vsemi orož-
ji, vendar neuspešno, saj
smo imeli izjemen napad,
protinapade in vratarja.« Ce-
lje Pivovarna Laško je tako
postala najuspešnejši klub v
zgodovini tega pokala, ki se
igra od leta 1975. Poleg zma-
govitega pokala so Celjani
domov prinesli še 50 tisoč
frankov. Fair play si je pri-
služila ekipa Suzuke, za naj-
boljšega igralca so izbrali
Cazala (Fra), naj-strelec pa
je postal Eles (Fotex). (Re-
zultati v Panorami).
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Dejana Periča so tudi letos izbrali za najboljšega vratarja
slovitega »Marrana«.
Obsežni načrti
ceijsiciii rolcometašic
že mesec dni mlade rokometašice celjskega Nivoja
vadijo pod vodstvom novega trenerje Milana Ramšaka,
mlajše kategorije pa bo po odhodu Martina Goršiča v
Ljubljano vodil Sebastijan Oblak.
Oba nekdanja celjska rokometaša sta te dni skupaj s Petrom
Novakom in Urošem Privškom opravila trenerski tečaj pod
vodstvom Toneta Goršiča, ki v klubu še naprej ostaja strokov-
ni vodja dela z mladimi in vodja rokometne šole. Dekleta
bodo v novem državnem prvenstvu tekmovala v štirih ligah
(kadetski,-st. dekleta, ml. dekleta A87 in ml. dekleta B88) in
se v vseh tudi potegovala za najvišja mesta. Deklice letnika
87, ki so, so lani osvojile naslov, so že zaigrale v izbrani vrsti,
za kadetsko reprezentanco pa so na mednarodnem turnirju v
Pulju nastopile Katja Čerenjak, Danijela Sovič in Željka
Dragišič. Celjanke so tri igralke prav tako prispevale v
reprezentanco letnika 85 (Sotlar, Tomič, Dragišič), medtem
ko je Čerenjakova v soboto v Ljubljani zaigrala za mladinsko
vrsto ob 50 letnici RK Olimpija in trikrat premagala nasprot-
no vratarko. V klubu ta trenutek vadi 60 deklet, iz katerih naj
bi se po besedah Toneta Goršiča čez nekaj let obhkovala
ekipa za slovensko člansko ligo. ŽRK Nivo Celje (podjetje je
podaljšalo pogodbo) bo v prihodnje s pomočjo staršev in
nekdanjih rokometašev vodil Branko Skutnik.	PŠ
Konieniici s Celjskega
v ospredju
Konjeniški klub Celje je
pripravil predzadnjo tekmo
za pokal Slovenije. S tekmo-
vanjem je bil povezan še
mednarodni Fei World jum-
ping challenge. Med 160 tek-
movalci in konji so največ
uspeha imeli konjeniki Vele-
nja, Gotovelj in v zadnjem
času tudi skromnejši tekmo-
valci Celja.
V najbolj kvalitetni tekmi
na ovirah 130 in 140 cm je v
pokalu sicer zmagal Franc Sla-
vič (Krumperk), za njim pa je
bila trojica Velenjčanov Urh
Bauman, Lovro Blatnik in Aleš
Pevec, ki so med petimi vodeči-
mi v pokalu in imajo skupaj z
Andrejem Kučerjem lepe mož-
nosti za odličja. Mladinski po-
kal je pripadel Tini Pilih (Vele-
nje) pred klubsko kolegico in
vodilno v točkovanju Nives
Vampi. V parkurju višine 120
cm za pokal MOS je presenetlji-
vo in že drugič slavil Franc
Slavič, sledita pa mu Aleš Kučer
(Velenje) in Jasmina Kapetan
(Celje), Luka Založnik (Veniše)
je končal na 5. mestu. V tekmo-
vanju Mednarodne konjeniške
zveze na parkurju določene
dolžine in oblike je bil najboljši
Aleš Pevec pred vodečo po treh
tekmah Jasmino Kapetan, obe-
ma pa je uspelo premagati ta čas
najboljše slovenske jahače Mat-
jaža Cika, Sabino Rajh, Ireno
Drobnič, Andreja Kučerja in
Luko Založnika. Primož Rifelj
(Veniše), Andrej Kučer (Gotov-
Ije), Nataša Burger (Veniše),
Hana Travner (Gotovlje) in Ma-
teja Doberšek so po štirih par-
kurjih 110 cm osvojili mesta na
zmagovalnih stopničkah.
JOŽE KUZMA
panorama
NOGOMET
4. krog: Esotech Šmartno-
loper 3:1 (1:1) Bauman 29/
'Im, Korun 80, Kovačič 89.
adran Šepič-Šentjur 1:1
1:1) Radosavljevič 9. 5.
'rog: Tabor-Esotech Šmart-
10 4:0 (3:0). Šentjur-Čren-
iovci 0:0. Vrstni red: Elan
Koper in Esotech Šmart-
10 10, Šentjur in Živila Tri-
!W 9, Železničar 8, Tabor,
'agorje in Aluminij 7, Mon-
^var Rogoza 6, Drava, Čren-
'Ovci in Jadran Šepič 5. Nafta
Avtoplus Korte-2, Ivančna
Gorica 1.
3.SNLsever
4. krog: Unior-Bistrica
■O- Fužinar-Usnjar 4:3. Krš-
o-TIM Laško 3:1. Hajdina-
ravinja 2:2. Mons Clau-
'ius-Kovinar Mascom 2:1.
'fstni red: Paloma 10, Fuži-
Hajdina in Dravinja 8,
'M Laško, Krško, Unior in
'Strica 7, Mons Clatidius 6,
^'^vinar Mascom in Gerečja
fs 3. Usnjar, Starše in Po-
^fežje 1.
Pokal RS
krog: Rogaška-Vransko
Šmarje pri Jelšah-Kovi-
J^f 4:1. Brežice-Odred 4:3.
KOŠARKA
Turnir v Parizu
.Pivovarna Laško-Charleroi
J(43:45). Za 5. mesto:
kvarna Laško-Telekom
^•53 (43:24).
Turnir v Madridu
Za 3. mesto: Pivovarna Laš-
ko-Porto 102:68 (56:38).
Turnir Karavanke '99
Finale: Savinjski Hopsi-He-
lios 103:83 (49:41).
Prijaleliskelekme
Kemoplast-Rogla Atras
65:70 (32:32). Savinjski Hop-
si-Szolnik 78:96. Szolnik-Sa-
vinjski Hopsi 75:58. Savinjski
Hopsi-Kormed 96:90. Tau-
gres-Pivovarna Laško 91:92
(82:82, 40:41).
ROKOMET
Pokal Marrane
1. krog: CPL-Suzuka 32:19
(15:10) Kokšarov 10, Mana-
skov 6, Vugrinec, Tomšič in
Banfro 3, Serbec, Škrbič in
Pungartnik 2, Bedekovič 1. 2.
krog: CPL-Ciudad Real 25:22
(12:11) Škrbič 7, Kokšarov 5,
Manaskov 4, Pungartnik, Ban-
fro, Bedekovič in Šerbec 2,
Tomšič 1. 3. krog: CPL-U.S.
Ivry 24:24 (11:14) Manaskov 7,
Vugrinec 4, ŠertDec, Kokšarov
in Stefanovič 3, Pungartnik 2,
Tomšič in Bedekovič 1. Finale:
Francija-CPL 27:30 (15:17) Ste-
fanovič 7, Škrbič 6, Manaskov,
Pungartnik in Kokšarov 5, Vu-
grinec 2. Končni vrstni red:
Celje Pivovarna Laško, Franci-
ja, Fotex Veszprem, Ciudad
Real, Sandander, U.S. Ivry,
Dankerque, Suzuka.
Turnir v Ormožu
Gorenj e-Varteks 23:27
(8:12). Ormož-Gorenje 23:31
(11:16). Končni vrstni red:
Varteks 4, Gorenje 2, Ormož 0.
BI I	šPOKT	\vM\mm
Nova polka pod obroči
V soboto pricetek novega državnega košarkarskega prvenstva - Laški pivovarji žugajo fantom iz Tivolija, Slovan se
pridružuje gornjemu domu
Novo košarkarsko prvens-
tvo naj bi prineslo prerazpore-
ditev moči, čeprav bosta vrh in
dno najverjetneje podobna
prejšnjim prvenstvom. Favorit
za prvaka je seveda Union
OHmpija, a še zdaleč ne tako
izrazit kot doslej, kajti Laščani
lahko skrivoma računajo na
presenečenje. Polzela bo v
svoji dvorani letos zagotovo
videla več negotovih bojev,
Zrečani pa bodo za obstanek
storili vse.
Pivovarna Laško v priprav-
ljalnem obdobju ni preveč ble-
stela. Na zadnjem turnirju v Pa-
rizu jim je šele po zmagi nad
nemškim podprvakom Teleko-
mom uspelo osvojiti 5. mesto,
zagotovo pa je Aleš Pipan storil
vse potrebno, da bo ekipa pra-
vočasno delovala kot vkompo-
nirana celota. Nekaj lukenj v
laški igri je bilo opaziti že na
domačih predstavah. Novi cen-
ter Aleksandar Gilič se je dokaj
dobro vključil v evropsko moš-
tvo, nekaj manj to velja za Vida
Žarkoviča in Adnana Bajramo-
viča. Porok za atraktivne pred-
stave sta slej ko prej pred dve-
ma sezonama odpisana »olim-
pijca« Gregor Hafnar in Boštjan
Nachbar. Prenovljena dvorana
Tri lilije si bo bolj kot domače
prvenstvo z zanimanjem ogle-
dovala Evropsko ligo, ki - iskre-
no povedano - tudi veliko bolj
roji po glavah laških podprva-
kov in vseh, povezanih z njimi.
Na Polzeh so si s pomlajenim
moštvom v prvenstvu in poka-
lu Saporta zastavili zmernejše
cilje. Priprave je trener Boris
Zrinski, ki mu je medtem pote-
kla pogodba na mestu selektor-
ja reprezentance, zastavil dru-
gače. »Kot vselej smo pričeli v
Ravnah na Koroškem, ostale
aktivnosti pa opravili doma, saj
imamo z dograditvijo objekta
vse potrebne pogoje za kviitet-
no delo. Spremenjena ekipa po-
trebuje več tekem, zato smo jih
letos odigrali 17, vseeno pa
upam, da je proces pomlajeva-
nja zdaj zaključen,« komentira
Zrinski, ki v igri glede na mla-
dost igralcev pričakuje precej
nihanj, v prvenstvu si želi uvrsti-
tve med 6, v Saportu pa čim več
pozitivnih presenečenj. Klub so
zapustili Jagodnik, ki je napo-
sled prestopil k Turk Telekomu
ter Stevič, Rituper in Trifunovič,
prišli pa so Jovanovič, Kahrima-
novič in Balev. Hopsom so se
priključili še povratnik Josipovič
(zdaj s slovenskim državljans-
tvom), S. Udrih, Kadič in Gorjup
(prej Slovan).
Prvi del prvenstva se bo
končal 22. februarja, drugi se
začne 4. marca, doigravanje
pa v drugi polovici aprila.
Zrečani so v klub pripeljali 6
novincev (Manojlovič, Starova-
snik, Tomašič, Boljubašič, Jokič
in Šporar), zato si strateg Zoran
Martič (sprejel je ponujeno me-
sto selektorja do 20 let) beU
glavo, kako urediti moštvo, ki je
še daleč od uigranosti, s fanti pa
je skupaj šele mesec dni. Za
dosego tega cilja bo najbrž po-
trebnih nekaj uvodnih krogov
prvenstva, kar pa je sila nevar-
no za rezultat, Rogla pa bo v
boju za obstanek še kako po-
trebovala prav vsako točko.
Morda bo sodelovanje z Unio-
nom Olimpijo na tem področju
obrodilo kaj več sadov...
V uvodnem prvenstvenem
krogu bodo vsa moštva s Celj-
skega gostovala. Zrečani potu-
jejo v Zasavje k drugemu no-
vincu Zagorju, Savinjski Hopsi
- znani go slabih začetkih - se
bodo v Skofji Loki pomerih z
novim moštvom nekdanjega
Laščana Saše Dončiča Loko
Kavo, pivovarje pa čaka spo-
pad z najambicioznejšo in
najmlajšo ekipo novega pr-
venstva ljubljanskim Slova-
nom na čelu s strategom in
dolgoletnim Sagadinovim po-
močnikom Tomom Mahori-
čem. Ta sicer ni kdo ve kako
zadovoljen, saj ima poleg po-
manjkanja izkušenj ta trenu-
tek poškodovane kar 4 igralce,
zagotovo pa bi v zgornjem
domu še kako utegnil mešati
štrene.
; - ■ J R ŠKERL, T TAVČAR, J.
^; J	TERBOVC
^sZJn Foto: TONE TAVČAR
Pomlajeni Savinjski Hopsi se zavedajo, da bodo njihove igre in predstave v novem
DP precej nihale.
Hokejski center
mora ostati
Brez lani izvoljenega predsednika Aleksandra Svetka
podpredsednika Boštjana Vrstovška so se po devetih mes^^
cih njunega nedela znova zbrali člani celjskega hokejsk^
ga kluba. V prisotnosti tehničnega direktorja Hokejska
zveze Slovenije Janeza Dolenca so izbrali novo vodstvo, j
katerim želijo oživeti članski hokej.
Blizu 50 članov, v glavnem staršev igralcev pionirske šole, ki ^
s svojimi prispevki skupaj s Športno zvezo Slovenije uspeli <;
lanski sezoni obdržati hokejski pogon pri mlajšili selekcijah, ^
izbraU novo 7 člansko vodstvo: Dušan Končan (predsedniki
Rosando Prevolnik, Darko Zorko, Miran Košjomaj (podpredsei
nik), Milan Skale (tehnični sekretar), Zlatko Soline (vodja sekcij)
in Bojan Grahut. Ob podpori osrednje zveze, ki bo priskrbela
sponzorja za prvo ekipo in v povezovanju z Ijubljansldm hokej,
skim klubom Slavija, naj bi preostalili 10 do 12 igrdcev zaigralo v
državni ligi. »V Sloveniji imamo vsega 7 klubov in 5 drsališč, zatosj
ne moremo dovoliti, da bi izgubili hokejski center v Celju, ki je
eden najstarejših v državi. Seveda bo moralo tudi Celje postorig
svoje za ponovno oživitev Članskega hokeja, v katerem bodij
mladi videli svoje vzornike in napredek,« pojasnjuje teliniči^
direktor HZS Janez Dolinar.	JOŽE KUZMj^
Drugoligaša tik
pod vrhom
Nogometaši Šentjurja in
Esotecha Šmartna so po petih
krogih v II. SNL tik pod vr-
hom, čeprav v nedeljskih tek-
mah niso bih uspešni. Šmar-
čani so doživeli prvi poraz v
sezoni, ko so v Sežani izgubili
proti tamk^šnjemu Taboru
kar z 0:4, Šentjur pa je na
svojem igrišču proti Črenšov-
cem oddal prvo točko.
V šentjurskem športnem par-
ku so domači navijači prič^o-
vali gladko zmago proti novin-
cu, toda gostje, sicer novinci v
ligi, so se organizirano branili in
ohr^ili mrežo nedotaknjeno.
Za Šentjur, ki je med tednom
iztržil točko pri Jadranu Šepiču,
v nedeljo ni zaigral Publikumo-
vec Radosavljevič, Beršnjak pa
je vstopil v drugem polčasu.
Četa Draga Grbavca je kljub
izraziti premoči doživela prvo
razočaranje sezone, v kateri so
si v prvi vrsti želeli obstati v
drugoligaški konkurenci, tre-
nutno četrto mesto je sicer mal-
ce varljivo, gibanje po sredini
lestvice pač ne. Potrebno je na-
mreč vedeti, da so Šentjurčani
doslej merili moči le z moštvi, ki
so pri dnu lestvice. Težji dvoboji
in najbrž tudi prvi poraz v sezc
ni šele prihajajo, po vrsti: Živil
Triglav doma, vodilni Elan v Nj
vem mestu. Železničar v Šeni
jurju...
Razpored Esotecha je prav
nasprotje, čeprav je tudi v druj
ligi vse manj izrazito slabih nas
protnikov. Smarčani so posk
beli za presenečenje pred osni
mi dnevi, ko je v derbiju odpra
vil Koprčane, z gostovanja pi
Taboru pa so se vrnili praznil
rok. Seveda poraz ni kakš«
posebno razočaranje, kajti S«
žanci so vendarle favoriti za vrli
kljub neuspehu pa »vijoličastii
ostajajo na visokem 3. mestu
Tam bi utegnili ostati vsaj S
kakšen mesec, kajti gostoval
bodo pri sila povprečnih Čren
šovcih in Ivančni Gorici, med
tem ko bodo doma pričakal
Zagorje. Bistveno spremenjeni
ekipa Esotecha se je pod taktif
ko izkušenega Draga Kostanji
ka dobro uigrala in morebitni
ponovitev uvrstitve iz prejšnji
sezone ne bi bila senzacija, če
prav se bo potrebno v široken
drugoligaškem vrhu dobn
znajti in ohranjati dobro formi
iz tedna v teden.	T.L
športni koledar
s6B6TAjr.9.
Nogomet
Liga Si.mobil, 6. krog - Ve-
lenje: Rudar (V)-Korotan
(19).
2.SNL, 6. krog - Šentjur:
Šentjur-Živila Triglav (16,30).
3.SNL sever, 5. krog - Laško:
TIM Laško-Zreče, Gerečja
vas: Gerečja vas-Mons Clau-
dius, Šoštanj: Usnjar-Paloma,
Slovenske Konjice: Dravinja-
Fužinar (vse ob 16,30).
MNZ Celje, 2. krog - Vran-
sko: Vransko-Kovinar (Š),
Brežice: Brežice-Odred, Ro-
gaška Slatina: Rogaška-Šmar-
je pri Jelšah (vse ob 16,30).
Košarka
Liga Kolinska, 1. krog - Za-
gorje: Zagorje-Rogla Atras,
Ljubljana: Slovan-Pivovarna
Laško, Škofja Loka: Loka Ka-
va-Savinjski Hopsi.
Nogomet
Liga Si.mobil, 6. krog -
Murska Sobota: Mura-Publi-
kum (16,30).
2.SNL, 6. krog - Črenšovci:
Črenšovci-Esotech Šmartno
(16,30).
Dostojno obeležje
treh desetletij
Sobotni dan košarke v Šent-
jurju in glavna proslava 30
letnice igre pod koši v tem
kraju sta še enkrat več dokaza-
la, da imajo Šentjurčani svoj
klub in košarko še kako radi.
O tem sta pričala skoraj po-
vsem polna dvorana (kljub
številnim drugim športnim
prireditvam) in odziv nekda-
njih igralcev, ki so se znova
predstavili nekdanjim navija-
čem.
Posrečeno zamišljena pri-
reditev je uvodoma postregla
s tremi krajšimi srečanji gene-
racij, ki so nekoč nastopale v
dresu Šentjurja, kasneje
Alposa jn današnjega Kemo-
plasta. Čeprav v letih in z od-
večnimi kilogrami so nekda-
nji igralci še vedno vešči ko-
šarke, z nastopom pa so
mnogim vzbujali skomine na
stare čase. Osrednji dogodek
večera je bila tekma med pre-
novljenim Kemoplastom in
novim prvoligašem Roglo
Atraso. Duel starih rivalom, ki
sta v lanski sezoni krojila B-
ligaški vrh, ni bil posebej ka-
kovosten, zato pa sila nego-
tov. Kljub prednosti domačih
+10 in slabi 2 minuti pred
koncem +2 ter napadu, so
Zrečani slavili s 70:65. Videlo
se je, da ekipam še veliko
manjka do prave tekmovalne
forme, ob sicer dobri telesni
pripravi pa je še vedno preveč
taktičnih in tehničnih napak.
In če se domači trener Igor
Pučko lahko potolaži, da ima
do pričetka prvenstva še 3
tedne časa in prav toliko upa-
nja, da bo Damjan Novakovič
vendarie dobil papirje s potr-
jenim državljanstvom, potem
je zaskrbljenost zreškega
stratega Zorana Martiča lah-
ko toliko večja. Prireditev so
ponovno začinile ljubljanske
Žabe, ki jim je tik pred kon-
cem uspelo celo zlomiti tablo,
tako da so domači košarkarji
ogrevanje med odmorom po-
Šentjurski košarkarji se bo-
do odslej lahko masirali tudi v
prostem času. Njihov fiziote-
rapevt Darko Iveljič je na Gos-
poski v Celju včeraj odprl ma-
sažni salon, za ureditev kate-
rega je zapravil okrogel mili-
jon tolarjev. V salonu, ki bo
odprt v popoldanskih urah,
bodo ob zdravstvenih stori-
tvah in finski sauni opravljali
še 4 vrste masaž in dve vrsti
terapij.
rabili za zamenjavo le-te, kar
pa ob strokovnem pristopu
tehničnega vodje Slavka Pe-
čenka ni vzelo preveč časa.
JANEZ TERBOVC
Generalka za
ekipno prvenstvo
Celjski atleti uveljavili premoč nad Zagrebom, Sarajevom in Trstom v obeh konkurencah
fjajtradicionalnejša atlet-
prireditev v Celju, Miting
eljskih knezov, se je končala
, poplavi povprečnih dosež-
pv, med katerimi izstopa re-
prd Bistričana Mirana Vo-
lovnika, ki pa je v suvanju
jogle nastopil izven konku-
ence.
U naše razmere fantastičnih
8,57 še ni potrjenih za rekord-
10 znamko, saj je 22-letni tež-
okategornik v Upnici orodje
e sunil 18,72 m, vendar se je
akrat bojda nekaj zapletlo v
apisniku rekorda. Vodovni-
lov rezultat je impresioniral
udi njegovega večnega rivala
leljana Mira Medica, ki po
ritedenskem dopustu in ka-
neje velikih službenih obvez-
lostih ni uspel izpolniti plana
reningov: »Mladenič se je res
zkazal. Tokrat mu resnično
noram priznati premoč. Ni-
mam besed, deklasiral je kon-
(urenco, a spomnim naj, da je
pomembno zmagovati v odlo-
čilnih tekmah. Če bo dobro
Wal, bi v nekaj letih že lahko
®il preko 20. metrov,« je
opomnil od nedavnega za 3 kg
ležji celjski metalec, ki ima gle-
Je Bistričana in rekorda še svo-
P (skrito) računico.
Preko 100 atletov je imelo na
celjskem štadionu ugodne po-
Soje za tekmovanje, čeprav se
e vreme dolgo kisalo. Mest-
lim reprezentancam se je (iz-
'en konkurence) pridružilo še
'eč posameznikov iz Brežic,
'elenja, Domžal, Radeč, Mari-
'ora in Gradca, sicer stalnega
ideleženca Mitinga Celjskih
^ezov, Celjane pa so okrepili
ubljanska reprezentanta Eu-
emija Štorga (kopje) in Matija
iestak (400 m) ter Postojnčan
)ejan Miloševič (višina). V 20
disciplinah so domači »zadrža-
i« 8 zmag, od tega 5 pri moš-
^h- Bučen aplavz zglednega
^'evila gledalcev si je seveda
prislužil »bronasti Aiidaluzijec«
Gregor Cankar. Sicer ni nasto-
pil, kajti iz Bruslja, kjer je z 807
cm pristal na 4. mestu (zmagal
je svetovni prvak Ivan Pedro-
so), se je vrnil le kakšno uro
poprej. V njegovi panogi je ob
odsotnosti Sergeja Rozmana
(zaradi poškodbe pred sobot-
nim ekipnim DP ni želel tvega-
ti) zmagal hrvaški prvak Siniša
Ergotič in kot vsi zmagovalci
»obogatel« za 300 mark, med-
tem ko bo varovanec Srdjana
Djordjeviča iz Kladivarjeve bla-
gajne kmalu iztisnil 800 naših
tisočakov. Klubski pravilnik
pač.
Acman (10,3), Medič (17,7)
in Teršek (70,31) so v nedeljo s
precej boljšimi dosežki slavili
na mitingu v Tercentu. V Do-
lenjskih Toplicah sta zmagala
Topolovčan (15,92) in Cankar
(777 cm), ki je za 5 cm ugnal
Velenjčana Leskovarja. Ta je
na mitingu v Italiji pristal kar
pri 812 cm, vendar dosežek ne
bo priznan, saj tekmovanje ni
bilo po pravilih lAAF.
Za slavje v ženski in moški
konkurenci domačim ni bilo
potrebno kaj prida trepetati,
četudi vse ni šlo po načrtih.
Tako je največji osmoljenec če-
tveroboja postal Miro Kocu-
van, ki je po tihem in kljub
bolečinam v gležnju celo načr-
toval državni rekord. V dvobo-
ju z izkušenim, a po času slab-
šim Zagrebčanom Darkom Ju-
ričičem sta bila dolgo izenače-
na, Hrvat pa ga je v zavoju med
6. in 7. oviro prehitel, za name-
ček pa je Miro še trčil v zadnjo
oviro in se povsem ustavil, na-
to pa z ogrevalnim tempom
kot drugi le še pritekel do cilja.
»Ob koncu sezone je izboljša-
nje rekorda zame še edina mo-
tivacija, kot kaže pa ne velja
preveč razmišljati o, tem, saj
utegne biti rezultat prav nas-
proten. Teči bi moral bolj
sproščeno, za nameček pa sem
se zaletel v isto oviro, kot klub-
ski kolega Voglar malo pred
menoj in si še bolj poškodoval
gleženj,« je vraževerno pojas-
njeval atlet z najstabilnejšo for-
mo v tej sezoni. Nič bolje se ni
godilo Anji Valant. Kot kaže, je
njena forma v zadnjem obdob-
ju povsem padla. V Celju je v
štirih veljavnih skokih vselej
zmogla le nekaj nad 13 m in za
svojim najboljšim dosežkom
ponovno zaostala več kot me-
ter, povrhu pa še izgubila tek-
mo.
Memorialni panogi Fedorja
Gradišnika (100 m ovire) in
Ferda Skoka (100 m) sta pri-
padli Tržačanki Margareti
Macchiut in domačinu Urba-
nu Acmanu, ki je bil tokrat z
10,58 kar zadovoljen. Celo toli-
ko, da je v štafeti 4x100 m
»spustil« zadnjih 15 m, tako da
je priložnost za tek pod 41
sekundami splavala po vodi.
Juretu Rovanu s palico je us-
pelo preskočiti 530 cm in tako
izenačiti letošnji irski dosežek,
vendar se je maneken med
atleti od vsega začetka silno
dolgočasil. Zadnji konkurenti
so izpadli že na 440 cm, sam pa
je s skakanjem pričel šele pri
480 cm. Tudi »kopjaš« Robi
Teršek je vknjižil novo zmago,
skoraj identično Rovanovi -
krepko je zaostal za svojim
rekordom, a v enem mahu ma-
tiral konkurenco. Edini ženski
posamični zmagi za celjsko vr-
sto sta pritekli Danijela Dju-
mič in Rada Gluvič. Prva je na
800 m ciljno črto prečkala le
desetinko pred zagrebško za-
sledovalko, druga pa je Italijan-
ki Bazzoccievi na koncu uspela
uiti za dobro sekundo in pol.
V soboto in nedeljo se bodo
najboljši domači atleti pomerili
še za ekipne naslove. Kladivar
pri moških brani prvo mesto,
ki ga tokrat skoraj mora osvoji-
ti, sicer se bodo za Superligo
lahko obrisali pod nosom. At-
letinje iz mesta ob Savinji se
bodo »pulile« z ljubljanskim
ŽAK, o prvakinjah pa odločajo
finance.
Rezultati, moški - 100 m: 1.
Urban Acman (Celje) 10,58, 2.
Slaven Krajačič (Zagreb) 10,88,
3. Davor Borovnik 11,45. 400
m: 1. Matija Šestak (Celje)
47,02,2. Max Valci (Trst) 49,08,
3. Jasmin Salihovič (Sarajevo)
49,32. 3000 m: 1. Slavko Petro-
vič (Zagreb) 8:35,09, 2. Nihad
Mahmič 8:39,53, 3. Amir Bečir-
možič 8:48,64 (oba Sarajevo).
110 ovire: 1. Zoran Miljuš (Za-
greb) 14,13,2. Šalih Kehalič (Sa-
rajevo) 14,80, 3. Antonio Bratuš
(Trst) 15,26. 400 ovire: 1. Dar-
ko Juričič (Zagreb) 50,85, 2.
Miro Kocuvan 53,53, 3. Aleš
Stopinšek (oba Celje) 53,74.
Štafeta 4x100 m: 1. Celje 41,22,
2.	Zagreb 42,48, 3. Sarajevo
43,61. Daljina: 1. Siniša Ergotič
(Zagreb) 769 cm, 2. Al en Topo-
lovčan (Celje) 724,3. Dejan Voj-
novič (Zagreb) 724. Višina: 1.
Elvir Krehmič (Sarajevo) 218
cm, 2. Dejan Miloševič 210 cm,
3.	Rožle Prezelj 205 cm. Palica:
1.	Jure Rovan (vsi Celje) 530
cm, 2. Lorenzzo Delfabbro, 3.
Lolenzzo Chelleri (oba Trst)
oba 440 cm. Kopje: 1. Robi
Teršek (Celje) 66,27, 2. Luca
Zeppellotti (Trst) 58,06, 3. Se-
bastijan Grosek (Celje) 56,03.
Krogla: 1. Ednem Kačevič (Sa-
rajevo) 18,34, 2. Miro Medič
(Celje) 17,12, 3. Nedžad Mula-
begovič (Zagreb) 16,63. Konč-
ni vrstni red: 1. Celje 40 točk, 2.
Zagreb 35, 3. Sarajevo 25, 4.
Trst 19.
Na mladinskem in pionir-
kem pokalu RS v Kopru so
celjski atleti priborili 7 zmag.
Pri mladincih so slavili Špan
(110 ovire), Gornjak (1500
ovire) in štafeta 4x 100 m, pri
mladinkah pa Klemnova (300
m). V pionirski konkurenci je
Pur dobil preizkušnjo na 300
ovire, Novakova pa je slavila v
kopju in krogli.
Ženske - 100 m: 1. Rahela
,Markt (Zagreb), 2. Tina Matul
(Celje) 12,49, 3. Dijana Kojič
(Sarajevo) 12,68. 400 m: 1. Di-
jana Kojič 55,60, 2. Urška Kle-
men 57,71, 3. Suzana Rubin
(Zagreb) 58,74. 800 m: 1. Dani-
jela Djumič (Celje) 2:15,69, 2.
Tamara Budija (Zagreb)
2:15,79, 3. Lara Zulijan (Trst)
2:17,07). 1500m: l.RadaGluvič
(Celje) 4:49,24,2. Federica Baz-
zocci 4:50,81, 3. Giulia Schillani
4:58,25. (obeTrst). 100ovire: 1.
Margaret Macchiut 14,00 2. Ga-
briella Gregori (obe Trst) 14,63,
3. Marina Tomič (Celje) 15,00.
Štafeta 4x100 m: 1. Zagreb
48,53,2. Celje 50,13,3. Sarajevo
51,75. Troskok: 1. Barbara Lah
(Trst) 13,37, 2. Anja Valant (Ce-
lje) 13,24, 3. Manuela Loganes
(Trst) 11,51. Višina: 1. Manuela
Loganes 155 cm, 2. Ana Marine
(Celje) in Sonja Krnjeta (Za-
greb) obe 150 cm. Kopje: 1.
Eufemija Štorga (Celje) 49,78,
2.	Elizabeta Marin (Trst) 44,08,
3.	Petra Novak (Celje) 41,07.
Končni vrstni red: 1. Celje 32,5
točk, 2. Zagreb 25,5, 3. Trst 25,
4.	Sarajevo 12.
PRIMOŽ ŠKERL
: Foto: GREGOR KATIČ
Jure Rovan - solidno skakanje in lahka zmaga v dolgočasni predstavi.
Barberjeva
maratonska petarda
422 maratoncev iz Slove-
nije, Hrvaške, Češke in Nem-
čije se je podalo na 15. po-
hod in tek iz Celja do Logar-
ske doline, zmagovalec pa je
že petič postal Velenjčan
Stanko Barber.
Za progo je porabil 5 ur, 22
minut in 7 sekund, kar je pol
ure več, kot v letu 1993, ko je
postavil rekord steze, ki je
bila letos speljala pretežno po
bregovih Savinje in se je (za-
radi spremenjenega promet-
nega zakona) pretežno izogi-
bala glavnim prometnicam.
Dobri dve uri za zmagoval-
cem je v cilj pritekla najboljša
pri dekletih Vasilija Kos. V ka-
tegoriji Military so sodelovale
štiri ekipe Slovenske vojske s
50 tekači, organizator pa je s
posebnimi plaketami nagra-
dil 12 posameznikov, ki so na
tekmovanju sodelovali petič.
Največ udeležb je sicer zbral
Franc Smodiš iz Košnice pri
Celju, ki je se udeležil prav
vseh pohodov oz. tekov.
Rezultati - moški, 75 km:
1. Stanko Barber 5:22,07, 2.
Edo Gregorič, 3. Janez Zavo-
lovšek. 40 km: 1. Stane Ferfila
3:05,29, 2. Bojan Flander, 3.
Milan Meča. 25 km: 1. Franc
Oblak 1:43,57, 2. Milan Mir-
nik, 3. Konstantin Preradovič.
15 km: 1. Igor Mernik 55,12,2.
Boris Podpečan, 3. Obrad La-
zič. Ženske, 75 km: 1. Vasilija
Kos 7:24,51, 2. Lojzka Bratuša,
3. Ivana Vidimova. 40 km: 1.
Ines Ivanovič 4:16,58, 2. Rena-
ta Dvorakova, 3. NataUe Hola.
25 km: 1. Nevenka Simčič
2:12,35, 2. Katarina Praprot-
nik, 3. Vesna Krajnc. 15 km: 1.
Lojzka Felicijan 1:21,07, 2. Sil-
va Dešman, 3. Bernarda Če-
plak.	PŠ, Foto: GK
Velenjčan Stanko Barber je
na maratonu slavil že petič.
leskovšku
bron na SP
Rok Leskovšek (KK Shito-
ryu Gaberje) je na svetovnem
prvenstvu v japonskem me-
stu Kobe v kategoriji do 14 let
priboril bronasto odličje.
Tekmovanje pripravi vsaka
3 leta organizacija Kofukan In-
ternational. Gaberčan si je me-
daljo priboril med 56 tekmo-
valci, presenečenje ob izvrst-
nem dosežku pa pripisujejo
tudi večletnemu trdemu delu s
trenerjem Matjažem Čede-
tom.	ML
na kratko
Šempeter: Odbojkarska
zveza Slovenije je v novi dvo-
rani pri OŠ pripravila seminar
za trenerje, sodnike in dele-
gate-kontrolorje. Seminar,
kjer so spregovorili o novih
pravilih igre (niz do 25 točk,
libero idr.), je spremljalo sko-
raj 400 udeležencev, ki so ob
koncu prejeli licenco.
Celje: Pred gostovanjem v
Koprivnici (11. in 12.9.) in Bra-
tislavi (25. in 26.9.) so se keg-
Ijavke Miroteksa pomerile z B-
ekipo in z mariborskim Kon-
struktorjem. Obe srečanji so
Celjanke dobile (3314:3309,
2728:2523), B-ekipa Miroteksa
pa je kasneje prav tako ugnala
gostje iz Maribora (2523:2476).
Šempeter: Na prvem red-
nem mesečnem hitropotez-
nem šahovskem turnirju je
nastopilo 15 tekmovalcev.
Zmagal je Branko Setnikar
(10,5 točk) pred Stanetom
Skokom (10) in Marjanom
Knezom (9).
Rogla: Zmagovalci finala
pokala v gorskem kolesars-
tvu - člani: Štrancar (Lee
Stop). Do 23 let: Trobovšek
(No fear). St. mladinci: Pribi-
čevič (GT). Ml. mlad.: Bizjak
(Scott). Veterani A: Zupan
(Scott). Veterani B: Rogelj
(BTC).
Bistrica ob Sotli: Druga po-
staja potujoče karavane Te-
niške akademije Tomaža Vol-
ka se je ustavila pred tam-
kajšnjo OŠ, kjer so otroci pod
vodstvom Marka Rumpfa,
Tomaža Jamnikarja in Roma-
na Ureka spoznavali čare te-
niške igre. Karavani sta se pri-
družila še Izletnik Celje in
Frupi-Vital Mestinje, v petek
pa so v Lesičnem odprli še
teniško osnovno šolo. TA bo
na Kozjanskem gostovala tu-
di ta vikend.
ESl	PISMA BRALCEV	| [lINVilij'!!!!!
prejeli
smo
Javno
vprašanje
Podpisani Franc Špes spra-
šujem, kaj pomeni »domnevni
lastnik«, na kar so me »obsodi-
li« višji sodniki celjskega sodiš-
ča oziroma njegov senat. Na ta
status nikakor ne morem pri-
stati, zato odgovorne sprašu-
jem, kaj pomeni definicija »last-
nika etažnega stanovanja«, ki
je kupnino za stanovanje plačal
v enkratnem znesku. Kdo mi
zna odgovoriti na to vprašanje?
FRANC ŠPES,
Celje
Brez
propagande
Prav žalostna sem, da je Slo-
venija premalo propagandno
prisotna na Nizozemskem,
kjer živim. Riva tours je izdal
sicer neko brošuro, v kateri pa
sta prikazana le Gorenjska in
Portorož. Toda Slovenija nudi
veliko smučišč, termalnih
zdravilišč in podzemnih jam.
Toda kaj nam pomenijo vse te
lepote, ko pa ne znamo tega
ponuditi in prodati?
Želeli bi, da nas svet pozna.
Le kako nas naj pozna, saj na
treh listih ne moreš predstaviti
tako lepe dežele. Leto in pol
obiskujem šolo za učenje tujih
jezikov. Učitelji" so Nizozemci,
moji sošolci pa iz vseh konti-
nentov. V srcu me zaboli, ko
se predstavim in povem, da
prihajam iz Slovenije, oni pa
me čudno gledajo in sprašuje-
jo: »a iz Čehoslovaške?« Pro-
pagando o moji lepi deželi
sem sam prinesla v Holandijo.
Z mislijo na lepo deželo, vas
prav prisrčno pozdravljam.
MARIJANA KLANJŠEK,
Nizozemska
Zapuščeni
avtomobili v
Celju-zdravem
meshi
Zdravo mesto je mesto, v
katerem odličnost bivanja in
kakovost življenja veljata za
največji vrednoti, kjer je pro-
met urejen tako, da ustreza
prebivalcem in obiskovalcem
mesta, hkrati pa nikogar ne
ogroža. Za vse to pa mora biti
posameznik primerno vzgo-
jen in se zavedati svoje odgo-
vornosti do širše družbe. Žal
v Celju vse prevečkrat ni tako.
Naš odnos do okolja in solju-
di se odraža tudi v tem, kako
ravnamo z odsluženimi avto-
mobili. Zato smo v Projektni
pisarni Celje - zdravo mesto v
mesecu avgustu popisali za-
puščene avtomobile v Celju.
Našli smo kar 175 neregi-
striranih, poškodovanih, za-
puščenih avtomobilov, ki so
parkirani na javnih površinah
in tako odvzemajo prostor
drugim, hkrati pa kazijo vi-
dez našega mesta, da o nego-
dovanju stanovalcev nad last-
niki teh avtomobilov niti ne
govorimo.
Povezali smo se z Oddel-
kom za okolje in prostor ter
promet pri Mestni občini Ce-
lje. To problematiko obravna-
va Odlok »O javni snagi in
videzu naselij«, ki je dokaj
nedorečen, v njem pa je zapi-
sano, da je prepovedano od-
laganje in zapuščanje vozil na
javnih površinah, odgovor-
nost za to pa nosi lastnik vo-
zila. Vodja komunalnega nad-
zora Vinko Andoljšek nam je
predstavil zakonsko proble-
matiko zapuščenih vozil, po-
vedal, kdaj in v kakšnem pri-
meru lahko ukrepajo in od-
peljejo takšno vozilo. Tako
smo po njihovih kriterijih
prišli do naslednjih ugotovi-
tev: 19 avtomobilov v Celju je
v takšnem stanju, da bodo
odpeljani na odpad, 11 avto-
mobilov je tako imenovanih
»potencialnih kandidatov za
odvoz«, za ostalih 145 zapuš-
čenih vozil, parkiranih na celj-
skih parkiriščih, pa se bo red-
no spremljalo stanje in se po
potrebi ukrepalo.
Odvoz vozil je skrajni
ukrep, zato se bomo v Pro-
jektni pisarni Celje - zdravo
mesto trudih, da bomo s
problematiko zapuščenih av-
tomobilov seznanjali in opo-
zarjali in opozarjali odgovor-
ne v mestnih četrtih, občin-
ske svetnike, poslance v dr-
žavnem zboru ter druge
vplivne posameznike in inšti-
tucije. Le-ti lahko s svojimi
pobudami sprožijo sprejetje
ustrezne zakonodaje, ki bo
natančno določila, kako in
kam z odsluženimi avtomo-
biU.
Naj bralce ob zaključku po-
vabim v prostore PP CZM na
Slomškovem trgu 4 v Celju,
telefon 485-113. Veseh bomo
vaših pobud, predlogov, tudi
kritik. Skupaj bomo gotovo
lažje rešili težave, ki še ostaja-
jo v Celju, za katerega vsi
skupaj želimo, da bi kmalu
zares postalo zdravo mesto v
pravem pomenu te besede.
SILVO ŽVEPLAN,
za projektno pisarno Celje -
zdravo mesto
Pritožba
Vsebina tega pisma naj bi
pozitivno delovala na odnos
lovcev do našega kmeta.
Premnogo psov čuvajev je
končalo pod streli lovcev.
Pred več desetletji je neki
upravnik gozdarjev v Jurklo-
štru in predsednik lovske
družine svoje lovce vzgajal v
sovraštvu do vseh mačk in
psov. Zato imenujemo to ob-
dobje Klajnetovi časi, ki se pa
žal še nadaljujejo.
Pritožbe naših kmetov niso
učinkovale in so bile zasme-
hovane. Norčavo so se obna-
šali do kmeta (si videl lovca
streljati; ali imaš dokaze; ali
imaš priče; lovci imamo pra-
vico...).
Tudi odškodnino za škodo
na posevkih, ki jo je povzroči-
la divjad, je bilo zelo težko
iztržiti. Neprijazno so gledali
kmeta, češ, kaj se pa ti prito-
žuješ. Stara navada je pač že-
lezna srajca.
Kmet ima dosti težav s pre-
živetjem na teh skromnih kr-
pah zemlje kozjanskega sve-
ta. Lovci so ga samo še otežili.
Na kmetovi zemlji se pase in
redi divjad - v zahvalo kmetu
pa mu lovci ubijejo psa.
Sliši se, da že leto dni ob-
stoja zakon, po katerem ni
več dovoljeno streljanje psov.
Če je res, prosim, da časopis
objavi to uredbo in seznani
kmete o tem. Mnenja sem, da
bi to pozitivno vplivalo na
lovce, ki sami pač nimajo in-
teresa, da se prepoved strelja-
nja preveč razširja.
LEOPOLD PETAN,
Polana
Zdravilišče kot
tabu
Pred kratkim sem se na Ko-
pitniku z nekaterimi Rimljani
pogovarjal o Zdravilišču Rim-
ske Toplice, tej kulturni sra-
moti, ki se vleče že osem let.
Vsi so bili enotnega mnenja,
da je JLA pustila zdravilišče
nedotaknjeno. Po odhodu
JLA se je pričel lov na notra-
njo opremo, ki je spremenila
okolje. Kdo vse si je kaj izpo-
sodil in pozabil vrniti, doma-
čini vedo, a mi niso povedali
konkretnih imen. Že pesnik
Anton Aškerc je v svojem
Mejniku napisal: »Kam bi del?
I, kjer si vzel.« Menim, da v
primeru zdravilišča vsak ve,
kje je vzel, pozabil pa je, kam
bi del.
Zdravilišče sem poznal, ko
je še delovalo. Bilo je na kvali-
tetni ravni z urejenim oko-
ljem. Planinci že nekaj let ho-
dimo po Aškerčevi poti. Na
začetku poti gremo skozi
zdravilišče. Od lepo urejene-
ga okolja so vidni le še ostan-
ki. Vse je zaraščeno. Kljub
temu, da je zaposlenih še ne-
kaj delavcev, ki vodijo eviden-
co nad opremo, za urejanje
okolja pa verjetno niso plača-
ni. Čeprav so se za zdravilišče
zanimali Petrol, Krka in Bolni-
šnica Celje, je vse padlo v
vodo. Nekje sem celo zasle-
dil, da naj bi uredili dom za
ostarele, ki bi bil za občino
Laško nadvse potreben. Ker
ni bilo dovolj ustreznih reši-
tev, predlagam, da bi v zdravi-
lišču uredili sanatorij za po-
slance državnega zbora in us-
lužbence ministrstev.
Menim, da za denarna
sredstva ne bo problem. Dr-
žavni zbor bo po hitrem po-
stopku sprejel sklep za uredi-
tev sanatorija. Na razpolago
je rezerva, ki je dobivajo od
davkov davkoplačevalcev.
Preden bi bil tak sklep spre-
jet, predlagam, da bi ustano-
vili komisijo, ki bi reševala ta
trd oreh. Če ga bo rešila, je že
vprašanje. Koliko komisij je
bilo že ustanovljenih, a rezul-
tatov je bilo bore malo. Za-
pravljali so denar davkopla-
čevalcev, a brez ustreznih
sklepov.
V	komisiji, ki bi reševala za
problem zdravilišča, predla-
gam za predsednika SDS Ja-
neza Janšo, za njegovega na-
mestnika pa predsednika
SLS Marjana Podobnika. Ker
je gospod nadškof Rode oz-
načil Janeza Janšo za člove-
ka, ki je odgovoren, pošten
in inteligenten, bo problem
zdravilišča rešil v najkrajšem
času. To bo velik uspeh te
komisije, ki bo razveselila
Rimljane in tudi celo občino
Laško. Če komisija ne bo re-
šila tega problema, predla-
gam posebno inšpekcijo, ki
ne bi bila strankarsko obar-
vana, ampak zgolj strokovna
in objektivna. Zahtevala bi
naj pregled inventarja po od-
hodu JLA, podatke o tem,
kam je izginil inventar v os-
mih letih in koliko ga je še
ostalo.
Župan občine bi se tudi lah-
ko aktivno vključil v delo te
komisije. Hvaležni mu bodo
Rimljani in občani Laškega.
Če sem navedel kakšne nere-
snice, bom vesel, če me bo
kdo prepričal, da nisem imel
prav.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Škodljiv
prevzem
Izvršni odbor DeSUS Celje
je na svoji seji z dne 6. 9. 1999
med drugim razpravljal o
prevzemu Kovinotehne Celje
s strani Merkurja Kranj in
ugotovil, da bi tak prevzem
bil za Celje škodljiv.
Merkur Kranj zasleduje cilj
predvsem v tem, da bi s prev-
zemom Kovinotehne Celje
učvrstil svoj položaj, saj bi
poceni povečal prodajno
mrežo in ustvaril ugodnejše
pogoje pri dobaviteljih, kar pa
bi sigurno vplivalo na njegov
dobiček. To pa bi pomenilo
tudi že monopol.
V	Celju že tako primanjkuje
delovnih mest zaradi ukinitev
večjega števila podjetij, ta
Merkurja pa bi nezaposlenost
še nadalje zvišal. Logično je,
da bi Merkur Kranj vse dejav-
nosti, ki bi se v primeru prev-
zema podvojile (veleprodaja,
zunanja trgovina in računo-
vodstvo), ukinil predvsem v
Celju. To pa pomeni izgubo
zaposlitve za številne stro-
kovne kadre in izgubo mož-
nosti zaposlovanja mlajših
strokovnih kadrov na kvali-
tetnih strokovnih mestih. Del
premoženja, ki bi nastal z
ukinitvijo prodajnih funkcij,
bi Merkur Kranj prodal in si
povrnil denar, ki ga je vložil v
nakup delnic.
Izvršni odbor sklepa, da
Merkurju Kranj ne gre za re-
ševanje Kovinotehne Celje,
temveč za učvrstitev konku-
renčne sposobnosti na račun
Kovinotehne Celje. Menimo,
da je zaskrbljenost Kovino-
tehne upravičena zlasti še,
ker je z novim vodstvom pre-
pričana, da bo sanacija uspe-
šna, to pa potrjuje sedanja
situacija.
Izvršni odbor predlaga sve-
tu Mestne občine Celje, da se
sestane in seznani s stanjem
in položajem Kovinotehne ter
predlaga vladi RS in uradu za
varstvo konkurence, da Mer-
kurju Kranj ne izda soglasje
za prevzem Kovinotehne Ce-
lje. Priporočljivo pa bi bilo, da
se te dve trgovski hiši poslov-
no povežeta in sodelujeta ter
na ta način utrdita svoj polo-
žaj na trgu.
JOŽEBEVC,
za 10 DeSUS Celje
ZAH^le;
pohvale
Hvala
sponzorjem in
obiskovalcem
Turistično društvo Celje,
Mestna občina Celje in Zavod
Moj Aron se iskreno zahva-
ljujemo vsem, ki ste nam po-
magali pri izvedbi prireditve
»Srednjeveški dan in Aronove
viteške igre« v soboto, 28. av-
gusta 1999. Brez porrioi
sponzorjev obiskovalcem pj;
reditve ne bi mogli ponudi
tako bogatega in obsežne^
programa.
Pomagali so nam: Vigr^
d.o.o., arhitekt Matija Goln^
s.p.. Klasje MPP d.d.. Kov
d.o.o., Klemen Kovačič s.p, '
Butler«, Dominik Kugler »f^
zarstvo Kugler« s.p., Sailo
d.o.o.. Slovensko ljudsko gi^
dališče Celje, Andrej Merni
»Porta« s.p., Miran Čater»
Skam tisk« s.p.. Zvone Soto
šek »Columbus pub« s.p.,
to hiša Kolmanič Maribor, Pj
šta Slovenije - OE Celje, Tele
vizija Celje, Radio Fantasyii
vsi drugi mediji, ki so poročaj
o prireditvi.
Iskrena hvala vsem dekle
tom in fantom, ki so se z,
nas vživeli v srednji vek ii;
seveda hvala vsem obisko
valcem, ki so se priredit^
udeležili v tako velikem šte
vilu.
Turistično društvo Celje
I	INFORMACIJE - ROMAN	| 0
g ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
27.	8.: Suzana ČAS iz Vele-
nja - deklico, Petra JELOVŠEK
5 Frankolovega - dečka, Mar-
jeta TERŠEK iz Laškega - deč-
1(3, Simona KOVŠE iz Vitanja -
jeklico in Vesna SZABO iz
Šoštanja - deklico;
28.	8.: Petra KOLAR iz Šent-
j^rja - dečka, Mihelca PLA-
fjlNŠEK iz Šentjurja - dečka,
pijana KARAPANDŽA iz Celja
. dečka in Tatjana BRANTU-
ŠA iz Rogaške Slatine - dekli-
co;
29.	8.: Aleksandra JOSIČ iz
Šniartnega v Rožni dolini -
dečka, Simeona RAKUN z
Gomilskega - dečka, Mateja
rATEJ iz Celja - deklico. Bar-
bara ZAGOŽEN z Ljubnega -
dečka, Viviana VOLAVŠEK
kolka iz Celja - dečka, Štef-
ka DRAME iz Loke pri Žusmu
• deklico, Majda JEŽOVNIK s
Polzele - dečka in Alenka AR-
ČAN iz Velenja - deklico;
30.	8.: Milica LISICA iz Ce-
,lja - dečka, Anica REPAR iz
i Štor - dečka, Terezija SLUGA
^iz Celja - deklico, Marjana
^HREN iz Slovenskih Konjic -
dečka. Barbara CAJHEN iz
Laškega - deklico, Marija
DRAČ s Ponikve - deklico,
Andreja FRIM iz Slovenskih
Konjic - dečka in Jerica KU-
MER iz Lesičnega - deklico;
31.	8.: Mateja UMBREHT s
Polzele - dečka, Metka Marija
ŠELIGO iz Pristave - dečka in
Irena PEČOVNIK z Vranskega
•deklico;
1. 9.: Danica BOBEK iz Gro-
belnega - dečka, Gabrijela
PIRŠ iz Laškega - dečka, Mari-
ja KOVAČIČ iz Celja - dečka.
Nina PODJED iz Celja - dekli-
co, Natalija ŠKORJANC iz
Zreč - dečka in Jožica ORAČ iz
Šmarja - deklico;
2. 9.: Vesna ČESNIK KO-
LENO iz Prebolda - dečka, Su-
zana LUGARIČ iz Celja - dekli-
co, Nina ZAGORIČNIK iz Vele-
nja - dečka, Simona KREČA iz
Žalca - dečka, Saša MUZEL iz
Nove Cerkve - dečka in Sabina
VERDEL iz Laškega - deklico.
POROKE
Celje
Poročilo se je 7 parov, (^d
teh: Jernej ARNOL in Rosana
OŽIR, oba iz Celja, Renato
KUMER iz Celja in Petra
VOGA iz Šentjurja, Iztok PU-
SOVNIK in Matejka BLAS,
oba iz Žalca, Milan BRODEJ iz
Socke in Mojca FRUHVIRTH
iz Šmiklavža pri Škofji vasi,
Ivica EZGETA in Dejana ZLA-
TAREK, oba iz Celja, ter Fra-
njo KALAMIZA iz Uniš in Si-
mona JERIČ iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Aleš KORO-
ŠEC in Tatjana SEVŠEK, oba iz
Velenja, ter Marko KLANČ-
NIK in Polonca KAVTIČNIK,
oba iz Zavodenj.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Vinko
OJSTERŠEK iz Osredka in
Barbara ARZENŠEK iz Turna,
Mirko GRAČNER iz Brda in
Stanka SELIČ iz Paridola, ter
Ivan REZEC in Marjana VRE-
ČER, oba iz Šentjurja.
Žalec
Poročili so se: Marjan VER-
DEV iz Studenc in Magdalena
MELANŠEK iz Andraža nad
Polzelo, Anton DROLC in Da-
nica DROLC iz Jeronima, ter
Boštjan BRGLEZ iz Latkove
vasi in Monika VIDMAJER iz
Prebolda.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ivana OROŽEN iz
Trnovelj pri Celju, 68 let, Pavle
ČALASAN iz Celja, 60 let, Šte-
fanija GOLEŽ iz Brezove, 51
let, Zofija PLAHUTA iz Vrha
nad Laškim, 81 let, Ivana KO-
KOTEC iz Pašnice, 55 let, An-
ton KRUMPAK iz Rogaške Sla-
tine, 72 let, Jožef HRUŠOVAR
iz Imena, 70 let, Alojz ČEPIN iz
Dola pri Hrastniku, 52 let,
Frančiška UGOVŠEK iz Dobr-
ne, 59 let, Marjan KOPITAR iz
Celja, 70 let, Marija PUŠNIK iz
Kostrivnice, 72 let, Albin LE-
VIČNIK iz Slovenskih Konjic,
56	let, Jože PIPAN iz Radeža,
57	let, Edvard MIKULAN iz
Stranja, 63 let, Maks POLAK iz
Dolge Gore, 52 let, Ciril PRA-
PROTNIK iz Zreč, 69 let, Marija
KRANER iz Zagrada, 49 let,
Ivan TISEU iz Ložnice pri Ce-
lju, 60 let, in Jože UŽMAH iz
Dobriše vasi, 79 let.
Velenje
Umrli so: Karlo NEUHOLD
iz Celja, 53 let, Avguštin LES-
JAK z Vranskega, 71 let, Mari-
ja TOPOLOVEC iz Velenja, 79
let, Apolonija MEŽA iz Vele-
nja, 88 let. Zora RAUKOVIČ iz
Velenja, 45 let, Neža OGRI-
ZEK iz Šmarja pri Jelšah, 75
let, Marija FRAS iz Maribora,
72 let, Marija JOVAN iz Črno-
ve, 95 let, in Jovo STJEPANO-
VIČ iz Velenja, 45 let.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Ivan DOBNIK iz
Dolge Gore, 50 let, in Anton
JAGODIČ iz Dolge Gore, 84
let.
Žalec
Umrl je: Alojzij VIHER iz
Janškovega Sela, 97 let, An-
ton PLANINŠEC s Polzela,
62 let, Ana HUŠ iz Prebol-
da, 78 let, Marija HUDO-
VERNIK iz Arje vasi, 92 let,
in Ana PETEK iz Lipja, 91
let.
tržnica
Cene na celjski tržnici 6.
septembra 1999
SIT/kg-kos
Anka seveda ni niti najmanj slutila, da jo s kozolca opazujejo
radovedne, hudobne oči, ko si je hotela pod kozolcem malo
odpočiti in pojesti skromno popotno malico.
»Naj me vrag vzame, če ni to tista Anka!« se je posvetilo v
Janezovi glavi in znova mu je zavrela kri, ob spominih, kaj vse
je zaradi Anke in Petra doživel!
»Danes te je pripeljal sem sam vrag, da poračunava za vse
dolgove!« je pomislil in skočil s sena pred presenečeno Anko,
kateri je od strahu zastal grižljaj v grlu. Težko je lovila sapo in
že je mislila, da bo po njej, ko se je kosmat in strašen moški na
pogled, oglasil z nekim, njej zelo poznanim glasom.
»Ha, si se končno ujela, tičica! Si mislila, da me ne vidiš nikoli
Več, a vsak dolžnik pride enkrat na račun, če ne pri Bogu, pa
pri hudiču!«
Saj to ne more biti res, se je počasi vračala na smrt
prestrašeni Anki zavest. Le odkod bi se mogel on vzeti, je
lejeverno gledala v Janeza.
»Le naglej se me, saj se že dolgo nisva videla!« se je rogal
Janez in se počasi bližal Anki.
»Danes imaš srečo, da me lahko gledaš čisto od blizu in še
poljubiš lahko moj obraz! Hladno je, zato mi bo prijala toplina
tvojega telesa, ha, ha!« se je zasmejal v umazani poželjivosti in
stopil še korak bliže proti Anki.
»Ne, raje takoj umrem!« se je v Anki prebudila vsa zavest in
'iiahoma jo je minil hromeči strah, ki se je v hipu presenečenja
■laselil vanjo.
»Janez, bodi pameten, mar ne vidiš, da je že tako dovolj
^udo na svetu in res ne vidim razloga, da si delamo še sami
s^bi gorje!« je odločno spregovorila in segla za pas, po pištolo.
»Nikoli mi ni bilo do pridig, ti to dobro veš in zato se nikar ne
^''udi pri meni z besedičenjem. Že dolgo veš, kaj bi od tebe rad
sedaj ne mislim več odlašati!« je postal nasilnež odločnejši
se že nevarno približal Anki.
»Kaj naj storim?« je Anki razbijalo v glavi. Čeprav je držala za
•^^Čaj pištole ni bila prepričana, da bo mogla takole od blizu
^prožiti v nekoga, ki je kljub vsemu človek. Zdaj je bil Janez le
^^ kakšnih pet korakov od nje in ji je dobro zapiral pot, po
•^^teri bi mogla pobegniti.
. »Če sedaj skočim v beg,« je pomislila, » me bo gotovo zgrabil
"I potem mi stori silo. O Bog, pomagaj mi!« je nehote prišla iz
•njenih ust glasna prošnja.
»Ho, ho!« se je zarežal izprijen hudobnež. »To je pa čudno,
da prosijo Boga na pomoč tisti, ki imajo na kapi rdečo zvezdo!
Takim Bog gotovo ne pomore, zato se ti kar lepo vdaj v svojo
usodo in bo obema lepo!« se je znova nagnusno zarežal in
kazal redke rumene zobe.
»Janez, še zadnjič te svarim, ne stopi mi več niti koraka
bliže! V torbi nosim zaupno pošto, katero moram braniti še
bolj kot sebe!« je zdaj Anka preteče dvignila pištolo in
namerila v Janeza.
»Briga mene, kaj nosiš ti v torbi!« je odgovoril Janez, a korak
mu je ob pogledu na naperjeno pištolo vseeno malo zastal.
»Najbrž se zopet bolj za šalo repenčiš, kot si se tedaj na brvi!
Samo danes ne bo Petra, da ti pomore in se potem sam
namesto mene greje ob tebi!« se je Janez odločil, da gre tokrat
do konca in se zapodil proti Anki.
Anko je nenaden Janezov skok presenetil in preden je
mogla sprožiti, ji je že iztrgal pištolo iz rok in jo povaljal po
senu. Zaman je bil ves njen odpor. Nasilnež se je z vso
neukrotljivo strastnostjo polastil njenega telesa.
Anka se je zdela sama sebi kot zamazana cunja, s katero so
pobrisali nagnusno blato, ko jo je nasilnež popustil in ji
prostaško, ponižujoče govoril:
»Zdaj si videla, da opravim še bolje kot Peter!«
Morda bi Anka vseeno prebolela sramotno ponižanje in
skušala pozabiti na prestano trpljenje, ki ji ga je povzročil
nasilnež, da ni takrat omenil Petrovega imena!
»Še bolj kot mojo, si umazal Petrovo čast, zato boš plačal!« si
je prisegla in se na videz mirno dvignila, z očmi uprtimi v
pištolo, ki ji je prej padla na tla.
Janez se je porogljivo posmihal, naslonjen na late kozolca, s
hrbtom obrnjen proti Anki, zato ni opazil, kako je ona pobrala
orožje s tal.
»Mar naj kar sprožim?« ji je kljuvalo po razboleli glavi in že je
namerila v Janezov hrbet. Še nikoli ni streljala v človeka in vse
bolj ji je postajala roka tresoča in neubogljiva, ko je hotela
pritisniti na sprožilec.
»Moram, moram to narediti!« se je prepričevala in s težavo
umirjala tresočo roko. »Jaz moram uničiti to zlo, ki je naselje-
no v telesu tega ničvredneža, ki dela samo gorje ljudem na
svetu!«
Roka se ji je ob tem spoznanju čisto umirila in že se Je slišal
zlovešči glas petelina, ko je napela sprožilec. Zdaj se je Janez
obrnil in s široko razprtim, strahopetnim pogledom spoznal,
da prihaja njegov konec. V Ankinem mrzlem pogledu, polnem
prestane bolečine in ponižanja, ni bilo nobenega usmiljenja
zanj. Strahopetno je padel na kolena in s sklenjenimi rokami
prosil za milost.
»Prepozne so tvoje prošnje, sedaj, ko si napravil že toliko
hudodelstev, Janez!« je trdo odgovarjala Anka in s prezirom
gledala njegovo strahopetnost. »Dovolj časa in priložnosti si
imel, da bi se poboljšal, samo ti si vedno stopal iz ene hudobije
v drugo, še hujšo! Nič nisi pomislil na bolečine, ki si jih s
svojimi dejanji povzročil ljudem, ker te je povsod vodila tvoja
zloba! Pri takih ljudeh kot si ti se porodi vse trpljenje, ki potem
preraste v grozote vojne, v kateri trpimo nedolžni ljudje!
Zaradi takšnih kot si ti, postanejo roke poštenih ljudi omade-
ževane s krvjo!«
Vse trši je postajal ob teh besedah njen prijem na sprožilcu.
Pred očmi so se ji prikazovale sUke padajočega Dolinarjevega
očeta in ustreljenega Zagorca Štefeka; dobro je znova slišala
zlovešči ropot tovornjaka, ki je odpeljal v noč nesrečne
pregnance.
»Pim-pom!« je zaslišala od nekod iz globine. »Ti moraš streti
glavo hudobne kače!«
Zdaj se je zazdelo Anki, da se klavrna, plazeča se Janezova
podoba spreminja v ostudnega plazilca in naenkrat je prst
potegnil sprožilec dovolj daleč, da je med kratkim pokom
klečeči Janez omahnil in se smrtno zadet zvijal po tleh. Brez
pomisleka je zdaj pritiskala Anka na sprožilec pištole, dokler
ni izpraznila ves nabojnik.
Nič več ni gledala, kam strelja in potem ko je utihnil
zamolkel odmev zadnjega strela, je zbežala s strašnega kraja
in ni nehala teči vse dotlej, ko se je do konca izmučena sesedla
ob deblo debele smreke.
Nekaj časa je sedela otopelo, brez sleherne jasne misli v
glavi. Težko je lovila sapo v razburjene prsi in mraz, ki je vse
bolj pritiskal, ji je silil pod kožo in ji hromil ude.
Pištolo, s katero je prej streljala, je še kar stiskala v roki in
samo orožje je Anki nemo govorilo, da se je vse, kar se ji je
dozdevalo kot moreče sanje, tudi zares zgodilo. Nezavedno se
je stiskala k raskavemu deblu stare smreke, kot bi iskala novo
moč pri dobri materi.
»Zakaj, le zakaj moram toliko trpeti?« se je spraševala in
zazdelo se ji je, da ji krošnja stoletne smreke, v katero se je
tiho zapletel rahel veter, šepetaje odgovarja: »Postavi se na
noge in upri se vsem zarotam zle usode! Ti si pravična, zato se
ne boj; po vsem trpljenju in navideznim zmagam teme pride
dan in z njim resnična zmaga svetlobe v vsem kristalno čistem
sijaju!«
ESI	ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO	~| Q
Q I	MALI OGUSI ■ INFORMACIJE ^
I	MALI OGUSI - INFORMACIJE	"1 Q
E I	INFORMACIJE	|
r[.Vilij.l!ll!<| I	KRONIKA	I m
Premišljeni umor
na mestni ulici
Krvavo dejanje kot posledica dolgotrajnih sporov in sovraštva - Preiskovalni sodnik odredil obdukcijo
v četrtek, 2. septembra ob
5,05 uri, se je na Vodnikovi
fsti v Velenju zgodil umor,
1,3 osumljena storilca pa so
glenjski policisti prijeli takoj
o zločinu. Seveda je ta dogo-
gk med ljudmi, zlasti med
felenjčani in očividci, sprožil
gražanje in vprašanja o var-
flsti in zaščiti posameznika.
O streljanju na javnem me-
[a in pri belem dnevu so bili
lavedenega dne obveščeni po-
čisti, ko je nek občan-očividec
o telefonu poklical Operativ-
o-komunikacijski center Poli-
ijske uprave Celje. Od tam so
emudoma na Vodnikovo uli-
0 poslali velenjsko policijsko
atruljo.
Policisti so na kraju zločina
igotovili, da se je Jovo S. (45)
z Velenja ob 19. uri peljal v
isebnem avtomobilu po Vod-
ukovi cesti v smeri Kidričeve
teste. Pred stavbo na Vodni-
kovi cesti št. 1 sta se predenj
postavila njegova someščana,
ian M. (55) in njegov sin
lian (19). Z avtomobilom, s
torim sta se pripeljala, sta
m onemogočila nadaljnjo
rožnjo oziroma ga prisilila, da
se je Jovo S. ustavil. Milan M.
je takoj izstopil, iz vozila po-
bral leseni kij in začel z njim
udarjati po Jovovem vozilu. Z
močnimi udarci je razbijal po
strehi in vetrobranskem ste-
klu, tedaj pa je iz vozila stopil
tudi Milan starejši, ki je v roki
držal pištolo znamke Crvena
zastava, kalibra 7,65 mm. Z
leve bočne strani je pristopil k
avtomobilu Jova S. in sprožil
vanj več nabojev. Ustreljeni je
utrpel tako hude strelne poš-
kodbe, da je umrl na kraju
zločina.
Policisti PP Velenje so oba
osumljena storilca prijeli ne-
posredno po storjenem deja-
nju in jima zasegli kij in pišto-
lo. Zoper Milana M. starejšega
in mlajšega je Urad kriminali-
stične služba PU Celje odredil
48-urno pridržanje, v tem času
pa zbiral potrebne informaci-
je, zlasti o okoliščinah in moti-
vu storilcev za tako kruto de-
janje. V preiskavi so med dru-
gim ugotovili, da sta bila sose-
da (živela sta v istem stano-
vanjskem bloku) Milan M. in
Jovo S. že dolgo vrsto let spr-
ta, sovražni odnosi pa so se
razširili na ostale člane sprtih
družin. Zaradi sporov, prete-
pov, žalitev, nenehnih groženj
in prijav oziroma pritožb sose-
dov so ju policisti že veliko-
krat kazensko ovadili ali pred-
lagali v postopek pri sodniku
za prekrške. Samo od leta
1997 dalje so pohcisti in krimi-
nalisti zoper obe strani podali
najmanj devet kazenskih
ovadb. Neuradno smo izvede-
h, da se je pokojni Jovo S., da
bi prekinil sovražna dejanja,
pred kratkim izselil iz bloka in
za svojo družino našel bivališ-
če na drugi lokaciji. Očitno je
bilo sovraštvo mnogo močnej-
še od razuma.
Ogled kraja umora je, sku-
paj s kriminalisti, opravil prei-
skovalni sodnik celjskega
okrožnega sodišča. Preisko-
valni sodnik je tudi odredil
obdukcijo trupla Jova S. in ka-
sneje odredil nadaljnje 48-ur-
no policijsko pridržanje za do-
datna preiskovalna opravila.
MARJEIJV AGREŽ
Foto: Video Press, Sherpa
Medsosedski odnosi, ki so se spremenili v sovražne, so pripeljali do najhujšega zločina.
Mnrihuana made in Kozjansko
^va primera najdlje v enem
'^nu dajeta ugibati, da sta na
Jjzjanskem ugodna tla in
^'•nia za pridelovanje canabi-
^ in prodaje prepovedanega
marihuana.
% ^^vetinpetdesetletnemu Ce-
ki začasno biva v Rogin-
^ Gorci, so šmarski policisti
^"^križali načrte, ko so prejšnji
ugotovili, da na dveh par-
p ^h goji indijsko konopljo,
t^^ekali so mu 16 rastlin, pri
u^i preiskavi pa so zasegli še
1 ^ semen te rastline. Večino
"ošnjega pridelka je lastnik že
uspel prodati, saj so policisti
našli le neuporabne dele rast-
lin. Zaradi suma, da se Celjan
ukvarja z neupravičeno proi-
zvodnjo in prometom z mami-
li, so zoper njega podali kazen-
sko ovadbo.
Policisti PP Šmarje so kmalu
po prvi najdbi odkrili še enega
pridelovalca indijske konoplje.
V četrtek so, na osnovi odred-
be sodišča, opravili hišno prei-
skavo tudi v vasi Črešnjevec ob
Bistrici. Našli in zasegli so več
kot 400 gramov posušenih
rastlinskih delcev canabisa in
177 gramov semen te rastline.
Na bližnji njivi, ki jo ima v
najemu 37-lelna Marija D., pa
so posekali 428 sadik canabisa.
Med zbiranjem obvestil so
ugotovili, da naj bi Marija sadi-
ke gojila za Petra G., 44-letnega
Ljubljančana, ki ji je zagotovil
kakovostna semena in jo spro-
ti poučeval o načinu gojenja
canabisa. Policisti bodo kazen-
sko ovadbo (sum o neupravi-
čeni proizvodnji in prometu z
mamili) podali zoper Ljubljan-
čana in tudi zoper njegovo koz-
jansko sodelavko.	M.A.
prometne nezgode
Hudo ranjena
sopotnica
Na lokalni cesti Ivenca-Raz-
gorce v kraju Jankova, se je v
soboto, 4. septembra zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, na vozilih pa je
škode za okoli 950 tisoč tolar-
jev.
Franc D. (49) iz Šoštanja je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti, v Jankovi pa je na
daljšem desnem nepregled-
nem ovinku zapeljal na nas-
protno smerno vozišče, po ka-
terem se je takrat pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 49-
letni Franc V. iz Malih Dol. Priš-
lo je do trčenja, v katerem je
hude telesne poškodbe utrpela
sopotnica v vozilu Franca D.,
43-letna Marija M. iz Malih Dol.
Udeleženi trije
mladoletniki
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Žalec se je v soboto, 4.
septembra ponoči, pripetila
nezgoda, v kateri so bile udele-
žene tri mladoletne osebe.
Gmotna škoda, ki je nastala,
znaša približno 150 tisoč tolar-
jev.
Erik L. (17) iz Gotovelj je
vozil motorno kolo po lokalni
cesti iz smeri Griž proti Žalcu.
Na ravnem delu vozišča (blizu
odcepa za ribogojnico) je zape-
ljal desno na zelenico, kjer je
izgubil oblast nad vozilom in
padel. Njegovo motorno kolo
je zdrselo na kolesarsko stezo,
ki poteka vzporedno ob lokal-
ni cesti, takrat pa je po kolesar-
ski stezi, iz smeri Žalca pripeljal
voznik kolesa z motorjem, 17-
letni Borut V. iz Pongraca, ki je
trčil v na tleh ležeče motorno
kolo. Pri padcu se je voznik
Borut V. hudo telesno poško-
doval, lažje pa je bil ranjen
njegov sopotnik, 15-letni Gre-
gor C. iz Matk.
Trčil v stoječi
tovornjak
Na regionalni cesti zunaj
naselja Tlake se je v nedeljo,
5. septembra zvečer, pripeti-
la nezgoda, v kateri sta bili
ranjeni dve osebi, na vozilih
pa je škoda za približno 620
tisoč tolarjev.
Robert V. (21) iz Žahenber-
ca je vozil osebni av-tomobil iz
smeri Stoperc proti Rogatcu.
Ko je v Tlakah pripeljal iz
blagega desnega ovinka, je s
sprednjim delom vozila trčil v
osebni avtomobil, ki ga je,
zaradi policijske kontrole, že
skoraj ustavil 26-letni Aleš C.
iz Svetega Florjana. Po trče-
nju je Robertov avtomobil
obrnilo in zaneslo na nasprot-
ni vozni pas, kjer je trčil v
tovorno vozilo 29-letnega Ro-
berta K. iz Grosuplja, ki je
stalo na cesti. V nezgodi se je
Robert V. hudo telesno poš-
kodoval, lažje poškodbe pa je
utrpel sopotnik v vozilu Aleša
C., 22-letni Zvonko V. iz Ža-
henberca.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na regionalni cesti zunaj
naselja Radmirje se je v nede-
ljo, 5. septembra ob dveh, pri-
petila nesreča, v kateri sta dve
osebi utrpeli hude telesne
poškodbe, gmotna škoda na
vozilu pa znaša okoli 700 ti-
soč tolarjev.
Janez M. (22) iz Zgornjega
Pobrežja (Mozirje) je vozil
osebni avtomobil iz smeri Rad-
mirja proti Gornjemu Gradu.
Zunaj naselja Radmirje, kjer
vozišče poteka po klancu
navzdol, je v ostrem ovinku
izgubil oblast nad vozilom in
silovito trčil v brežino obcest-
nega jarka. Hude telesne poš-
kodbe sta utrpela sopotnika,
20-letni Janez Z. iz Spodnjega
Pobrežja in 23-letni Aleksander
F. iz Trnovca.
Končal v jarku na
strehi
Na regionalni cesti zunaj
naselja Lokarje se je v nede-
ljo, 5. septembra ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
se telesno poškodovala dva
udeleženca, gmotna škoda
na vozilu pa znaša okoli 150
tisoč tolarjev.
Miran R. (19) iz Šentjurja je
vozil osebni avtomobil iz Šent-
jurja proti Dramljam. Ko je
pripeljal v levi ovinek, je zape-
ljal s cestišča na desno banki-
no in se po 34 metrih vožnje
prevrnil v jarek, kjer je vozilo
obstalo na strehi in še nekaj
časa drselo po jarku. Voznik je
utrpel hude telesne poškodbe,
z lahkimi poškodbami pa jo je
odnesel sopotnik, 20-letni
Aleš B. iz Šentjurja pri Celju.
Trčenje v kriziscu
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Lokovica se je v pone-
deljek, 6. septembra popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri se je ena oseba hudo tele-
sno poškodovala.
SebastjanJ. (25) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil po do-
vozni cesti iz smeri bistroja
Brina proti lokalni cesti. V kri-
žišču z lokalno cesto je zavil
levo, in to v trenutku, ko je z
njegove leve strani pripeljal
voznik kolesa z motorjem, 21-
letni David Š. iz Topolšice. Pri
trčenju in padcu je mopedist
utrpel hude telesne poškodbe.
Nesreča pri
prehitevanju
Na Cesti na Ostrožno v Celju
se je v ponedeljek, 6. septem-
bra zrv^ečer, pripetila nezgoda s
hudo telesno poškodbo.
Igor G. (28) iz Celja je vozil
motorno kolo iz smeri Lopate
proti Celju. V dolgem levem
nepreglednem ovinku je pre-
hiteval osebni avtomobil, ta-
krat pa je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 23-letni Vili K. iz
Lopate. Igor G. je silovito za-
vrl, izgubil oblast nad krmi-
lom in padel po vozišču. Kljub
temu, da je voznik Vih K. za-
peljal desno, je s svojim vozi-
lom trčil v drseče motorno
kolo in voznika, ki je utrpel
hud telesne poškodbe. M.A.
Neodgovorno med žgan jekuho
Minulo soboto dopoldne je 42-letni Ivan K. iz Dobja pri
Lesičnem kuhal žganje in sproti preizkušal kakovost
nastajajoče pijače.
Pri tem preizkušanju pa je storil zelo neodgovorno dejanje,
ko je dal vroče žganje v pokušino tudi desetletnemu sokraja-
nu. Kmalu po zaužitju žganja se je otrok onesvestil, v celjski
bolnišnici, kamor so ga pripeljali, pa so ugotovih, da je šlo za
hudo zastrupitev z alkoholom.	M.A.
Bil	KRONIKA	I ll^OVilM.ld
nočne
cvetke
•	v Buldog baru se je 31. avgu-
sta nahajal Gregor, ki bi bil rad
pil. Ker mu brhka točajka ni
dala, je bil hud in neprijetnega
videza. In zakaj mu ni dala?
Zato. ker Grega ni poravnal sta-
rega dolga.
•	Zdenka je v soboto zvečer
sporočila, da jo je doma premla-
til izvenzakonec Bogdan. Ko ga
je prišla patrulja mirit, ga ni bilo
več doma, je pa s sabo vzel
otroke. Policisti so ugotovili, da
je bila Zdenka res tepena.
•	V nedeljo, nekaj minut po
polnoči, sta se na mestni ulici
besedno dvobojevala soseda,
ona je Jožica, on je Samo. Spda
sta se zaradi zaparkiranega avto-
mobila, kdo je koga zaparkiral,
pa nam ni znano. Vemo le to, da
se zaradi takih reči ne splača
jeziti, sploh pa ne kaliti medso-
sedskih odnosov.	M.A.
Kradel za beli prah
Policisti PP Celje so na za-
četku prejšnjega tedna zbra-
li dovolj obvestil in dokazov,
da so lahko ovadili še ne 17-
letnega J.G., sicer že dobrega
znanca policije, ter njegove-
ga sodelavca A.L., ki še ni
dopolnil šestnajst let. Samo v
letošnjem juliju naj bi bil
osumljeni J.G., ki je odvi-
snik od trde droge, storil naj-
manj štiri vlome.
V preiskavi je bilo ugotovlje-
no, da je J.G. sredi julija vlo-
mil v osebni avtomobil Merce-
des, parkiran na Grevenbroj-
ski ulici v Celju in ukradel
moško usnjeno torbico z do-
kumenti, čeki, zlatim prsta-
nom in denarjem. Denar in
prstan je osumljenec obdržal,
dokumente in torbico pa je
odvrgel. Še istega dne je pr-
stan, vreden okoli 40 tisoč to-
larjev, zamenjal za primerno
količino heroina.
Ob Koprivnici v Celju naj bi
J.G. 18. juHja vlomil v osebni
avtomobil VW passat. Iz vozi-
la je ukradel prenosni telefon
Benefon ter ga-še isti dan pro-
dal znancu in se spet oskrbel z
mamilom.
Koncem julija je v Ulici Alme
Karlin v Celju vlomil v barako
in ukradel kovček, z vsebino
vred vreden približno 200 tisoč
tolarjev. V hudi nuji je predme-
te iz kovčka takoj prodal nez-
nancu, ki mu je ponudil ban-
kovec za 100 nemških mark.
Zadnjega julija je osumljeni
J.G. vlomil v pisarno AD Kla-
divar v Celju. Ukradel je kov-
ček z video kamero Panaso-
nic, telefonski aparat s faxom
in tajnico ter nekaj ur-štopa-
ric, vse skupaj v vrednosti
okoli 550 tisoč tolarjev. Vse te
predmete je takoj po tatvini
odnesel do A. L., ki mu je v
zameno izročil 5 majhnih za-
vitkov heroina, na črnem trgu
vrednih okoli 25 tisoč tolarjev.
A.L. je navedene ukradene
predmete sicer že prodal, a so
jih policisti našli ter jih zase-
gli, v kratkem pa jih bodo
vrnili vsem oškodovancem.
Zoper J.G. in A.L. so policisti
vložili kazensko ovadbo, na so-
dišču pa se bodo znašli tudi vsi
tisti občani, ki so predmete, ki
jih je ponujal J.G., kupovali in
pri tem vedeli, da izvirajo iz
kaznivih dejanj.	M.A.
mini krimiči
Vlomilec v šoli
v noči na 31. avgust je nekdo
vlomil v prostore Osnovne šole
Frana Roša v Celju. Ukradel in
odpeljal je televizijski sprejem-
nik Gorenje in dva video pla-
yerja Toshiba in Tactis. Storilec
je navedeno šolo oškodoval za
okoli 150 tisoč tolarjev.
V nedograjeiii hiši
v času od 28. do 31. avgusta je
neznani storilec obiskal nedo-
grajeno hišo v Repnem in od
tam odnesel dva akumulatorja,
5 pnevmatik različnih dimenzij,
3 kardanske gredi za kmetijsko
mehanizacijo ter več viličastih
ključev. Lastnik Jože Ž. je oško-
dovan za okoli 150 tisoč tolarjev.
Po literaturo v
brunarico
Naznani storilec je v zad-
njih dneh minulega tedna vlo-
mil v brunarico v Zavodnjah,
last Martina F. Ukradel je na-
rrtizno uro in 3 strokovne knji-,
ge o gojenju divjadi.
Stolp iz Sove
■ v noči na L september je
. neznani storilec vlomil v igral-
nico Sova ob Ljubljanski cesti v
Celju. Iz notranjosti je odnesel
glasbeni stolp Sony, s tem pa je
lastnika Mateja R. oškodoval
za približno 70 tisoč tolarjev.
Cevi Z dvorišča
Na začetku prejšnjega tedna
je nekdo kradel na dvorišču
podjetja SEVS na Bežigraj,
ulici v Celju. Odpeljal je
cevi za gradbeni oder dolžj
6 metrov v vrednosti 110 tis
tolarjev.
Bila sta dva
Prejšnji petek zvečer stai
dva neznana storilca pripeij
la do zgradbe podjetja Sin
d.0.0. na Delavski ulici v Ce|
in na parkirnem prosto,
ukradla dva paketa aluminij
stih profilov za okna. Omen]
no podjetje je oškodovano
približno 60 tisoč tolarjev
Panasonic in
Motorola
Neznani storilec, ki se
minuli petek popoldne zad
ževal v prodajalni Elmark
Rimskih Toplicah, je izkoris
kratko nepozornost prodaj;
ke in s police ukradel d'
GSM aparata znamk Panas
nic in Motorola v modri ozir
ma črni barvi. Lastnik Dejj
K. je oškodovan za 88 tisi
tolarjev.
Prijeli vlomilca
v soboto, 4. septembra p
noči, je bilo vlomljeno v trg
vino Elektrotehna na Preši
novi cesti v Velenju. Storilec
iz izložbe ukradel dva radi
kasetofona, vredna 70 tisoči
larjev.
Še istega večera so velenj
policisti prijeli osumljenca
ga vloma, 31-letnega Velenj
na Borisa T. Pri njem doma
našli oba ukradena predme
Tatvine iz vozil
v noči na 2. september
neznani storilec vlomil v d'
osebna avtomobila, ki sta bi
parkirana na dvorišču stan
vanjske hiše v Pondorju.
notranjosti je odnesel dem
niči z dokumenti, gotovino
plačilnimi karticami. Andi
in Marjana N. sta oškodoval
za okoli 110 tisoč tolarjev.
V četrtek, 2. avgusta zvečf
je bilo vlomljeno v osebni a
tomobil Renault Clio, parkin
pri hali A Celjskih sejmov G
lovec v Celju. Storilec je
notranjosti vozila pobral n
njeno žensko torbico z ose
nimi dokumenti, plačilno fc
tico Activa in manjšo vso
denarja. Dragomira T. je ošk
dovana za približno 45 tis(
tolarjev.
Minuli petek dopoldne
nekdo kradel iz osebnega a
tomobila Zastava Yugo, pari
ranega na Kardeljevem trgu
Velenju. Storilec je ukrad'
denarnico z dokumenti, la^
nika Aleša V. pa oškodovaU
okoli 40 tisoč tolarjev.
Obiščite PU
Celje v iiali A
Policijska uprava Celje se
bo tudi na letošnjem med-
narodnem obrtnem sejmu
predstavila na zanimiv in
privlačen način. Stojnica se
bo nahajala v hali A.
Vsebinsko je predstavitev na-
menjena tistim, ki se želijo po-
drobneje seznaniti z delom kri-
minalistov. Ti so se pripravili na
tematiko, ki je ta čas še kako
aktualna, na problem uživanja
mamil in posledic odvisnosti, ki
se odražajo tudi na kriminalu.
Vsem bodo na voljo tudi infor-
macije o vlomih v stanovanja,
hiše, avtomobile, zanimiva pa
bo tudi predstavitev problema-
tike v zvezi s ponarejanjem de-
narja. Na sejmu se bo predstavil
tudi uniformirani del policije,
predvsem njihove izkušnje in
rezultati v preventivnih akcijah,
poseben sklop pa je namenjen
sodelovanju z lokalnimi skup-
nostmi.	M.A.
maammmmmuum
Človek ki zna poslušati
Poravnavanje je nov insti-
tut v našem kazenskem pra-
vu, njegov namen pa je od-
pravljati konflikte, ki izvira-
jo iz storjenega kaznivega
dejanja. V zvezi s to novostjo
pa je pomembno vedeti, da
18. septembra poteče rok za
zbiranje prijav kandidatov-
izvajalcev v postopkih po-
ravnavanja.
Državni tožilec bo z uvedbo
novega instituta imel možnost
kazensko ovadbo odstopiti
poravnalen, ta pa bo k sebi
povabil storilca in oškodovan-
ca. Če bosta oba pisno za po-
ravnavo, bo tožilec poskušal
doseženo soglasje spremeniti
v sporazum, v katerem bo za-
pisana tudi obveznost, o kate-
ri morata biti stranki soglasni,
od opravičila do popravila
škode, od denarne odškodni-
ne do vrnitve predmeta ipd.
Ko bo takšen sporazum skle-
njen, bo poravnalec o tem ob-
vestil državnega tožilca, ki bo
potem dolžan ovadbo zavreči.
Poravnalec bo prostovoljec,
ki bo za svoje delo prejemal
nagrado. Kandidati za porav-
nalce se morajo prijaviti na
sedež Višjega državnega to-
žilstva v kraju, kjer imajo stal-
no bivališče. V začetku no-
vembra bo državno tožilstvo
RS za vse kandidate pripravilo
obvezno izobraževanje. Kan-
didati bodo tako seznanjeni s
pravno podlago, z namenom,
cilji in vsebino poravnavanja,
z načinom dela in se naučili
osnovnih pogajalskih in teh-
nično-administrativnih veš-
čin. Poravnalcem bodo pri de-
lu v pomoč tipski obrazci. Za
poravnalce se lahko prijavijo
kandidati različnih poklicev,
zaželeni so predvsem tisti, ki
so že delali z ljudmi, ki imajo
smisel za aktivno poslušanje,
za razumevanje in pogajanje,
za pomoč ljudem v stiskah in
osebe, ki poznajo okolja ter
socialne probleme v njih.
M.A.
Sejemski dnevi naj bodo varni
Zaradi pričakovanega veli-
kega števila obiskovalcev sej-
ma (lani je MOS obiskalo okoli
210 tisoč ljudi) je še kako po-
membno, kako zagotoviti var-
nost vseh, ki bodo v prihodnjih
dneh prišli v Celje in na sejmiš-
če. Seveda so glavne naloge pri
zagotavljanju varnosti na poli-
cistih.
Mestna občina Celje je tokrat
zagotovila 5 tisoč parkirnih
mest, kljub vsemu pa je, zaradi
povečane gostote prometa in
neustrezne infrastrukture, ne-
realno pričakovati, da bo promet
potekal brez večjih zastojev,
ocenjujejo na Policijski upravi
Celje. Vsi parkirni prostori so
namreč v bližini sejmišča, to pa
pomeni, da bodo skoraj vsa vo-
zila skoncentrirana na dve ce-
stah, na Magistrali zahod in Ma-
riborski cesti.
V času sejma še glavni pritok
vozil pričakuje iz smeri: 60%
vozil s severa po Mariborski ce-
sti (iz smeri avtoceste Al); 20%
vozil z zahoda po Magistrali za-
hod in Čopovi ulici (iz smeri
Žalca); 10% vozil z vzhoda po
Kidričevi ulici (iz smeri Šentjur-
ja in 10% vozil z juga po Ašker-
čevi ulici in Mariborski cesti (iz
smeri Laškega).
Prometne konice je pričakova-
ti predvsem na Mariborski in
Dečkovi cesti, med 9. in 11. uro
(odpiranje sejma), med 13. in
16. uro (povečan lokalni pro-
met) ter med 18. in 20. uro
(zapiranje sejma).
Promet na prireditvenem pro-
storu sejma načrtuje in ureja
organizator sejma, za promet na
javnih prometnih površinah je
zadolžen občinski upravni or-
gan, pristojen za promet, ureja-
nje prometa na javnih površinah
- redarsko službo pa bo izvajalo
Združenje šoferjem in avtome-
hanikov Celje.
Za neposredno opravljanje
nalog na MOS, ki so v pristojno-
sti policije (nadzor prometa, jav-
ni red in mir, preprečevanje kaz-
nivih dejanj in odkrivanje storil-
cev ipd.) bo dnevno skrbelo 35
policistov in kriminalistov z ob-
močja Policijske uprave Celje.
V	želji, da bi tudi letošnji MOS
v Celju minil čim bolj varno, pa
policisti vsem obiskovalcem sej-
ma in občanom naročajo in pri-
poročajo naslednje:
Vozniki oziroma obiskovalci
sejma naj bodo v prometu strp-
ni, upoštevajo naj prometni re-
žim ter napotke policistov ion
redarjev,
Celjani naj se v času sejma
čim manj po nepotrebnem vozi-
jo z avtomobili po najbolj obre-
menjenih ulicah.
Glede na pričakovano poveča-
no gostoto prometa na Maribor-
ski cesti policisti predlagajo ko-
riščenje obvozne smeri Beži-
grad-Bukovžlak-Teharje-Tehar-
ska cesta-Polule in obratno. To
smer lahko koristijo tudi vozni-
ki, ki bodo v Celje prihajali z
vzhodne, šentjurske smeri.
Stanovalcem hiš in blokov v
okolici sejmišča policisti predla-
gajo, da tudi sami zavarujejo
zelenice in druge površine, ki bi
jih brezobzirni vozniki lahko za-
parkirali.
V	času sejma bo prišlo tudi do
manjše spremembe prometnega
režima: enosmerni bosta postali
Stara Dečkova cesta (v smeri
proti Mariborski cesti) in Ope-
karniška ulica (v smeri proti Hu-
dinji).
Policisti se obračajo tudi na
avtošole, te naj v najbolj promet-
nih konicah karseda omejijo
vožnje po ulicah okoli sejemske-
ga prostora, zlasti pa po najbolj
obremenjenih ulicah in cestah.
V dneh sejma bodo na večjih
križiščih promet (po potrebi tu-
di ročno) urejali policisti, njiho-
ve odredbe pa je treba upošteva-
ti.
Vozniki naj ne sedejo za vo-
lan, če so se predolgo zadrževali
na sejemskih gostiščih, še pose-
bej naj bodo pozorni na otroke
in mladoletnike, dobrohotno
opozorilo pa je namenjeno tudi
tistim, ki ne razmišljajo dovolj o
varovanju svojega premoženja.
Vozila je treba zaklepati, ko jih
zapustimo, v njih ne smemo
puščati mamljivih in vrednih
predmetov itd.
Zaradi velike gneče na priredi-
tvenem prostoru naj starši ne
puščajo otrok samih, ker se lah-
ko izgubijo in so izpostavljeni
mnogim nevšečnostim in nevar-
nostim, so ob koncu informacije
zapisali v Inšpektoratu policije
PU Celje.
Živino so rešili
V četrtek, 2. septembra okoli 21.40 ure, je izbruhnil požar
na gospodarskem poslopju velikosti 14x10 metrov v vasi
Osredek pri Zrečah.
Zgorelo je ostrešje objekta in kritina, okoli 25 nakladalk sena
in otave, kosilnica BCS, obračalnik, avtomobilska prikolica,
puhalnik in dva elektroinotorja. Živino so, ob pomoči sosedov
in gasilcev, domači uspeli pravočasno rešiti. Požar so pogasili
gasilci iz Zreč, Slovenskih Konjic, Vitanja in Stranic. Gmotna
škoda znaša približno 4 milijone tolarjev, preiskovalci pa so
ugotovili, da je požar povzročil samovžig sena.	M.A.
Radarji bodo.
•	v petek, 10. septembra dopoldne na območju Velenja in
Žalca, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic in Šentjur-
ja pri Celju,
•	v soboto, 11. septembra popoldne na območju Laškega in
Šmarja pri Jelšah,
•	v nedeljo, 12. septembra popoldne na območju Sloven-
skih Konjic in Šentjurja pri Celju,
•	v ponedeljek, 13. septembra dopoldne na območju Šmar-
ja pri Jelšah in Žalca, v popoldanskem času pa na območju
Velenja in Mozirja,
•	v torek, 14. septembra dopoldne na območju Slovenskih
Konjic in Šentjurja pri Celju, popoldne pa na območju
Rogaške Slatine,
•	v sredo, 15. septembra dopoldne na območju"Velenja in
Mozirja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah in
Slovenskih Konjic ter v četrtek, 16. septembra dopoldne na
območju Šentjurja pri Celju in Rogaške Slatine, popoldne pa
na območju Velenja.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 13. do 23. septem-
bra pogosteje nameščen na območju Žalca in Laškega.
Ponarejeni »Cankarji«
Kaže, da so za ponarejevalce denarja postali zanimivi tudi
domači bankovci. V zadnjem času se je namreč na našeiH
območju pojavilo večje število ponarejenih desettisočakov.
V zadnjih dneh se pojavljajo predvsem ponaredki s serij;
skimi številkami AA 8875813 in AA 6114813. Po do sedaj
zbranih podatkih policistov ponarejene bankovce vnovčuj^
jo mlajše osebe, največ v gostinskih lokalih ali v trgovinah«
kjer je večja gneča. Ponarejeni dsettisočaki so tiskani al'
fotokopirani na navadnem pisarniškem papirju in se
pravih razlikujejo že na otip; nimajo tudi vodnega žiga '''j
varnostne nitke, prav tako na ponaredkih ni izbočene
krizanteme, ki je slabo vidna. Na otip se tudi ne občul
oznaka za slepe. Pohcisti svetujejo, naj bodo občani pozorflj
na tiste desettisočtolarske bankovce, katerih serijska številM
se končuje z 813.	M-^j
I	INFORMACIJE	I BI
m I	ZANIMIVOSTI	I |l 1]
NINA VAS OPAZUJE
Celian, ki je vzbudil
ljubljansko nevoščljivost
Pravzaprav se je prijetna celjska zadeva
zgodila pred dnevi na Obali, točneje v Porto-
rožu, kjer je slavil 80-letnico življenja Gu-
stav Guzej, novinar, filozof, politik, pesnik,
predvsem pa neusmiljen kritik vsega, kar
tepe ljudi.
Vprašanje je, če se ga Celjani še spomnijo,
kajti res da se je rodil na Teharju, toda že leta
1958 se je preselil na Obalo, v Portorož, kjer je
še danes. »Vsa desetletja novinarstva so bila en
sam, bolj ali manj nepretrgan spopad,« je dejal
še vedno čili osemdesetletnik, ki se ni nikoli
pustil ustrahovati in utišati, tudi v tistih, neka-
teri pravijo temu svinčenih časih ne. Ljudje so
na Obalo prihajali iz vseh strani, najlepše je to
videti ob dnevu spomina na mrtve, ko se na
številnih kozjanskih, celjskih, štajerskih poko-
pališčih zbere ogromno avtomobilov s koprsko
registrsko tablico, s katerimi prihajajo starčki,
ki so se kot mladeniči podali kmalu po letu
1950, takrat, ko je postala cona B naša, na
Obalo in tam zaživeli novo življenje. Ali pa
prihajajo njihovi potomci, pa ne samo na gro-
bove starih staršev, pridejo tu-
di, da obiščejo svoje sorodni-
ke, ki so ostali doma.
Gustav Guzej ni bil samo
novinar. Nekaj časa je bil tudi
predsednik obalne verske ko-
misije. In v-koprskem domu
upokojencev so si želeli mašo,
kajti tam so bili stari ljudje in
hoja do cerkve jim je povzro-
čala težave. Komisija je bila za
to, največ težav pa so jim pov-
zročali ljudje iz Žusterne, iz
predela Kopra, kjer bodo čez
nekaj dni Terme Čatež začele
graditi vrsto bazenov in Žu-
sterna se bo iz zaspanega turi-
stičnega predela prebudila kot
Trnjulčica. Ta del Guzejeve
zgodbe sploh ne bi bil tako
zanimiv, če ne bi bil najbolj
proti maši v domu nekdanji
tajnik tamkajšnje partije, ki pa
je danes eden od najbolj gla-
snih desnih slovenskih politi-
kov, ki nikoli ne spusd prilož-
nosti, da ne bi okrcal nekda-
njo oblast ali pa se priliznil
Cerkvi.
Morda je ravno spoštovanje,
ki ga kažejo prebivalci Obale
do Gustava Guzeja povzroči-
lo, da sta se tudi hčerka Cvet-
ka in sin Tine odločila za novi-
narsko pot, medtem ko je naj-
starejši, Žare, postal zdravnik,
ki slovi tudi izven meja naše
domovine. Pa ne samo kot
zdravnik, ampak tudi kot vod-
ja številnih treking ekspedicij
v Nepal. Cvetka dela v Primor-
skih novicah, Tine pa je bil
nekoč odgovorni urednik Sto-
pa, zdaj pa je eden od šefov na
Delu.
Sicer pa se je Ljubljana zbu-
dila iz dopustniškega dreme-
ža. V kratkem bodo na Šmar-
dnski cesti, to je v slovitem
BTC odprli športni center Mil-
lenium, v katerem bo tudi se-
dež slovenskih ohmpijcev.
Kot vse, kar se zadnji čas odpi-
ra v Ljubljani, spomnimo se
samo, da so pred kratkim od-
prli največji Mercatorjev Cen-
ter, pa Emporium, trgovino v
BTC, kjer vam postrežejo z
izdelki najbolj renomiranih
svetovnih znamk, od Cassuci-
ja, Bossa, Versaceja in drugih,
bo tudi v ta športni center
lahko prišel samo tisti, ki ima
dokaj debelo denarnico, saj je
samo letna članarina za ta
klub nekaj manj kot tisoč
mark.
V vili Podrožnik so prav da-
nes predstavili nov Diorjev par-
fum. Pravo nevoščljivost pa je
med nekaterimi Ljubljančani
povzročil celjski podjetnik
Uroš Godec, ki je tudi iz parfu-
marske branže, ki je nič več in
nič manj kot boter ljubljanske-
mu Emona Lions klubu, ki ga
vodi podjetnik Matjaž Šink.
Te dni se Uroš zavzeto ukvarja
z organizacijo vseslovenskega
Lions plesa, ki bo 2.oktobra v
Cankarjevem domu v Ljublja-
ni, in na katerem se bo zbrala
skoraj vsa slovenska elita, ne
samo lionsova, ampak tudi
druga. Je pa Uroš še kako za-
dovoljen s sinom Juretom, ki
se je na dvodnevnem turnirju v
preskakovanju zaprek v Škofji
vasi, tako imenovanem FEI
challenger turnirju, odločno
zasidral na prvem mestu med
najboljšimi slovenskimi mladi-
mi jahači. Najboljša je bila tudi
Celjanka Tina Pilib, hčerka
celjskega podjetnika Zdenka
Piliha. Oče je hčerki kupil no-
vega konja, za katerega pravijo
poznavalci, da je dal nekaj čez
100.000 mark in še dva dobra
konja povrhu.
Wm NINA ADLEŠIČ KAVRAN
Uroš Godec
zanimivost
Tito v novih obiačiliii
Festival mladih kultur, Kunigunda imenovan, je v Velenju v
minulem tednu precej načel konvencionalno gledanje na »klasič-
ne« vrednote kuhure, glasbe, ambienta, oblačenja in literarnega
izražanja. Še posebej šokantno so doživeli graditelji Velenja
»nova oblačila maršala Tita«, ki pa je po mnenju mnogih, tudi
starejših, veliko prijaznejši kot sicer. No, pa bo jesensko deževje,
ki ne odneha, lepo potiskane tkanine s »Kunigundinim simbohč-
nim srcem«, kmalu izpralo in Tito bo spet tak, kakršnega so
»tradicionalni Velenjčani« vajeni.	JOŽE MIKLAVC
tračnice
Priznanje
še sreča, da so v Perutnini
Ptuj sklicali novinarsko konfe-
renco v Arji vasi. V nasprot-
nem primeru si predsednik
uprave dr. Roman Glaser ni-
koli ne bi ogtedal svojega kra-
ljestva - pretekli teden je na-
mreč prostodušno priznal, da
je prvič na savinjskih hmeljiš-
čih. Mogoče mu je bil obisk
tako všeč, da se Perutnina
hmelju še ne bo odpovedala?
Graja
žalski župan Lojze Posedel
rad okrega občane, ker se ne
udeležujejo raznih prireditev,
najpogosteje pa so graje delež-
ni občinski svetniki. Neurad-
no je slišati, da bodo prihod-
njo sejo občinskega sveta v ce-
loti izvedli v Peklu - in kdor ne
bo priden, bo ostal kar notri.
Poročilo
Teh podatkov z novinarske
konference v Arji vasi ne boste
prebrali nikjer drugje: Ptujča-
ni so zamudili, ker sta jih
spremljala policista na motor-
jih (ker ni šlo za uradno
spremstvo, so morali upošte-
vati omejitve hitrosti); vsi
predstavniki ptujske perutni-
ne so bili v »delovni izved
(beri v majici in kavbojka
vsi pijejo laško pivo (ne vi
kakor bi človek pričako\
saj prihajajo iz vinorodn
območja); sam presvetli rm
ster Ciril Smrkolj pa je po
delovne izvedbe pridno ž]h
čik gumi.
Maratonci so utrujeni
»Le kaj mi je tega treba bilo?« sta verjetno razmišljala tale i
mokra in zdelana možakarja. Ker nista kdorkoli (prvi je Aleš.
za njim pa sopiha Janko Tumšek), jima tudi ne gre zameriti,
sta jo mahnila kar po sredi ceste. Ko pa se celo najkrajši od
maratona proti Logarski dolini vleče kotjara kača...
nasmeh
prosim!
Terezija Frece iz Škai
pri Dobju se je tokrat uv
la v našo rubriko s svojo
lo, s katero se bo potegom
za nagrado ob koncu leta
Kuhar
V vojašnici iščejo kuhu
Javi se rekrut.
»Ali si že kdaj kuhal?« v
ša poveljnik.
»Da, štiri leta,« pove reld
»Tudi v velikih kotlih?«
»Ja, v zelo velikih kotlih.
»In kaj si skuhal?«
»Asfalt.«
vitezi belega mesta
plilM r~	REPORTAŽA	I iS
Kje je Jezus?
Primer opazovanja z udeležbo, pri pripravah na premiero spektakla Kje je Jezus
Ce si niste ogledali premie-
potem naj uvodoma po-
da so predstavo Kje je
jgzus že udejanjili igralci
^niaterske skupine MRŠu-
XEATR, ki so tudi člani kul-
turno-umetniškega društva
^me Karlin,v sodelovanju z
[flladimi glasbeniki, ki se kli-
čejo Delo na črno in Elabjer.
priprave na dogodek, ki se je
v Celju zgodil v nedeljo, 29.
avgusta, so trajale mesec dni.
Vaja
obvezne začetne minute ča-
kanja. Vmesno zvonjenje mo-
bitelov. Igralska zasedba (šte-
je 11 ljudi, ki igrajo v spekta-
klu 38 vlog) je namreč razme-
roma velika in ker je igranje
samo njihov hobi, to pomeni,
da je potrebno čas za vaje
vpeti v njihov vsakdanji delov-
nik. Večina članov omenjene-
ga društva študira, tisti, ki pa
že delajo, jim je igranje v
predstavah glavna zapolnitev
prostega časa.
Ko se igralci zberejo, se
»kao« začne vaja. In to z obvez-
nimi salvami smeha. Ne samo
zaradi humorja, ki ga je sicer
poln tudi tekst, ampak tudi
zaradi smešnosti prizorov, ki
/ffl morajo po direktivi režiser-
-■pf in scenaristov (zdaj Že Ute-
žnega tandema Vlada Torova
in Andreje Jezernik) uprizar-
jati igralci. K boljši zabavi pri-
pomorejo seveda še komentar-
ji prisotnih, ki zelo radi poin-
terpretirajo posamezne prizo-
re in na vajah hote ali nehote
ubesedijo kakšno »bedarijo«. S
tem mishm predvsem »lokalne
^ fore«, ki si jih vsak igralec raz-
laga po svoje - še posebej Ma-
teja Ž. in Lenart sta pri tem
nemogoča, pravijo ostali.
Prostor za vaje
s prostori imajo za zdaj še
probleme, zato so za to predsta-
vo vadili na zelo različnih me-
stih: v Ustvarjalnem pristanu, v
celjskem mestnem parku, v
MCC-ju, v šentjurskem kultur-
nem domu, na odru, ki stoji
pred Radiem Celje in zadnji dan
pred premiero celo v veliki dvo-
rani Idna Union (za katero smo
se strinjali, da bi bila zelo pri-
merna za kakšno reprizo).
Društvo, na žalost, še nima
svojega prostora za vaje. Imajo
samo svoj korespondenčni na-
slov in sicer na Vrunčevi 9 v
Celju in seveda elektronski na-
slov ALMA@eurocom.si.
Scena in icostumi
Vodilna ideja pri ustvarjanju
scene je bila narediti zunanjo
obliko predstave šaljivo in otroš-
ko, saj je podton teksta precej
resen. Upam si zapisati, da je bila
tudi pri izdelavi scene potrebna
pravšnja mera domišljije in to iz
preprostega razloga, ker smo
morali narediti sceno in rekvizite
za čim manj stroškov. Pri tem
nam je bila v veliko pomoč tudi
Mihaela Jezernik, ki je eden
glavnih sponzorjev spektakla.
Rade volje je odstopila svoje pro-
store Ustvarjalnega pristana, ka-
terega poslanstvo je dovolj dobro
izraženo v samem imenu.
Druženje po vajah
To je še posebej zabavno. Ne
bom naštevala kafičev, kjer
smo pustili tolarje za kave z
mlekom, prave in planinske
čaje ter vse ostalo. Seveda so
po vajah sledila bolj ali manj
konstruktivna razglabljanja o
igri in tu in tam še kakšen
kreativni prepirček. Kadar pa
igralci niso bili preveč utrujeni,
so posedeli tudi dlje v noč in se
zabavali, kot improliga. Igral-
ska zasedba se med sabo pre-
cej dobro pozna, saj se tudi
sicer veliko družijo. Dvomim,
da bi v nasprotnem primeru
lahko ta gledališka skupina us-
pevala - za ure, ki jih preživijo
skupaj, namreč ne dobivajo
plačila. In ravno to se mi zdi
ključnega pomena. Da so na-
mreč v današnjih, tržno usmer-
jenih časih, pripravljeni ustvar-
jati in »zapravljati« svoj čas, ne
da bi v zameno pričakovali tež-
ke honorarje. Očitno so se pri-
pravljeni žrtvovati in s tem hra-
niti svoje kulturno-umetniške
duše...
O Jezusu
Igralci spektakla Kje je Jezus
svoje vaje komentirajo takole:
Andreja Jezernik (soavtori-
ca teksta, scene in režije): »Če
bi za vsako kapljico potu in
vsak izgubljen živčni končič
dobili tolar, bi bila predstava
veliko lažje izvedljiva.«
Mateja Žvižej: »Kaj pravijo?
Grizli in Lidija sta najbolj ne-
mogoča!«
Lenart Skok: »Brez komen-
tarja.«
Nina Huremovič: »Vedno
sem prišla eno uro prej.«
Niko Korenjak: »Bi lahko bi-
lo boljše. Mateja se preveč
>fruhta<.« _
Luka Žerjav: »Veselo, za-
bavno, mučno, poučno.«
Bogdan Rahter: »Nekaj ta-
kega sem že dolgo iskal.«
Gregor Stamejčič (Grizli):
»Vse skupaj je izpadlo zelo ša-
ljivo in sem vesel.«
Lidija Cokan: »Počutila sem
se kot doma. Ves čas so me
kregali.«
Robi Kramarič (Božo): »Tu
se je zame začelo vse.«
^ado Torov (Toro), soavtor
teksta, scene in režije: »Vaje so
zato, da je fajn.«
Edi Jazbinšek: »Največ časa
sem si vzel za svoj avtogram.«
Miha Barborič: »Sicer sem
se priključil skupini šele zadnji
dan, zato ne vem, kako se je
delalo pred tem. Ampak to, kar
sem videl, je v razsulu.«
Kaj povedo?
Kaj želijo s svojim spekta-
klom povedati? Po moji inter-
pretaciji, nekaj takega: Bog je
izgubil stik s svojimi ovčicami
in ga skuša na različne načine
ponovno vzpostaviti. Ali to us-
pe, preverite sami, seveda tisti,
ki si niste ogledaU premiere.
Morda še bolj bistveno pri vsej
stvari pa je, da so člani skupine
MRŠuTEATR dokazali, da se da
z dobrimi idejami, veliko dobre
volje in malo denarja, prikazati
marsikaj. Mladi kulturniki želijo
nadaljevati z realizacijo svojih
idej. Pod okriljem KUD Akne
Karlin, pripravljajo izid pesniške
zbirke, kompilacijo celjske elek-
ti^onske glasbe, gibalni teater
KO NSTRUKTOGRAD
Č.L.O.U.K., delujejo tudi kot od-
bor za ohranitev in prenovo hiše
Alme Karlin. Za sabo pa imajo
nekaj uspešnih ponovitev pred-
stave Kje ste Celjski, organizirali
so dve okrogli mizi in proslavo
ob dnevu knjige.
MATEJA KRAJNC
Pri zabijanju žebljičkov v platno avtosalona.
Druženje med vajami pomeni tudi skupna kosila. Lidija Nina, Mateja, Lenart, Luka, na
desni pa Bogdan in Gregor.
0]	NASVETI	I
kaj bi danes kuhali?
Juha s stročjim fižolom,
krompirjevi cmoki
s salamo,
dušena zvita pečenka,
por s smetano,
zelenjavna pita.
Juha S stročjim
fižolom
Potrebujemo: 2 žlici olja,
sesekljano čebulo, 2 kumari,
70 dag stročjega fižola, ko-
renček, sol, poper, česen,
paradižnik peteršilj.
Priprava: čebulo na maš-
čobi zlatorumeno prepraži-
mo in dodamo na repo nari-
bani kumari. Na kratko na-
režemo stročji fižol, koren-
ček, olupimo paradižnik in
dodamo k prepraženim ku-
maram. Zalijemo z litrom in
pol vroče vode. Juho solimo
in pustimo počasi vreti. Pro-
ti koncu kuhanja dodamo
strt česen in poper. Juho lah-
ko izboljšamo z žlico pečen-
kinega soka. Preden jo ponu-
dimo, jo potresemo s sese-
kljanim peteršiljem.
Krompirjevi cmoki s
salamo
Potrebujemo: 50 dag
krompirja, sol, jajce, 2 žhci
olja, 15 dag moke, peteršilj,
polovico kranjske salame ali
hrenovke in drobtine.
Priprava: kuhan krompir
olupimo, pretlačimo in še to-
plega zabelimo z maščobo
(maslo aU margarina). Malo
ohlajenemu krompirju doda-
mo jajce, sol, peteršilj in se-
sekljano salamo (sesekljamo
v multipraktiku). Sestavine
zamesimo v gladko testo in
skoraj hladnemu dodamo
moko. Na pomokani deski
oblikujemo dolg svaljek in iz
njega oblikujemo male cmo-
ke. Kuhamo jih v slanem kro-
pu 8 do 12 minut. Lahko jih
zabelimo tudi z prepraženi-
mi drobtinami. Takrat jih po-
nudimo s solato.
Dušena zvita
pecenica
Potrebujemo: 70 dag gove-
jega mesa (stegno ali pleče),
25 dag mletega mesa (svinjsko
ali goveje), 2 žlici olja, sese-
kljano čebulo, česen, sol, po-
per, peteršilj.
Priprava: iz kosa mesa na-
pravimo velik zrezek, ga rah-
lo potolčemo in posohmo.
Mletemu mesu primešamo
sol, poper, peteršilj, prepraže-
no čebulo in česen. Maso do-
bro pregnetemo in z njo na-
mažemo zrezek. Zrezek te-
sno zvijemo, povežemo z vr-
vico in na maščobi v ponvi
opečemo. Ob strani (ne po
mesu) prilijemo malo vode ali
juhe in pokrito dušimo. Med
tem meso večkrat obrnemo
in prilivamo, da se ne prismo-
di. Koliko časa bomo zrezek
dušili, je odvisno od starosti
mesa.
Por S smetano
Potrebujemo: 5 lepih poro-
vih stebel, sol, žhco ocvirkov,
2-3 žhce kisle smetane.
Priprava: očiščen por ku-
hamo v slani vodi do mehke-
ga. Kuhane porove rezance
naložimo na krožnik. Segre-
jemo ocvirke, jim dodamo ki-
slo smetano, premešamo in
polijemo po pripravljen poru.
Ponudimo zraven cmokov in
dušene zvite pečenke.
Zelenjavna pita
Potrebujemo: 18 dag mo-
ke, 8 dag masla ali margari-
ne, jajce, sol, mast za model;
za nadev: 1 kg špinače, 2
jajci, 2 žlici moke, 10 dag
naribanega sira, 2 dl mleka,
1,5 dl sladke smetane, 4 dag
masla, malo muškatnega
oreščka, poper.
Priprava: moki dodamo
maslo ali margarino, nareza-
no na lističe, in jo s prsti
pregnetemo, da dobimo ka-
šico. V sredini naredimo ja-
mico za jajce. Posohmo. Za-
mesimo gladko testo; če je
premehko, dodamo še malo
moke, če pa se sestavine no-
čejo povezati, pa dodamo
malo kisle smetane ali vina.
Testo zavijemo v plastično
folijo in postavimo v hladil-
nik. Namastimo model za
pito. V vrelo slano vodo stre-
semo špinačo in jo kuhamo 2
minuti. Kuhano speremo
pod tekočo mrzlo vodo. Med
tem pečico segrejemo na 180
stopinj C. Razvaljano testo
postavimo v model. Dno pre-
pikamo z vilico in pečemo
10 minut. Pustimo, da se oh-
ladi. Medtem si pripravimo
nadev. Sesekljano špinačo
zmešamo s pregretim ma-
slom in toliko časa mešamo,
da odvečna tekočina izpari.
Nato primešamo sladko sme-
tano z moko in pazimo, da ne
nastanejo grudice. Počasi pri-
livamo mleko, posohmo, po-
popramo in začinimo z muš-
katnim oreščkom. Na nizki
temperaturi mešamo dalje,
da se nadev zgosti. Bešamel
odstranimo s štedilnika in
vmešamo nariban sir. Pusti-
mo, da se ohladi. Vmešamo
vsak rumenjak posebej, iz be-
ljakov pa naredimo sneg in ga
primešamo nadevu. Folijo
odstranimo s pite, dodamo
zmes in površino zravnamo.
Pečemo 25 minut.
Piše: MAJDA KLANŠEK
staršem i^toohlačnikov
Računalnik kot igrača
Za otroka ni dobro, da sedi
ure in ure pred računalni-
kom in se igra vedno iste
igre. Če pa mu je to tako zelo
všeč, ga vpišite v računalniš-
ki tečaj, kjer se bo računal-
niško izobrazil.
Starše je v prejšnjih časih
skrbela prevelika odvisnost
otrok od televizije, danes pa
jim povzročajo skrbi raču-
nalniki. Če otrok preživi ce-
le dneve pred računalnikom,
potem razlog za zaskrblje-
nost tudi v resnici obstaja,
ker to ni niti zdravo niti do-
bro - kakor tudi ne celodnev-
no učenje, igranje nogometa
oziroma kakršnakoli skraj-
nost. Otroci potrebujejo raz-
novrstno in uravnoteženo za-
bavo, kar pa večurno sedenje
pred računalnikom vsekakor
ni, čeprav so lahko programi
še kako zabavni.
Če bi otrok ves čas najraje
visel pred ekranom, imajo
starši zahteven in težko reš-
ljiv problem. Da bi mu po-
magali, se morajo spomniti
neke še bolj privlačne zabave
od računalnika, kar ni niti
malo lahka naloga. Lahko se
zatečejo tudi k prisilnemu
reševanju tega problema, kar
je še bolj škodljivo od celod-
nevnega igranja na računal-
niku. Razen tega, da bi to
uničilo kakovost življenja
vašega otroka, bo uničilo tu-
di vaš odnos z njim. Nič
drugega vam ne preostane,
kot da upate, da je navduše-
nost vašega otroka nad raču-
nalnikom samo trenutna za-
ljubljenost.
Če ste mu že kupili raču-
nalnik, lahko porabite še ne-
kaj denarja in ga vpišete v
kakšno računalniško delav-
nico ali letno šolo, kjer se bo
njegovim letom primerno
koristno in pod nadzorom
računalniško izobraževal.
To pa mu bo vsekakor bolj
koristilo kot celodnevno
igranje vedno istih igric.
Razlogi proti
Ni dobro, da se otrok izod
samo v en svet, svet računaj
kov. Če je to dolgotrajno,,
otrok osami, zmanjšuje socjj
no interakcijo, komunikacija,
vrstniki je omejena samo ^
verbalno, ves čas je v zapn^i
prostoru in končno - vse igrej
razvijajo otrokove osebnoa
nekatere ga celo zavirajo. 1
Razlogi za |
Otroci z učenjem in igJ
njem na računalniku razvijaj
koncentracijo in spomin; r^
vijajo aktivno soočenje 1
problemi; izpopolnjujejo za
nje iz matematike, jeziWj
gike in spoznavajo številij
znanstvena dejstva; razvijaj
specifične spretnosti; učijo j
povezovati med besedani
simboli, informacijami...; ufi
se, da edino tako, da sodeluj
z računalnikom, lahko zm
gaš; učijo se, kako in kdaj n
uporabljajo različne postopli
npr. potovanje po karti in p
dobno; račun^nik spoštu
otrokovo hitrost učenja; rafi
nalnik beleži otrokovo napn
dovanje; vsak odgovor ima to
nutno povratno informaciji
vse to je hkrati otroku tu
zabava; če otrok želi sam po
gramirati (to nekateri zelol
tro, še v osnovni šoli), izkušl
učenja, kako računalnik mis
vzpodbuja otroka k raziskov
nju, kako on sam misli; m
mevanje računalniških opera
vodi k razumevanju obnašan
ljudi okrog nas; učijo se prav
obnašanja in spoštovanja svi
je kreativnosti.
mm^^m LIDUA SENia
I	NASVETI	I ffl
uredimo okolico
Hibiskus - cvet z južnih morij
glisotičen cvet hibiskusa, ki se odpre iz
velikega popka, nam pričara dekleta s pa-
(•ifiških otočij s cvetovi v laseh, krike trop-
skih pTic in šum morja. V njegovi domovi-
pj verjamejo, da hibiskusov cvet odganja
j,udobne duhove, zato si jih zatikajo za
ušesa, in si z njimi krasijo lase.
^V Maleziji je hibiskus narodni cvet, tako
l^ot pri nas nageljček. Cvet nam vzbudi željo
pO počitnicah in potepanjih po daljnih deže-
lah. Ko pa se avgusta vrnemo s počitnic, v
^aših vrtovih zacveti njegov veliki brat, vrtni
liibiskus (Hibiscus syriacus), ki oblikuje ve-
like grme ali majhna drevesa.
Sorte hibiskusa, ki jih lahko kupimo v
naših cvetličarnah, se ponašajo z najrazlič-
nejšimi barvami in oblikami cvetov. Kitajski
hibiskus (Hibiscus rosa-sinensis) izvira iz
tropskih gozdov Indije, kjer oblikuje okrog
meter visoke grme. Pri nas
pa so v prodaji grmički, viso-
ki okrog 30 cm, vendar pa
imajo bolj zbito rast, kar je
za lončnico prednost. Poleti
ga lahko postavimo na senč-
no mesto v vrtu, na teraso ali
balkon. Kupljeno rasthno
presadimo v večjo posodo. Z
nekoliko znanja ga bomo
med rastjo skrajševali, tako
da se bo rastlina še bolj raz-
rasla in bujneje cvetela.
Cvetni popki se razvijajo le
na koncih poganjkov, zato
ne smemo porezati vseh vr-
hov hkrati, ampak le nekate-
re izmed tistih, ki so odcve-
teli Sčasoma si bomo prido-
Mtohko izkušenj, da bomo
izbrali ustrezen ritem rezi.
Hibiskus ni preveč zahte-
ven. Pozimi je zanj najpri-
mernejše sončno zahodno
ali južno okno. Poleti je seve-
da na sončnih oknih zanj
prevroče, zato je rastlino po-
trebno senčiti, še bolje pa je,
(!e ga prenesemo na prosto.
Potrebuje veliko vlage, zato
se zemlja ne sme nikoli izsu-
šiti, seveda pa tudi ne sme
stati v vodi. V času rasti ga
gnojimo vsak teden, podob-
no kakor balkonsko cvetje.
Avgusta prenehamo z gnoje-
njem, da se rastlina prične
pripravljati na prezimovanje.
Kljub temu, da je rastlina
precej nezahtevna, je dobro,
da poznamo njeno govorico:
če prično odpadati listi, ima
premalo svetlobe, če odpa-
dajo popki, je presuha zem-
lja ali zrak ali pa smo rasthno
prestavljali. Hibiskus hitro
odvrže popke tudi, če se
temperaturne spremembe
vehke (če rasthno kupimo
spomladi in jo iz cvethčarne
prenesemo domov, ko so
temperature nizke). Če se
zvijajo hsti, potrebuje več
vode ali pa je zrak presuh.
Napadajo ga tudi uši in drugi
škodljivci. Hibiskus bo naj-
bolje uspeval, če ga bomo
imeli poleti na nekoliko za-
senčenem mestu, na balko-
nu, vrtu ali terasi. Nikakor ga
ne smemo postaviti na ve-
trovno mesto, sicer se bo ta-
koj maščeval in odvrgel pop-
ke.
Če želimo hibiskus prezimi-
ti, ga pred prvim mrazom po-
stavimo na svetlo in zmerno
toplo mesto. Ne smemo poza-
biti na redno zalivanje. Prezi-
mimo ga lahko tudi v stanova-
nju, vendar pa ga moramo vso
zimo oskrbovati: zalivati, gno-
jiti in obrezati po potrebi. Že
jeseni (pred prezimovanjem)
je potrebno stare rastline moč-
no porezati. Mladim rastlinam
porežemo le vršičke.
Cvetovi niso preveč trajni,
saj pogosto cvetijo le en dan,
nato pa se zgubajo in odmre-
jo. Na dobro oskrbovanem
grmičku pa se lahko razvije
veliko cvetov naenkrat, ki
nas razveseljujejo s svojo le-
poto in zanimivimi oblikami.
ali ste vedeli...
Strah pred višino
^trah pred višino, kot po-
'^dica psihične zavore in
^rebitnih negativnih izku-
z višino, je relativno po-
pojav.
^se, ki jim je refren »od
isine se zvrti«, napisan na
bo bržčas razveselila
ovica, da skupina ameriških
■^^nstvenikov s kalifornijske-
Univerzitetnega inštituta
^^učuje učinkovitost nove
l^^^tode tretmaja posamezni-
ki se bojijo višine. V po-
^^Jisu so 17 oseb s pomočjo
"^^nalniških medijev vključi-
li v scenarij na nevarnih viši-
nah in jim pri tem s posebnim
psihološkim pristopom skuša-
li čimbolj učinkovito odpraviti
pretiran strah pred višino.
Navdušeni nad rezultati
svojih poskusov Američani
sporočajo, da se je 16 izmed
17 prostovoljcev dokončno
znebilo strahu pred višino,
vključno z ostalimi neugodni-
mi spremljajočimi pojavi (sla-
bost, vrtoglavica, utrujenost,
slabši sluh, šumenje v uše-
sih...) in neprijetnimi senzaci-
jami.
psi, mačke in ostala druščina
Upoštevajte svojega psa
Pes je živo bitje, ki potrebuje naklonjenost
in nego. Koliko dela, časa in denarja bomo
vanj vložili, je odvisno od pasme psa, pa tudi
od našega odnosa in načrtov.
Nega
Vsak pes potrebuje vsaj minimalno nego.
Sem sodi krtačenje (zlasd med menjavo dla-
ke), pregledovanje ušes, pregledovanje kožuha
zaradi zajedalcev in njihovo uničevanje (po
veterinar j evih navodilih), pregledovanje in ne-
ga krempljev in zob, opazovanje morebitnih
telesnih sprememb pri starajočih se psih (iz-
puščaji, mlečna žleza pri psicah, bule ipd.)
Krtačenje in pregledovanje psa pomeni tudi,
da se ga pri tem dotikamo, ga božamo -
posvetimo samo njemu. To je pomembno tako
za psa kot za lastnika.
Namestitev
Vsak pes potrebuje mirno varno mesto,
kjer ni na prepihu, kjer lahko leži in ga
nihče ne moti. Pes lahko spi
na prostem (npr. v ustrez-
nem pesjaku) ali pa v stano-
vanju. To je odvisno od člo-
vekovega odnosa do njega,
pa tudi od potreb pasme.
Pasje ležišče in pesjak mora-
mo redno čistiti, ker se tam
rade zaredijo bolhe in drug
mrčes. Vsekakor ni primer-
no, da je pes stalno samo v
pesjaku. Nakup mladiča pri
vzreditelju, ki ima pse vse-
skozi v pesjaku, je potrebo
dobro premisliti. Psi, ki ni-
majo dovolj stika s člove-
kom, namreč pogosto posta-
nejo težavni.
Prehrana
Pes potrebuje svojo poso-
do, ki jo po vsakem obroku
dobro pomijemo in pospra-
vimo. Česar pes ne poje, je
odveč in mu odvzamemo.
Psa ne smemo siliti s hrano,
ves čas pa mora imeti na
voljo posodico s svežo vodo.
Psa ne smemo hraniti samo
z mesom, potrebuje tudi
rasthnsko hrano. Tudi me-
sojed, ki lovi sam, pri plenu
ne poje samo mesa, temveč
tudi želodec in črevesje z
vsebino vred. Psom ne daje-
mo ostankov naših obrokov,
ampak hrano, ki je priprav-
ljena posebej zanje. V pri-
pravljeni (kupljeni) hrani je
običajno vse, kar pes potre-
buje (»dopolnilno« hrano
moramo mešati po prilože-
nih navodilih).
Psi ne smejo dobiti močno
začinjenih jedi, prekajenih
živil, zlasti pa ne sladkarij.
Kot ljudje se tudi psi zaradi
sladkarij redijo, kar ima nega-
tivne posledice. Kadar želimo
psa pohvaliti (npr. pri vzgo-
ji), mu damo posebne pasje
kolačke.
Prosjačenje pri mizi je za
žival nezdravo in tudi nadlež-
no za ljudi, zlasti kadar jemo v
gostilnah (in imamo psa s se-
boj). Večina odraslih psov do-
biva hrano enkrat ali dvakrat
na dan, po možnosd vedno ob
istem času. Med jedjo pustimo
psa pri miru, saj so nekatere
živali zelo hud,e, če jih moti-
mo ali če jim celo vzamemo
posodo.
Skrb za zdravje
Psa moramo vsako leto cepi-
ti proti določenim nalezljivim
boleznim. Ob tej priložnosti
naj ga veterinar tudi pregleda.
Strokovna veterinar jeva oskr-
ba je nujna tudi, kadar se pes
poškoduje, dobi zajedalce ali
zboh.

stroj je imlel Recico
Laška skupina The Stroj je
4. septembra v rečiškem
kamnolomu spet pripravila
performans ognja, jekla, zno-
ja in trušča. Za razliko od
prejšnjih, ki sta bila izjemna,
pa je bil ta bolj srednja žalost.
Fantje so najbrž odkrili v živ-
ljenju kaj bolj pametnega od
razbijanja po sodih, ker je
celoten šov deloval nekako
preveč prisiljeno, rutinsko,
brez nekdanjih ekscesivnih
odmerkov živalske energije
in želje po uničevanju.
Pri sestavi tega performansa
sta jim pomagala še skupina
Uluru, ki so v impozantno
vzdušje kamnoloma skušali
vnesti nekaj avstralskega tri-
balizma na slovenski način,
ter Ognjeni kiparji iz Metelko-
ve, ki so zelo uspešno pokaza-
li svoje piromanske spretnosti
na prejšnjem performasu, to-
krat pa so me spominjali na
zmaja s hudim vnetjem sinu-
sov, saj se je le tu in tam
pokazal kakšen ognjeni zu-
beljček, za nameček pa The
Stroj, ki so sicer prav dobri
bruhalci ognja, tokrat niso že-
leli demonstrirati tovrstnih
spretnosti.
Omenil sem skupino Uluru,
ki je v splošnem popravila ce-
loten vtis, vsaj pri ljudeh, ki so
jim diridžidu, bobenčki in
zvončki pri srcu. Sam sicer ne
sodim mednje, prej obratno,
vendar moram priznati, da so
za skupino podalpskih new-
age aboridžinov zveneli po-
vsem v redu. Še posebej
omembe vredna je bila sklad-
ba, kjer so med tribalne zvoke
vključili slovensko besedilo,
odpeto s srhljivo globokim
ženskim glasom. Skratka, za
uvod so bili zelo v redu.
Pač pa se je zataknilo pri
glavnih akterjih prireditve, to-
rej The Stroj. Za nepoznavalce
naj povem, da gre za skupino
sedmih mladcev, ki svoje vi-
denje sveta izražajo s precej
hrupnim, vendar presenetlji-
vo ritmičnim udrihanjem po
sodih, jeklenih omaricah, že-
leznih ploščah in gradbenih
konstrukcijah s palicami, kla-
divi, verigami, macolami ali
francozi, vse skupaj pa dopol-
nijo z vzkUkanjem eno ali naj-
več dvozložnic. Kakorkoli se
to zdi primitivno, je zadeva
vendarle ne samo zvočno, am-
pak tudi vizualno nadvse im-
presivna, človek pa se kar ne
more upreti miganju z glavo
in okončinami. Sploh v okolju
kamnoloma je celotna pred-
stava močno vredna ogleda.
Tudi tokrat, čeprav niso bili v
najboljši formi, je vse skupaj
odrožljalo precej impozantno.
vendar pa smo videli že dosti
boljše nastope te skupine in
smo bili zato tokrat kar malo
razočarani. Prepričan pa sem,
da bodo The Stroj v bodoče
popravili vtis povprečnosti, ki
so ga pustili tokrat, saj gre za
zelo izvirno skupino z zanimi-
vimi idejami in pristopom, ki
ga vsaj v našem prostoru ni-
smo vajeni. Fantje, gasa!
GREGOR STAMEJČIČ
glasbena uganka
Ali jih poznate?
v prvi uganki ste morali na fotografiji prepoznati brate Razgoršek. Nagrajenka je Marinka
Mošnik, Matije Brejca 8,1241 Kamnik. Pri drugem vprašanju pa ste morali ugotoviti, da so na
sliki Miro Kline, Cita Galič in Jože Burnik. Nagrajenec je Boris Rebernak, Tkalska 7, Celje. Oba
nagrajenca bosta po pošti prejela CD ploščo sponzorja ugank - založbe Mimik iz Liboj.
Tokratni posnetek je nastal ob 30-letnici enega najboljših slovenskih narodno zabavnih
ansamblov. Alpskega kvinteta. Prvi jubilejni koncert so sicer imel v Gorjah pri Bledu, ki ga je
zmotil dež, drugega pa v Mengšu, kjer zaradi strehe dež ni mogel do živega poslušalcem in
nastopajočim. Po koncertu so se mnogi gostje zbrali na sprejemu, kjer je nastal tudi naslednji
posnetek s petimi znanimi glasbenimi osebnostmi. Pomagali vam bomo samo z nekaterimij
»oznakami«: prvi mož na levi je tudi humorist, drugi ljubiteljski novinar, tretji trobentar, četrti
harmonikar in peti je bil v službi tudi pri Petrolu. Na dopisnico je treba napisati imena in priimke
vsaj treh. Dopisnice pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje, za rubriko »Ali jili
poznate?«. Izžrebanec bo dobil za nagrado CD ploščo.	TV
Kelenc in Kamnar
ponovila lansici uspeli
Prvo nedeljo v septembru
se je na prostoru pri gasil-
skem domu na Ljubečni
zbralo 25 najboljših sloven-
skih harmonikarjev z diato-
nično harmoniko, ki so na-
stopili na 19. Zlati harmoniki
v organizaciji KUD Ljubečna.
Pred več kot 500 gledalci in
poslušalci je 19. Zlato harmo-
niko začel »naj« godec 99
Martin Špringer iz Novega
mesta, ki je ta laskavi naslov
osvojil na tekmovanju v So-
dražici, sodi pa v okvir Zlate
harmonike.
Na enajstih predtekmova-
njih je nastopilo 350 harmoni-
karjev, boljši so se uvrstili v
dve polfinali, ki sta bili v Po-
stojni in Gorišnici, najboljši pa
v finale na Ljubečni. Konku-
renca je bila letos izredno moč-
na, kar potrjuje tudi veliko šte-
vilo podeljenih zlatih plaket,
kar 11, devet harmonikarjev je
dobilo srebrne in pet bronaste
plakete. V brošuri, ki so jo
izdali organizatorji, je zapisan
podatek, da je na vseh doseda-
njih 19. Zlatih harmonikah na-
stopilo že 1332 harmonikarjev,
kar je izjemna številka.
Komisija v sestavi Majda Go-
lob iz Kamnika ter Zoran Kolin
in Marjan Lebič oba iz Celja, je
podelila bronaste plakete, ki so
jih dobili: Franci Tehovnik,
Zvoni Baškovč, Nataša Oberč,
Daniel Kozlovič in Andrej
Rak. Srebrne plakete: Stanko
Vrčkovnik (nastopil je na 18.
Zlatih harmonikah, saj je manj-
kal le na prvi), Ludvik Žiberna,
Darja Brežnik, Damjan Kova-
čič, Borut Žagar, Viktor Ma-
lec, Indira Simunič (letošnja
državna prvakinja med harmo-
nikarkami), Andraž Kamnar
in Jure Ciber (najmlajši udele-
ženec, saj ima komaj 12 let).
Zlate plakete: Mihael Padar
(edini v kategoriji od 26 do 41
let), Primož Zvir, Roman Str-
lekar. Dejan Vene, Primož Ke-
lenc, Egon Taucer (edini iz
zamejstva, iz Trsta), Boštjan
Kovše, Jožko Gnidica, Uroš
Toča j, Jernej Kolar in Janez
Lekše.
Najboljši harmonikar je tako
kot lani postal Primož Kelenc
iz Formina pri Gorišnici (dobil
je več kot meter visok pokal, ki
ga je izdelal Miran Skutnik iz
Arclina), plaketo Avgusta Stan-
ka pa je prav tako kot lani tudi
letos dobil Andraž Kamnar iz
Ljubljane. Tako se je odločila
komisija Jasna Vidakovič, Slav-
ko Avsenik ml. in Mile Tram-
puš.Občinstvo je izbralo svoje-
ga ljubljenca, to pa je bil An-
drej Rak iz Brezij pri Mozirju,
ki je dobil glas več od Indire
Simunič. Vesel je bil majolike,
ki jo s pomočjo občinstva po-
darja NT&RC.
Nastop sta popestrila simpa
tična skupina Alkotest (Dark
Žvižej, Srečko Centrih in Živ
ko Beškovnik) in ansambe
Celjskih 5, ki dobro igra, žal
pa je še vedno brez lastnih
posnetkov.
Jubilejna, 20. Zlata harmoni
ka bo prihodnje leto prvo sobo
to v septembru. Prireditev bc
verjetno dva ali celo tri dni,
poleg finalistov pa bodo povabi
li še vse dosedanje zmagovalce
in pripravili mednarodno tek
movanje za veliko nagrado Lju
bečna 2000. Že letos naj bi izšla
kaseta in CD s posnetki z zadnje
Zlate harmonike. Radio Slove-
nija je celotno prireditev posnel
in bo posnetke uporabil za jav-
no predvajanje in kaseto oz.
CD. Prišlo naj bi tudi do nekate
rih sprememb, zlasti pri načinu
ocenjevanja, saj so razlike med
harmonikarji vedno manjše.
TONE VRABL
Foto: GREGA KATIČ
Trije najboljši: Andrej Rak, Primož Kelenc in Andraž Kamnar.
|ri.viiij.i!iin| I	eiASBA	I IH
glasbeni ex-press
Po odhodu kitarista Franza
Stahla je Dave Grohl, bivši bob-
nar grunge prvakov Nirvana in
sedanji kitarist, pevec in avtor
večine skladb udarnega ročk
benda FOO nCHTERS, odigral
vse kitarske vložke za album
»Nothing Left To Lose«, ki bo luč
sveta ugledal 2. novembra. Na-
javni single »Leam to Fly« bo v
trgovinah še pred koncem tega
meseca. Na turneji, ki bo sledila
izidu singla, bo namesto že ome-
njenega Franza vskočil kitarist
in vokalist Chris Shiflett, bivši
član skupine No Use for a Name.
Diskografski gigant Colum-
bia bo v začetku prihodnjega
meseca založil trojni album
»Techno-Trilogy«, na katerem
bodo zbrane na novo obdela-
ne in v 20-bitni tehniki posne-
te mojstrovine, snete z albu-
mov »Future Shock« (1983),
»Sound System« (1984) in
»Perfect Machine« (1988) vo-
dilnega jazz klaviaturista
HERBIEA HANCOCKA.
Dave Stewart (Eurhyth-
mics) je režiser in avtor scena-
rija za film »Honest«, v kate-
rem so glavno vlogo odigrale
tri članice najpopularnejšega
britanskega R&B kvarteta ALL
SAINTS. Film se dogaja v poz-
nih šestdesetih v londonski če-
trti East End; Nat, Nic in Mel
pa nastopajo v vlogah treh se-
ster.
Konec avgusta je z novim
albumom presenetil Sean
PUFF DADDY Combs, pri nas
znan predvsem po popastih
hip-hop uspešnicah, v Ameri-
ki pa zelo cenjen avtor in pro-
ducent ter lastnik ene izmed
najuspešnejših založb. Puff
Daddy se s svojim novim LP
izdelkom »Forever« skuša
predstaviti kot nekoliko »re-
snejši« raper, zato je k sodelo-
vanju poleg že ustaljene ekipe
sodelavcev (Faith Evans, R.
Kelly...) povabil tudi nekaj
zloglasnih nakladačev (Bust
Rhymes, Jay-Z...).
Vse popularnejši ameriški
R&B pevec USHER je z
MARIAH CAREY posnel pe-
sem »Thafs How Much I Love
You«, ki pa se najbrž ne bo
znašla na LP »Rainbovv«, ki bo
izšel čez dobra dva meseca.
Izid tega je Mariah prejšnji
teden uspešno najavila s single
ploščo »Heartbreaker«.
Novopečeni pop zvezdniki
SIXPENCE NONE THE
RICHER se po izjemnem uspe-
hu, ki so ga pred meseci zabele-
žih s skladbico »Kiss Me«, ki se
je kar nekaj tednov zadrževala
na vrhu ameriške, angleške in
še kakšne lestvice, spet vračajo.
Tokfat s priredbo več kot deset
let stare uspešnice angleške sku-
pine The LA's »There She Goes«,
ki jo glasbeni kritiki in pozna-
valci označujejo kot šolski pri-
mer dobre pop skladbe.
Konec prejšnjega meseca je
Bono, pevec irske skupine U2,
že spet postal očka. Njegova
žena Ali je rodila dobrih se-
dem funtov težkega fantiča, ki
bo delal družbo šestletni Evi
in desetletnemu Jordanu.
Bivši kitarist skupin Jane's
Addiction in Red Hot Chili Pep-
pers DAVE NAVARRO je prev-
zel vlogo basista v heavy-metal
skupini NANCV RAVGUN, ki jo
vodi njegova dolgoletna sprem-
ljevalka Monet Mazur.
Težko pričakovan album
kultnih pensilvanijskih razgra-
jačev NINE INCH NAILS bo 21.
septembra končno le izšel. NIN
so se fanom, ki so na njihov LP
izdelek čakali kar pet let, od-
dolžili kar s 23 novimi kreacija-
mi, ki bodo objavljene na dveh
kompaktnih ploščah pod ime-
nom »Fragile«. Vodja tega čisla-
nega projekta, multiinstmmen-
talist in pevec Trent Reznor, bo
prvi sin^e »We're In This Toget-
her« z ekipo predstavil prav
danes na podehtvi »MTV Video
Music Awards«.
FAITHLESS se, po nadvse
uspešnem nastopu na MTV-
jevem spektaklu v zibelki so-
dobne plesne klubske glasbe
na Ibizi, oktobra odpravljajo
na zaslužen počitek. Še pred
tem bo z njihovega v več mili-
jonski nakladi prodanega al-
buma »Sunday 8 pm« izšel
zadnji single. Na njem bo več
verzij skladbe »Why Go«, v eni
izmed njih pa bo slišati tudi
Boya Georgea, frontmana
skupine Culture Club.
Čeprav najbolj vroča sklad-
ba tega poletja »Mambo No 5«
sploh še ni izšla v Veliki Brita-
niji, se je LOU BEGA z njo
prejšnji teden uvrstil v zgor-
njo polovico lestvice UK Top
100. Podjetni britanski distri-
buterji so single uvozili iz
Nemčije, kjer že nekaj tednov
zaseda najvišje pozicije na les-
tvicah.
ROBBIE WILLIAMS je
prejšnji ponedeljek skupaj s
skupinama The Stereophonics
in The Happy Mondays odigral
zadnji večji letošnji koncert v
Združenem kraljestvu.
Potem ko je pred nedavnim
najuspešnejšo britansko ročk
zasedbo devetdesedh OASIS
zapustil kitarist in ustanovni
član Paul »Bonehead« Arthurs,
je le-te zapustil še basist Paul
McGuilgan. Brata Gallagher,
šef, kitarist in avtor Noel ter
pevec Liam, skupaj z bobnar-
jem Whiteyem že iščejo nova
člana, ki bosta z bendom igrala
na veliki svetovni turneji, na
kateri bodo v prvi polovici pri-
hodnjega leta promovirali nov
album. Izid slednjega je založ-
ba Creation že spet preložila,
po najnovejših informacijah
pa naj bi izšel februarja.
STANE ŠPEGEL
Izid težko pričakovanega novega albuma zabavne in poskočne
I kalifornijske zasedbe NO DOUBT je spet preložen v neznano
! bližnjo prihodnost. No Doubt so sicer že posneh 14 skladb, ki naj
bi po napovedih izšle novembra, vendar pa založba in menag-
ment skupine z izdelki niso bili povsem zadovoljni, zato so lepo
biondo Gewn Steffani in ostale člane benda po kratkih počitnicah
spet zaprh v studio, kjer naj bi že posnete kreacije izpilih in
posneh nekaj novih. Album, prvi po leta 1995 objavljeni
prodajni uspešnici »Tragic Kingdom«, naj bi se na policah trgovin
z nosilci zvoka znašel šele v prvi polovici prihodnjega leta.
Pri nas skoraj neznana, v ZDA pa še vedno zelo popularna
ročk zasedba CHEAP TRICK, je prejšnjo soboto z koncertom v
rodnem Rocktownu, Illinois, obeležila 25. obletnico prisotno-
sti na svetovni glasbeni sceni.
Trideset let po izidu albuma »YelIow Submarine« legendarne
liverpoolske četverice THE BEATLES, bo ta 15. septembra doživel
ponovni ponatis. Šesdm skladbam, ki so leta 1969, skupaj z nekaj
instrumentalnimi motivi producenta in skladatelja Georga Marti-
na, spremljale istoimensld celovečerni animirani film, je založba
Apple dodala še devet njihovih uspešnic iz tega obdobja. Vse
skladbe so seveda digitalno obdelali, podobno proceduro pa je
preživel tudi film, ki bo izšel na isti dan na DVD formatu.
RADIO - TELEVIZIJA
Radio Celje svež in
aktiven v 46« leto!
Vse se spreminja, nič ni
večno, tega se na radiu še
posebej zavedamo. In zato
bomo v ponedeljek, 13. sep-
tembra, uvedli nekaj radij-
skih sprememb v našem pro-
gramu. Šest dni pred 45.
rojstnim dnevom Radia Ce-
lje. Odločili smo se, da bomo
živahnejši, še aktualnejši,
izkoristili bomo naše tehnič-
ne možnosti, ki nam dopuš-
čajo, da se na dogajanja v
regiji odzivamo tudi z nepo-
srednimi javljanji s terena.
Največja slišna sprememba
bo s ponedeljkom gotovo uki-
nitev osrednje informativne
oddaje Kronike. O dogajanju v
regiji vas bomo odslej obvešča-
li le z regijskimi novicami ob
17. uri, poročila ob 8. in 13. uri
ostanejo enaka, o tem, kar se
bo v regiji dogajalo do 15. ure,
pa vas bomo obveščali s kratki-
mi tonskimi prispevki, ki jih
bomo v program umeščali med
14.30 in 15.30 uro. Ob 19. uri
bomo vsak dan pripravili še
agencijske novice. Naše osnov-
no poslanstvo, biti najverodo-
stojnejši radijski informator v
regiji, bomo s tem ohranili, le
da bomo na prijetnejši in bolj
poslušljiv način podajah infor-
macije poslušalcem in poslu-
šalkam. Ugotavljamo namreč,
to nam kažejo tudi raziskave,
da se poslušanost radia nas-
ploh po 17. uri precej zmanjšu-
je, zato žeUmo naše informaci-
je posredovati prej, preden
ljudje odidejo po opravkih v
mesto, trgovino ali kamorkoli.
V petek smo se vsi radijci
sestali tudi na družabno de-
lovnem sestanku. Tam smo
ugotovili, da bomo z drobnimi
»lepotnimi« popravki, ki jih
bodo izvajali predvsem vodi-
telji pred mikrofonom in ton-
ski tehniki, skušali slišno iz-
boljšati radijsko podobo, jo
osvežiti in se znebiti občasne
olesenelosti programa. Spre-
membe ne bodo revolucionar-
ne, naravnane pa so v naše
prizadevanje, da bi nas radi in
z veseljem poslušali.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
SKRITA KAMERA
•	Honorarnega športnega ko-
mentatorja dr. Andreja Sta-
reta se upravičeno drži vzde-
vek »minister lapsus«. Ne mi-
ne namreč prenos, da ne iz-
streh kakšne simpatične
neumnosti. Tako je za dolgo-
progaše na nedavno konča-
nem svetovnem atletskem pr-
venstvu dejal, da morajo do
cilja preteči še tri gole. Če bi
bil pri svojem govorjenju do-
sleden, bi moral, recimo za
sobotno tekmo dejati, da so
naši nogometaši premagali
gruzijske z dvema krogoma
proti enemu.
•	Vsemogočni športni ured-
nik na TVS Marjan Lah je
slab prognozer športnih re-
zultatov. Očitno ni računal,
da bi lahko najboljši sloven-
ski atlet, Celjan Gregor Can-
kar, na svetovnem atletskem
prvenstvu osvojil medaljo.
Tako je nacionalna T V hiša,
ki je dogajanje prenašala, ob
napovedani uri prenos preki-
nila, gledalci pa so bili pri-
krajšani, da bi lahko v živo
videli, kako so Cankarju okoli
vratu obesili medaljo. Name-
sto podaljšanega prenosa so
vrli televizijci, ki sicer ne slo-
vijo po točnem začetku svojih
oddaj, predvajan film, ki bi se
mirno lahko začel nekaj mi-
nut kasneje.
•	Voditeljica informativne 24
ur na POP TV Nataša Pire se
je vrnila z medenega tedna.
Njen voditelj ski kolega Matjaž
Tanko pričakuje, da bo prvi,
če že ne edini, ki mu bo zau-
pala, kako je bilo. Matjaž, ki je
med tem, ko Nataše ni bilo,
čas izkoristil tudi za udeležbo
na novinarskem rallyju, upa,
da bo poročno darilo, ki ga je
poklonil svoji kolegici, tudi
kmalu uporabno. Daroval ji je
namreč zibko.
•	Če bo Matjaževo darilo res
uporabno, ima direktor Infor-
mativnega programa na POP
TV Tomaž Perovič le še slabih
devet mesecev časa, da Matja-
žu poišče zamenjavo za Nata-
šo. Kot natolcujejo »poznaval-
ci«, bi se v paru krasno ujela z
voditeljico Dnevnika na nacio-
nalki, najbolj znano Žalčanko
Manico Janežič. Njen skriti
mentor in veliki vzpodbujeva-
lec, direktor TV programov na
TVS Janez Lombergar, je
menda zaradi tega hudo na
trnih.
•	Nataša Bolčina Žgavec, ki
je zadnje čase tako vneto skr-
bela za naše zdravje, se po-
slavlja z malih ekranov. Kaj
je razlog za tako nenadno
odločitev, redakciji Skrite ka-
mere ni uspelo izvedeti. Za-
gotovo pa Slovenci še ne živi-
mo tako zdravo, da bi TV
Slovenija oddajo Recept za
zdravo življenje z Natašinim
odhodom ukinila. Njeno vlo-
go bo prevzel nov voditelj ski
obraz Katje Stamboldžio-
ski.
•	K slavi sodijo lepa dekleta,
k uspelim poslom denar, k
politiki pa oblast. Pri prvih
dveh stvareh je Janez Ujčič,
eden izmed direktorjev POP
TV-ja in »ta glavni« pri izbo-
ru slovenske miss uspel.
Tretjo, oblast, pa si Maribor-
čan obeta od pristopa k
stranki desnice, ki je napove-
dala, da bo skupaj z ostalimi
pomladniki dobila bližajoče
se volitve.
Nataša Pire
ceuski radijci od
BDOV
Frenic Štamoi
Za mešalno mizo v našem
studiu sede skoraj vsako ne-
deljo v jutranjem in dopol-
danskem programu Frenk
Štamoi. Kot tonski tehnik je
v naši medijski hiši že nekaj
let.
Včasih je bil z nami pogo-
steje, sedaj pa le redko, saj je
po srcu računalničar in zato
zaposlen v zasebnem podjet-
ju, ki se ukvarja s tem. Sicer pa
Frenk včasih rad kolesari, kot
vsak fant njegovih let ima rad
lepa dekleta. A menda mu je
ena tako zmešala glavo, da je
sedaj nedovzeten za čare vseh mimo, trenutno pa Frenk pre-
ostalih. Časi, ko sta s prijate- življa počitnice nekje ob mor-
Ijem Matjažem Marinčkom ra- ju.
da zahajala v diskoteke, so	Foto: GREGOR KATIČ
Snobi, pozor!
Mohorje dvignil steklenico pi-
va, pogledal po polnem vrtu in
pričel lenobno točiti zlato tekoči-
no v kozarec. Z lenobnim, non-
šalantnim glasom je pričel raz-
predati o najini odisejadi z balo-
nom, o tistem človeškem strahu
pred letenjem, ki tiho^,,potrpežlji-
vo čaka na svojo pr&bžriost. Go-
voril je kot star, prekaljm maček,
ki je še nedavno tega skupaj z
bratoma Montgolfier lebdet nad
Parizom, z gozdom Lilientha-
lom pa razpravljal o problemih j
termike. Spomnil sem se besed"
Leonarda da Vincija: »Če si kdaj'
okusil lete^fi boš vedno hodil t.
očmi obrnjkmni v nebo. Od tu-
kaj si in tja se boš dolgo vračal.«
Povsem se strinjam z njim! Le da
je mene po petkovi odisejadi z
balonom v trebuhu ščemelo. Ver-
jetno je svoj lonček pristavila tudi
trema in dejstvo, da sva oddajo
zamudila nekaj minut. Prista-
nek z balonom, drage Celjanke
in Celjani, sredi našega stereotip-
na mrtvega mesta! To je podvig
in vsi tisti, ki ste v petek zvečer
biU priča našemu pristanku pred
radijsko hišo, ste verjetno opazili
spretnosti našega pilota Gregorja
Koprivca, kako je virtuozno pre-
jadral strehe mesta in lahkotno
spustil velikanski zračni balon.
Balon se imenuje Eko pool in
nosi isto ime kot največkrat oro-
pana celjska menjalnica, kar pa
ni bil zadostni razlog, da bipom-
pozni pristanek privabil tudi ne-
pridiprave od blizu in daleč. Ver-
jetno je bil dež glavni krivec,
vendar ga mi pod ogromno ku-
polo sploh nismo čutih. Prista-
nek je bil brezhiben. Jj^enaRn je
apE^l in naslednjo urico smo s
pbiuŠaki kramljali o balonars-
tvk. Gregor in. Mohor sta kot
st&m mačka ritfveč debatirala o
tehničnih podatkih, ki jih je
ogromno in povem vam, da pilot
balona ni biti kar tako, lažje je
voziti jumba; tam namreč podat-
ki mrgole iz elektronskih naprav,
v balonu pa mora človek smer
vetra spoznati tako, da namoči
kazalec v usta in odmisliti smer.
Ne pozabile n
radijsld zur!
Celjska Ledena dvorana bo
soboto, 18. septembra, v znan
nju rojstnodnevnega žura Ra
Celje. Veselimo se že srečanj;
vami, poslušalci in posluš^
seveda pa tudi vseh nastopajo(
ki vas bodo zabavali od 15.
dalje. Vstop bo prost, kar je da
recUcost. Mi pa se zavedamo, da
marsikdo želj^ slišati Vi\^
Čuke, Andreja Šifreija, Korad^
Brendija, Grozdje, Victory, Mi2
Nude v živo, zato vam boi
celjski radijci to omogočili br
plačno. Žejni in lačni ne boste,
to jamči podjetje S&S iz C^
Pričakujemo, da vas bo na ž
veliko, že danes pa vas prija
sko opominjamo, da jeklene
njičke pustite v mestu in pri{
do dvorane v Mestnem pa
peš, pa malo topleje se oble^
saj v Ledeni dvorani ni vroči
Bo pa zato prireditev v vsaK
vremenu. Ob letošnjem mu
stem vremenu je to še pose
pomembno, kajne? N
proti kateri letiš. Ste že posku
kdaj kaj takšnega?	^
Splošni vtis je, da ljudje bak
poznamo bolj iz TV in iz čase
sov, kar pa seveda ni bila om
odgovoriti na nagradna vpm
nja in Tona sije polet z balona,
kot nagrado, krvavo prislužil!
pravim užitkom smo razpravi}
o seksu v balonu in obljublji
vam, da bova v naslednjih ne,
mesecih povabila v studio last
ke nenavadnih prevoznih sn
stev in plovil in jUi povprašali
tem in onem. Mogoče tiči reši
za dvig natalitete v Slovenije p.
v izbiri nenavadnih prevozu
sredstev kot nadomestek za doli
klasično posteljo. Verjemite m
da človek doživi toliko novih t
čutkov, trzljajev in tresljajev, da
izplača poizkusiti. O prvem m
nem preletu mesta Celja ne bo
izgubljal besed, ker bi se vse sk
paj zdelo preveč pravljično, v o6
fovšljivcev pa hvalisavo. Ljm
moji. balonarstvo je način živi
nja in upam, da sem s tem odgf
vse snobe, ki so razmišljali, ka
bodo v naslednjih dneh razpn
Ijali o poletu z balonom, ker p
potovanja z letalom niso več »ini
saj sijih lah^ privošči že vsakč\
letovanje v Španiji prav tako, da\
nakupih v Pariza sploh ne goi
rim. Se vidimo na Antarktiki!
borut kram
mohor hud:
TV VODIC
39l
40
TY VODIC
TV VODIČ
41
42
TY VODIC
FiLM - TELEVIZIJA
43
Ful gas
Gre za akcijsko komedijo,
a katero sta scenarij napisa-
I Jim Kouf in Ross LaMan-
a, zrežiral pa jo je Brett
latner. Film je samo v ZDA v
ilagajne kinematografov
irinesel več kot 145 milijo-
nov dolarjev, kar dokazuje,
da se je Jackie Chan odlično
vživel v svojo vlogo inšpek-
torja in s tem osvojil srca
Amerike,
Mpektor Lee (Jackie
Chan) je ponos hongkonške
Iffaljeve policije. Neomajen in
raden policaj, čigar skromna
larava prikriva mojstra boril-
lih veščin. Njegov najljubši
Učenec je enajstletna hči kitaj-
Ikega konzula, ki ji je telesni
tražar in najboljši prijatelj,
to deklico ugrabijo kriminal-
1, ki so hkrati odgovorni za
mrt njegovega policijskega
•artnerja, se Lee poda v Ame-
iko, da bi ujel in kaznoval
Tivce.
FBI ne želi zgubljati časa s
ujcem, zato dodeli nalogo de-
ektivu iz Los Angelesa, Jame-
Carterju (Chris Tucker).
^er je prava nočna mora za
'voje šefe v policiji, saj je tako
»rezobziren, aroganten in raz-
Iražljiv, da nihče ne želi biti
Jjegov partner. Chris z navdu-
Mem sprejme nalogo, saj v
njej vidi enkratno priložnost,
da si pridobi priznanje nadre-
jenih in tako postane član FBI,
vse dokler ne odkrije, da je
dodeljen kot »dojilja« hong-
konškemu kolegu, katerega
mora obdržati čim dlje od na-
loge. Carter že po nekaj urah
spozna, da je povsem napačno
ocenil Leeja, saj ga le-ta zvito
prevara in sam najde pot v
središče preiskave.
Cele mestne četrti bodo
zravnane z zemljo, preden bo-
sta policista premagala kultur-
ne razlike in pomirila strasti,
da bi na koncu združila moči
za dosego skupnega cilja - os-
voboditi ugrabljeno deklico.
Na ulicah Los Angelesa, kjer
tudi sama postaneta tarči v
smrtonosni mreži maščeva-
nja, izdaje in prevar, se jima
pridruži policijska strokovnja-
kinja za odkrivanje bomb, Ta-
nia Johnson (Elizabeth Pe-
na), da bi jima pomagala pri
nalogo.
V zelo kratkem času je mla-
di režiser Brett Ratner prido-
bil sloves kot eden režiserjev,
ki veliko obetajo. Njegov reži-
serski prvenec je uspešen ak-
cijski film Money Talks, po
filmu Ful gas pa pripravlja
svoj naslednji projekt Umor
kitajskega pobiralca stav.
Igralca Jackiea Chana je bi-
lo do sedaj moč videti v števil-
nih velikih hitih, kot so First
Strike, Supercop in The Ar-
mour of Good. Chris "Ricker
je bil opazen v filmih Jackie
Brown, Peti element... Kmalu
ga bomo lahko gledali v kome-
diji Double - O - Soul, v kateri
bo igral skupaj z Mariah Ca-
rey. Najbolj znana vloga Eli-
zabeth Pena je v filmu Lone
Star, v katerem igra ponosno
učiteljico na ameriškem pode-
želju, ki ji je prinesla kar nekaj
prestižnih nagrad.
V filmu Ful gas igra tudi Tom
Wilkinson, ki se ga verjetno
spomnite iz filmov Full Monty
in Shakespeare in Love.
: SABINA KRANJEC
Prizor iz filma Ful gas.
Lulu na mostu
če zapišem, da pri Lulu na
mostu sodeluje podobna ekipa
kot tista, kije sestavila Dim in
Moder v obraz, kultne izdelke
s svojstvenim humorjem, s tem
podatkom odtehtam mnogo
drugih. Mnogo drugih, toda
ne vseh. Kajti kljub določenim
občasnim podobnostim v at-
mosferi je ta film drugačen, in
če boste pričakovali iste vrhun-
ce pripovedovanja, boste le ra-
zočarani. Paul Auster, ki je
tokrat režiser, drugače tudi pi-
satelj (in njegovih knjig, od
Leviathan do Invention ofsoli-
tude, ne boste našli v slovenš-
čini, našli pa jih boste v an-
gleščini v knjigami Vale Novak
v Ljubljani pod reklamnim slo-
ganom: knjige z dimom, dušo,
New Vorkom in modrim obra-
zom). je snemal po lastni lite-
rarni predlogi. Poklical je Har-
veyfja Keitela (zagotovo ste ga
videli vsaj še v Klavirju), za
dodatek pa so zbrani še Mira
Sorvino (bila je prijateljica Li-
se Kudrow v filmu Prijateljici,
pred kratkim pa je tudi bežala
pred gigantskimi slabovoljni-
mi ščurki v Mimikriji), Willem
Dafoe ter Vanessa Redgrave.
Skupaj so naredili zgodbo, ki
jo je zelo nehvaležno prijeti za
rep... zgodbo o saksofonistu
lzzyju, kateremu se življenje
obrne na glavo, ko na sredi
njegovega nastopa v bar vstopi
razočaranec z pištolo v roki in
morilskimi nameni. Eden tak-
šnih, ki že nekaj časa tudi v
realnosti izvajajo vsakovrstne
pokole po Ameriki. Da, krogla
Izzyja zadene, in dečko se zru-
ši. In vse. kar se dogaja potem,
je pod vplivom tega dogodka.
Nezmožnost nadaljevanja ka-
riere kot aktivni saksofonist.
Spotikanje ob mrtvega moške-
ga na sredi ulice; najdenje
kamna z nenavadnimi svetle-
čimi lastnostmi ob temu moš-
kemu; zaljubljenost na prvi
pogled v Celio, mlado igralko
na začetku njene kariere. So to
rahlo neprepričljive sanje? Je to
filozofsko izpraševanje o smi-
sla lastnega življenja, o vlo-
gah, ki jih igraš, o koreninah
ljubezni? Je to drama, krimi-
nalka, romanca? Ali pa le
zgodba o odpiranju Pandorine
škatlice in izpuščanju vsega
zla na zemljo... vloga, ki jo v
pravkar začetem filmu v filmu
zaigra Celia? Odgovori: vse to -
in obenem ničesar od tega.
Film teče s tonom prijetne
nostalgije. Le da se njegova
sredina, na žalost, občasno
nagiblje proti rahlo negotovi
cenenosti. In ravno ta dva pri-
devnika sta hkrati največji
problem in največja zanimi-
vost filma. Negotovost pa cene-
nost. Jasno je sicer, da Auster
(še) ni izkušen režiser in zato
ne čudi, da ko sta Keitel in
njegova soigralka Mira razpo-
ložena in dobro vodena, sta
čudovita, ne, celo briljantna
(ne le onadva - igralci so nas-
plošno creme de la creme fil-
ma). toda na trenutke, kot da
se ne znajdeta povsem - sploh
ob ne ravno tankočutnih od-
tenkih vdiranja fantastike v
atmosfersko povsem obratno
zastavljeno zgodbo, pa čeprav
tega nikakor ni preveč. Vendar
film na koncu inteligentno in
obenem že skorajda mistično
ponudi ne le odkup, temveč
zelo dober vzrok za to cenenost
- in tudi za negotovost. Para-
doksalen vzrok, ki vodi v para-
doksalno končnico, in ki vam
ga seveda ne bom izdal. In ta
paradoksalnost je preganjajo-
ča, preganjajoča in močnejša
od vseh kritik, ki bi jih lahko
filma namenil.
Dejal sem, da je zgodba neh-
valežna, kar se tiče prijemanja
za rep - in to je ravno zato, ker
film samega sebe grize za rep
ter pri tem pokrije vse svoje
možne slabosti Takšen rep pa
je nemogoče prijeti Kar je in-
ventivno. In kar je znak pre-
mišljenosti v obdelavi teme. In
kar pomeni zeleno luč na se-
maforju pred kino dvorano
predvsem tistim, ki iščejo kaj
več od slečene zabave.
PETER ZUPANC
^letni filmi na vtv
, Klavir, režija: Jane Campion, igrajo: Holly Hunter, Harvey
Ntel, Sam Neil. Na sporedu bo v četrtek, 9. septembra, ob 20.
Zlata ribica, ameriški film; režija: John Sayles, igrajo: Mary
^cDonnell, Alfred Woodard.
Zvezda limonadnih nadaljevank (Mary McDonell - Pleše z
Volkovi, Sneakers) po prometni nesreči ostane paralizirana in
"^'^na kariera je končana. Vrne se v rojstni kraj, lousianska
Ijločvirja, ki jih je zapustila še kot otrok. Nad slaivnostnim,
..'^jim, a vendar preprostim življenjem je navdušena in spet se
"^ne volja do življenja.
^ilm bo na sporedu v petek, 10. septembra, ob 20. uri.
j ^ospa Parker in njeni, ameriški film; režija: Alan Rudolph,
^ajo: Jenifer Jason Leigh, Matthew Broderick, Peter Gallagher,
^^rklsham.
so najbolj provokativni pisci svojega časa. Ona je bila
jjibolj sporna ženska svoje generacije...« Duhovit in prefinjen
^ o živahnem prijateljstvu ameriške pisateljske elite v burnih
j^^^jsetih letih. Središče dogajanja je Doroty Parker, škandaloz-
jjJ f^lada ženska s številnimi vihravimi razmerji, ki se je prebila
j svobodnega kritika v Vanity Fair do enega najbolj priznanih
^tiranih kritikov.
'Ini bo na sporedu v torek, 14. septembra, ob 20.35.
v družbi s kanalom a
Sobotna
kriminallca
Napad na Mavričnega bo-
jevnika je novozelandski
film, ki bo na sporedu v so-
boto, 11. septembra, ob 20.
uri. Režija: Michael Tuckner,
igrajo: Jon Voight, Sam Neill,
Bruno Lavvrence, Kerry Fox.
To je resnična zgodba o
Greenpeacovi ladji, ki je v
zgodnjih osemdesetih letih
plula okoli sveta, da bi opozo-
rila ljudi na različne ekološke
probleme. Medtem ko je bila
ladja zasidrana v Novi Zelan-
diji, jo je uničila podtaknjena
bomba, ki je terjala smrtno
žrtev...
Drzni reševalci
v soboto, 11. septembra, bo
ob 19. uri na sporedu 2. del
ameriške akcijske serije Drz-
ni reševalci. Režija: Eric La-
neville, igrajo: Victor Brow-
ne, Marjorie Monaghan,
Christian Kane, Richard
Roundtree.
Reševalci s svojo drzno akci-
jo napravijo velik vtis na učen-
ce srednje šole, toda lažni
alarm, ki se sproži še istega
dne, pokaže tudi drugo plat
njihovega dela. Reševalci se
znajdejo sredi resnične akcije,
ki jo povzroči streljanje dijaka
v duševni stiski. Medtem pa se
Wick zaplete v reševanje dru-
žinske zadeve. Mlada Rusinja
kliče nujno zdravniško po-
moč, ki jo njen stari oče trma-
sto zavrne...
Hughley|evi
Ob nedeljah ob 18.20 bo na
sporedu nova ameriška hu-
moristična serija Hughleyje-
vi. Režija: Brian Roberts,
igrajo: D. L. Hughley, Elisa
Neal, Ashley Monique Clark,
Dee Jay Daniels.
V prvem delu smo spoznali
družino novopečenih bogata-
šev, v drugem pa Vvonne ob-
vesti Darryla, da ga Dave na-
merava povabiti na igro pokra,
vendar ta ne pokaže velikega
navdušenja za druženje z no-
vimi sosedi. Svojemu možu
tudi razkrije, da se je pridruži-
la odboru za varnost soseske.
Ker ima naslednjih nekaj dni
sestanke zjutraj, ga prosi, če
bi namesto nje prevzel vožnjo
otrok v šolo. Ali ji bo uspelo
prepričati moža, da opravi nje-
ne vsakodnevne dolžnosti?
Film tedna: Ptičja
kletka
Odlična ameriška komedi-
ja Ptičja kletka bo na spore-
du v nedeljo, 12. septembra,
ob 20. uri. Režija: Mike Nic-
hols, igrajo: Robin Williams,
Nathan Lane, Gene Hack-
man, Calista Flockhart.
Robin Williams in Nathan
Lane blestita v vlogi homosek-
sualnih ljubimcev, ki sta last-
nika razvpitega nočnega loka-
la. Ker ima Williams sina iz
prejšnjega zakona, ki se na-
merava poročiti s hčerko kon-
servativnega politika, se mo-
rajo sestati tudi starši mlado-
poročencev. A srečanje ljudi s
tako različnim moralnimi na-
zori se kmalu sprevrže v pravo
komično vojno.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 9. do 15. 9. ob 16.,
18.30 in 21. pustolovski spek-
takel Mumija.
Mali Union: 9. do 15. 9. ob
20.30 romatična drama Lulu
na mostu.
Metropol: 9. do 15. 9. ob
16., 18. in 20. uri akcijska ko-
medija Ful gas, 10. in 11. 9. ob
23.15 pustolovski spektakel
Mumija in 11. 9. ob 10. uri
akcijska komedija Ful gas.
Kino Žalec 10. in 11. 9. ob
20. ter 12. 9. ob 18. in 20. uri
romantična ljubezenska pu-
stolovščina Past.
Kino Dobrna 11. ob 19. in
12. 9. ob 17. uri psihološka
drama Skrivnost ulice Ar-
lington.
■	, , , .	-i-- v-
fe. - .-I-	-i--!..- Vr.-i V:"'-.^;'-"'-';;^^-,
Gremo V kino!
z vstopnico Celjskih kinematografov bo tokrat šel v kino
samo Matej Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur, ki je edini
pravilno odgovoril, da so bili prizori za film Mumija v glavnem
posneti v Maroku.
Tokrat nas zanima: v katerem film je Mira Sorvino odigrala
z Oskarjem nagrajeno vlogo?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 13. septembra. Izžrebali bomo tri nagrajence
za vstopnico Celjskih kinematografov.
44
ZA AVTOMOBILISTE

Dva nova turbodizla za mercedes S
Nemški Mercedes Benz se
na trgu nenehno pojavlja tu-
di z novimi dizelskimi mo-
torji, ki očitno postajajo trž-
no izjemno privlačni in po-
pularni. Tako bo čez nekaj
mesecev svoj največji in naj-
prestižnejši avtomobil, torej
limuzino razreda S, opremil
z dvema novima dizelskima
agregatoma.
Zmogljivejšo izvedenko z
oznako S 400 CDI bo tako
poganjal 4,0-litrski osemvalj-
nik, ki mu bosta v pomoč dva
turbopolnilnika s spremenlji-
vo geometrijo vodilnih lopa-
tic. Zraven so dodali še po štiri
ventile, vbrizgavanje goriva
preko skupnega voda ter tako
dobih nič manj kot 238 KM in
560 Nm navora. Po trditvah
tovarne naj bi bila povprečna
poraba goriva nekako devet
litrov plinskega olja! Nekaj
manj impresiven je 3,2-litrski
turbodizel, ki ga bodo name-
njali S 320 CDI. Motor bo vrst-
ni štirivaljnik, ki se bo po teh-
nološki strani brez težav pri-
merjal s prej opisanim osem-
valjnim motorjem. Moči bo si-
cer nekaj manj (197 KM), prav
tako tudi navora (470 Nm),
poraba pa bo tudi manjša, saj
tovarna govori o osmih litrih
porabljenega goriva na sto ki-
lometrov prevožene poti.
BMW
napoveduje
novega rolisa
Vsi zapleti okoli lastništva
nad britanskim RoUs Roy-
ceom so bolj ali manj znani.
Sedaj je tako, da ima pravico
do uporabe blagovne znam-
ke BMW, lastnik proizvodnje
pa bo še nekaj časa prav tako
nemški Volkswagen.
Vse pravice, povezane z bla-
govno znamko, je BMW za
nekaj časa odstopil VW, ven-
dar bo vse to »dobil« nazaj leta
2002. Za leto kasneje pa pri
BMW napovedujejo izdelavo
povsem novega rolisa. Ni zna-
no, kakšen avtomobil naj bi bil
to, je pa jasno, da bo z motorji
preskrbljen, saj recimo BMW
že prodaja svojega dvanajs-
tvaljnika prav Rolls Royceu. Je
pa po drugi strani tudi jasno,
da je prodaja rollsov v zadnjih
letih dokaj upadla in da kak-
šnega posebnega povpraševa-
nja le ni pričakovati.
Prihaja nova škoda - fabia
češka Škoda, katere lastnik
je nemški Volkswagen, je že
precej časa napovedovala no-
vi avtomobil. Sedaj ponuja
prve uradne fotografija vozi-
la, ki se bo imenovalo fabia in
je po značilnostih in dimen-
zijah nekje vmes med octavio
in felicio (ki bo še naprej
ostala v programu).
Fabia ne bo nadomestila no-
bene za sedaj znane škode,
narejena pa je na osnovi nove-
ga pola (ta pride na trg konec
leta). Avto je dolg 396 centi-
metrov, v prtljažniku je pro-
stora za 248 litrov, ob podrtih
zadnjih sedežih pa 1016 litrov.
Škoda fabia bo na trgu na vo-
ljo s tremi motorji, dvema
bencinskima in enim turbo-
dizlom. Bencinski z gibno
prostornino 1,4 litra ponuja 68
KM, nekaj zmogljivejši je enak
motor, vendar s po štirimi
ventili na valj in zato s 101
KM. Dizelski motor razvije
gibni prostornini 1,9 litra
KM, Škoda pa za kasneje
poveduje še nekaj novih o
roma drugih motorjev, kajl
koncernu VW je ponudba z
pestra. Premiero bo fabia
živela na frankfurtskem av
mobilskem salonu, decemi
bo najprej na voljo na Č
kem, prihodnje leto pa t
drugje, denimo pri nas.
Na sliki: škoda fabia.
Nissan se bo
prestrukhiriN
v začetku letošnjega If
ta je francoski Renaut
postal velik delničar ja
ponskega Nissana. Ob
tovarni sta ob tem ugotaf
Ijali, da je njun avtonK^,
bilski program zelo koff
patibilen, hkrati pa je bij
lo tudi jasno, da je R'
nault poslovno in finan^
no zelo zdrav, medtem
je bil Nissan zelo zado)
žen.
Tako ne preseneča, ke
je Nissan napovedal drasti
čen načrt notranjega in si
ceršnjega prestrukturira
nja, ki naj bi pripomogel'
ponovnemu poslovnem®
zdravju. Renault kot 3?
odstotni lastnik Nissan^
kar pomeni, da bo imel'
tem načrtu veliko besed«
ob tem ne izključuje zapr'
ja nekaterih Nissanovih
varn in s tem zmanjšan)'
števila delavcev. Kot praV
jo, naj bi se japonska t'''
varna izkopala iz rde^i'
številk čez približno P^
let.
ZA AVTOMOBILISTE
45
Ornega: drugačna,
varnejša, zmogljivejša
Nemški Opel, ki je že dolgo
i General Motorsu (GM), je v
dnjih letih doživljal zelo
jJične čase. Na evropskih tr-
li mu je delež padal, sedaj pa
očitno, da se je tovarna po-
ala, saj to kažejo tudi prodaj-
rezultati. Kakorkoli že, to-
ina sedaj predstavlja obnov-
Sto omego, največji avtomo-
l, ki ga izdeluje in ponuja
09 centimetrov v dolžino).
Obnovljena omega bo tudi v
lodnje na voljo kot hmuzina
ikot karavan (v obeh primerih
(dolžina enaka), pri čemer pa
Dmjbolj opazne spremembe
ia;)/«jnjem delu (nove luči,
aslca ipd.); spremenjen je tudi
idek, pri Umuzini pa je mogo-
fpo novem pokrov prtljažni-
I odpreti tudi iz kabine. Seve-
da so se lotili tudi notranjosti,
kjer še vedno izstopa zajeten
sredinski del. Ena pomembnih
prednosti obnovljene omege je
prtljažniška prostornost, kajti v
osnovni varianti je v prtljažniku
limuzinske izvedenke na voljo
najmanj 530, pri karavanu pa si
je mogoče omisliti tudi 1800 li-
trov razpoložljivega prostora.
Omega ohranja pogon na zad-
nji kolesni par, kar pomeni, da
je to tudi edini opel s to pogon-
sko zasnovo. VeUko novega je
tudi pri pasivni in aktivni varno-
sti, saj je recimo avto serijsko
opremljen s posebnimi vz^av-
niki, Id zmanjšajo posledice
udarca v zadek avtomobila (te
vzglavnike je naprej predstavil
švedski Saab, ki pa je tako ali
tako znotraj GM).
Z motorji ni zadreg; pet jih
je, trije bencinski in dva dizla.
Osnovni bencinski je 2,2-Htrski
štirivaljnik z močjo 144 KM,
sledi 2,5-litrski šestvaljnik, ki
razvije 170 KM, povsem zgoraj
je prav tako šestvaljnik, ven-
dar z gibno prostornino 3,0
litra in močjo 211 KM. Dizelska
motorja sta torej dva; prvi ima
gibno prostornino 2,0 litra
(DTI) in 100 KM; drugi je po
poreklu Beemvejev in ima 2,5
litra ter 130 KM. Menjalnik je
ročni ali avtomatika. Prenov-
ljeno omego pričakujejo pri
nas novembra in do tedaj bo
vse znano tudi pri cenah.
Na sliki: prenovljena omega
v limuzinsld in karavanski va-
rianti.
Hyundai prenovil coupeja
Od leta 1996, ko je južno-
korjski Hyundai prvič pred-
stavil svojega coupeja, je bil
avto deležen ustrezne tržne
pozornosti - pri nas in v tujini.
V tem času so namreč v Slove-
niji prodali nekako 460 cou-
pejev, kar je razmeroma ugod-
na številka. Sedaj tovarna ta
avtomobil prenavlja in skuša
dokazati, da je po hudih časih
na obzorju že rešitev velikih
problemov, ki jih ima južno-
korejsko gospodarstvo.
Prenovljeni kupe se dimen-
zijsko ni spremenil, tudi se ni
bistveno spremenila mehani-
ka oziroma način pogona
(moč se prenaša na prednji
kolesni par), pač pa so najbolj
vidne spremembe na zunanji
pločevini in v notranjosti.
Spredaj je coupe dobil nove
dvojne okrogle luči, nov je tudi
zadek, ki je strmo odrezan in z
velikim spojlerjem na pokro-
vu prtljažnika. Opremi sta
dve, in sicer GL in FX, na voljo
pa tudi dva motorja. Prvi je
1,6-Utrski štirivaljnik z močjo
116 KM pri 6100 vrtljajih v mi-
nuti (najvišja hitrost je 193
km/h), nato sledi 2,0-litrski
motor, ki ponuja 139 KM pri
6000 vrtljajih v minuti (200
km/h). Pri Hyundaiju Avto
Trade računajo, da se jim bo v
prihodnjih letih posrečilo pro-
dati po 130 do 140 avtomobi-
lov, prvi prenovljeni coupeji
pa so že na voljo. Tako stane
cenejša izvedenka 2,59, dražja
oziroma zmogljivejša pa 3,17
milijona tolarjev.
Na sliki: hyundai coupe.
46
REPORTAŽA - FEUTOM
Potovanje predaleč
Z Evaldom Flisarjem, pisateljem, urednikom in predsednikom Društva slovenskih pisateljev, o snemanju
dokumentarno-igrane nadaljevanke v Indiji
Sredi avgustovske pripeke
mi je ob kozarcu bele kapljice
marsikaj povedal. Evald Fli-
sar. Pisatelj. Urednik Sodob-
nosti. Predsednik Društva
slovenskih pisateljev. Popot-
nik. Avtor... Hidi tiste knjige,
ki je bila v devetdesetih raz-
grabljena, razprodana, četudi
je doživela ponatise in prevod
v tuje jezike.
Dobila je oznako kultne knji-
ge, ki se je dotaknila čutil, no-
tranjih organov, človeške lupi-
ne, umetelno je presunila, se
zarezala globoko, globoko v
notranjost. Ime ji je Čarovni-
kov vajenec. In o njej so govori-
li... Leta 1998 je bilo izdano
Potovanje predaleč. V katerem
se čarovnikov vajenec, ki ni
postal mojster, ponovno od-
pravi v Indijo, da bi ob svojem
učitelju Joganandi opravil ne-
dokončano delo, kot pravi citat
z zelenega ovoja platnice. Vse
osebe v tej knjigi so resnične -
razen avtorja, ki je izmišljen,
pouči uvodna, no, Evaldova
misel. Kakorkoli, že v nasled-
njem letu je bil izdan ponatis.
Roman je bil v ožjem izboru za
nagrado kresnik. Pisatelj je v
dogovoru s TVS napisal scena-
rij. In zakaj ni vanj prelil že
Vajenca? »Ne vem. Nikoli ni
nikomur padlo na pamet. A
bilo bi neprimerno težje. Sploh
pa sem po tej knjigi pred več
kot desetimi leti v Hollywoodu
napisal scenarij - trinajst razli-
čic - a potem ni bilo iz tega nič.
In idejo sem opustil. Bili pa so
hudi boji in na koncu so Ameri-
čani predlagali, da bi bilo treba
tega gospoda pripeljati, da bi
igral samega sebe. Seveda bi ga
to strašno veselilo!« To je pisa-
telj seveda izrekel z ironičnim
nasmehom.
Kako pa razumeti Potovanje
predaleč? »To si je mogoče raz-
lagati na več načinov. Mislim,
da odgovor skriva knjiga sama.
In prav je, da si vsakdo to
razloži na svoj način, kar bo
razvidno tudi iz televizijskega
dela. Meni je najljubša razlaga,
da gre za Evropejca, ki ni poto-
val predaleč v Indijo ali preda-
leč znotraj Indije, temveč je
potoval predaleč v smeri razu-
ma. Zaradi tega se je odtujil
samemu sebi in je prisiljen, da
potuje dvanajst tisoč kilome-
trov po Indiji - da bi se po dolgi
poti ponovno približal same-
mu sebi.« Potovanje je bilo ne-
navadno, razburljivo, nevar-
no... »Vsak dan se je zgodilo
toliko, da če bi napisal knjigo o
snemanju, bi bila stoodstotno
zanimivejša in zabavnejša od
knjige, po kateri smo snemali
nadaljevanko. In mogoče bom
to kdaj naredil.«
Indija
v začetku leta je ekipa TVS
odpotovala v Indijo. Režiser
Bogdan Mravlje, scenarist
Evald Flisar, dramaturginja Ja-
na Bauer, snemalec Vlado
Draškovič in člani tehnične
ekipe. Vse, kar je zapisano v
uvodu, zadeva to potovanje.
Pred nekaj dnevi je bila konča-
na montaža prvega dela do-
kumentarno-igrane nadalje-
vanke, ki naj bi imela sedem
delov. »Glavni junak v knjigi je
tisti, ki pripoveduje zgodbo v
prvi osebi. To bi lahko bil jaz.
V nadaljevanki ga igram. Lah-
ko bi rekli, da sem to jaz, saj
do neke mere razmišljam ta-
ko, kakor razmišlja junak, ozi-
roma junak razmišlja tako kot
jaz. Čeprav razmišljam tudi
kot njegova sopotnica Sumi-
tra, ki jo igra igralka z istim
imenom. Jaz sem bil bližje vlo-
gi in mi ni bilo treba igrati. Sem
preprosto jaz, ona pa se je
morala najprej seznaniti z li-
kom te ženske. In zelo hitro so
se pojavile težave, ker se je
pretirano poistovetila z vlogo.
Pravzaprav igrava enakovred-
ne vloge. Sodelovalo pa je veH-
ko priložnostnih igralcev - eni
poklicni, drugi naturščiki - ki
smo jih najeli kar na mestu
dogajanja. Bili so zelo dobri. A
tamkajšnji ljudje, množice, ki
nastopajo - preprosto so, kar
so. Indija je prisotna v doku-
mentarnem pogledu. Vnaprej
napisane igrane prizore smo
snemali kar sredi množic, ob
reki Ganges, na vlaku, na trgu,
kjerkoli. Kar se je v času sne-
manja dogajalo okoli nas, je
del zgodbe.«
A nenavadno se zdi, da pi-
satelj, ki podpiše scenarij,
prevzame tudi vlogo igralca.
»Zunaj se to dogaja kar na-
prej, v Sloveniji se je pač mor-
da prvič. A ta projekt je tako
svojevrsten, oseben - moj, da
se je vsem zdelo povsem nor-
malno, da bom v tej vlogi jaz.
Sicer pa nisem o tem nikoli
razmišljal kot o igralski vlogi.
Govorilo se je, da gremo v
Indijo snemat dokumentarno
oddajo in da bom jaz mode-
rator. To tudi sem, a celota
izzveni kot zgodba. Kakšni pa
so bili v tej vlogi občutki p]
kamero? »Presenetljivo jej
lo... Kadar moram v televjj
ski studio, recimo zaradi v
ge predsednika društva,
počutim zelo neprijetno,
potem, ko se vidim, bi se n
raje ustrelil, tu pa sem se hi|
sprostil, pozabil na kamero
bil povsem mirno, suver?
to, kar sem. Zanimale so i
druge stvari, ne kamera.;
se zdaj gledam na posnetk
se tudi manj sovražim \
sicer, kadar se vidim na tele
ziji.«
Med potovanji
Evald Flisar zase pravi, da
absoluten samotar, svob«
njak. Je eden tistih, ki so svo
dušo hladili in vetrili tudi sko
številna, tudi zelo oddaljg
potovanja. Na globusu svc
ni prekrižal le Južne Ameril
Kitajske in Japonske. A ni
bati, da dotičnega gospoda i
bo spet kmalu odneslo v n«
nano. Zagotovo pa odhaja
položaja predsednika Drušl
slovenskih pisateljev. Mon
zaradi občutka, da ne mo
uresničiti vseh svojih načrte
»Ne, tukaj sem že dva mand
ta. Le Miško Kranjec je bil di
predsednik. Ta vloga ni bi
nikoli po moji meri. Noče
biti zavezan nikomur, pre
vsem pa nočem biti zavez;
svojemu lastnemu občulJ
odgovornosti. Od vsega me
to najbolj ubijalo in mi vezi
roke. Biti hočem popolnon
svoboden in prost; da lali
pišem, kar je edino, v čem
uživam. No, ne edino.« Bi 4
jeU, da se v literarni predsa
niški vlogi počuti obupno? j
mmmmmm mojgavočI
Evald Flisar
Domačini so nama razložili, da je nekaj najboljšega v
dežju prevažati se z motorjem ali namakati se v morju. Kaj
hitro sva do tega spoznanja prišla tudi sama. Brezskrbno
sva se odpravila na večerjo in ob tem nisva niti slučajno
pomislila na dež. Ko sva se najedla, je začelo deževati.
Sprva čisto rahlo, potem pa vedno bolj in nič ni kazalo, da
bo nehalo. Kar nekaj nas je bilo, ki smo bili ujeti na terasi
restavracije pod slamnato streho in čakali, da nevihta
preneha. Ko je deževalo že več kot eno uro, nama ni
preostalo drugega, kot da odideva. Sezula sva se ter počasi
in hladnokrvno zakorakala v dež. Prijetno tople kaplje so
sprva še ob občutku nelagodnosti počasi polzele po koži.
Oblačila, ki so postajala vse bolj mokra, so se lepila na
telo. V tistem trenutku sva začela verjeti besedam domači-
nov. Dež je resnično predstavljal pravo osvežitev po sopar-
nem dnevu. Morava priznati, da sva prav uživala v dežev-
nem večernem sprehodu. Čeprav nama je sredi poti ustavil
domačin z avtomobilom, sva se mu zahvahla in prijazno
zavrnila njegovo ponudbo. Bila sva že itak povsem premo-
čena in bi samo še njemu zmočila notranjost avtomobila.
Odkritje na avtomobilskem odpadu
Glede na to, da je Rarotonga majhen otok sredi Pacifika,
sva si predstavljala, da marsičesa nimajo. Vendar sva se zelo
motila. Otok je država v malem, ki ima vse, kar je potrebno:
glavno mesto s parlamentom, trgovine vseh vrst, restavraci-
je, bolnico, banko, šole, kino, nekaj manjših tovarn... Za
določitev najvišje dovoljene višine poslopij velja dokaj
nenavaden zakon. Vse zgradbe morajo biti nižje od palm.
Opazila sva tudi avtomobilski odpad in na njem ostanke nam
vsem dobro znanega yuga, ki je tam našel svoje zadnje počivališ-
če. Očitno posel stoletja ni obšel niti Cookovih otokov.
Tangaroa - bog morja
Cene nekaterih storitev so mogoče rahlo zasoljene, drugače
pa niso dosti višje od tistih na Novi Zelandiji. Glede na
močno povezavo teh dveh držav ne preseneča niti ista denar-
na valuta. Uradno plačilno sredstvo na Cookovih otokih je
namreč novozelandski dolar. V obtoku je sicer zanemarljivo
majhna koUčina enako vrednih dolarskih kovancev Cooko-
vih otokov. »Čeprav kovancev ni dovoljeno odnašati iz drža-
ve, predstavljajo priljubljen spominek,« je pomenljivo dejal
prodajalec v eni od trgovin, medtem ko nama je v roko stisnil
kovanec nenavadne obhke. Z zanimivostjo sva si ogledovala
dvanajstkotni kos kovine, ki je imela na eni strani vtisnjeno
podobo boga morja, Tangaroe. Iz lesa izrezljan kipec tega
božanstva sva kasneje opazila v marsikateri trgovini, ko je
zbujal pozornost s svojim velikim spolovilom, ki je vedno
segalo vsaj do kolen, največkrat pa prav do tal.
Dragoceni produkti školjk
črni biseri so postali nekakšen zaščitni znak Cookovih
otokov. Skoraj vsak turist (turistka) si zaželi takšen spomin-
ček, kar s pridom izkoriščajo domači trgovci. Črni biseri so
zelo redki, pravzaprav sta samo dva kraja na svetu, kjer jih
vzgajajo in eden izmed njiju so Cookovi otoki. Ime niso
dobili zaradi svoje barve, pač pa zaradi barve školjk, v
katerih rastejo vsaj dve leti. Biseri se pojavljajo v različnih
srebrnosivih, temno zelenih, vijoličnih in črnih odtenkih.
Njihov premer doseže tudi 15 milimetrov. Poleg velikosti so
merilo za kvaliteto in s tem ceno tudi okroglost, lesket in
gladkost površine. Čeprav se prodajalci trudijo prodati čim
dražje primerke, jih večina svetuje, da naj bo izbira v prvi
vrsti odvisna od lastnega okusa in ne od prej naštetih
kvalitet. Petičneži, za katere je edino pravo merilo cena, pa
imajo na voljo tudi primerke ogrlic, ki stanejo 5.000.000
tolarjev. Vendar sva trdno prepričana, da obstajajo še dražje.
Hura ples
Polinezijski Maori, ki tvorijo večji del prebivalstva, so na
svojo kulturno izročilo zelo ponosni. Otoški večeri s poku-
šino značilne hrane in prikazom tradicionalnega plesa so
prireditve, kjer svoje starodavne običaje prikažejo turistoJ
Resnici na ljubo so te predstave v prvi vrsti del turističš
ponudbe in ne ohranjanje kulturnega izročila. Hrana,)
smo je bili deležni na enem od takšnih otoških večerov,}
bila zelo okusna in dobro pripravljena, vendar se namai
zdela nič posebnega. Mogoče je bil razlog v tem, ker je bi
podobna tisti, ki sva jo že poizkusila na Novi Zelandij
Višek večera je bil nedvomno hura ples. To je ples z boki,l
je tipičen za Cookove otoke, čeprav spominja na havajsl
hula ples. Ko sva ga videla v živo, naju je navdušil i
prevzel. V visokem ritmu glasbe, ki jo večinoma tvori)
tolkala in bobni, so se dekleta vseh starosti vabljivo gibat
po odru in izvajala gibe polne čutnosti in strasti. Ob ritmičt
glasbi in eksotičnih plesalkah ni nihče ostal brezbrižd
Marsikdo se je tudi preizkusil v plesu in bil nagrajen
bučnim aplavzom, nekateri pa celo z venčkom rož.
Plesalke, in kar je še posebej nenavadno, tudi plesalci, ?
bili okrašeni z dišečimi cvetovi različnih barv. Za njih ni ni
nenavadnega, če imajo moški v laseh pisan cvet ali vene
rož na glavi. Rože so njihov nakit in dišava, hkrati pa S
varovalo pred vročino in soncem. Turisti smo jih skušali
tej navadi posnemati, vendar s to razliko, da smo se za i
odločale predvsem ženske.
Vrnitev v ustaljene tire
Ko sva se ravno dobro navadila na brezdelje in namai
bila edina skrb zaščita pred soncem, sva se spet znašla fl
letališču. Enako kot ob prihodu sva poslušala spevne mel'
dije lokalnega glasbenika, vendar tokrat v slovo. Čeprav)
bil repertoar povsem enak, so zvenele nekako bolj otožnO'
v MODNEM VRTINCU
47
Modni vitraž za jesen in zimo
Trendovska formula " marsikaj + veliko tega v kombinaciji z marsičem - Se nam moda roga?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
j(ar skočiti v vrtinec novih
fondov za sezono jesen/zi-
ja 1999/2000 ter zajeti vse
ječno, kar nam prihaja na-
,foti, ali se osvajanja nove
pode lotiti premišljeno, siste-
matično? Nekaj je jasno takoj
jj začetku. Pri obeh odloči-
ivah ne bo šlo prav zlahka in
pa hitro, kajti čudežno pre-
prosta formula, kako iz pe-
itre ponudbe izbrati prave re-
li zase, ne obstaja.
iT'
Namreč, modno ni le marsi-
(aj, temveč tudi veliko tega v
[ombinaciji z marsičim. So
)esede prismuknjena, histerič-
la, kaotična... preostre za pri-
fejajočo modo? Presodite sa-
ta. Kot izhodišče pa naj bodo
lejstva, da je letos modno
[ombinirati dolgo z ekstrem-
10 širokim, karirasto s cvetlič-
lim, puhasto s svetlečim, krz-
jeno s prosojnim, vezeno s
pisano-pletenim, ognjeno rde-
!e z zelenim, neonsko rožnato
z oranžnim... Brrr, naporni
meseci čakajo naše oči. Če se
bomo seveda ravnali po vseh
njenih vodilih in pravilih.
Prvo modno
pravilo: ne
upoštevati pravil
Saj ni res. Pa je! Osnovno
sporočilo vseh trendov iz letoš-
nje modne arene, ki kričijo in
prehitevajo drug drugega je:
»Nikar nas, za božjo voljo, ne
razumite dobesedno. Za veselo
slovo staremu in razigran poz-
drav novemu tisočletju se pač
spodobi malce iztiriti. Če pa ste
pripravljeni sprejeti našo igro,
se seveda lahko brez slabe vesti
oblečete v debelo pleteno ogri-
njalo obrobljeno s perjem, svet-
Ukajoče škorenjce in usnjen
kombinezon, pošit z bleščica-
mi in si na glavo poveznete
svilen, vezen trirogeljnik. Am-
pak loivde za to, če boste v
službi zaradi vašega novomod-
nega videza prišli na bojno nogo
s šefom, mi nikakor ne prevze-
mamo...«
Torej - gledati novo modo z
ironično distanco in iz njenih
razpoloženj izbrskati tisto pri-
memo tudi za povprečno živ-
ljenjsko filozofijo, bo nemara
najbližja pot do zadovoljstva z
novo vizualno podobo.
Pod razburkano
modno gladino-
sofisticirana
spokojnost
Presenetljivo, vendar natanko
to nam kaže drugi, malce globji
pogled na prihajajoče trende, Id
bodo krojih naš zunanji videz v
hladnih mesecih na prelomu ti-
sočletja. Prefinjena eleganca,
udobnejši kroji, visokokvalitet-
ni materiali, šiviljska perfekcija,
nežno poudarjena silhueta... vse
to so značilnosti mode, primer-
ne za resnične ženske. Tiste, ki
zjutraj hitijo v službo, se popol-
dan vračajo domov z nakupoval-
nimi vrečkami v rokah, si zvečer
privoščijo urico rekreacije ali
obisk kulturne prireditve. Ža
ženske, ki jim življenje oblikuje
modo in ne moda življenja.
Z veseljem bodo sprejele tiste
predloge modnih oblikovalcev,
ki se navdušujejo nad topUmi,
kosmatenimi pleteninami, ki
jih lahko nosimo pod široko
krojenimi plašči, pelerinami
oziroma ponči. Slednji včasih
nadomestijo celo plašč, suknjič
oziroma zgornji del kostima.
Moda obuja tudi kroje dvodel-
nih oblek, kompletov kril s tan-
kimi puloverji, navdušuje se
nad luksuznim pralnim us-
njem, obožuje »total look«, to-
rej iste ali sorodne barvne od-
tenke od vratu do čevljev.
No, tukaj pa lahko list s tren-
dovskim uvodnikom obrnemo
že na prvo stran, s prvo modno
lekcijo: Barve.
Med petrolejem,
zemljo, travo,
čokolado, medom
in ognjem
Bela. Kraljica sezone. In
njen antipod, črna. Ter njuna
skupna sorodnica - siva. To je
vodilna barvna trojka prihaja-
joče mode. Siva je seveda naša
bolj ali manj dobra znanka
(nekaterim že pošteno dolgo-
časna) iz preteklih sezon, le-
tos pa ji je tesno za petami
zelena. Sivo-zelena, zeleno-
modra, kot petrolej, kot trava,
kot smrekove ighce. Nekateri
z »boljšo opazovalno pozici-
jo« trdijo, da je zelena sivo
celo prehitela.
Vrača se - mmm...čokolada!
Rjava kot ta pregrešna sladka
hrana v družbi oranžne, me-
dene, sončno rumene in og-
njeno rdeče.
Vsi ti bolj ali manj tipični
barvni odtenki jesenskega li?t-
ja se letos mešajo v zanimive
barvne kontraste, vzorce...
Ampak, zdaj se že prehite-
vam, kajti to je začetek zgod-
be z druge izmed štiriindvaj-
setih modnih strani, ki si jih
bomo v prihodnjih tednih in
mesecih podrobneje ogledali.
Ogenj, med in čokolada.
(Ne) barvni pozitiv in negativ.
Med zemljo, travo in smrekovimi iglicami.
Odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega meseca se
glasi: v 19. stoletju so slamnik nosili za nedeljska čolnarjenja.
Nagrajenka meseca je Jelka Kumprej, Hmeljarska c. 15, 3312
Prebold. Za nagrado si bo izbrala modne hlače podjetja Scala
Zarja Petrovče.
Nagradno vprašanje septembra:
HIT SEZONE JESEN/ZIMA'99/2000 - PONČO, IZVIRA IZ:
a)	Južne Amerike, kot ogrinjalo Indijancev;
b)	Kitajske, kot domače ogrinjalo.
1 natečajmladih
Ireatorskihtalentov
Se do konca septembra!
^okrat izmed prispelih modnih risb objavljamo modni
^edlog 18-letne Martine Matevž iz Laškega, dijakinje srednje
'stilne šole Maribor. Na temo Poletne modne silhuete je
J^slala mladostno kreacijo z naslovom Črno-bela ovijalka.
mladi modni navdušenci (od 15-25 let, ne glede na poklic
J^roma smer šolanja), ki žehte prikazad svoje.vizije oblačenja
^^ oziroma svoje vrstnike, pošljite skicirane predloge v
^^dništvo NT&RC - časa imate še do konca septembra!
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Ko razprodajo pesnike
Očetje in otroci, sami pesniki - Kaj pravi Ciril Zlobec o TV Popru - Ljubljanski Dolenjec s primorsko vinsko in oljčno bero - Janeza Menarta težave s celjsko
policijo - Kovičeva kri v naših krajih
Vstopnice so razprodali
mesec dni pred dogodkom,
med prireditvijo so jim po-
slušalci ploskali kot velikim
zvezdam. V atriju celjske
gostilne Majolka je bilo
prejšnji teden srečanje s šti-
rimi slovenskimi pesniški-
mi velikani.
Blizu sto poslušalcev je pri-
sluhnilo ustvarjanju avtorjev
zbirke Pesmi štirih iz leta
1953, uradnemu slovesu od
zapovedane poezije o lopatah
in puškah. V skupni knjigi, ki
jo je predlagal pesnik Mile
Klopčič, bi moral bid pravza-
prav še pesnik Dane Zaje,
vendar je bil na služenju vo-
jaškega roka. Bilo je pred sko-
raj pol stoletja, danes so živa
legenda. Vsi živi, med njimi
kar trije člani Slovenske aka-
demije znanosti in umetnosti.
Najstarejši med četverico,
Ciril Zlobec, je bral Celjanom
nove pesmi iz rokopisa, ki bo
izšel ob njegovi 75-letnici, pri-
hodnje leto. Pomembni slo-
venski pesnik, prevajalec in
publicist ter nekoč med dru-
gim član predsedstva republi-
ke Slovenije, je bil poleti s
soprogo Veroniko Zlobec
(slavistko, ki se je povsem
posvetila družini) na oddihu v
Zrečah. Zakoncema je kraj
pod Pohorjem tako pri srcu,
da se je Zlobec odločil tam
praznovati že tri svoje rojstne
dneve. Včasih je bil tudi v
Laškem in Rogaški Slatini. S
Štajerci ga veže med drugim
prijateljevanje s Savinjčanom
Vasjo Predanom, s katerim
sta v centru Ljubljane soseda.
V naših krajih je veliko sprem-
ljal delo Jožeta Horvata-Jaki-
ja ter sina Gorana Horvata.
Največkrat odpotuje na rodni
Kras, kjer piše v obnovljeni
domači hiši v Ponikvah pri
Sežani. Hiša je prišla po smrti
staršev v tuje roke ter jo je
pozneje odkupil.
Oče Cirila Zlobca je imel iz
dveh zakonov kar devet
otrok. Mali Ciril je moral v
času fašizma obiskovati itali-
jansko šolo, zato ga je slo-
venščine učil sloviti primor-
ski Slovenec, župnik ter pre-
ganjani rodoljub Virgilij
Sček. Cirilu je uspelo nadalje-
vati s šolanje v malem seme-
nišču v Gorici ter nato v Ko-
pru, saj je bila mati zelo ver-
na ter eden od stricev duhov-
nik. Ko so v Kopru odkrili, da
piše ljubezenske pesmi, je to
pomenilo slovo od duhovniš-
kega poklica. Med 11. svetov-
no vojno je bil v internaciji,
nato se je pridružil partiza-
nom ter organiziral slovensko
partizansko šolstvo, bil je tu-
di minerec južnoprimorskega
odreda. Po vojni je diplomiral
na slavistiki ter se je v dijaš-
kem domu Ivana Cankarja v
Ljubljani srečal z Janezom
Menartom. V zadnjem času
ga Primorci radi karikirajo v
televizijski oddaji TV Poper.
Pravi, da se včasih od srca
nasmeji, drugič ga malomar-
no kovani verzi precej motijo.
Sicer sta z oponašalcem Bori-
som Kobalom (direktorjem
Mestnega gledališča ljubljan-
skega) prijatelja, Zlobec pa je
med drugim član Kobalovega
gledališkega sveta.
Vsak od avtorjev Pesmi šti-
rih ima med otroci po enega
pesnika. Sin Jaša Zlobec, slo-
venski veleposlanik v Bruslju,
je napisal več zbirk (nekdanji
Džuli Šviga ima trenutno kot
Jakob Fatalist v Mladini znova
svojo kolumno), hči Varja
Zlobec je pravnica ter živi v
Ljubljani. Ciril Zlobec ima dva
vnuka. Fedja je v Bruslju ma-
gistriral iz zgodovine diplo-
macije v povezavi z jeziki,
vnukinja Gruša študira v Ljub-
ljani francoščino in ruščino.
V Celju je bil najbolj žida-
ne volje pesnik in prevajalec
Tone Pavček, ki živi med vr-
hom stolpnice ob Ljubljanici
in Sečo pri Portorožu. Tam
i^^iva med svojimi trtami in
oljkami. Pesnik, ki je med
vinskimi vitezi, je moral letos
svojo trto veliko škropiti in ko
se bo konec tega tedna vrnil s
festivala poezije v Napoliju,
bo najprej trgal belo grozdje,
nato refošk, za njim kaki, na-
to bo imel še veselje z oljčno
bero. Na rednih sprehodih
med solinami obžaluje njiho-
vo propadanje. V Ljubljani pa
živita z Menartom tako blizu,
da se lahko vidita skozi okni
(oba imata rojstni dan na isti
datum in oba njuna očeta sta
bila šoferja).
Pavček se je rodil na Do-
lenjskem materi, ki je garala
predvsem na tuji zemlji (Ce-
ljani so med drugim ploskali
njegovi pesmi o njej, Španč-
kovi Ani) ter očetu, ki je bil
na delu v Ljubljani, kjer je
sčasoma postal taksist. Po pr-
vem razredu v šoli v Mirni
Peči ga je oče vzel v Ljublja-
no. Na Dolenjskem je bila ta-
krat tako huda revščina, da je
dobil prve spodnjice za seli-
tev v Ljubljano, prej jih ni
poznal. V Ljubljani je bival v
Marijanišču, poznejšem Can-
karjevem dijaškem domu,
kjer je srečal Menarta (ta je
na šolskem miklavževanju
igral parkeljna). Med vojno se
je mah Tone vrnil na Dolenj-
sko, kjer je pomagal na striče-
vi kmetiji, nato nazaj v isto
poslopje, kjer je interno glasi-
lo urejal mladi Menart. Pav-
ček se je preživljal z instruk-
cijami iz matematike. Po kon-
čani pravni fakulteti je oprav-
ljal obvezno tritedensko
prakso, kjer se mu je tako
zamerilo, da ni nikoli več
opravljal pravnega poklica.
Kljubovalnega Pavčka, ki
so ga nune v Marijanišču od-
pravile ter so ga na univerzi
izključili iz mladinskega Sko-
ja, so v prejšnjem desedetju
predlagali celo za predsedni-
ka slovenske skupščine. Na
Celjskem je bil prvič kot novi-
nar Ljudske pravice, kjer je
vzel v bran kiparja Cesarja,
pozneje je sprejel iz naših
krajev med svoje prijatelje pi-
satelja Daneta Debiča ter no-
vinarja in publicista- Draga
Medveda. Tone Pavček in so-
proga Marija Pavček (delala
je kot sodnica) sta starša pe-
snika Marka Pavčka, ki si je
vzel življenje pri 21. letih.
Mlajši Pavček je avtor izjem-
ne zbirke Z vsako pesmijo me
je manj, hči Saša Pavček je
uveljavljena gledališka in te-
levizijska igralka, zaposlena
v ljubljanski Drami.
V Majolki je poezije lačne
Celjane posebno navdušil pe-
snik in prevajalec Janez Me-
nart, ki bo 29. septembra sla-
vil 70-letnico življenja (zad-
nja leta je imel resne težave s
srcem, vendar je na srečo
okreval). Pred rojstnim dnem
bo izšla knjiga njegovih iz-
branih pesmi. Trenutno pre-
vaja za ljubljansko Dramo
Websterjevega Belega vraga,
sicer pa tudi francoskega pe-
snika de Vignyja (izjemni
Menart je prevajal celo iz ka-
talonščine, škotščine in pro-
vansalščine).
Mladost pesnika ljubljan-
skih korenin, katerega zbirke
so hitro razprodane, je bila
zelo težka. Precej časa je ži-
vel pri starih starših in pri
tujih ljudeh, veliko pri nunah
v Marijanišču ter v poznej-
šem dijaškem domu Ivana
Cankarja. Pozneje si je ustva-
ril družino. S soprogo Tonko
Menart, učiteljico slovenšči-
ne, imata v njeni Beli krajini
hišo, kjer preživita precej
prostega časa. Tam je eden
največjih slovenskih pesni-
kov včasih veliko pomagal pri
kmečkem delu. Sicer pa pri
Menartovih niso nikoh potre-
bovali obrtnikov, saj se pe-
snik ne spozna le na poezijo.
Že v otroških letih je poprav-
ljal kuhalnike, budilke in lu-
či, izdeloval in prodajal sve-
če, ovčice ter pastirčke za ja-
slice in podobno.
V najstniških letih si je ku-
pil prvi pisalni stroj, na kate-
rega je napisal prvi, nedokon-
čani ep Poslednji Celjan. Zato
je iz Ljubljane prikolesaril na
celjski Stari grad. V mestu ob
Savinji si je do današnjega
dne zapomnil policista, ki mu
je moral plačati kazen, ker na
kolesu ni imel zvonca. V di-
jaških letih, ko je bil v Mozir-
ju intendant pionirske briga-
de, se je po nesreči znašel za
dva tedna v celjski bolnišnici.
V tistih letih je v Šoštanju
nastopil kot Maks v Kralju na
Betajnovi, pozneje je za celj-
sko gledališče prevedel Mar-
lovvega Fausta. Celje se pojav-
lja tudi v njegovih Srednje-
veških baladah.
Janez Menart ni bil nikoli
član kakšne politične stranke.
vendar so njegove pesmi po-
gosto družbeno angažirane.
Iz zadnjega desetletja Jugo-
slavije je znano njegovo ostro
javno stališče do asimilacij-
skih teženj, ki so takrat ogro-
žale Slovence. Med njegovimi
prijatelji iz naših logov osta-
jajo pesnik Ervin Fritz iz Pre-
bolda, Vasja Predan iz Pe-
trovč, Miloš Mikeln iz Ce-
lja... Kot otroška pesnica je
uspešna njegova hči Barbara
Menart - Senica, ljubljanska
odvetnica.
Najmlajši med pesniško
četverico je odlični pesnik in
prevajalec Kajetan Kovič. Ta
je pravkar (skupaj s prevajal-
cem Jožetom Hradilom, dol-
goletnim urednikom Pomur-
ske založbe) dokončal pre-
vod našega prvega izbora pe-
smi »madžarskega Prešerna«
Sandorja Potefija, s katerim
bomo na Slovenskem počasti-
li 150-letnico njegove smrti
(nedavno so veliko omenjali
kako je Potefi med Sončevim
mrkom delno izgubil vid).
Kajetan Kovič je bil pred krat-
kim po dolgih letih na počit-
nicah ob morju, v Novem Vi-
nodolskem.
Živi v Ljubljani ter je pogo-
sto v Radencih, vsak mesec
po nekaj dni. Kovič je med
avtorji Pesmi štirih edini Šta-
jerec ter ima na našem qi
močju štiri sestrične in bf
trance. To so celjska kozinm
čarka Vera Menhart (v ^^
striji, kjer ima manekensi^l
šolo, dela tudi kot maneke,!
ka za seniorje, v Sloveniji l
bila njena učenka fotomod*
Nataša Dobelšek iz Letuš^.
Cvetka Majcen iz Celja ((Joj
go je delala na stanovanj^
skupnosti), Milan Menha^
iz Topolšice in Vida Kugo^
nič iz šoštanjske okolice. Grj
za potomce Kajetanovih sfe
cev iz Celja, Šmarja pri Jeiy
in Topolšice (učitelja, pra^
ka in trgovca), vseh s pria
kom Menhart. Lani je biM
približno štiridesetimi sor^
niki po materini strani na^
likem družinskem srečanju i
Zavodnjah nad Šoštanjem.
Učiteljski sin Kajetan je d^
10. leta živel v Poljčanah, nat
so se zaradi vojne umaknili)
Prlekijo, k Muri, od koder]i
materin rod. V dijaških letihi
Mariboru je spoznal soprog;
Nušo Kovič, bodočo učite^
co. Njun sin je uveljavljen
pesnik mag. Jurij Kovič, Id^
sodeloval na letošnji podelit*
Veronikine nagrade v Celju
Vsestranski Jurij je diplomig
iz matematike ter opravil nu
gisterij, sestavil matematiča
knjigo, pripravlja glasbai
knjigo... Hči Nina Kovič je pt
očetu nadarjena za prevajanji
(iz romanskih jezikov) ter %
je med drugim lotila Marque
za. V Enciklopediji Slovenijf
lahko najdete še več Kovičer
Kajetanova bratranca igrala
Jožeta in Pavleta Koviča tg
daljno sorodnico novinail
Bredo Kovič.
Celjsko branje avtorjev Pf
smi štirih je povezovala kila-
ristka Blanša Jovetič, ki im
ra iz Šibenika ter poučuje e
celjski srednji glasbeni šd
(njeni učenki Svetlana P«-
šnik in Lucija Lavbič sta w
zadnjem državnem tekmova-
nju mladih glasbenikov osvo
jili tako 1. kot 2. nagrado)
Med obiskovalci ene od zad
njih prireditev Poletja v Celji
knežjem mestu, ki jo je napo
vedal direktor Fit Medie Joži
Volfand, je bilo precej ugled
nih Celjanov in okoličanov
med njimi prof. Božena Oro
žen, dr. Radko Komadina
Stane Bizjak in Brane But.
BRANE JERANK(
Janez Menart
Tone Pavček
Blanša Jovetič
Kajetan Kovič
Ciril Zlobec
stran 42 - 45
Razvoj obrti
na Slovenskem
v zadnjih sto letih se je obrt pri nas
močno spremenila. Domača obrt
nikoli ni bila stalnica, prilagajala
se je potrebam posameznika ali
odjemalcev obrtnih izdelkov in
storitev. Zato bi bilo nesmiselno
postavljati trdne kalupe glede
pojmovanja in opredeljevanja obrti.
Ne smemo pozabiti na dejstvo, da
je domača obrt eno izmed stalnih
področij ljudske ustvarjalnosti,
inovativnosti. To pa so sestavine,
ki so v sodobnem svetu zelo
potrebne.
O razvoju domače obrti pri
nas pričajo arheološke najdbe,
ki dokazujejo, da so se naši
predniki ob naselitvi že ukvarjali
z nekaterimi obrtnimi dejavnostmi.
Tako so v slovanskih grobovih našli
tudi ostanke tkanega platna, pa
razne kovaške in lončarske izdelke
ter izdelke iz kosti. S pomočjo
drugih virov lahko sklepamo, da so
poznali tudi pletarske spretnosti in
da so izdelovali predmete iz lesa.
MOST
posebna izdaja ob
32. Mednarodnem obrtnem
sejmu v Celju
Izdajatelji
ČZP Delo, d. d.
Slovenske novice, d. d.
ČZP Večer, d. d.
Uredila
Dragica Sušnik
Oblikovanje
Dušan Sterle
Tehnični urednik
Marko Jeraj
Oglasno trženje
Delo Stik
Tisk
Delo, d. d., tiskarsko središče
Tiskano v nakladi
251.000 izvodov
september 1999
Naslovnica:
Buenos Dias
slovenske
uspešnosti
Mednarodni obrtni sejem (MOS)
je že vrsto let uvrščen na
drugo mesto na seznamu obrtnih
sejemskih prireditev v Evropi,
in sicer takoj za munchenskim
obrtnim sejmom.
O tem, da postaja MOS
pomembna mednarodna
sejemska prireditev, dokazujejo
tudi podatki o udeležbi tujcev. Kar
slaba tretjina razstavijalcev je
namreč iz Evrope, v zadnjem času
pa se jim pridružujejo tudi
razstavljalci iz daljnih držav.
Sejmu na pot
Iz izkušenj vemo, da je uspešen
le tisti sejem, ki poleg sejemskih
aktivnosti ponuja tudi ustrezne
aktualne obsejemske dejavnosti.
Nosilec teh dejavnosti na MOS-u
je Obrtna zbornica Slovenije
(OZS). Že prejšnja leta je
OZS med sejmom organizirala
različne strokovne posvete: od
specializiranih, ki se jih udeležujejo
strokovnjaki posameznih panog
oziroma sekcij, do takih, ki so
pomembni za vse, ki se ukvarjajo
z gospodarstvom.
Aktualno: DDV
Sprejem DDV je bil nujen, saj je
taka oblika obdavčevanja prometa
že uveljavljena v Evropski uniji.
Poleg tega je sprejem zakona
o DDV pogoj za priključitev k
Evropski uniji. Dodaten razlog
za uvedbo so tudi prednosti, ki
jih DDV ponuja v primerjavi s
prejšnjo obliko prometnega davka.
Najpomembnejši dokument v
tem obdavčitvenem sistemu je
postal račun, ki mora vsebovati
vse elemente; izdan mora biti
najkasneje v osmih dneh, na kar
pa mora biti pozoren tisti, ki ga
prejme.
Znanje in inovacije
Podjetništvo povsod temelji
na znanju in inovacijah ter
združevanju najmanjših podjetij v
mala in srednje velika. Pri tem
ima Pospeševalni center za malo
gospodarstvo (PCMG) kot nosilec
razvoja pomembno vlogo.
V okviru PCMG deluje tudi
Slovenska podjetniško inovacijska
mreža (SPIM), ki združuje
inovatorje in zanje organizira
promocijske aktivnosti.
Mreža združuje več kot 400
inovatorjev, ki so se v okviru SPIM-a
predstavili na različnih sejmih doma
in v tujini. Večina je posameznikov,
vse več pa je tudi malih podjetij.
z vizijo do uspeha
in novih trgov ^
Mednarodni obrtni sejem v Celju
je zelo pomemben za razvoj
malega gospodarstva v Sloveniji.
Upravičeno lahko rečemo, da je
pokazatelj slovenske gospodarske
uspešnosti, ki pomembno
sooblikuje naše gospodarstvo
in prispeva k promociji in
povečevanju konkurenčnosti naših
podjetij na evropskem in
svetovnem trgu. Na specializiranih
sejmih z mednarodno udeležbo,
kakršen je tudi Mednarodni obrtni
sejem v Celju, je veliko priložnosti
za izmenjavo strokovnih izkušenj
in mnenj, predstavitev dosežkov
ožji strokovni in širši javnosti
ter za navezavo dolgotrajnih,
uspešnih poslovnih vezi. Tovrstni
sejmi so kraj, kjer se rojevajo
in dozorevajo izvirne ideje in
zagonske spodbude.
Za Slovenijo kot pridruženo članico
Evropske unije, ki si prizadeva za
polnopravno članstvo v EU, je še
posebno pomembno enakopravno
sodelovanje na mednarodnih
gospodarskih prireditvah in
srečanjih; toliko bolj pohvalno in
razveseljivo pa je, kadar je naša
država gostiteljica pomembnega
mednarodnega dogodka, kakršen
je mednarodno priznan obrtni
sejem v Celju (MOS).
Gospodarsko sodelovanje in
izmenjava mednarodnih izkušenj
je eden najpomembnejših
dejavnikov za povečevanje
konkurenčnosti malih podjetij v
svetu. Za slovenska mala in
srednje velika podjetja je udeležba
na Mednarodnem obrtnem sejmu v
Celju izjemno koristna predstavitev
domači in mednarodni javnosti,
priložnost za utrditev obstoječih
poslovnih vezi in sklepanje
novih gospodarskih odnosov s
potencialnimi poslovnimi partnerji
iz Slovenije in tujine.
Ministrstvo za malo gospodarstvo
in turizem se na področju
malega gospodarstva pojavlja
v vlogi povezovalnega in
usklajevalnega člena med
vlado Republike Slovenije,
Gospodarsko zbornico in Obrtno
zbornico Slovenije ter enotami
malega gospodarstva. Slovenska
obrt je eden pomembnejših
gospodarskih dejavnikov pri
vključevanju Slovenije v EU,
ki obrt in podjetništvo
opredeljuje kot pomemben vir
ustvarjanja novih delovnih mest,
hitrega prilagajanja, uvajanja
novih tehnologij in podjetniške
dinamičnosti.
Po ustvarjenem prihodku in deležu
zaposlenih v obrti slovensko
gospodarstvo še vedno zaostaja
za Evropo. Empirične raziskave
kažejo na prepočasno rast obrtnih
podjetij, predvsem zaradi še
vedno številnih ovir v slovenskem
gospodarstvu. Ministrstvo za malo
gospodarstvo in turizem je zato
svojo strategijo usmerilo predvsem
na izboljšanje dejavnikov razvoja
podjetništva v Sloveniji in
na krepitev konkurenčnosti
slovenskih obrtnikov, ki se bodo
ob vključevanju v EU soočili z
ostrejšo konkurenco.
Pomembno vlogo v procesu
prilagajanja Evropski uniji bo
imela tudi Obrtna zbornica
Slovenije. Ministrstvo za malo
gospodarstvo in turizem je
namreč v nacionalnem programu
vključevanja v EU med
podpornimi institucijami za
področje podjetništva in obrtništva
veliko vlogo pripisalo prav Obrtni
zbornici Slovenije.
Svetovanje, izobraževanje in
usposabljanje za potrebe malih
podjetij je v Sloveniji dobro
organizirano. Potrebno je le še
tesnejše medsebojno sodelovanje
posameznih institucij, kakovost
storitev pa se mora še bolj
približati potrebam podjetnikov.
Ministrstvo za malo gospodarstvo
in turizem je v prejšnjih letih
sofinanciralo vse oblike svetovanja
in usposabljanja podjetnikov.
Enote malega gospodarstva so
prejele subvencije kot povračilo
stroškov svetovanja, ki je bilo
v okviru regionalnih in lokalnih
podjetniških centrov ter drugih
strokovnih institucij. Izvajali smo
že razvite oblike podpore malim
podjetjem in obrtnikom, spodbujali
medsebojno povezovanje malih
podjetij na domačem in tujih
trgih ter subvencionirali domačo in
umetnostno obrt.
V šolskem letu 1997/98 je
bil uveden dualni sistem
izobraževanja (vajeništvo), pri
izvajanju le-tega pa Ministrstvo
za malo gospodarstvo in
turizem tesno sodeluje z Obrtno
zbornico Slovenije. Ministrstvo za
malo gospodarstvo in turizem
v sodelovanju z ministrstvom
za šolstvo in šport ter
ministrstvom za delo, družino
in socialne zadeve dualni
sistem izobraževanja tudi finančno
podpira tako, da nadomešča del
stroškov delodajalca in Obrtne
zbornice za vsako delovno mesto,
zapolnjeno s sistemom dualnega
izobraževanja. Obrtnikom in
podjetnikom, ki se izobražujejo
na področju podjetništva, smo
na podlagi javnih razpisov,
subvencionirali tudi stroške
dodiplomskega študija. Ministrstvo
za malo gospodarstvo in
turizem namenja veliko pozornosti
posebnim ciljnim skupinam
malega gospodarstva, med
katere štejemo mlade podjetnike,
podjetnice in podjetnike z manj
razvitih območij. Le-tem smo
tudi letos finančno pomagali pri
razvojnih projektih, ki jih izvajajo
enote malega gospodarstva; cilj
teh projektov je spodbuditi
izvozno, tehnološko in inovacijsko
usmerjenost malega gospodarstva
v Sloveniji.
Malo gospodarstvo pa ni le
domena ministrstva za malo
gospodarstvo in turizem, temveč
tudi ministrstva za delo, družino
in socialne zadeve, ministrstva
za znanost in tehnologijo,
ministrstva za ekonomske odnose
in razvoj ter vse bolj tudi
ministrstva za kmetijstvo, prehrano
in gozdarstvo. Zato si naše
ministrstvo že od ustanovitve
naprej prizadeva, da bi kot
povezovalni člen med drugimi
ministrstvi na eni strani in
podjetniki na drugi strani dosegle,
da bi bilo pri snovanju
zakonodaje in drugih razvojnih
dokumentov upoštevanih čim več
interesov malega gospodarstva.
Skupno z ministrstvom za delo,
družino in socialne zadeve
smo razpisali subvencije za
spodbujanje odpiranja novih
delovnih mest v malih in srednje
velikih gospodarskih družbah in pri
podjetnikih posameznikih.
Pod okriljem našega ministrstva
deluje Pospeševalni center za
malo gospodarstvo (PCMG), ki
koordinira, vodi in organizira
Pospeševalno mrežo za malo
gospodarstvo. Osnovni namen
centra je doseči usklajeno
podporo države malemu
gospodarstvu. V ta namen je bil
leta 1996 na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju (MOS '96)
sklenjen sporazum o sodelovanju v
Pospeševalni mreži za malo
gospodarstvo, ki so ga podpisala
tudi nekatera druga ministrstva in
državne institucije. Pospeševalna
mreža za malo gospodarstvo prek
Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem
reg/onafn/ti in /oH^fnifi poct/etniShiiti
centrov ponuja podjetnikom
svetovalne storitve.
Zelo pomembna je tudi dejavnost
Euro Info centra (EIC), ki ima
sedež v Ljubljani in je član
mreže Euro Info centrov, katere
ustanovitelj je Komisija Evropske
unije, njena naloga pa je pomoč
malim in srednjim podjetjem.
Euro Info center ne deluje le
kot informacijska pisarna, temveč
tudi kot poslovni center, katerega
osnovne naloge so informiranje
o Evropski uniji, svetovanje na
področju približevanja EU, pomoči
pri vključevanju v programe EU
in organiziranje ustreznih oblik
usposabljanja. Prizadevamo si, da
bi v letošnjem ietu ustanovili še dva
regijska Euro Info centra, in sicer v
Mariboru in Kopru.
Letos ministrstvo za malo
gospodarstvo in turizem na
podlagi javnih razpisov podpira
predvsem;
•	tehnološki razvoj,
•	pridobitve ISO standardov v
malih podjetjih,
•	promocijo malega gospodarstva
doma in v tujini (pri čemer
je najpomembnejša udeležba na
sejmih)
•	projekte posebnih ciljnih skupin
in
•	razvojne investicije malih podjetij
in podjetnikov uporabnikov.
V času približevanja Evropski
uniji bo Slovenija sodelovala
pri tretjem večletnem evropskem
programu za mala in srednja
podjetja. To sodelovanje je
dodatna možnost za pridobivanje
sredstev iz blagajne EU za
potrebe nadaljnjega razvoja
malega gospodarstva v Sloveniji.
Ta sredstva bomo lahko uporabili
le, če bomo dobro pripravljeni, če
bomo imeli ustrezne institucije, ki
se bodo prijavile na razpise, in
če bomo imeli dobre in razvojno
naravnane projekte podjetnikov.
Pomembna točka pospeševanja
konkurenčnosti slovenskih
podjetnikov je tudi
internacionalizacija in iskanje
novih tržnih niš na tujih trgih. Na
našem ministrstvu se dobro
zavedamo pomena
mednarodnega povezovanja
podjetij, zato si prizadevamo, da bi
v okviru naših možnosti organizirali
čim več poslovnih srečanj s tujimi
partnerji, na katerih bi slovenski
podjetniki izmenjevali izkušnje ter
navezovali nove poslovne vezi.
Trenutno si prizadevamo, da bi
zakonodajo na področju malega
gospodarstva prilagodili obstoječi
zakonodaji v Evropski uniji.
Pobude za hitrejši razvoj malega
gospodarstva, ki smo jih na
ministrstvu za malo gospodarstvo
in turizem RS pripravljali že od
začetka leta 1998 in jih nato
posredovali v medresorsko
usklajevanje, so že skoraj
usklajene s priporočili EU o
podpori razvoja malega
gospodarstva, Med procesom
pregleda zakonodaje, priporočil in
programov EU in prvem delu
pogajanj z EU smo dobili še eno
zagotovilo, da so naši cilji pravilno
usmerjeni. S tem so tudi druga
ministrstva in vlada kot celota
začeli razumeti potrebe malega
gospodarstva in razvoja
podjetništva kot enega
pomembnejših dejavnikov razvoja
slovenskega gospodarstva.
Delovna skupina za mala in
srednja podjetja, ki jo vodi državni
sekretar za malo gospodarstvo, je
že uspešno opravila multilateralno
in bilateralno preverjanje v Bruslju
ter prejela zelo dobro oceno
strateških usmeritev malega
gospodarstva in razvoja
podpornih institucij.
Enote malega gospodarstva
so ključno področje ustvarjanja
možnosti za nadaljnji gospodarski
razvoj in zelo pomembne pri
ustvarjanju novih delovnih mest.
Medregijska primerjava zaposlitve
v mikro in malih podjetjih kaže, da
je zaposlenih v regijah, ki razvojno
nazadujejo, najbolj deficitarna v
malem gospodarstvu. To pomeni,
da je razvoj malega gospodarstva
Foto: foto spring
ecJen od osnovniti vzvodov
enakomernejši regionalni razvoj
naše države.
Politika razvoja enot malega
gospodarstva mora biti zato
naravnana na tiste ukrepe in
spodbude, ki bodo pripomogle k
večji uspešnosti tega segmenta
gospodarstva.
Zato so glavni cilji nadaljnjega
razvoja malega gospodarstva v
Sloveniji:
•	poenostavitev in izboljšanje
upravnega in zakonskega
poslovnega okolja,
•	izboljšanje finančnega okolja
podjetij,
•	pomoč malim in srednjim
podjetjem pri internacionalizaciji
njihovih strategij vstopa na tuje
trge,
•	krepitev konkurenčne
sposobnosti malih in srednjih
podjetij in
•	izboljšanje dostopa do raziskav,
inovacij ter izobraževanja in
usposabljanja.
Podpora malemu gospodarstvu
bo tudi v prihodnje potekala na
več področjih. Podpirali bomo
ustanavljanje novih podjetij in
obstoječim skušali omogočiti čim
hitrejši razvoj. Na finančnem
področju si bomo prek Sklada
za razvoj malega gospodarstva
prizadevali podjetnikom omogočiti
čim lažji dostop do finančnih virov
z ugodnimi posojili.
Ministrstvo za malo gospodarstvo
in turizem se bo v sodelovanju
z drugimi pristojnimi ministrstvi,
Gospodarsko zbornico Slovenije
in Obrtno zbornico Slovenije
še naprej zavzemalo za
ustvarjanje ugodnih možnosti
ter s tem slovenskim
podjetnikom in obrtnikom
pomagalo pri nadaljnjem razvoju,
osvajanju novih trgov, krepitvi
konkurenčnosti in širitvi njihovega
tehnološkega in inovativnega
prispevka v celotnem slovenskem
gospodarstvu.
Podjetništvo in podjetniška
miselnost osvajata svet. To so
dejstva, ki vse bolj prodirajo tudi
k nam. Z vsako aktivnostjo, ki
jo izpeljemo v okviru ministrstva
za malo gospodarstvo in turizem,
širšo javnost opozarjamo, da se
podjetništvo v Sloveniji razvija,
da je pomembno za naše
gospodarstvo in da potrebuje
podporo. Le uspešni, sposobni
in inovativni podjetniki in obrtniki,
ki se odzivajo zahtevam časa
in družbenega razvoja ter
imajo jasno zastavljeno poslovno -
strategijo, omogočajo uspešen
razvoj malega gospodarstva v
Sloveniji, odpirajo nova delovna
mesta ter nas prepričljivo vodijo v
Evropsko unijo, na skupni evropski
trg.
Vrata na skupni evropski
trg samozavestno odpirajo tudi
sodobno organizirani mednarodni
sejmi, kakršen je Mednarodni
obrtni sejem v Celju. Zaradi
strokovne zasnove, kakovostne
izvedbe in pestrih obsejemskih
dejavnosti si je Mednarodni obrtni
sejem v Celju (MOS) že pridobil
ugled doma in v tujini ter obetavno
perspektivo za nadaljnji uspešni
razvoj. Pozitivno so ga sprejeli
številni razstavljale!, stroka in širša
javnost, zato letos poleg številnih
razstavljalcev in udeležencev
strokovnih obsejemskih prireditev
upravičeno pričakujemo tudi
veliko zanimanje obiskovalcev.
Upravičeno tudi lahko trdimo, da je
MOS že prerasel okvire obrtnega
sejma ter se prelevil v poslovni
sejem mednarodnih razsežnosti.
Ob tej priložnosti izražam
vso podporo organizatorjem pri
njihovem projektu ter jim želim
uspešno izvedbo sejma, pozitiven
odmev v svetu in uresničitev
zastavljenih ciljev.
Vsem podjetnikom in obrtnikom,
ki bodo sodelovali na 32.
tradicionalnem mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju,
želim uspešno predstavitev,
vzpostavitev plodnih, dolgotrajnih
poslovnih vezi, uresničitev
razvojnih strategij ter uspešno
nadaljnje poslovanje.
Ogledalo slovenske
uspešnosti in odlična
poslovna priložnost
Začniva pri denarju. Od lani do
danes je Celjski sejem velik
del investicij namenil za novo
sejemsko dvorano, ki bo še
izboljšala podobo l\/IOS-a.
»Vsako leto ob času
odprtja MOS-a že tradicionalno
poskrbinno novo podobo - bodisi v
obliki novozgrajene hale, upravne
zgradbe ali pa povečanega
obsega in kakovosti sejennskega
prostora. Z letošnjo investicijo
smo dosegli načrtovano raven
investicij za naslednjih pet let; gre
za investicijo v višini okoli milijarde
tristo milijonov tolarjev. To pomeni
novih 11.500 bruto kvadratnih
metrov razstavnih površin, objekt,
ki je namensko grajen, pa
smo tudi sodobno tehnično
opremili, zato bo obiskovalcem
ter razstavljalcem zagotavljal
evropski sejemski standard. S to
investicijo smo ta del sejemske
infrastrukture končali, kar pa ne
pomeni, da bomo ostali pri tem.
Ker bomo morali najprej odplačati
kredite, bomo druge sejemske
prostore le dogradili, uredili in
tehnično izboljšali.«
Katere hale bodo nato na vrsti?
»Predvsem hali C in D.
Nujno potrebno bo obnoviti,
na primer, streho in sanitarije.
Že zdaj pa Celjski sejem za
slovenske razmere zagotavlja
najvišji standard; lahko se
spogleduje s sejmišči v bližnji
tujini. Naš sejem iz leta v leto
napreduje.«
S katerim tujim sejmom bi lahko
primerjali MOS?
»Po vsebini z avstrijskimi in
munchenskim, po prostoru pa,
na primer, s celovškim sejmom.
A slednja se ne moreta pohvaliti
z bistveno večjim številom
obiskovalcev kot MOS. Največji
obisk smo imeli pri nas leta
1996, ko nam je bilo naklonjeno
lepo vreme; zadnji dve leti
navadno prav ob vikendih dežuje.
Sicer pa na sejemski dogodek
vedno vpliva več dejavnikov; tudi
gospodarska recesija je eden
izmed njih.«
Kaj pomeni rdeča nit
sejma - ogledalo slovenske
uspešnosti?
»Na tem sejmu je prikazano
stanje slovenskega
gospodarskega sistema.
Sodelujejo tako velika podjetja,
naši gospodarski 'paradni konji',
kot tudi množica malih podjetij in
obrtnikov. MOS tudi zato ponuja
in ustvarja številne poslovne
priložnosti, zlasti za manjše
obrtnike in podjetnike, ki imajo
sami morda manj možnosti za
realizacijo svojih idej in plasiranje
izdelkov na trg. Mednarodni
obrtni sejem pa je seveda zanimiv
tudi za tujce: oni vedo za našo
konkurenčno prednost na južnih
trgih (zaradi jezika, bližine,
kulture, zgodovinske
povezanosti), kamor želijo tudi
sami prodreti s svojimi izdelki ali
storitvami. Balkanski trg ima
danes 50 milijonov potencialnih
kupcev, Slovenija pa je okno na ta
trg.«
Čeprav ima sejem naziv obrtni,
pa je v resnici vse bolj
podjetniško naravnan.
»Res je. 'Obrtni' je v nazivu
MOS bolj zaradi tradicije. Obrt
pomeni izdelovanje manjših serij
za znanega naročnika. Ko začne
obrtnik izdelovati večje serije,
'pre\cie' v poci\e\n\š\N;o. Pt\ nas \e
ta me\a nekoUko zabr\sar\a, v \u\\r\\
pa je razdelitev precej natančna.
MOS je čisti poslovni sejem, na
katerem pa lahko tudi obrtnik
najde svojo poslovno priložnost.
Klasična obrt na tem sejmu vseeno
ponuja še nekaj 'reprezentančnih'
primerkov Naj še dodam, da
premalo obrtnikov poišče pomoč v
strokovnih ustanovah.«
Kateri poudarki bodo letos na
sejmu in kakšni so vaši načrti?
»Prav gotovo bo to davek
na dodano vrednost, predvsem
vprašanje poslovanja in vračila
davkov, nato sodelovanje in
približevanje Slovenije Evropi.
Eden od naših problemov
je tudi, da je delež
podjetij, kjer se ustvarja nova
dodana vrednost, premajhen.
V slovenskem gospodarstvu
je okoli 470.000 zaposlenih;
sejem MOS je barometer stanja
našega gospodarstva, vendar
je treba ta barometer nekako
opredeliti: kaj meri in kako. Po
drugi strani pa je MOS tudi
nekakšna 'politično-gospodarska
priložnost': med sejmom se
po sejemskih prostorih sprehodi
kar velik del gospodarskega
in političnega življa. Poudaril
bi tudi, da bo letos
sejem še bolj transparenten
oziroma pregleden. Vloga sejma
je predvsem promoviranje
novih proizvodov in storitev,
povezovanje med proizvajalci in
trgovino, informiranje javnosti, tudi
zunaj meja, izobraževanje in
strokovni posveti, ... Sejem MOS
bomo zlasti vsebinsko še naprej
bogatili. Vse našteto so naše
prihodnje naloge, v to smer pa
se bo v prihodnje razvijal tudi
MOS. Obdobje prodajnih sejmov
je minilo «	Dragica Sušnik
mag. Franc PangerI
direktor uprave, Celjski sejem, d. d.
Fant z obrtjo,
drevo s sadeži.
Za tesno partnerstvo
med podjetniki
Slovenska in zgornjebavarska obrt
gojita tesno in nadvse plodno
partnerstvo. Obrtna zbornica
Slovenije je z Obrtno zbornico
za Munchen in Zgornjo Bavarsko
že leta 1990 sklenila pogodbo o
partnerstvu; obe zbornici sta stike
navezali že prej. Dogovorili sta se
predvsem o tem, da bo Slovenija
oblikovala obrtni pravilnik ter
organizacijo obrtne zbornice po
nemškem vzoru. Obrtni pravilnik
je v Sloveniji začel veljati leta
1994. Partnerstvo bo omogočilo
tudi obsežen informacijski sistem
za slovensko obrt. Lahko bi tudi
dosegli, da bi to organizacijo
sprejeli kot zastopnico interesov in
»servis« za včlanjena podjetja.
Pomemben rezultat tega
sodelovanja sta tudi udeležba
obrtnih podjetij Zgornje Bavarske
na celjskem obrtnem sejmu MOS,
kakor tudi slovenskih podjetij na
mednarodnem obrtnem sejmu v
Munchnu. Predstavniki
zgornjebavarske obrti močno
podpiramo vključitev Slovenije v
Evropsko unijo. S Slovenijo se bo
nemški obrti pridružila še ena
dežela z dualnim izobraževalnim
sistemom in mojstrskim izpitom.
Celjskemu obrtnemu sejmu želim
uspešen potek, zgornjebavarskim
obrtnim podjetjem, ki imajo
zastopnike v Celju, pa uspešne
pogodbe.
Helnrlch
Traublinger,
predsednik Obrtne
zbornice za
Munchen in Zgornjo
Bavarsko
Skupna razstava
Avstrijcev na sejmu
Avstrijska podjetja so se že
leta 1993 udeležila mednarodnega
obrtnega sejma MOS v Celju
s skupno razstavo, ki jo je
pripravila Gospodarska zbornica
Štajerske. Avstrijski razstavljalci
se letos predstavljajo v prvem
nadstropju nove hale L.
Nekatera podjetja iz severne
slovenske sosede predstavljajo
svoje izdelke obiskovalcem
tudi posamič v različnih
halah. Na tej reprezentativni
gospodarski razstavi slovenske
obrti predstavlja Avstrija največjo
skupino tujih razstavijalcev.
Več dobrih razlogov je za to,
da so avstrijski razstavljalci v
Celju tako močno zastopani.
Eden od pomembnih je
dolgoletno dobro sodelovanje z
Gospodarsko zbornico Slovenije,
vodstvom sejma in predsednikom
sejemskega odbora Stanislavom
Krambergerjem. Najpomembnejši
razlog pa so seveda
pozitivne izkušnje in veliko
zadovoljstvo avstrijskih podjetij
ob komercialnem uspehu na
mednarodnem obrtnem sejmu
MOS v Celju.
Naslednja razloga za navezavo
tesnejših gospodarskih stikov
sta velika privlačnost sejma
kot stičišča srečanj dinamičnih
slovenskih obrtnih in zasebnih
podjetij ter pomen Slovenije kot
bodoče članice Evropske unije.
Te točke so tudi teme pogovorov
med funkcionarji in podjetniki
slovenske ter avstrijske obrti na
tradicionalnem avstrijskem dnevu,
ki bo letos 11. septembra na
sejemskem prostoru v Celju.
Dr. Heinz Rabussay,
direktor Gospodarske
zbornice Štajerske,
Avstrija
Promocijsko naravnan
in specializiran sejem
Pred več kot tremi desetletji
si tisti, ki so se ukvarjali
z idejo, da tudi slovenski
obrtniki potrebujejo svoj sejem,
gotovo niso predstavljali, v kako
pomembno poslovno prireditev se
bo razvila njihova ideja; sejem
je namreč nastajal v razmerah,
ki obrti niso bile naklonjene.
Organizatorji so si želeli, da
bi organizirali prireditev, ki bo
obrti pomagala iz nezavidljivega
položaja. V tistem času obrt
namreč ni imela opredeljenega
položaja, pa tudi v družbenem
ter gospodarskem sistemu ni bila
priznana. Leta 1968 so obrtniki
na nogometnem igrišču celjskega
Kladivarja - 120 jih je razstavljalo
- prvič predstavili svoje izdelke,
ogledalo pa si jih je kar 50.000
ljudi.
Po treh desetletjih vsakoletnega
prirejanja (uresničila se je
torej obljuba z vseslovenskega
obrtniškega zbora v Dobrni leta
1967, ko je bila sprejeta ideja
o obrtniškem sejmu, da bo ta
prireditev vsakoletna!) se je obrtni
sejem razvil v našo največjo, ne
le sejemsko, temveč poslovno
prireditev Lani je na njem
sodelovalo le nekaj manj kot 1800
razstavljalcev, ogledalo pa si gaje
skoraj četrt milijona obiskovalcev
Število razstavljalcev se je v treh
desetletjih petnajstkrat povečalo,
število obiskovalcev pa skoraj
popeterilo.
Ob svoji desetletnici je bil
sejem že vpisan v register
mednarodnih sejmov, kar je tudi
eden od pomembnih razlogov,
da so morali organizatorji
vse več pozornosti namenjati
razvoju sejmišča oziroma njegove
infrastrukture. Leta 1978 je bila
pod celjskim Golovcem končana
prva sejemska hala, vendar je le
kratek čas zadoščala potrebam.
Moram pa poudariti, da so bila
sredstva, ki so jih slovenski obrtniki
namenjali za gradnjo celjskega
sejmišča, velika.
Prav letos pa mineva natanko 30
let, odkar je organizacija MOS v
Celju izključno v rokah stanovske
in strokovne organizacije
slovenskega obrtništva, kajti tisto
leto je bila ustanovljena
predhodnica današnje Obrtne
zbornice Slovenije, Zveza združenj
samostojnih obrtnikov. V želji, da bi
tudi s sejemsko dejavnostjo, ki je
gotovo ena od najpomembnejših
dejavnosti stanovske organizacije,
zadovoljevali kar največ potreb
svojih članov, je Obrtna zbornica
ustanovila svoje lastno sejemsko
podjetje. To po strokovni plati skrbi
za to, da se njene sejemske
prireditve ustrezno uvrščajo med
poslovne in marketinške dogodke
v Sloveniji in tudi v tujini.
Mednarodni obrtni sejem je
namreč že vrsto let uvrščen na
drugo mesto na seznamu tovrstnih
sejemskih prireditev v Evropi, in
sicer takoj za munchenskim
obrtnim sejmom,
0 tem, da postaja MOS
pomembna mednarodna
sejemska prireditev, dokazujejo
tudi podatki o udeležbi tujcev. Kar
slaba tretjina razstavljalcev je
namreč iz Evrope, v zadnjem času
pa opažamo, da se jim previdno
pridružujejo tudi razstavljalci iz
daljnjih držav.
Skrb za razvoj ustreznega
sejemskega prostora in njegove
infrastrukture je torej še vedno
temeljna naloga organizatorjev
Obrtni zbornici Slovenije se
je namreč pred leti -
s sklenitvijo memoranduma
o medsebojnem sejemskem
sodelovanju - pridružilo še mesto
Celje oziroma podjetje Celjski
sejem, d.d., kajti prireditev je tako
velika, da pomembno vpliva na
življenje in delo v mestu.
Nenehni rasti sejemskega prostora
se letos pridružuje še nova
razstavna hala z 11.500
kvadratnimi metri razstavnih
površin, kar bo gotovo zelo
razveselilo številne razstavljalce,
saj jih je doslej vsako leto
veliko zaman čakalo na razstavni
prostor Letos jim je na voljo
več kot 60.000 kvadratnih metrov
razstavnih površin.
Pridobitev pa je koristna tudi
za eno od najpomembnejših
dejavnosti, ki jih OZS zadnjih
nekaj let pripravlja na sejmu: to
je predstavitev obrtnih poklicev
osnovnošolcem in seveda tudi
vsem drugim, ki jih to
zanima. Zaradi pridobitve novih
razstavnih prostorov bomo namreč
prezentaciji obrtnih poklicev
namenili kar 1200 m2 sejemskih
površin, kar je največ doslej.
Odnos sejma in stanovske
organizacije je vzajemen; drug
drugemu s\.a graci\\a \n krep\\a
ug\ed, n\un sKupn\ \n ed\n\ c\\\
pa je bil čim več prispevati
k razvoju slovenske obrti. Ker
so časi oziroma širše družbene
in politične razmere obrti sedaj
bistveno bolj naklonjene, sejem
že dolgo ni treba več izkoriščati
v »ideološke« namene; naša
najpomembnejša naloga je zdaj
razvijanje poslovnih razsežnosti
sejma, pa tudi organizacija
številnih spremljajočih strokovnih
obsejemskih prireditev. Sejem
se iz potrošniško naravnanega
(trgovski del sejmišča je
vedno bolj bolj omejen,
toda kljub temu še vedno
zadovoljuje številne potrebe malih
obiskovalcev/nakupovalcev!) že
vrsto let uspešno preusmerja v
promocijsko naravnan sejem, in
kar je še posebej pomembno, v
specializiran sejem. Trudimo se,
da po posameznih proizvodnih
dejavnostih prikažemo, kaj so naši
člani že sposobni narediti in s čim
se mnogi že uspešno kosajo s tujo
konkurenco!
Stanislav Kramberger, predsednik UO OZS in
predsednik poslovnega odbora 32. MOS
SEJEMSKE
SLUŽBE
-	služba za
razstavljalce
(dvorana A, P)
-	služba za
obiskovalce
(pri glavnem vhodu,
dvorana A, L, P)
-	tehnična služba
(dvorana B)
-	špedicija STC Celje
(dvorana A)
-	carina Carinarnica
Celje (dvorana A)
-	prva pomoč
(dvorana B)
-	policija (dvorana B)
-	gasilci
-	varnostna služba
VVeiss., d.0.0., Celje
-	redarska služba
(Celjanka)
-	banka (dvorana L)
-	pošta (dvorana L)
Skrbimo za
Sbsejemske prireditve
Obrtni sejem v Ceiju je prireditev,
S katero slovenska obrt že 32
let predstavlja svoj pomen za
gospodarstvo, tehnološki razvoj,
lastne proizvodne zmogljivosti,
pa tudi kakovost svojih izdelkov
in storitev. S prireditvijo
želimo opozoriti nase tudi vse
tiste, ki usmerjajo slovensko
gospodarstvo. Res je, da
v zadnjem času -
tudi zaradi uvajanja evropskih
izkušenj - načrtovalci našega
gospodarskega razvoja vedno bolj
spoznavajo in priznavajo pomen
obrti tako z gospodarskega, še
bolj pa socialnega vidika. Ves
razviti svet namreč spoznava, da
je prav v obrti največ možnosti
za odpiranje novih delovnih
mest. Slovenska obrt oziroma
njena stanovska organizacija
Obrtna zbornica Slovenije se
že dolgo trudi za pozitiven
odnos naše družbe do obrti
oziroma delodajalcev kot tistega
dela populacije, ki je pripravljena
poslovno tvegati. Njena zasluga
je tudi, da poleg skrbi za lastno
eksistenco pogosto tudi dodatno
zaposluje in s tem zmanjšuje
brezposelnost, ki je eden od
največjih svetovnih problemov.
Iz izkušenj vemo, da je uspešen
le tisti sejem, ki poleg sejemskih
aktivnosti ponuja tudi ustrezne
aktualne obsejemske dejavnosti.
Nosilec teh dejavnosti na MOS-u
je Obrtna zbornica Slovenije. Že
prejšnja leta smo med sejmom
organizirali različne strokovne
posvete: od specializiranih, ki
se jih udeležujejo strokovnjaki
posameznih panog oziroma sekcij,
do takih, ki so pomembni za vse,
ki se ukvarjajo z gospodarstvom.
Naj omenim le nekaj teh posvetov:
o finančni disciplini, dohodnini,
davku na dodano vrednost,
delovni in socialni zakonodaji, o
izobraževanju za potrebe obrti ipd.
Sleherni sejem pa je
tudi priložnost, da povabimo
predstavnike vlade, ministrstev
ter parlamenta, njihov obisk pa
izkoristimo za to, da jih opozorimo
na vse težave in nepravilnosti,
nedorečenosti, pomanjkljivosti v
zakonodaji, ki zavirajo hitrejši
gospodarski razvoj in s tem
boljši standard vseh Slovencev.
Tudi letos pripravljamo veliko
zanimivega:
* prikaz in promocijo dualnega
načina izobraževanja, s katerim
želimo spodbuditi zanimanje
mladih, staršev in šol, da bi se pri
odločanju za nadaljnjo življenjsko
pot množičneje opredeljevali za
obrt, saj sta jim tako zagotovljena
delo oziroma prihodnost. Te
naše aktivnosti bodo potekale
vse sejemske dni v hali A,
predstavili pa bomo skupno kar 30
poklicev, kar je glede na lanskih
trinajst oziroma predlanskih devet
predstavljenih poklicev kar velik
organizacijski zalogaj. Promociji
dualnega sistema namenjamo
pozornost tudi zato, ker je to pri
nas nova oblika izobraževanja, saj
je v veljavi šele drugo leto, čeprav
se je starejši bralci gotovo še
spominjajo.
* Drugi sklop strokovnih prireditev
bo posvečen delovno- socialni
problematiki, pri čemer mislimo
predvsem na zakon o delovnih
razmerjih in pokojninski zakon,
ki bosta prav v sejemskih dneh
v zaljučni zakonodajni fazi v
parlamentu; zakona sta zelo
pomembna za vse delodajalce in
tudi vse zaposlene.
*	Skupaj z Avstrijsko-štajersko
trgovinsko in gospodarsko
zbornico bomo organizirali posvet
o izkušnjah tamkajšnjih obrtnikov
pri vključevanju v EU. Tudi v
OZS se pripravljamo na vstop
v EU; naše člane opozarjamo
na nove pogoje, ki jih bodo
morali izpolnjevati pri vstopanju v
EU. Pri našem nadaljnjem delu
na tem področju so avstrijske
izkušnje lahko izjemno dragocene,
kajti naše strokovne službe si
morajo izkušnje sorodnih institucij,
ki v tujini zastopajo interese obrti,
poiskati kar same.
*	Tudi naše strokovne sekcije
bodo, tako kot doslej, na letošnjem
MOS organizirale vrsto strokovnih
posvetov.
*	Na letošnjem sejmu pa bo
izjemno pomembna tudi okrogla
miza, na kateri bomo govorili o
povezovanju malih gospodarskih
subjektov,Temo smo poimenovali
s sloganom Skupaj smo močnejši
na trgu. Namen okrogle mize
je seznanjanje in spodbujanje
malih gospodarskih subjektov,
ki naj bi se - zaradi boljših
možnosti na trgu - začeli
povezovati. Pri preučevanju
številnih vidikov problematike, ki
se pojavlja pri delu obrtnikov,
namreč ugotavljamo, da bi
bili lahko poslovno uspešnejši,
če bi se bolj povezovali v
konzorcije, zadruge, združenja in
druge oblike. Tako povezani bi
namreč lahko konkurirali tudi pri
večjih delih, javnih naročilih in
podobnem.
Na omenjeno okroglo mizo smo
poleg obrtnikov, ki jih to zanima,
povabili tudi uspešne obrtne
zadruge ter večje gospodarske
organizacije, ki se resneje
ukvarjajo s kooperanti. Želimo
si namreč, da bi bila letošnja
prireditev začetek organizirane
akcije, ki jo bo z vsemi že naštetimi
cilji podrobno spremljala tudi naša
revija Obrtnik
Upam, da bodo obiskovalci
sejma podrobno preučili program
obsejemskih prireditev in se
seveda udeležili tistih, ki se
jim bodo zdele zanimive. Na
OZS pa se bomo trudili, da
bodo obiskovalci dobili čim več
konkretnih in uporabnih napotkov,
ki jim bodo v pomoč pri njihovem
delu.
Anton Filipič, generalni sekretar OZS
Kdor je izučen
rokodelec,
strada do
poldne, kdor
ni, strada do
večera.
Andrej Škrlnjar, direktor Podjetniškega centra Novo mesto: »MOS
v Celju je na svojem področju prekosil vsa druga sejemska prizorišča
v Sloveniji. Lahko bi rekel, da je morda celo že preobsežen.
Povprečen obiskovalec si sejem namreč težko ogleda v enem samem
dnevu. Vsekakor je to bolj pohvala kot kritika sejma, hkrati pa tudi nasvet
za premislek o nadaljnjem razvoju te prireditve. Zelo dobro je, da na
sejmu niso predstavljeni le proizvajalci in njihovi proizvodi, temveč tudi
inovatorji s svojimi novostmi, kajti ti so gibalo razvoja, ki poraja nove
proizvode, jim dodaja novo oziroma dodano vrednost; slednjega je v
Sloveniji v zadnjih letih manj oziroma ne narašča tako hitro, kot bi
moralo.«
Za uspešen razvoj obrti
Mednarodni obrtni sejem, ki ga
vsako leto septembra prirejamo
v Celju, in je obiskovalcem na
ogled deset dni, postaja vse
pomembnejši ne le za slovenske
obrtnike, temveč za vse slovenske,
pa tudi tuje (ne zgolj sejemske)
obiskovalce.
V treh desetletjih sejem ni postal
le najpomembnejša sejemska,
temveč bistveno širša poslovna
prireditev. Udeleženci vsako leto
ponudijo domači in tuji javnosti
zgoščen pregled dosežkov v
posamezni obrtni panogi, hkrati pa
se sejem po eni plati predstavlja
kot izjemno pomemben tržni
barometer, po drugi pa kot
pomembna borza inovacij. Ob tem
se mi zdi izjemno pomembno,
daje sejem »branžno« zasnovan,
kar obiskovalcem omogoča
sistematičen pregled razstavnih
eksponatov, naši člani obrtniki pa
lahko kar najhitreje ugotovijo, do
katere razvojne stopnje so uspeli
pripeljati svojo obrtno delavnico.
Za nadaljnji razvoj sejemske
dejavnosti v Sloveniji gotovo
ni zanemarljivo dejstvo, da
se približno četrtina evropskega
izvoza neposredno ustvari prav na
sejmih, ta odstotek pa bo gotovo
še naraščal, kajti sejmi oziroma
njihova kakovost doživljajo
nenehen razmah. Prihodnost
Mednarodnega obrtnega sejma
v Celju je s tem zagotovljena;
skrbeti bomo morali le za vedno
boljšo vsebino, kar velja tako
za razstavljene izdelke in prikaz
storitev obrtnikov kot za sejemsko
infrastrukturo ter vse spremljajoče
sejemske prireditve.
Ena od temeljnih nalog strokovne
organizacije slovenskih obrtnikov.
Obrtne zbornice Slovenije, pa
je, kako te prireditve izkoristiti
za čimbolj kakovostno oziroma
odmevno obsejemsko dogajanje.
Zanjo sejem ni pomemben le
kot poslovna prireditev, izredno
pomembno je celotno obsejemsko
dogajanje, ki ga zbornica izkorišča
tako, da slovenski ter tudi
tuji javnosti predstavi vse novosti
in aktualne dosežke, s katerimi
se ukvarja slovenska obrt kot
pomemben sestavni del celotnega
slovenskega gospodarstva.
Ena od najbolj aktualnih zadev,
s katero se Obrtna zbornica
ukvarja že vrsto let, saj jo je
širši javnosti prvič predstavila
pred nekaj leti prav na MOS-u,
je finančna nedisciplina. Država
oziroma najodgovornejši (zlasti
ministrstvi za finance in za malo
gospodarstvo) so jo sicer začeli
reševati, vendar premalo celovito,
premalo agresivno, predvsem pa
ne tako, kot smo (na glede na
lastne in tuje izkušnje) svetovali na
Obrtni zbornici Slovenije. Finančni
nered ■\e namret veV\Ka Velas/a,
k\ naibo\\ ogroža obsto\ s\over\ske
obrti, razmere pa se bodo po
uvedbi davka na dodano vrednost
le še bol) zaostrile.
Drugo, prav tako zelo
pomembno vprašanje za obstoj
in razvoj slovenske obrti, pa
je oblikovanje nove delovne
in socialne zakonodaje. Njeni
snovalci namreč ponujajo rešitve,
ki razvoju obrti oziroma
podjetništva (zlasti malega) niso
prav nič naklonjene, čeprav
snovalci globalnih razvojnih
usmeritev prav o obrti oziroma
o malem gospodarstvu govorijo
kot o »paradnem konju« razvoja,
na katerega je pametno staviti
(takšne so namreč tudi izkušnje
iz razvitejše tujine!). Očitno je
torej, da nekaj ni v redu in da
bodo morali najodgovornejši naliti
čistega vina ne le obrtnikom,
ampak vsem državljanom, kajti
razvoj gospodarstva je v interesu
vseh.
Tako kot že nekaj let doslej
bo obrtna zbornica - razen
številnim poslovnim in drugim
srečanjem ter prireditvam -
tudi na letošnjem MOS-u vso
skrb namenila promociji dualnega
poklicnega izobraževanja; to je
način izobraževanja, kjer vajenec
(trenutno jih je v prvem in
drugem letniku okoli 1200) del
časa prebije v učni delavnici pri
obrtniku - mojstru, ki ga uči,
del pa v šolski učilnici, kjer
dobiva vsa potrebna teoretična
znanja. Prav uvedba tega načina
izobraževanja za potrebe obrti je
namreč v zadnjih letih eno od
(naj)pomembn(ejš)ih prizadevanj
in dela Obrtne zbornice, ki naj bi
obrti priskrbelo strokovno dovolj
usposobljene mlade kadre. Le z
ustreznim strokovnim in praktičnim
znanjem bomo kos zahtevam, ki
jih pred obrtnike postavlja vse bolj
zahteven domači in tuji trg.
Ne dvomim, da bo tudi letošnji,
že 31. mednarodni obrtni sejem,
izpolnil pričakovanja in želje
tako razstavljalcev kot tudi
organizatorjev, zlasti pa številnih
obiskovalcev
Vsem sodelujočim želim čim večji
uspeh na sejmu.
MIha Grah, predsednik
Obrtne zbornice Slovenije
Veliko načrtov za
knežje mesto
Funkcijo župana opravljate od
volitev, natančneje od 21.
decembra lani. Kako gledate na
Mednarodni obrtni sejem, ki se
že dolga leta dogaja prav v
knežjem mestu, kjer je poleg
MOS-a sicer še kup drugih, prav
tako zanimivih prireditev?
»Mednarodni obrtni sejenn je
nedvomno osrednji dogodek v
Celju, in to ne le na področju
gospodarstva. To je čas, ko Celje
obišče vsaj 200.000 ljudi, zato se
tudi utrip mesta močno spremeni.
Želimo si, da bi si obiskovalci vzeli
nekaj časa in si ogledali tudi staro
mestno jedro, ki je zgodovinsko
zelo zanimivo. Seveda pa je MOS
tudi glede gospodarskega učinka
zelo pomemben, mesto Celje pa
ima v tem času lepo priložnost
za promocijo. Tudi sejemsko
prizorišče se tako vsebinsko kot
tudi po infrastrukturi lepo razvija -
zlasti z novo pridobitvijo, pravkar
dograjeno sodobno sejemsko
halo. Za mestno občino to ni
nepomembno, saj ima precej
delnic v tej gospodarski družbi;
smo približno njen tretjinski lastnik.
V lasti imamo objekte, s katerimi
gospodari delniška družba Celjski
sejem, prav tako so v lasti občine
zemljišča, na katerih stoji sejemska
zgradba.«
Kaj pa politične posledice
sejemske prireditve? Dobiva
mesto ali celo štajerska regija s
to prireditvijo večjo veljavo?
»Neposrednih političnih posledic
ta sejem nima, čeprav je res, da
se med prireditvijo pojavi precej
političnih veljakov. Sicer pa sejem
ostaja pomemben predvsem po
gospodarski plati. V mestni občini
smo se odločili, da letos povabimo
na obisk vlado, ki bo morda eno
od svoji sej imela prav v Celju;
skupaj si bomo ogledali sejem,
na obisk pa bomo povabili tudi
poslance. Ne bomo jim pokazali
le sejma, ampak tudi mesto, vse
pa bomo zaokrožili s prijetnim
družabnim srečanjem. Ob obisku
se bodo morda porodile nove
ideje, utrinki, ... Naša regija je
sicer v zadnjem času podobno
kot Maribor doživljala degradacijo
v gospodarskem smislu. Tudi
zato je predstavitev dosežkov
slovenskega gospodarstva prav
v našem mestu lepa priložnost
za spodbujanje razvoja štajerske
regije.«
Kaj pa bo mestna občina Celje
naredila za promocijo sejma in
hkrati tudi za promocijo mesta?
Imate v mislih konkretne akcije?
»Z organizatorjem smo se
dogovorili za razstavni prostor, na
njem in pa ob vhodu sejmišča
bomo obiskovalcem delili zloženke
ter turistične prospekte. Tudi
tako želimo zbuditi zanimanje
čim večjega števila obiskovalcev
sejma za ogled našega mesta.
Sicer pa naj dodam, da bomo
za živahnejši utrip podjetništva
v Celju kot občina poskrbeli
tudi z ureditvijo kompleksnega
zemljišča, ki bi ga lahko ponudili
Skladu za razvoj podjetništva,
subvencionirali bomo tudi
najemnine, zlasti manjšim
podjetjem in obrtnikom, ki
ne morejo plačevati ekonomske
najemnine, in obrtnikom, ki
se ukvarjajo z deficitarnimi
dejavnostmi. To bi bila lepa
spodbuda za razvoj mesta, ki mu
želimo vrniti nekdanjo živahnost.
Tudi z bolj sproščenim parkirnim in
prometnim režimom smo v zadnjih
letih pripomogli, da se je v staro
mestno jedro vrnilo življenje.«
Kako Celje sploh »preživi«
nenaden priliv tolikšnega števila
obiskovalcev, pa čeprav gre le
za nekaj dni in za »prehodne«
goste?
»Tega dogajanja smo pravzaprav
že dolgo vajeni, poleg tega
bo letos nekoliko laže, ker
je že dograjena obvoznica iz
mariborske smeri do sejmišča,
zato bo promet nekoliko bolj tekoč.
Organizatorji so dobro pripravljeni
na tak naval obiskovalcev, tudi
za parkirišča je kar dobro
poskrbljeno. Nekaj hude krvi je
včasih le med prebivalci, ki
stanujejo v bližini sejmišča in se
jezijo zaradi zasedenih parkirišč v
okolici blokov. Kot župan jih prosim
za strpnost v dneh, ko bo pri nas
potekal mednarodni obrtni sejem.«
Gredo gostinska ponudba in
prenočitvene zmogljivosti v
korak s povečanim dotokom
obiskovalcev v mestu?
»Naši gostinci bodo morda ob teh
vrsticah skočili pokonci, a menim,
da bi lahko bila gostinska ponudba
v Celju, ki je po velikosti tretje
mesto v Sloveniji, veliko boljša.
Zdi se mi, da se naši gostinci
Foto: foto spring
ne pripravljajo prav veliko na
povečan obisk Celja, sicer pa za
obiskovalce z gostinsko ponudbo
skrbijo tudi v sejemskih prostorih.
Včasih so težave tudi s prenočišči;
celo okoliški hoteli in zdravilišča so
med prireditvijo polno zasedeni.«
Kateri problemi pestijo mestno
občino Celje?
»Prav gotovo je na prvem mestu
brezposelnost. Problematično je
slabo stanje na področju cestnih
povezav, paradoksalno pa je, da
ima Celje sicer ugodno prometno
lego za vse smeri v Sloveniji.
Ljudje so se že navadili na nekoliko
daljšo pot in iskanje 'alternativnih'
poti do prestolnice ali v nasprotni
smeri. Problem je tudi, da skoraj
ves transport, tudi težki tovorni
in tranzitni promet, poteka skozi
središče mesta. Ta vrsta prometa
Celje dobesedno 'reže' na dva
dela. V prihodnjih letih bo treba
najti ustrezne rešitve. Pestijo nas
tudi naravne ujme, na primer
poplave, ki povzročajo veliko
gospodarsko škodo. Pri reševanju
tega problema smo, žal, precej
nemočni. Kot prebivalci mesta
se bomo morali navaditi na to,
da zavarujemo svoje premoženje.
Občina ni vsemogočna, svoje pa
bo morala storiti tudi država,
zlasti na področju vodnega
gospodarstva.«
Imate še kakšne druge načrte?
»Še, na primer na področju
izobraževanja. Ob uvedbi
devetletnega šolskega
izobraževanja bo morala Slovenija
za osnovnošolsko izobraževanje
investirati približno milijardo
tolarjev. Kje bomo vzeli ta denar, še
ne vemo. V Celju pa si zelo želimo
tudi, da bi dobili kakšen
visokošolski zavod, kar bi bilo
dobro tako za naše mesto kot tudi
tudi za vso Slovenijo, Visokošolska
centra v Ljubljani in Mariboru sta
namreč že 'preobremenjena' z
naraščajočim številom študentov.
Naj povem, da pri ministrstvu za
šolstvo in šport že kandidiramo za
visokošolski program in upamo, da
bo v naslednjih petih do desetih
letih Celje postalo eno od
visokošolskih središč v Sloveniji.
Ko bodo urejene prometne
povezave s Celjem, bo pretok ljudi
še precej lažji in tudi cenejši.
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje
Načrte imamo tudi na področju
turizma, ki bi ga radi še bolj
promovirali. Tudi grajsko stavbo, ki
jo že dolgo obnavljamo, bi radi do
konca obnovili. Načrte imamo tudi
s Šmartinskim jezerom, največjim
umetnim jezerom v Sloveniji, ki je v
športno-rekreativnem smislu še
precej neizkoriščeno.«
Sicer pa je v vaši regiji marsikaj
že narejenega. V Celju deluje
nekaj zelo uspešnih podjetij.
»Res je. Če se omejim le na
nekaj primerov, kar sicer ni
prav hvaležno opravilo, moram
omeniti Cinkarno Celje, ki uspešno
posluje. Tudi na področju ekologije
so naredili velik korak naprej,
kar je dobro za mesto v
celoti. Tudi njihova lastniška
struktura je zanimiva. Kovinotehna
se postavlja na noge, uspešno
je tudi Cestno podjetje Celje,
ki se uveljavlja na področju
cestogradnje, predvsem pa je
zelo uspešno podjetje CETIS
Celje, verjetno eno najboljših^
grafičnih podjetij v Sloveniji. Že
nekaj letu spešno deluje podjetje
ETOL, ki med drugim proizvaja
arome, pa tudi celjski AERO;
relativno neznana, a z velikim
potencialom, je zasebna družba
EMO orodjarna. Ne smem pozabiti
na živilsko-predelovalno industrijo,
na primer na Celjske mesnine.
Klasje in druge. Po gospodarskih
kazalcih je uspešno podjetje tudi
izdelovalec softverske opreme
Maček, d.o.o.«
Na kaj ste kot župan in hkrati
prebivalec mestne občine Celje
še posebej ponosni in kaj bi
želeli spremeniti?
»Zelo mi je všeč mestno jedro,
po katerem se rad sprehodim in
opazujem pročelja, ki jih večina
navadno spregleda. Rad imam
Celje; med študijem v Ljubljani me
je motilo tudi to, da je prestolnica
tako velika, da redkokdaj srečaš
kakšnega znanca. Celjani se med
seboj bolj poznamo, kar pa je
včasih - ko potrebuješ nekoliko
več zasebnosti - lahko tudi
malce moteče. Spremenil bi kar
nekaj stvari tako na področju
gospodarstva kot tudi na področju
kulture in športa, vendar pa se
vedno vse začne in konča pri
denarju. Dobra plat življenja v tem
mestu se mi zdi tudi to, da si v
desetih minutah - v katerokoli smer
se odpraviš - že sredi zelenja, v
gozdu, sredi narave. Celje je eno
redkih slovenskih mest, ki so v lasti
ohranila precejšen kos gozdov, kar
se mi zdi velika prednost. In še
jih kupujemo. Trudili se bomo za
čim več zelenja, če že ne v mestu
samem, pa vsaj v njegovi bližnji
okolici.«
Dragica Sušnik
Foto: toto spring
Učenjak brez
dela je
kot oblak brez
dežja.
h
Nekonkurenčni pogoji
poslovanja
»MOS je že presegel meje
obrtnega sistema, saj je povezal
ves gospodarski in politični
prostor v Sloveniji, pa tudi zunaj
nje. Gospodarstveniki in tudi
politiki imajo MOS za nekakšno
prelomnico leta, kjer se delajo
obračuni za prejšnje leto in
načrti za prihodnje«, pravi Jožko
Čuk, predsednik Gospodarske
Zbornice Slovenije (GZS). Po
njegovem udeležba na sejmih
podjetjem odpira vrata na nove
trge, kar je v dobi globalizacije še
posebej pomembno.
»Razvojne smernice
nakazujejo prepočasen razvoj,
da bi lahko kmalu ujeli
povprečno razvitost članic v
EU In zadostili pogojem za
vstop v Evropsko denarno
unijo. Izboljšanje
makroekonomskih pogojev ne
bo dovolj za pospešitev razvoja
malega gospodarstva. Izkušnje
drugih držav kažejo, da je malo
gospodarstvo mogoče razviti
le z ustrezno, njemu
namenjeno zakonodajo in
predpisi,« meni Čuk.
»Tudi naša družba je vse bolj
odvisna od podjetništva, sicer
bi naše okolje izgubilo dinamiko
in fleksibilnost. Zaradi tega je
za ekonomski razvoj Slovenije
nujno spodbujanje razvoja malih
podjetij in obrti. Mednarodni
obrtni sejem je pri nas
ena najpomembnejših sejemskih
prireditev, katere glavni cilj je
promocija dosežkov slovenskega
malega gospodarstva, obrti in
podjetništva ter sklepanje novih
poslovnih vezi«, meni Jožko Čuk,
»MOS vse bolj povezuje tudi veliko
in malo gospodarstvo, saj na njem
nastopajo tudi večji gospodarski
sistemi, kot so industrija,
trgovina, inženiring in podobno.
Mala podjetja potrebujejo večje
gospodarske sisteme, predvsem
v kooperacijskih povezavah za
celovitejšo ponudbo. Na MOS-u
lahko mali proizvajalci predstavijo
velikim svoje možnosti, veliki
pa povedo, kolikšne so njihove
potrebe. Sejem je pomemben
tudi zaradi številnih spremljajočih
obsejemskih dejavnosti, ki so
namenjene predvsem izboljšanju
razmer v malem gospodarstvu,
obrti in celotnemu slovenskemu
gospodarstvu,« dodaja Čuk.
Kooperacijske
priložnosti
Organizatorjema sejma, Celjskemu
sejrTxi in Obrtni zbornici Slovenije,
se pri organizaciji poslovnih srečanj
vsako leto pridruži GZS. Na
razstavnem prostoru bodo letos
poudarili kakovost in skrb za inovacije.
Predstavila se bodo podjetja, ki
želijo pronxMrati pridobljen certifikat
kakovosti ISO 9000; prikazane bodo
organizacijske spremembe v podjetju,
uvedbe smernic in standardov
Evropske unije, ki jih njihovi izdelki
izpolnjujejo, Wjučni dogodki v podjetju
mied uvajanjem in certifidranjem
sistema kakovosti ter vzorci izdelkov
oziroma polizdelkov. GZS sodeluje tudi
s Slovensko podjetniško inovacijsko
mrežo (SPIM) pri promociji inovacij
doma in v tujini. Tako bodo
na razstavnem prostoru zbornice
prikazane tudi tržno zrele inovacije, ki
so že načrtovane za proizvodnjo.
Del stojnice GZS bo urejen kot
informacijski pult, na katerem bo
organizirano podjetniško
sodelovanje, podprto z
elektronskimi informacijskimi
bazami, strokovnimi publikacijami
in poslovnimi informacijami, ki jih
bodo posredovali svetovalci
podjetništva. Še posebno bo
poudarjena ponudba
kooperacijskih priložnosti. Povabili
so večja slovenska podjetja, da jim
sporočijo potrebe za
kooperacijsko sodelovanje;
podatki bodo zainteresiranim na
voljo na stojnici. V programu
spremljajočih dejavnosti se bo
GZS vključila s posvetom o
harmonizaciji standardov in
obvladovanju kakovosti (Zahteve
trga EU - prihodnje zahteve
slovenskega trga) in skupaj z OZS,
CRSPI (Center RS za poklicno
izobraževanje) ter ministrstvom za
šolstvo in šport predstavila dualni
sistem izobraževanja.
Prepočasen
razvoj
In v kolikšni meri so obrtnikom
ter malim in velikim podjetjem
v Sloveniji zagotovljeni pogoji
za konkurenčnost na tujih
trgih? »V gospodarstvu že več
let opozarjamo na neugodne
makroekonomske pogoje za
poslovanje«, trdi Čuk, »Številne
analize in ankete so potrdile,
da so, v primerjavi z drugimi
državami v EU in tudi z državami
v srednji in vzhodni Evropi, pogoji
za poslovanje nekonkurenčni.
Dokaj dobri uspehi so predvsem
posledica ugodnih priložnosti
pri glavnih trgovskih partnerjih
in nadpovprečne zavzetosti
menedžmenta ter zaposlenih v
naših podjetjih. Razvojne smernice
nakazujejo, da se razvijamo
prepočasi, da bi lahko kmalu
ujeli povprečno razvitost članic
EU in zadostili pogojem za
vstop v Evropsko denarno unijo.
Makroekonomski pogoji zavirajo
razvoj: visoke obresti, visoka
inflacija, visoka javna poraba in
davčne obremenitve, neustrezna
tečajna politika, neizvajanje
sprejete zakonodaje in predpisov
ipd. Manjkajo nam tudi različne
razvojne politike (industrijske,
tehnološke, telekomunikacijske),
ki bi lahko spodbudile hitrejši
razvoj.«
Ob zastoju srednjih in
velikih podjetij ne moremo
pričakovati hitrejšega razvoja
malega gospodarstva; slednje se
slabo razvija zaradi omenjenih
makroekonomskih omejitev in tudi
zaradi težav, ki jih ima zaradi
tega veliko gospodarstvo. To
je izpostavljeno tako svetovni
konkurenci kot domačim težavam
in je zato nenehno pod
velikim pritiskom. »Zaradi tega
je premajhno povpraševanje po
ponudbi malega gospodarstva,
ki je s svojimi možnostmi
vezano predvsem na domače
povpraševanje,« dodaja Jožko
Čuk.
»MOS vse bolj povezuje tudi
veliko in malo gospodarstvo,
saj na njem nastopajo tudi
večji gospodarski sistemi,
kot so industrija, trgovina,
inženiring in podobno.
Mala podjetja potrebujejo
večje gospodarske sisteme,
predvsem v kooperacijskih
povezavah, za celovitejšo
ponudbo. Na MOS-u lahko
mali proizvajalci predstavijo
velikim svoje možnosti, veliki
pa povedo, kolikšne so njihove
potrebe«, pravi Čuk.
Izboljšanje makroekonomskih
pogojev ne bo zadoščalo za
pospešitev razvoja malega
gospodarstva, saj izkušnje drugih
držav kažejo, da je to mogoče
razviti le z ustrezno, njim
namenjeno zakonodajo in
predpisi. Ker Slovenija nima
posebne zakonodaje za mala in
srednja podjetja, ki bi jinn
omogočala pospešen razvoj, ne
preseneča, meni Čuk, da so se po
prvem razmahu malega
gospodarstva v začetku 90. let
razmere umirile. »V Sloveniji je bilo
konec marca 1998 med pravnimi in
fizičnimi osebami 83.000
delodajalcev oziroma 70 odstotkov
vseh aktivnih poslovnih subjektov,
ki zaposlujejo do 50 ljudi. Tako
imamo danes v malem
gospodarstvu 34 odstotkov
delovno aktivnega prebivalstva. Po
podatkih APP je bil delež malih
družb (brez samostojnih
podjetnikov) v skupnem prihodku
lani 23 odstotkov, skupaj z obrtniki
pa več kot 30 odstotkov. Malo
gospodarstvo naj bi imelo 15-
odstotno udeležbo v izvozu. V
večini evropskih držav potencial
malega gospodarstva presega
polovico navedenih ekonomskih
kazalcev.«
Spremembe
na vidiku
Za pospeševanje izvoza in
zagotavljanje konkurenčnih
pogojev poslovanja za izvoznike je
zelo pomemben tudi sistem
zavarovanja in financiranje izvoza.
Program, ki temelji na zavarovalni
polici, je pripravila Slovenska
izvozna družba s sodelovanjem
ene od slovenskih bank in ga
namerava ponuditi tudi drugim
bankam. Poleg cenejšega
financiranja (z opravljanjem dela
administriranja in združevanjem
večjega števila manjših
Jožko Čuk, predsednik GZS
Na razstavnem prostoru GZS
bodo letos poudarili kakovost
in skrb za inovacije.
Predstavila se bodo podjetja, ki
želijo promovirati pridobljen
certifikat kakovosti ISO 9000,
prikazane pa bodo tudi tržno
zrele inovacije, ki so že
načrtovane za proizvodnjo.
Urejen bo tudi informacijski
pult, na katerem bo
organizirano podjetniško
sodelovanje, podprto z
elektronskimi informacijskimi
bazami, strokovnimi
publikacijami in poslovnimi
informacijami, ki jih bodo
posredovali svetovalci
podjetništva.
»Na Upravnem odboru GZS smo
pred dvema letoma ugotovili,
da spodbudne politike za razvoj
malega gospodarstva nismo razvili
- razen liberalne zakonodaje, ki je
urejala ustanovitev gospodarskih
družb in 'luknjičaste' zakonodaje,
ki je omogočala izogibanje
plačila davkov Stanje je še
danes skorajda enako; z izjemo
nekaj spodbud pri zaposlovanju
brezposelnih so vsi drugi ukrepi
ostali le na papirju, ki ga je vlada
sprejela kot strategijo razvoja
malega gospodarstva v Sloveniji
že leta 1996«, meni Čuk.
»Težave malega gospodarstva naj
bi sedaj odpravilo ministrstvo
za malo gospodarstvo. Pred
letom dni so nam poslali
gradivo Pobude za hitrejši razvoj
malega gospodarstva v Sloveniji,
OZS in Združenje delodajalcev
obrtnih dejavnosti Slovenije pa
je pripravilo Predlog ukrepov za
zaščito malih delodajalcev Oba
se dopolnjujeta inv primerjavi s
prejšnjimi podobnimi dokumenti
predlagata spremembe, ki naj bi
pripomogle k hitrejšemu razvoju
malega gospodarstva.«
V Sloveniji je velik problem tudi
zaposlovanje na črno. Čuk trdi, da
bi država na to področje morala
poseči s preprečevalnimi ukrepi,
saj bi s tem občutno pospešila
razvoj malega gospodarstva in
obrti ter v tej dejavnosti zagotovila
več delovnih mest. Obseg dela na
črno uvršča Slovenijo prav na vrh
evropskih držav; pojav je razširjen
na več področjih, opravljajo pa ga
tako legalni kot ilegalni subjekti.
»Negativni vplivi dela na črno
se kažejo tudi v izgubi
prilivov v državni proračun,
varnosti ljudi in onesnaževanja
okolja, posledice pa občutijo
tudi uporabniki teh storitev.
Zaradi strokovnega neznanja
je delo opravljeno nekvalificirano,
tveganje pa nosi potrošnik.« Vlada
je letu 1998 določila besedilo
predloga Zakona o preprečevanju
dela in zaposlovanja na črno.
Predlog je sedaj pred drugo
parlamentarno razpravo. »Upamo,
da ga bo državni zbor čimprej
sprejel in s tem obrti kot posebej
prizadeti gospodarski kategoriji
omogočil hitrejši razvoj. Ko bo
zakon sprejet, bo naredil red med
razlagami, kdo dela na črno in kdo
ne, poostril bo nadzor in kaznoval
tako delojemalce kot delodajalce
na črnem trgu dela,« je prepričan
Čuk.
Povišanje cen
Davek na dodano vrednost (DDV)
je povzročil veliko sprememb in
marsikje tudi precej razburjenja.
In kako bo ta davek po Čukovem
mnenju vplival na drobno
gospodarstvo? »Iz različnih virov
je čutiti, da se bo veliko šibkejših
maUh poci\eXV\ \n obr\n\kov znaS\o
v \'\kv\cllr\ost.n\h težavah predvsem
zato, ker je osnova za obračun
davka fakturirana in ne plačana
realizacija. Finančni pritisk na
proizvodna podjetja bo večji. Na
potrebna obratna sredstva za
tekoče poslovanje bodo poslej
morala zagotoviti še dodatna
sredstva za plačilo obračunanega
DDV v svojih izstavljenih računih
kupcem po večinoma splošni,
19- odstotni, stopnji. Vsa
maloprodajna trgovska podjetja so
ob uvedbi DDV opravila inventure
in popise blaga v zalogi ter
preračunala vključene dosedanje
stopnje prometnega davka na
novo veljavni stopnji DDV, kar se
bo gotovo odrazilo v povečanih
stroških poslovanja in s tem
tudi odhodkih ter poslabšanju
tekočega finančnega položaja.«
Po mesečnem poračunavanju
izstopnega davka z vstopnim DDV
pa bo dejanski likvidnostni učinek
odvisen pretežno od dosedanjih
dogovorjenih plačilnih pogojev in
rokov plačila.
Pri storitvenih podjetjih se bodo
cene storitev prav tako povišale,
saj se bo zaradi dosedanje
relativno nizke stopnje obdavčitve s
prometnim davkom povečal pritisk
na spremembo strukture prodajne
cene, kar bo vplivalo na poslovni
uspeh in donosnost iz takega
poslovanja. Uvozna podjetja bodo
pri uvozu blaga in storitev
tujih izvajalcev obračunavala in
plačevala DDV ob prestopu meje
ali delno drugače po posebnem
carinskem postopku; za uvoznike ni
bistvenih sprememb.
»Povsem drugače pa se je
uvedba DDV pokazala izvoznim
podjetjem, ki poslej svoje
proizvode in storitve izvažajo
po povsem neobdavčenih cenah.
Prve obveznosti iz naslova
DDV bodo zapadle konec tega
meseca. Takrat se bomo verjetno
soočeli s prvimi potrebami po
dodatnih likvidnostnih sredstvih.
Sedanja slika ponudbe in
povpraševanja po kreditih namreč
ne odraža realnega stanja v malem
gospodarstvu in obrti«, je za konec
dejal predsednik GZS.
Tanja Stankovič
v Kovinotehni letošnjo jesen praznujemo 45. obletnico. Zrasli smo na tradiciji znanih celjskih trgovcev in se učvrstili
kot drugi največji trgovec s tehničnim blagom v Sloveniji. Vedno smo bili usmerjeni h kupcem, tako tistim, ki
vstopajo v naše prodajne enote, kot tistim s področja industrije, gradbeništva in trgovine.
Gradimo novo, napredno prodajno filozofijo in tržnim razmeram prilagojeno kulturo podjetja. Zavedamo se pomena
odlično opravljene storitve.
Vse kar počnemo, počnemo z nasmehom.
Trgovina so ljudje
Zadnjih pet let je podjetje,
ki se je v Sloveniji uveljavilo
(tudi) s sloganom »Nemogoče
je mogoče«, glavni pokrovitelj
Mednarodnega obrtnega sejma
v Celju. Zakaj ste se odločili za
ta korak?
»Kovinotehna je podjetje z
dolgoletno tradicijo in kot tako
skrbi za močan korporativni imidž,
hkrati pa smo predstavniki okolja,
v katerem delamo, zato čutimo
do njega močno pripadnost.
Kovinotehna bo letos praznovala
(skoraj) okroglo 45. leto obstoja.
Smo eden vodilnih akterjev na
tem sejmu, ki je zelo priljubljen,
dobro obiskan in komercialno
zanimiv. Tudi za naše podjetje
je mednarodni obrtni sejem lepa
priložnost za intenzivne poslovne
stike, saj si naše podjetje med
sejmom ogleda veliko domačih in
tujih poslovnih partnerjev Vse to in
še kaj je razlog, da smo že toliko let
glavni pokrovitelj MOS-a.«
Kakšni so občutki ob 45-letnici
obstoja? To je za vsako
slovensko podjetje že kar lepa,
zrela doba.
»Občutki so mešani in zanimivi
hkrati. Upamo, da bomo to
obletnico še vedno praznovali kot
Kovinotehna, ne glede na poskus
prevzema, ki ga je napovedalo
podjetje Merkur V tem trenutku
(pogovarjali smo se v začetku
avgusta, op.p.) žal ne morem
povedati kaj več.«
Pot, ki ste jo prehodili, je
kar dolga. Kaj je bilo tisto,
kar je Kovinotehno spremenilo
v enega od paradnih konjev
slovenskega gospodarstva?
»Prelomnic je bilo veliko.
Kovinotehna je rasla na temelju
tradicije; že od začetka je rasla
kot tehnična trgovina, ki je
v Celju sicer obstajala vrsto
let. Nedvomno je bila nekdanja
Jugoslavija za Kovinotehno zelo
pomemben trg. Z izgubo teh
trgov in razpadom Sovjetske zveze
smo morali izdelati nov koncept
na mnogo ožjem, tudi desetkrat
manjšem trgu. Domači trg nam
je uspelo ohraniti zaradi tradicije,
medsebojnih človeških povezav
in dobrega prodajnega programa
ter, seveda, tudi dobrega in
prodornega trženja. Zanimivo je,
da se je Kovinotehna sicer nekoliko
pozno lotila maloprodajne
dejavnosti, je pa prav zadnji dve
leti, ko je na trgu vse več tuje
konkurence, povečala prodajne
površine v Sloveniji, zdržala bitko
z njo, prodaja na kvadratni meter
je zrasla, ob vsem tem pa je
Kovinotehna veliko manj vlagala
v promocijo kot sorodna podjetja.
Uspelo nam je prodreti tudi z
značilnim sloganom in nekaterimi
razpoznavnimi prodajnimi akcijami
po vsej Sloveniji. Kljub vsemu pa
smo še vedno prisotni tudi na
delu tujih trgov, kjer so se razmere
spremenile.«
Kakšno je trenutno stanje v
podjetju?
»Imamo več kot 30.000 kvadratnih
metrov prodajnih površin po vsej
državi, deset velikih prodajnih
centrov, okoli 1.100 zaposlenih v
Kovinotehni, v hčerinskih podjetjih
pa jih dela še okoli šeststo.
Povprečna starost zaposlenih
v podjetju je okoli 38 let,
veliko pozornosti namenjamo prav
mladim delavcem. Po prihodku
smo 13. podjetje v Sloveniji.
Letos smo v tujini realizirali
pet odstotkov celotnega prometa,
prejšnja leta pa vsaj dvakrat
več. Če prihodke izrazimo v
številkah, gre za 40 milijard
tolarjev letnega prihodka; od tega
letos pričakujemo dvesto milijonov
tolarjev čistega dobička, kar je
nekoliko manj kot pred leti, ker smo
podjetje letos sanirali. Lotili smo se
povečanja prodajnega deleža na
slovenskem trgu, pri čemer smo
uspeli, nato 'čiščenja' posameznih
elementov poslovanja v podjetju.
\zot)Taž.evan\a \r\ nov'\h možnos\.\
za mlade sodelavce ('\.rgov'\r\a so
l^dje'), posodobitev ...«
Če bi se primerjali s podobnim
slovenskim podjetjem, katero bi
to bilo?
»Po organizaciji poslovanja je
identično podjetje Merkur Ti
dve podjetji sta organizacijsko,
po poslovni mentaliteti in glede
nastopa na trgu zrcalno enaki.
Slovenija potrebuje na področju
veleprodaje na trgu vsaj dva velika
oskrbovalca, kjer ne pričakujemo
tuje konkurence, ker le-ta ne bo
vlagala v transport, skladišča,
ogromne zaloge, ki jih mora imeti
vsak prodajalec; tujci tudi ne
bodo prav radi vlagali v rizičen
trg, na katerem vlada velika
finančna nedisciplina. V svetu
je tako, da je v veleprodaji le
nekaj ponudnikov druga podjetja
pa so specializirana za različne
programe in t. i. manjše, lokalne
trgovine. To je normalna urejenost
trga v vseh državah po svetu.
Vrednost trgovine na debelo je
v tujini sicer večja kot vrednost
trgovine na drobno, pri nas pa je
to skorajda izenačeno.«
Kakšna bo vaša usmeritev in
poslovna filozofija v prihodnjih
letih, morda celo tisočletju?
»Čaka nas še veliko
'prečiščevanja' notranje
organizacije, še vedno želimo
oskrbovati slovenski trg z izdelki, ki
jih potrebuje, želimo, da z nami
rastejo določena srednje velika
proizvodna podjetja in grosisti,
čakamo tudi na obnovo trgov v
republikah nekdanje Jugoslavije, v
prihodnosti pa načrtujemo
specializacijo na nekaterih
perspektivnih področjih, na primer
v gradbeništvu. Še bolj se
nameravamo posvetiti določenim
ciljnim skupinam kupcev in jim
ponuditi dodatne storitve.«
In če se povrneva na vaš nastop
na mednarodnem obrtnem
sejmu: kaj boste ponudili
obiskovalcem?
»Sodelujemo že vsa leta, tudi
letos se bomo predstavili na
okoli dvesto kvadratnih metrih
razstavnih površin. Naša sejemska
predstavitev na MOS-u bo
potekala v treh delih: prvi so
komercialne aktivnosti na področju
maloprodaje, drugi komercialne
aktivnosti na našem razstavnem
prostoru z obiskovalci, tretji pa
so stiki s poslovnimi partnerji.
September je za nas že
tradicionalno mesec, ki je po
prometu rekorden. Letos sicer ne
bo tako, ker je bil 'najboljši' mesec
v tem smislu junij, pred uvedbo
davka na dodano vrednost.
Letos smo na našem razstavnem
prostoru ponudili priložnost
za predstavitev tudi mestni
občini Celje, zlasti na področju
turizma. Naši glavni poudarki (tudi
letošnjega) sejemskega nastopa
pa ostajajo prijaznost - to je naša
konkurenčna prednost, premik k
storitvam in, seveda, 45-letnica
našega podjetja.«
Dragica Sušnik
Saša Geržina, predsednik uprave,
Kovinotehna, d. d., Celje
Bela tehnika ostaja
strateška usmeritev
Gorenje, d. d. je s 6600
zaposlenimi največje slovensko
proizvodno podjetje in hkrati
največji slovenski »čisti izvoznik«;
na leto izvozi kar 93 odstotkov
celotne proizvodnje, letni promet
pa je okoli 190 milijard tolarjev.
Od decembra 1997, ko so
zaključili proces lastninskega
preoblikovanja, poslujejo kot
delniška družba. Skupino Gorenje
sestavlja 36 podjetij doma in
v tujini, ki se razprostirajo na
323.000 kvadratnih metrih skupnih
površin. Osnovna dejavnost v
Gorenju je proizvodnja in prodaja
velikih gospodinjskih aparatov,
druga področja poslovanja so
še strojegradnja, orodjarstvo,
računalništvo in oprema, izdelava
komponent, grelnikov vode in
pohištva, trgovina, gostinstvo in
turizem ter še nekatere storitvene
dejavnosti.
Gorenje bo na MOS-u nastopilo
na več kot petsto kvadratnih
metrih skupnega razstavnega
prostora s celotnim
proizvodnim programom in
storitvami. Osnovni poudarek
bo na najnovejši paleti izdelkov
bele tehnike, predstavili pa
bodo tudi nove televizijske
aparate, grelnike vode,
radiatorje, strojno opremo in
storitvene dejavnosti.
Gorenje letno izdela več kot
dva milijona velikih gospodinjskih
aparatov, kar ga uvršča med
osem največjih proizvajalcev
bele tehnike v Evropi. Bela
tehnika ostaja temeljna strateška
usmeritev Gorenja tudi vnaprej;
razvijali bodo celovito paleto
izdelkov, lastno prodajno
mrežo ter lastne blagovne
znamke. Gorenje prodaja kar
na 60 svetovnih trgih: od
teh so najpomembnejši nemški,
francoski, hrvaški, avstrijski,
poljski, danski, ameriški, češki
in drugi. V okviru lastnih
podjetij in predstavništev v
tujini se nameravajo še bolj
uveljaviti na razvitih, predvsem
zahodnoevropskih trgih in sočasno
okrepiti prisotnost v srednji in
vzhodni Evropi; aktivno se vračajo
tudi na trge nekdanje Jugoslavije.
V Gorenju pripisujejo nastopu na
MOS-u velik pomen.
»Mednarodni obrtni sejmi v
Celju so že vrsto let zrcalo
slovenskega gospodarstva,
predvsem tistega najbolj
naprednega. Že dolgo velja
pravilo, da se mora tisti, ki v
slovenskem gospodarstvu kaj
pomeni, pokazati tudi na sejmu
v Celju«, pravi Franjo Bobinac,
član uprave Gorenja.
»Mednarodni obrtni sejmi v Celju
so že vrsto let zrcalo slovenskega
gospodarstva, predvsem tistega
najbolj naprednega. Že dolgo
velja pravilo, da se mora tisti, ki
v slovenskem gospodarstvu kaj
pomeni, pokazati tudi na sejmu
v Celju«, pravi Franjo Bobinac,
član uprave Gorenja. »To že dolgo
niso več samo obrtniki in manjši
podjetniki, temveč tudi velika
slovenska in tuja podjetja, ki so
pogosto generatorji posameznega
narodnega gospodarstva in
pomebni kazalci uspešnosti v
tujini, Tako se lahko naša podjetja
na MOS-u redno primerjajo s tujo
konkurenco in si poskušajo tudi
tako odpreti okno v svet,« pravi
Bobinac,
Glede na to, da Gorenje večino
svojih proizvodov izvozi, se v
tujini redno predstavlja na številnih
velikih in uveljavljenih sejmih.
»MOS je za nas zelo pomemben,
še posebno v zadnjih letih, ko
se njegov standard količinsko in
kakovostno hitro dviguje.«
Sejem je zanje priložnost, da
najširši slovenski javnosti pokažejo
raznolikost poslovnega sistema
Gorenje, saj se poleg proizvodnje
bele tehnike ukvarjajo še s
številnimi drugimi, manj znanimi
dejavnostmi. Na sejmu se
predstavlja kar nekaj Gorenjevih
odvisnih družb: Gorenje Indop,
Gorenje Orodjarna, Emkor,
Gorenje Gostinstvo in druge.
MOS obišče veliko njihovih
kupcev, poslovnih partnerjev,
delničarjev, prijateljev in znancev,
ki jim lahko pokažejo novosti,
najboljše, kar lahko v danem
trenutku ponudijo trgu na področju
njihove osnovne dejavnosti - bele
tehnike, hkrati pa z neposrednimi
osebnimi stiki utrdijo in izboljšajo
ugled blagovne znamke Gorenje.
»Na sejmu bomo številnim
podjetjem s področja malega
gospodarstva, ki so že ali pa
še bodo naši dobavitelji, ponudili
nove izzive in priložnosti za
sodelovanje z nami. In še nekaj
je zelo pomembno za nas: vsako
jesen obišče sejem tudi veliko
zaposlenih v Gorenju, ki se lahko
na takšnih prireditvah prepričajo,
da delajo v podjetju, ki doma
in v tujini nekaj pomeni, kar je
dobra popotnica za dolgoročno
stabilnost podjetja v še tako
nemirnih svetovnih gospodarskih
tokovih«, doda Bobinac.
Gorenje bo na MOS-u nastopilo na
več kot petsto kvadratnih metrih
skupnega razstavnega prostora s
celotnim proizvodnim programom
in storitvami. Osnovni poudarek
bo na najnovejši paleti izdelkov
bele tehnike, predstavili pa bodo
tudi nove televizijske aparate,
grelnike vode, radiatorje, strojno
opremo in storitvene dejavnosti.
»Ker bo naš razstavni prostor
prijetno in funkcionalno urejen,
smo prepričani, da bo nastop
Gorenja na sejmu v Celju ugajal
številnim obisl<ovalcem in uresničil
naša pričakovanja«, je končal
Bobinac.
Tanja Stankovič
ŠPORTNE IGRE
V okviru sejma bodo
tudi letos (natančneje
11. septembra) potekale
tradicionalne športne
igre obrtnikov in pri njih
zaposlenih delavcev za
pokal MOS '99. To
tradicionalno
tekmovanje vsako leto
pritegne okoli tisoč
športnikov iz obrtniških
vrst. Tekmujejo v malem
nogometu, tenisu,
kegljanju, vlečenju vrvi,
pikadu in (če bo dovolj
prijav) tudi v novi
disciplini streetbali za
moške ter v odbojki za
ženske. Vsa
tekmovanja, razen
tenisa in kegljanja, bodo
v Šolskem centru Celje
Lava.
Mag. Franjo Bobinac, član Uprave Gorenja
Po mreži do uspeha
Slovenska podjetniško inovacijska
mreža (SPIM) deluje v okviru
Pospeševalnega centra za malo
gospodarstvo Slovenije (PCMG) v
prostorih Svetovnega trgovinskega
centra (WTC) v Ljubljani,
predstavila pa se bo na letošnjem
Mednarodnem obrtnem sejmu
(MOS) v Celju. Nekaj več kot
tridesetim inovatorjem so namenili
okoli.150 kvadratnih metrov
sejemskega prostora.
SPIM je prvič samostojno
nastopil leta 1991 na svetovno
znani razstavi inovacij EUREKA
v Bruslju. Slovenija je tam
predstavila enajst inovacij, od
katerih jih je osem dobilo medalje;
prejeli pa so tudi tri posebne
nagrade, in sicer za dizajn,
zlato priznanje EUREKA in zlato
priznanje Svetovne organizacije
za intelektualno lastnino -
VVIPO. Formalno pa kot začetek
delovanja mreže velja mesec junij
leta 1992, ko so partnerji -
ministrstvo za malo gospodarstvo,
Gospodarska zbornica Slovenije,
Obrtna zbornica Slovenije in Zveza
inovatorjev Slovenije - sprejeli ime
in prva pravila delovanja SPIM-a.
Osnovni namen podjetniške mreže
je bilo posredovanje informacij
in organizirano združevanje
inovatorjev; želeli so postati
osrednja institucija, ki bo
inovatorjem pomagala pri
promociji tako doma kot v tujini.
Zdaj SPIM ponuja veliko več.
Osrednja dejavnost je še vedno
skrb za promocijo s financiranjem
in izvedbo organiziranega
predstavljanja inovacij na
podjetniških in strokovnih sejmih
ter razstavah novih proizvodov in
tehnologij.
Organizirajo tudi pregledne
razstave najboljših oziroma v
tujini nagrajenih inovacij ob koncu
leta ter sofinancirajo nastop na
sejemskih predstavitvah. Skrbijo
za promocijo v različnih medijih,
tudi tujih. Pripravljajo in izdajajo
različne publikacije, priročnike in
kataloge, svetujejo, izobražujejo in
informirajo inovatorje. Spodbujajo
pomoč in organiziranje inovatorjev
na regionalni ter lokalni ravni
ter združujejo posamezne; ideje.
Najmanj enkrat letno organizirajo
tudi srečanja. Sodelujejo s
sorodnimi tujimi organizacijami in
mednarodnim programom pomoči
mladim inovatorjem.
Predstavijo
se le najboljšim
Mreža združuje več kot 400
inovatorjev, ki so se v okviru
SPIM-a predstavili na različnih
sejmih doma in v tujini. Večina
je posameznikov vse več pa je
tudi malih podjetij. Slika članstva
je običajna in podobna kot v
drugih evropskih državah; največ
jih prihaja iz vrst strojništva in
elektrotehnike. V zadnjem času se
povečuje tudi delež inovatorjev.
ki so kakorkoli povezani z
varovanjem okolja in ekologijo ter
ustvarjajo nove proizvode aktivne
izrabe človekovega prostega
časa.
SPIM sledi načelu, da
je bolje sodelovati na
manj, vendar odmevnejših
predstavitvah. Udeležujejo se
že tradicionalnih sejmov v
Ženevi, Nurnbergu, Bruslju,
Pittsburghu in Zagrebu. V Sloveniji
se predstavljajo na sejmih,
kot sta, denimo, Mednarodni
kmetijsko-živilski sejem v Gornji
Radgoni in Mednarodni obrtni
sejem v Celju. Mreža na sejmih
organizira komisijo ekspertov, ki
po mednarodnih kriterijih ocenjuje
razstavljene inovacije in opravi
vsa pripravljalna, organizacijska
ter izvedbena dela.
V mreži pravijo, da so bili
v preteklosti pri predstavljanju
posameznih inovacij zelo
uspešni, kajti v letih od
1996 do 1998 so inovatorje
in njihovo delo predstavili
na šestih mednarodnih
podjetniških sejmih v Sloveniji
in na dvanajstih mednarodnih
salonih novih proizvodov in
tehnologij v tujini. Doma
je bilo predstavljenih 178
inovacij in 142 avtorjev. Na
Mednarodnem obrtnem sejmu
v Celju so jim v preteklih letih
podelili 32 zlatih, 49 srebrnih
in 29 bronastih medalj ter
tri priznanja za sodelovanje.
Vsako leto najbolje ocenjeni
inovaciji na sejmu namenijo
tudi veliko zlato priznanje SPIM.
V tujini so 180 inovacij in 140
slovenskih avtorjev predstavili na
največjih salonih inovacij v Evropi
in Ameriki. Njihovi varovanci so
prejeli dve veliki zlati medalji
»s poudarkom« (podeljujejo jih
resnično najboljšim), 26 zlatih,
49 srebrnih in 43 bronastih
medalj ter številna druga priznanja
in nagrade. Tako so kar pet
posebnih nagrad in pokalov prejeli
na sejmu INPEX 97 in 98 v
Pittsburghu, dve na razstavi INOVA
96 v Zagrebu, dve na salonu
EUREKA 96 v Bruslju, eno na
lENI 97 v Nurnbergu in nagrado
občinstva na razstavi Genius 96 v
Budimpešti.
V sodelovanju z Obrtno zbornico
Slovenije so nekaterim inovatorjem
omogočili celo nastop na največji
evropski obrtno-podjetniški
sejemski prireditvi v Munchnu. V
letu 1996 so pripravili novo
prireditev, prvi Salon v tujini
nagrajenih slovenskih inovacij, ki je
bil izjemno odmeven in je postal
tradicionalen. Salon organizirajo
drugi ali tretji teden v decembru v
preddverju WTC v Ljubljani.
Od nastanka pa vse do lani se
je torej SPIM predstavil kar na 26
domačih in na prav toliko tujih
sejmih. Od 355 inovacij, ki so jih
pokazali na tujem, jih je kar 241
prejelo medalje oziroma priznanja.
Dovolj, da lahko govorimo tako o
visoki ravni razstavljenih inovacij
kot tudi o kakovostno pripravljenih
in izpeljanih predstavitvah le-teh,
so prepričani v mreži.
Inovacije
pomagajo prodati
inovacije
Poslovne učinke je ob
(oziroma po) posamezni sejemski
prireditvi težko meriti, saj se
številni navezani stiki šele
kasne\e spvevT\enV\o v pos\ovno
sode\ovan\e. \n prav V\ sV\k\
so tisto, kar SPIM omogoča
posameznikom, od katerih pa je
odvisno, kako dobro jih znajo
izkoristiti. Vsem, ki še niso uspeli
pri trženju svojih novih proizvodov
in tehnologij, zato priporočajo
dve publikaciji: pripomoček pri
realizaciji idej, priročnik Od ideje
do uspeha in prikaz nagrajenih
inovacij v Katalogu inovacij SPIM
1996-1998.
Partnerji SPIM-a so danes skoraj
vse institucije, ki v Sloveniji
delujejo na področju inovacij ali
so z njo kakorkoli povezane.
Vsi so v Projektnem svetu SPIM
zastopani s svojim članom; med
njimi sta prav tako dva izbrana
inovatorja. SPIM ponuja članom
poleg že omenjenih ugodnosti tudi
predstavljanje inovacij v biltenu
PCMG - Informator V letu 1997
so program še popestrili in začeli
snemati kratke video spote za
vsako razstavljeno inovacijo na
katerem koli sejmu; posnetke lahko
inovatorji kasneje zelo koristno
uporabijo.
V	prihodnje naj bi se SPIM
razvijal v smeri popolnejše
podpore posameznim projektom
na vseh področjih, ki jih
zahteva uvajanje posameznega
proizvoda v proizvodnjo in na
trg. Članom želijo ponuditi še
boljše storitve in večje poslovne
možnosti, saj poslovne in tehnične
inovacije močno vplivajo na
konkurenčnost podjetij in s
tem gospodarstva v državi.
Nekoliko bolj podroben pogled pa
pokaže, daje podpora inovativnim
procesom in njihovim avtorjem
vendarle premajhna, pravijo
v SPIM. Pozabljamo namreč,
da bo dolgoročna učinkovitost
gospodarstva odvisna od tega,
kako hitro se bo le-to
posodabljalo; hitrost pa je zelo
odvisna od podpore vlade.
V	Strategiji razvoja malega
gospodarstva v Sloveniji
lahko preberemo, da bo
vlada spodbujala: tehnološki
razvoj s sofinanciranjem
raziskav, prenosom tehnologije
z univerze in inštitutov v mala
podjetja in z ugodnostmi za
vlaganja v sodobno opremo;
razvoj inovacij z določenim
nepovratnim financiranjem, s
politiko zaščite industrijske
lastnine in podporo pri testiranju
prototipov; nacionalni program
kakovosti tudi na področju
malih podjetij, ki si sama
težko privoščijo stroške uvajanja
standardov ISO. Vlada torej
razmišlja o podpori inovatorjem
in inovacijam, kar kažejo različne
oblike pomoči številnih inštitucij,
ki sledijo tehnološkemu razvoju.
Barbara Režek
Ena od številnih inovacij SPIM je kolo za vožnjo v ležečem položaju.
Posebno oblikovan okvir in prirejen pogonski mehanizem omogočata
optimalen položaj kolesarja - posebej med hitro vožnjo. Kolo je bilo
nagrajeno s štirimi zlatimi medaljami na največjih mednarodnih salonih
inovacii.
Prihodnost sejemske
dejavnosti je v specializaciji
Predsednik Obrtne zbornice
Slovenije (OZS) Miha Grah ki s
podjetjem Celjski sejem d.d. že
vrsto let sodeluje kot največji in
najpomembnejši soorganizator pri
pripravi Mednarodnega obrtnega
sejma v Celju, meni, da so
med prireditelji sejmov pri nas
najmanj komercialno uspešni
vedno tisti, ki prirejajo splošne,
malodane kramarske sejme.
Zato prihodnost te pomembne
gospodarske panoge vidi v
specializaciji sejemskih prireditev.
Obrtniki si z ministrstvom za
malo gospodarstvo in turizem
želijo še tvorneje sodelovati,
od zakonodajne oblasti pa
pričakujejo, da bo začela
sprejemati obrti bolj naklonjene in
prijaznejše zakone. OZS si močno
prizadeva motivirati mlade, da bi
se pogosteje odločali za obrtne
poklice.
Se po Vašem mnenju MOS
razvija v pravo smer?
»Nedvomno.«
Se je vloga Obrtne zbornice
Slovenije kot soorganizatorja
MOS od ustanovitve ministrstva
za malo gospodarstvo in turizem
v čem spremenila?
»Vloga OZS je po ustanovitvi
resornega ministrstva ostala
enaka. Sodelovanje obeh institucij
je na primerni ravni, seveda
pa si obrtniki in njihova
stanovska organizacija želimo, da
bi bilo sodelovanje še tvornejše.
Uspešnost sodelovanja pa ni
odvisna zgolj od tega, kako
zbornica sodeluje z ministrstvom
za malo gospodarstvo, temveč
predvsem od tega, koliko vladni
resorji podpirajo ideje obrtne
zbornice in prizadevanja MMGT«
V čem je skrivnost dobrega
poslovnega odnosa in
zglednega partnerstva med OZS
in Celjskim sejmom?
»OZS je zagotovo še vedno
največji partner pri organizaciji
MOS-a. To partnerstvo temelji na
vsakoletnem poglobljenem
sodelovanju, zlasti pri
spremljajočih dejavnostih med
sejmom, in sicer na področju
svetovanja, posvetovanj, okroglih
miz, konferenc (tudi z mednarodno
udeležbo) in drugih oblik
sodelovanja, ki pomembno
vplivajo na podobo sejma.«
Boste kateremu od področij
Vašega delovanja med
predstavitvijo na MOS-u dali še
poseben poudarek?
»Tudi letos obrtna zbornica največ
pozornosti namenja predstavitvi
obrtnih poklicev najširši javnosti,
Še zlasti pa vsem osnovnošolcem,
ki se odločajo za nadaljnje šolanje.
Tako bomo skupaj z ministrstvi za
malo gospodarstvo, za šolstvo, za
delo in ministrstvom za znanost
in tehnologijo pripravili doslej
največji prikaz obrtnih dejavnosti v
živo v hali A, in sicer na kar 1200
m2, kar je največ doslej.«
Se na področju obrti oziroma
sejemske dejavnosti v bližnji
prihodnosti obetajo kakšne
novosti?
»Na področju obrti v prihodnje
pričakujemo zlasti večji posluh
vlade in parlamentarcev za
sprejem zakonodaje, ki bo obrti
bolj naklonjena, ki bo 'prijaznejša'.
Zakonodaja bi morala biti takšna,
da bi bolj kot doslej odpirala vrata
intenzivnejšemu zaposlovanju na
področju obrti. Za slovensko
obrt pa je najpomembneje, da
se v državi uvede finančna
disciplina, na kar v zbornici
že dolgo opozarjamo. Kar
pa se sejmov tiče, moramo
vedeti, da so komercialna
gospodarska kategorija oziroma
prireditve, namenjene zlasti tistim,
ki razstavljajo. Ohranili se
bodo le tisti sejmi, ki jih
bodo razstavljalci sprejemali in
podpirali. Zlasti pomembni se
mi zdijo specializirani sejmi;
takšni so tudi pri nas vse
bolj pomembni. Tako je letos
v Kranju prvič odprt nov,
specializiran sejem za pohištvo
in opremo, ki bo zanesljivo
zapolnil sejemsko praznino na tem
področju. Najmanj komercialnih
uspehov si poslej lahko obetajo
splošni, pogosto tudi kramarsko
obarvani sejmi.«
A/eš Lednik, Večer
SPREMLJAJOČE
PRIREDITVE NA
MOS-u
Dvorane: Modra
dvorana, Mala
kongresna dvorana,
Sejna soba Celjanke,
sejne sobe E1., E2, 57,
dvorana A/ll.
Pomemben del MOS-a
so spremljajoče
strokovne prireditve,
pri organizaciji le-teh pa
skušamo slediti trenutno
aktualnim vprašanjem.
Odgovore nanje
pripravimo z nekaj
nosilnimi temami, ki
spremljajo celotno
sejemsko prireditev.
Letošnje teme so,
denimo, zahteve
evropskega trga,
prihodnje zahteve
slovenskega trga,
izkušnje avstrijskih
obrtnikov pri vstopu v
EU, plačana realizacija
- da ali ne (kot osnova za
obračun DDV) in
predstavitev finančnih
spodbud za malo
gospodarstvo.
Organizatorji letošnjih
prireditev so Celjski
sejem, Obrtna zbornica
Slovenije, Gospodarska
zbornica Slovenije in
Pospeševalni center
za malo gospodarstvo.
Prireditve bodo potekale
v Modri dvorani, v Mali
kongresni dvorani, v
sejni sobi Celjanke, v
sejnih sobah E1, E2 in
57 ter v dvorani A/ll.
Poleg nosilnih tem bo
sejem spremljala še
vrsta drugih prireditev:
od poslovnih srečanj,
okroglih miz,
posvetovanj, razstav,
tradicionalnega dneva
inovatorjev, avstrijskega
dneva, predstavitev
dualnega sistema
poklicnega
izobraževanja in
predstavitev
posameznih območnih
obrtnih zbornic do
degustacij slovenskih vin
in vsakodnevnih modnih
revij na odru
prireditvenega atrija.
Delavska
mezda skozi
vrata prihaja
in skozi dimnik
uhaja.
Miha Grah
utrinki iz Merkurja,
hiše tehničnih izdelkov
Podjetj6 Merkur se bo na
Mednarodnem obrtnem sejmu
v Celju predstavilo na dveh
razstavnih mestih. V novi
sejemski dvorani bodo poslovnim
partnerjem in obiskovalcem na
ogled nove blagovne znamke, kot
so namizna krožna žaga za les
Compa, izdelki iz lesa Leitinger,
stopnice Albini & Fontanot,
kopalniški dodatki Sonia, masažne
kadi Sanyc Ces ter program
ročnega in strojnega orodja
Garant. Izbiro bodo dodatno
popestrili prodajnimi katalogi:
Katalog okovja. Katalog črne
in barvaste metalurgije. Katalog
strojnega orodja Garant in drugi.
Našli jih bomo tudi v dvorani M,
kjer bodo na sto kvadratnih metrih
površin predstavili pestro izbiro
tehničnih izdelkov.
Na sejmu bodo pripravili tudi
dneve poslovnih partnerjev:
14. septembra dan gradbenih
in inštalacijskih podjetij, 15.
septembra dan gospodarskih in
16. septembra dan industrijskih
podjetij.
Med izbiro
\n prodajo
Pravijo, da je dober trgovec znan
po svojem prodajnem programu.
Podjetje Merkur zato svojo ponudbo
tehničnih izdelkov iz leta v leto
skrbno dopolnjuje. V njihovih
prodajnih središčih lahko kupci
najdejo prav vse za dom,
gospodinjstvo in poslovne potrebe.
Ponujajo tudi dodatne storitve
in iščejo vedno nove rešitve
poslovanja, kar se za vodilnega
trgovca s tehničnim blagom v
Sloveniji tudi spodobi. Le z
bogatim prodajnim programom,
učinkovitostjo zaposlenih, fizično
močjo in ugledom podjetja lahko
zadovoljijo še tako zahtevne kupce,
menijo v podjetju.
Merkurjevo skupino podjetij
sestavljajo poleg matične delniške
družbe še nekatera druga podjetja v
Sloveniji in tujini. Skupina uresničuje
strateške razvojne cilje, usklajuje
poslovne odnose in uporablja
skupne standarde poslovanja.
Dejavnost vseh pa je usmerjena v
nabavo in prodajo tehničnega blaga
ter večjo prodajo na tujem trgu.
OdloČi se kupec
Kakovost izdelkov in storitev
pomembno vpliva na poslovni
uspeh. Ker so kupci zahtevni,
_-_JM. »Mi
ob vseh velikih naročilih v
Merkurju ne pozabljajo na
številne dodatne pozornosti, ki
lahko pritegnejo kupca: strokovno
svetovanje, hitra dostava, dobavna
pripravljenost, blagovne znamke,
dodelava, embaliranje in preprosto
naročanje. Uspešno se pripravljajo
tudi na vključevanje v globalno
gospodarstvo, certifikat ISO 9001 pa
samo še potrjuje kakovost njihovega
poslovanja v trgovini na debelo.
Dober trgovec ceni vse kupce,
menijo v Merkurju. Tudi tiste,
ki kupujejo drobne izdelke, ker
želijo, recimo, polepšati vrt, hišo
ali le obesiti sliko. Tem so
pripravili posebne ugodnosti, kot
so svetovanje, plačevanje s
karticami in na obroke, pestra
izbira blaga na enem mestu,
dostava na dom, zamenjava
blaga in možnost najema orodja
ali strojev Najzvestejši kupci
lahko kupujejo tudi v franšiznih
prodajalnah, ki jih odpirajo v
sodelovanju z dnJgimi trgovci na
manjših tržnih območjih.
Drzne,
a premišljene
odločitve
v Merkurju z odpiranjem novih
trgovskih centrov uresničujejo
začrtane cilje razvojne strategije.
Vsak dan in vsaka poslovna
odločitev sta korak k ustvarjanju
novih uspehov V letu 1998 so
začeli celo z lastno donatorsko
akcijo, imenovano »Odprta dlan
za dober dan«. Akcija pomaga
ustanovam, ki skrbijo za otroke
z motnjami v duševnem in
telesnem razvoju; omogočili so
tudi prodajo njihovih izdelkov
na Merkurjevih prodajnih policah.
Poseben prispevek so podarili
Splošni bolnišnici Jesenice in tudi
na žrtve potresa niso pozabili.
V podjetju Merkur pa so aktivni
tudi pri sponzoriranju, predvsem
športnih prireditev.
Merila uspešnosti so danes
drugačna kot v preteklosti;
potrebna je marsikatera
sprememba v podjetjih, zato je tudi
Merkur doživel reorganizacijo.
»Srce« nove organizacije je postal
nabavno-distribucijski center, kjer
potekajo nabavni in logistični
procesi. Sestavljajo ga štirje
nabavni sektorji, vsak pa
obvladuje eno skupino izdelkov:
izdelke metalurgije, gradbeni,
instalacijski in elektromaterial,
tehnične izdelke in široko
potrošnjo. Peti del centra skrbi za
skladiščenje, distribucijo,
kalkulacijo in administracijo.
Merkur se zdaj predstavlja
nekoliko drugače kot doslej. Želja
po dobrem sodelovanju s kupci in
dobavitelji ter odnos do okolja pa
ostajajo, saj so v Merkurju le tako
na poti najboljših trgovskih podjetij
v Evropi.
Barbara Režek
Napovedi katastrofalne,
V praksi je bolje
Davek na dodano vrednost (DDV)
je bil letos tako med podjetniki kot
tudi med prebivalstvom zagotovo
ena izmed najbolj aktualnih tem
pogovorov. Gospodarstveniki so s
prvim julijem napovedovati kolaps,
vendar se je izkazalo, da šok
kljub vsemu ni bil tako velik.
Preudarnejši podjetniki so se
z zakonom, četudi še ni bil
popolnoma jasen, seznanjali že
v začetku leta. Navsezadnje je
DDV preprost sistem. Ko se
bo dokončno ustalil oziroma se
ga bodo vsi dobro privadili, bo
celo enostavnejši kot prometni
davek. Najpomembnejša prednost
davka na dodano vrednost pa
je možnost zagotavljanja večje
finančne discipline.
»Bojazen pred uvedbo DDV je
spodbujala negotovost, v kateri
so se znašli podjetniki, saj
je država neprestano zamujala
pri sprejemanju predpisov,
popravljala in dopolnjevala že
sprejete in dajala nova, različna
pojasnila. Tik pred uvedbo zakona
o davku na dodano vrednost
ni bilo mogoče z gotovostjo
napovedati, kaj bo prinesel
dan uvedbe,« pravi Romana
Tome Lampič, sekretarka pri
Združenju podjetnikov Slovenije
na Gospodarski zbornici Slovenije
(GZS).
Pogoj za
priključitev EU
»Sprejem DDV je bil nujen, saj je
taka oblika obdavčevanja prometa
že uveljavljena v Evropski uniji.
Poleg tega je sprejem zakona
o DDV pogoj za priključitev k
Evropski uniji. Dodaten razlog
za uvedbo so tudi prednosti,
ki jih DDV ponuja v primerjavi
s prejšnjo obliko prometnega
davka. Med prednostmi je
tudi ta, da je DDV prihodkovno
izdaten, saj dobro polni državni
proračun. Prav tako zagotavlja
večjo davčno nevtralnost, saj
ni veliko izjem; ima le dve
davčni stopnji, če ne štejemo
ničte. Pričakuje pa se tudi manjša
stopnja davčnih utaj, saj DDV
omogoča dvojni nadzor tako pri
kupcu kot prodajalcu,« nadaljuje
RomanaTomc Lampičeva.
Da pa bi sistem nemoteno deloval,
mora tudi država vzpostaviti
ustrezen aparat, opremljen s
primernimi programi, saj je nadzor
nad pobiranjem DDV odločilnega
pomena, Če ne bo nadzora, se
bo sistem podrl. Vendar država
zagotavlja, da ta nadzor lahko
vzpostavi.
Prekratek rok
za uvedbo
Prednost DDV je tudi neobdavčen
izvoz. V ceni izdelkov izvoznikov
ne bo več prometnega davka, zato
bodo lahko le-ti bolj konkurenčni.
Pravzaprav bo izvoznikom davek v
celoti vrnjen, čeprav je vprašljivo,
kdaj jim ga bo država zares vrnila.
Pri tem zagotovo ne bo hitela, še
prej pa jim bo poslala v kontrolo
inšpekcijo.
»Uvajalni rok, ki naj bi trajal vsaj
pol leta, to pomeni, da bi morali
biti pol leta pred uvedbo DDV
znani vsi zakoni in podzakonski
akti, je bil odločno prekratek, saj
se je že sprejemanje zakona zelo
zavleklo,« omenja sobesednica.
Običajna uvajalna praksa v tujih
državah traja vsaj leto dni.
Še pozneje pa so bili sprejeti
podzakonski akti, med drugim tudi
najpomembnejši pravilnik zakona
o izvajanju Zakona na dodano
vrednost.
Država je zavezancem sprva
obljubila zelo poglobljeno
izobraževanje, vendar je bilo
informiranja prek medijev kljub
temu premalo. Nekaj več je
bilo izobraževanja, ki ga je
ministrstvo za finance organiziralo
skupaj z GZS, Kljub omenjenim
organiziranim predavanjem pa
to ni zadostovalo; zaradi
prezasedenosti se seminarjev niso
mogli udeležiti vsi. Svoj delež so
nedvomno prispevali tudi davčni
svetovalci, ki so, nekateri bolj
drugi manj kakovostno, sami vodili
seminarje.
Seminarji pa še vedno potekajo.
Gospodarska zbornica jih
organizira vedno, kadar se neka
ciljna skupina zanima zanje.
Najbolj redni obiskovalci
predavanj so nedvomno
računovodski servisi. Romana
Romana Tome
Lampič
Tome Lampič pravi, da je težko
reči, da se Davčna uprava ne trudi,
vendar bi ob vsej negotovosti in
nejasnostih lahko od informacijskih
pisarn pričakovali kaj več kot
odgovore, ki jih dajejo le dvakrat
tedensko po dve uri.
Zdaj so predpisi sprejeti, pretekli
pa sta že skoraj dve obračunski
obdobji. To seveda ne pomeni,
da so nejasnosti odpravljene,
temveč prej nasprotno, opozarja
sobesednica. Šele praksa je
pokazala, da nekatere odločbe
zakona in pravilnika, ki so
bile sprva videti povsem jasne,
povzročajo obilo težav pri
njihovem uresničevanju. Lahko si
le mislimo, kako hudo je šele na
področjih, kjer so bili zapleti že
sicer pričakovani.
Preudarni gospodarstveniki so
svoje poslovanje skušali prilagoditi
tako, da bi jih 1, julij oziroma
obdobje, ki mu je sledilo, čim
manj prizadelo, S premišljeno
poslovno politiko, ki zajema vse
faze poslovanja od nabave do
prodaje, so z uvedbo novega
sistema celo pridobili. Seveda pa
to ni bilo mogoče povsod.
Likvidnostnega
šoka ni bilo
»Najpomembnejša posledica DDV
kot vsefaznega davka (v primerjavi
s pve'\Sr\\\m pvome\.n\m davkom,
W\ \e b\\ erAo\azr\0 \e povezar\a s
financiraniem, \z'\av o oprosVvtvah
davka in izjav, na podlagi katerih
je bilo mogoče nabavljati blago
po znižani stopnji, ni več. Vsi
zavezanci kupujejo in prodajajo
z že vračunanim davkom, kar
pomeni, da morajo imeti za nabavo
na voljo več finančnih sredstev.
Čeprav je vlada pričakovala
povečano povpraševanje po
likvidnostnih sredstvih, nekateri pa
so napovedovali celo likvidnostni
šok, se to doslej še ni zgodilo.
Bojazen, da bodo banke izkoristile
povečano povpraševanje po
denarju in dvignile obrestno mero,
se tako ni uresničila,« pojasnjuje
sogovornica.
Pričakovan je bil tudi dvig cen.
Statistični podatki navajajo, da je
bila junija inflacija 1,7-odstotna,
julija pa 2,4-odstotna. Zdaj vlada
nekakšno obdobje zatišja, zato je
bil DDV uveden v pravem trenutku.
Treba ga je bilo uvesti, ko je
gospodarstvo v času stagnacije.
Jesen bo predvidoma prinesla
malo večjo stopnjo predvsem
zaradi nakupa šolskih potrebščin
in ozimnice, DDV seveda ni edini
inflacijski dejavnik, zato lahko
rečemo, da inflacija zaradi uvedbe
DDV ni bila pretirano visoka.
Čeprav posledice v vsakdanjem
življenju niso tako drastične, je
prehod iz sistema obdavčitve
s prometnim davkom na sistem
DDV povzročil velike premike
v poslovanju podjetij, DDV
namreč veliko bolj kot prometni
davek zahteva premišljenost
pri poslovanju. Izbira poslovnih
partnerjev je postala še bolj
pomembna kot doslej. Prav
tako je zelo pomembna
politika vodenja zalog. Velikih
vsebinskih in tehničnih sprememb
so bili ob uvedbi deležni
prav v računovodstvih podjetij
oziroma v računovodskih servisih.
Računovodstvo je bilo treba
prilagoditi vodenju novih evidenc
in tako zamenjati vse programe, za
kar pa so nujna natančna določila
zakona.
Vzeti je treba
račun
Najpomembnejši dokument v
tem obdavčitvenem sistemu je
postal račun, ki mora vsebovati
vse elemente; izdan mora biti
najkasneje v osmih dneh, na kar
pa mora biti pozoren tisti, ki
ga prejme.Tako je vzpostavljena
kontrola v verigi, saj vsak kupec
kontrolira svojega predhodnika.
Pomembnosti računa se bodo
mnogi zavedli šele, ko jim zaradi
napačno izstavljenega računa ne
bo priznana pravica do povračila
vstopnega davka, kar je seveda
velik udarec po žepu. Šele na
podlagi računa je namreč mogoče
obravnavati DDV kot pravico do
povračila vstopnega davka,
Anja Horvat
Zaposlovanje na črno -
varčevanje na tuj račun
Zaposlovanje in delo na črno
se v Sloveniji v zadnjih letih
zelo povečuje. Številni delodajalci
in delavci se poslužujejo takšne
nelegalne oblike dela, pri tem
pa se ne zavedajo, da s
tem umetno ustvarjajo nelojalno
konkurenco. Nepravilnosti v zvezi
z delom in zaposlovanjem na črno
inšpektorat z akcijami neprestano
preganja. O tem, kakšno je stanje v
praksi, pa nam je na podlagi svojih
izkušenj povedala Metka Penko
Natlačen, samostojna svetovalka
pravne službe v Gospodarski
zbornici Slovenije. Največji kršitelji
pri nelegalnem zaposlovanju in
delu so prav manjša in mlajša
podjetja.
Zaposlitev na črno pomeni, da
»delodajalec« najame delavca,
ga sicer plača, vendar ga ne
zavaruje; tako se izogne plačilu
socialnih dajatev. »V takih
primerih odnos med delavcem in
delodajalcem največkrat poteka
brez vsakršne pogodbe. Poznam
pa tudi primere, ko so delavci
sicer imeli nekakšne pogodbe
o zaposlitvi, vendar delodajalec
kljub temu ni plačeval dajatev.
Načeloma mora delodajalec s
kandidatom skleniti pogodbo o
zaposlitvi, jo prijaviti ter
plačevati socialno in pokojninsko
zavarovanje,« pravi gospa Penko
Natlačen.
Na inšpektoratu pravijo, da
zasledujejo največji obseg
zaposlovanj na črno v
gradbeništvu in gostinstvu,
posebej med sezono.
Zaposlovanje na črno je najbolj
problematično pri manjših
obrtnikih, ker so v slabšem
finančnem položaju kot velika
podjetja, zato želijo čim bolj
zmanjšati stroške. Poleg tega so
tudi pravno manj podkovani.
Sobesednica pravi, da na črno
pogosteje zaposlujejo novonastala
podjetja, ki jim gre predvsem za
čim večji dobiček. Tako si
izračunajo, koliko prihodka naj bi
letno ustvarili. Pri tem se jim zdi
vsako novo delovno mesto prevelik
dodaten strošek, ki bi ga moral
računovodja izplačevati za
prispevke, kot so malice, potni
stroški in podobno.
Brez dopusta?
Med različne oblike »varčevanja«
sodijo tudi neizplačani regresi,
letni dopusti, ki jih delavcem
onemogočijo ali le delno
omogočijo, preostali del pa jim
raje izplačajo. To je nepošteno
poslovanje, saj mora delavec v
primeru prejete odškodnine za
neizplačan letni dopust plačati
dohodnino. Zaposlovanje na črno
je vedno varčevanje na tuj račun.
»Tovrstni delodajalci delavce
preprosto postavijo pred dejstvo.
Iskalci dela so navadno prevarani
ali pa so zaradi obljub in široke
ponudbe, ki naj bi je bili deležni,
nad idejo celo zelo navdušeni«,
pravi Metka Penko Natlačen.
Res je, da podjetja tako največ
privarčujejo, vendar gre za
nezakonito poslovanje; tega pa
se delavci pogosto ne zavedajo.
Kadar gre za krajše obdobje,
so pripravljeni marsikaj potrpeti,
še posebej, če dobijo plačilo
v gotovini. Težave pa lahko
nastanejo, če se delavec, ki ni
zavarovan, poškoduje pri delu.
Delodajalci, ki želijo zaposlovati
na črno, iščejo delavce
predvsem med študenti in tistimi,
ki imajo status brezposelne
osebe. Slednjim namreč ni
treba plačevati prispevkov, saj
potrebujejo le vir zaslužka.
Na zavodu za zaposlovanje
morda prejemajo minimalno
denarno nadomestilo, imajo
urejeno zavarovanje, nekaterim
pa teče celo pokojninska
doba. Taki kandidati menijo,
da z zaposlitvijo na črno niso
prikrajšani, temveč je to zanje
dodaten zaslužek.
»Zakon o zaposlovanju vsebuje
varovalno določbo, ki zahteva,
da delodajalec obvesti zavod za
zaposlovanje o vseh pogodbah
o delu in avtorskih pogodbah
že pred sklenitvijo; tako zavod
brezposelni osebi nadomestilo
lahko zmanjša ali celo ukine. To
kompetenco zavod po zakonu
sicer ima, težava pa je, da
nima evidence. Zato niso sposobni
uresničiti pooblastila, ki ga je
prinesla sprememba zakona,«
dodaja sobesednica.
Prijava kršiteljev
Inšpekcija za delo se s tem
problemom spoprijema tudi s
posebnim anonimnim telefonom.
Na telefonski številki 13-61-411
sprejemajo prijave dela in
zaposlovanja na črno. Kršitev
lahko prijavi, kdor je bil sam
deležen sklenitve zaposlitve brez
pogodbe, kdor ugotovi, da njegov
delodajalec v resnici sploh ni
delodajalec, saj morda nima
obrtnega dovoljenja ali urejenih
vseh listin, potrebnih za njegov
status. Kljub temu pa zakon v
resnici inšpekciji dela daje več
pooblastil, kot jih sploh lahko
izkoristijo. Če gre za opravljanje
dejavnosti brez pooblastila, lahko
ukrepajo tudi z ustavitvijo izvajanja
dejavnosti, kar pa v praksi
malokrat storijo. Tega se očitno
zavedajo tudi kršitelji.
V nekaterih primerih pride pri
zaposlovanju in delu na črno celo
do tega, da se ljudje obrnejo na
varuha človekovih pravic, kar pa je
popolnoma utemeljeno, saj gre za
kršenje ene od ustavnih človekovih
pravic.
Posebnega zakona o
preprečevanju de\a na črno dos\e\
nismo imeii, čeprav je verjetno iz
zakona o delovnih razmerjih
razvidno, da je pravo delovno
razmerje tisto, ki ga določa zakon,
meni sobesednica. Pred kratkim
so se tako na sindikalni kot na
delodajalski strani pojavile močne
težnje po tem, da bi v okviru
ekonomsko-socialnega sveta
obravnavali to tematiko kot izjemno
kritično.Tudi v socialnem
sporazumu je tako za prejšnje kot
tudi za novo obdobje
preprečevanje dela na črno ena od
primarnih nalog na področju
zaposlovanja.
»Socialnim partnerjem je bil
predložen tudi osnutek zakona
o preprečevanju dela na črno,
na katerega smo imeli nekatere
pripombe. Poudarili smo, daje
treba preganjati tako zaposlovanje
kot tudi delo na črno. Strogo je
treba nastopiti tako do izvajalcev
takega dela kot do delodajalcev
in jih ustrezno sankcionirati,«
nadaljuje gospa Penko Natlačen.
Med kršitelji
manjši in novi
Zbornica ne podpira nezakonitega
poslovanja svojih članov Med
člani so največji kršitelji
prav v združenju za drobno
gospodarstvo; to so manjša
podjetja, gradbeniki, samostojni
pedagoški delavci, konzultanti,
čistilci. Vendar jih je še vedno
manj kot med člani obrtne
zbornice. Kršitelji so predvsem
mlajši, novejši subjekti.
Naloga gospodarske zbornice
pa ni, da bi med člani
preverjala pravilnost njihovega
poslovanja, temveč jim le
svetuje, kako pravilno poslovati.
»Včasih mi člani očitajo, zakaj
jim ne svetujemo cenejše
možnosti. Vendar zbornica ne
more priporočati cenejšega, a
nezakonitega delovanja,« pravi
sobesednica.
Na vprašanje, kako sploh izvedo,
da se njihovi člani zadržujejo v coni
sive ekonomije, odgovarja, da se
navadno k njim po pravno pomoč
obrne član, ki mu je delovna
inšpekcija izrekla določen ukrep;
v takšnem primeru mu pomagajo,
neposredno pa pritožb ne pišejo.
Primer lahko le preverijo, nikoli
pa ne svetujejo nezakonitih dejanj.
Sobesednica pravi, da za kršitelje
izvedo tudi v primerih, ko se
inšpekcija dela obrne na zbornico,
da bi dobila določen verodostojen
podatek o podjetju.
»Želeni izpis iz našega
poslovnega registra dostavimo
inšpektoratu za delo. Tak izpis
ni tajen in je na voljo vsakemu
članu ter pristojnim institucijam,
kadar ga potrebujejo,« je pogovor
končala Metka Penko Natlačen.
Anja Horvat
Optimistični
obeti
Le uro potovanja z letalonn iz
Munchna, Milana, Budimpešte ali
Beograda je oddaljeno sejemsko
mesto Celje, v katerem bo
v začetku septembra potel<al
mednarodni obrtni sejem. Že tretjič
zapored bo MOS neizpodbitno
dokazal, da je tretje največje
slovensko mesto mesto idealno
za sklepanje poslovnih vezi med
vzhodom in zahodom.
GHM - Družba za obrtne sejme
iz Munchna, Celjsko sejemsko
združenje CESPO in Obrtna
zbornica Slovenije so se tudi letos
zelo zavzeto lotili tega projekta.
Glede na to, da je v lanski anketi
več kot 72 odstotkov sejemskih
obiskovalcev sejem ocenilo z
zelo dobrimi ocenami in jih je kar
78 odstotkov odgovorilo, da ga
bodo ponovno obiskali, lahko tudi
letošnjo prireditev pospremimo z
optimističnimi obeti.
Vsem sodelujočim, predvsem
pa razstavljavcem, želim dobre
sejemske dosežke, h katerim bo
nedvomno občutno pripomogla
tudi elegantna nova sejemska
dvorana.
Franz Reisbeck,
predsednik Družbe
za obrtne sejme,
Munchen
Tudi
najneznatnejša
obrt hrani
svojega
gospodarja.
Vlada Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 2. Člena,
drugega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 5. člena obrtnega zakona
(Uradni list RS, št. 50/94) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije
(Uradni list RS, št. 4/93) izdaja
UREDBO
O USTI A OBRTNIH DEJAVNOSTI
IN
USTI B OBRTI PODOBNIH DEJAVNOSTI
1.	člen
S to uredbo so določene dejavnosti, ki se v skladu z določbo 5. člena
obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94) uvrščajo v listo A obrtnih
dejavnosti in listo B obrti podobnih dejavnosti.
Obrtne in obrti podobne dejavnosti so razvrščene v posamezne
razrede, določene z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije
dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/94).
2.	člen
V listo A obrtnih dejavnosti se uvrščajo:
DA/15.11 Proizvodnja in
konzerviranje mesa, razen
perutninskega
-	Klanje živine in drobnice
-	Priprava in predelava mesa (brez
izdelovanja
mesnih izdelkov)
DA/15.12 Proizvodnja in
konzerviranje perutninskega mesa
-	Priprava in predelava
perutninskega mesa (brez
izdelovanja mesnih izdelkov)
DA/15.13 Proizvodnja mesnih
izdelkov, tudi iz perutninskega
mesa
-	Izdelovanje mesnih izdelkov
DA/15.61 Mlinarstvo
-	Mletje žitaric
DA/15.811 Dejavnost pekarn
-	Peka kruha in peciva
DA/15.812 Dejavnost slaščičarn
-	Izdelovanje svežega peciva in
slaščic
DA/15.82 Proizvodnja prepečenca
in piškotov;
proizvodnja trajnega peciva in
slaščic
-	Izdelovanje prepečenca, peciva
in suhih
pekarskih izdelkov
-	Izdelovanje trajnih slaščic in
kolačev
-	Izdelovanje sladkega in slanega
trajnega peciva
DB/17.40 Proizvodnja tekstilnih
izdelkov, razen oblačil
-	Izdelovanje tekstilnih izdelkov
razen oblačil
DB/18.10 Proizvodnja usnjenih
oblačil
-	Izdelovanje oblačil iz usnja ali
umetnega usnja
DB/18.22 Proizvodnja drugih
vrhnjih oblačil
-	Izdelovanje moške, ženske in
otroške konfekcije
DB/18.24 Proizvodnja drugih
oblačil in dodatkov, d.n.
-	Izdelovanje klobukov in čepic
-	Izdelovanje krznenih pokrival
DB/18.30 Strojenje in dodelava
krzna; proizvodnja krznenih
izdelkov
-	Strojenje, dodelava in
plemenitenje krzna
-	Izdelovanje oblačil in različnih
izdelkov iz
naravnega in umetnega krzna
DC/19.10 Strojenje in dodelava
usnja
-	Strojenje in dodelava usnja
DC/19.20 Proizvodnja usnjene
galanterije, sedlarskih in
jermenarskih izdelkov
-	Izdelovanje galanterije iz
naravnega in umetnega
usnja, plastike ter drugih materialov
(kovčkov,
torb, itd.)
DC/19.30 Proizvodnja obutve
-	Izdelovanje obutve za vse
namene iz
kakršnegakoli materiala po
kakršnemkoli postopku
DD/20.30 Lesno stavbarstvo
-	Izdelovanje lesenih izdelkov,
potrebnih
predvsem v gradbeništvu
(tramovja in ostrešij,
vrat, oken, podbojev in njihovih
pragov,
stopnic, ograj,...)
-	Izdelovanje lesenih montažnih
objektov in lesenih
delov zanje
-	Izdelovanje lesenih rolet
DD/20.40 Proizvodnja lesene
embalaže
-	Izdelovanje sodov in drugih
sodarskih izdelkov
DH/25.12 Obnavljanje in
protektiranje gum za vozila
-	Obnavljanje in protektiranje
zunanjih gum za vozila
DI/26.12 Oblikovanje in obdelava
ravnega stekla
-	Izdelovanje termopanskega ali
večplastnega
ravnega stekla
-	Izdelovanje steklenih zrcal
-	Izdelovanje večstenskih steklenih
izolirnih posod
-	Brušenje in graviranje ravnega
stekla
DI/26.13 Proizvodnja votlega stekla
-	Pihanje in oblikovanje stekla
-	Brušenje in graviranje votlega
stekla
DI/26.30 Proizvodnja zidnih in
talnih keramičnih ploščic
-	Izdelovanje pečnic
(neognjevzdržnih)
DI/26.70 Obdelava naravnega
kamna
-	Rezanje, obdelovanje in brušenje
kamna za
uporabo v gradbeništvu, na
pokopališčih, na
cestah, kot kritino...
-	Kamnoseška dela na surovem
kamnu iz kamnoloma
-	Izdelovanje izdelkov iz naravnega
kamna
DJ/27.51 Litje železa
-	Litje sive litine
DJ/27.52 Litje jekla
-	Litje jekla
DJ/27.53 Litje lahkih kovin
-	Litje lahkih kovin
DJ/27.54 Litje drugih neželeznih
kovin
-	Litje drugih neželeznih kovin
-	Litje barvnih kovin
DJ/28.11 Proizvodnja kovinskih
konstrukcij in njihovih delov
-	Izdelava in vzdrževanje kovinskih
konstrukcij
in njihovih delov
DJ/28.21 Proizvodnja kovinskih
rezervoarjev, cistern,
kontejnerjev
-	Izdelovanje kovinskih
rezervoarjev, cistern,
kontejnerjev (preko 300 I)
DJ/28.22 Proizvodnja radiatorjev in
kotlov za centralno
ogrevanje
-	Izdelovanje radiatorjev in kotlov za
centralno
ogrevanje
DJ/28.30 Proizvodnja parnih kotlov,
razen kotlov za centralno
ogrevanje
-	Izdelovanje parnih kotlov, razen
kotlov za centralno
ogrevanje
DJ/28.40 Kovanje, stiskanje,
vtiskovanje in valjanje kovin;
prašna metalurgija
-	Izdelovanje kovanih izdelkov
-	Podkovsko kovaštvo
DJ/28.51 Površinska obdelava in
prekrivanje kovin
-	Graviranje kovin
-	Toplotna obdelava jekel in ostalih
kovinskih in
nekovinskih materialov s pomočjo
električne
energije
-	Obdelava kovin z odžiganjem
(elektroerozija)
DJ/28.52 Splošna mehanska dela
-	Kleparstvo
-	Kovinorezkarstvo
-	Kovinostrugarstvo
-	Brušenje kovin
-	Varjenje kovin
-	Brušenje rezilnega orodja
(brusilstvo)
-	Ključavničarstvo
-	Strojno ključavničarstvo
DJ/28.61 Proizvodnja rezilnega
orodja
-	Izdelovanje rezilnega orodja
DJ/28.62 Proizvodnja drugega
orodja
-	Orodjarstvo
DJ/28.63 Proizvodnja ključavnic,
okovja
-	Izdelovanje obešank, ključavnic,
ključev in
drugega okovja za vrata, pohištvo,
vozila...
DJ/28.75 Proizvodnja drugih
kovinskih izdelkov
-	Izdelovanje opreme za pline
-	Izdelovanje pasarskih in
podobnih izdelkov
DK/29.11 Proizvodnja motorjev in
turbin, razen za letala in
motorna vozila
-	Mehanika, vzdrževanje in
montaža motorjev in turbin,
razen za letala in motorna vozila
-	Izdelovanje ladijskih pogonskih
strojev in njihovih
delov
-	Mehanika izvenkrmnih motorjev
za čolne
DK/29.12 Proizvodnja črpalk in
kompresorjev
-	Mehanika, vzdrževanje in
montaža črpalk in
kompresorjev
DK/29.21 Proizvodnja peči in
gorilnikov
-	Izdelovanje električnih in drugih
grelnih teles
DK/29.22 Proizvodnja dvigalnih in
transportnih naprav
-	Izdelovanje in montaža dvigalnih
in transportnih
naprav
DK/29.23 Proizvodnja hladilnih in
prezračevalnih naprav,
-	Izdelava, montaža in servisiranje
hladilnih
in ogrevalnih naprav, razen za
gospodinjstva
DK/29.31 Proizvodnja traktorjev
-	Popravilo traktorjev
DK/29.40 Proizvodnja obdelovalnih
strojev
-	Izdelovanje obdelovalnih strojev
za
obdelovanje raznih materialov
-	Izdelovanje strojev za zabijanje
žebljev,
sponk, za mazanje lepila...
-	Izdelovanje strojev za varjenje ter
trdo in
mehko lotanje
-	Izdelovanje vpenjalnih naprav za
obdelovance ter
orodja in posebnih nastavkov za
obdelovalne
stroje
-	Montaža in servisiranje •
obdelovalnih strojev
DK/29.51 Proizvodnja metalurških
strojev
-	Izdelovanje strojev in opreme za
delo
z vročimi kovinami
-	Montaža in servisiranje strojev in
opreme
za delo z vročimi kovinami
DK/29.52 Proizvodnja rudarskih in
gradbenih strojev
-	Izdelovanje elevatorjev in
transporterjev za
uporabo v jamah
-	Izdelovanje strojne opreme za
vrtanje, rezanje,
prebijanje predorov
-	Montaža in servisiranje rudarskih
in
gradbenih strojev
DK/29.53 Proizvodnja strojev za
živilsko in
tobačno industrijo
-	Izdelovanje strojev za živilsko
predelavo
-	Izdelovanje strojev za mlinarstvo
-	Izdelovanje strojev za pekarne in
industrijo
testenin
-	Montaža in servisiranje strojev za
živilsko in tobačno industrijo
DK/29.54 Proizvodnja strojev za
tekstilno,
oblačilno in usnjarsko industrijo
-	Izdelovanje tekstilnih strojev
-	Izdelovanje strojev za dodelavo
tkanin
-	Izdelovanje strojev za proizvodnjo
ali dodelavo
klobučevine ali netkanih tekstilnih
izdelkov
-	Izdelovanje usnjarskih in
krznarskih strojev
-	Montaža in servisiranje strojev za
tekstilno, oblačilno in usnjarsko
industrijo
DK/29.55 Proizvodnja strojev za
industrijo papirja in kartona
-	Izdelovanje strojev za proizvodnjo
vlaknin
-	Izdelovanje strojev za proizvodnjo
izdelkov
iz papirja in kartona
-	Montaža in servisiranje strojev za
industrijo papirja in kartona
DK/29.60 Proizvodnja orožja in
streliva
-	Popravila in vzdrževanje orožja
DK/29.72 Proizvodnja neelektričnih
gospodinjskih aparatov
in naprav
-	Izdelovanje peči (pečarstvo)
DL/31.10 Proizvodnja
elektromotorjev, generatorjev in
transformatorjev
-	Izdelovanje elektromotorjev,
generatorjev in
transformatorjev
Dl_/31.20 Proizvodnja naprav za
distribucijo in krmiljenje
elektrike
-	Vzdrževanje visokonapetostnega
omrežja in naprav
-	Izdelovaje naprav za distribucijo
in krmiljenje
elektrike
DL/31.50 Proizvodnja opreme za
razsvetljavo in električnih
svetilk
-	Izdelovanje in vzdrževanje
svetlobnih znakov
in napisov
DL/31.61 Proizvodnja druge
električne opreme za stroje in vozila
-	Izdelovanje električne opreme za
stroje in vozila
DL/31.62 Proizvodnja druge
električne opreme
-	Splošna elektromehanika
-	Elektromehanika za gostinsko
opremo
DL/32.20 Proizvodnja radijskih in
televizijskih oddajnikov,
telefonskih in telegrafskih aparatov
-	Elektromehanika za TT naprave
DL/32.30 Proizvodnja radijskih in
televizijskih
sprejemnikov, aparatov in opreme
za snemanje in
predvajanje zvoka in slike
-	Popravilo in vzdrževanje avdio,
video in kino naprav
DL/33.10 Proizvodnja medicinske
in kirurške opreme in
ortopedskih pripomočkov
-	Elektromehanika za
elektromedicinske aparate
-	Izdelovanje in popravila
ortopedskih pripomočkov
-	Izdelovanje in popravilo
ortopedske obutve in kopit
DL/33.20 Proizvodnja merilnih,
kontrolnih, preizkuševalnih,
navigacijskih in drugih
instrumentov in naprav
-	Finomehanika merilnih, kontrolnih,
preizkuševalnih, navigacijskih in
drugih
instrumentov in naprav razen
optičnih
-	Izdelovanje in vzdrževanje meril in
markacij
-	Izdelovanje, sestavljanje in
vzdrževanje merilnih,
kontrolnih in preizkuševalnih
naprav za laboratorije
DL/33.40 Proizvodnja opt'\&n'>h
instrumentov in totogratske opreme
-	Finomehanika optičnih
instrumentov in
fotografske opreme
-	Mehanika optičnih instrumentov
-	Montaža, pripasovanje in
popravilo očal in
drugih optičnih pripomočkov
DN/36.11 Proizvodnja sedežnega
pohištva
-	Izdelovanje sedežnega pohištva
(tudi iz protja)
-	Izdelovanje sedežev za vozila
(avtotapetništvo)
-	Tapeciranje stolov
DN/36.12 Proizvodnja pohištva za
poslovne in prodajne
prostore, razen sedežnega
-	Izdelovanje pohištva za poslovne
in prodajne
prostore, razen sedežnega
-	Izdelovanje pohištvene opreme
za laboratorije
DN/36.13 Proizvodnja kuhinjskega
pohištva, razen sedežnega
-	Izdelovanje kuhinjskega pohištva,
razen sedežnega
DN/36.14 Proizvodnja drugega
pohištva
-	Izdelovanje drugega pohištva
-	Tapeciranje pohištva
DN/36.22 Proizvodnja nakita in
podobnih izdelkov
-	Izdelovanje in popravila
predmetov iz žlahtnih
kovin in dragih ter poldragih
kamnov (zlatarstvo)
F/45.11 Rušenje objektov in
zemeljska dela
-	Minerstvo (razstreljevanje skal)
F/45.21 Splošna gradbena dela
-	Gradnje individualnih objektov
(visoke gradnje)
-	Splošna zidarska dela
-	Splošna gradbena dela pri nizkih
gradnjah -
zunanja ureditev
F/45.22 Postavljanje ostrešij in
krovska dela
-	Postavljanje ostrešij
-	Krovska dela
F/45.23 Gradnja cest, železniških
prog, letališč
in športnih objektov
-	Nizke gradnje (dovozne ceste do
objektov, funkcionalne
površine objektov, okolja stavb,
športni objekti -
tenis igrišča, ipd.)
F/45.24 Hidrogradnja in urejanje
voda
-	Gradbena dela na manj zahtevnih
hidrogradbenih
objektih (propusti, drenaže,
urejanje
vodotokov, ...)
F/45.25 Druga gradbena dela, tudi
dela specialnih strok
-	Postavljanje enostavnih jeklenih
elementov, ki jih
izvajalec ni sam izdelal
-	Krivljenje jeklene armature
-	Postavljanje dimnikov in peči
-	Druga manjša gradbena dela
F/45.31 Električne inštalacije
-	Elektroinštalaterstvo
F/45.33 Vodovodne, plinske in
sanitarne inštalacije
-	Inštalacije za vodovod, plin in
kanalizacijo
-	Inštalacije za centralno ogrevanje
OnSta\acVie ogreva\n\y-\ naprav^
-	PopravUo, vzdrževanje in
inštaiiranje plinskih
aparatov in naprav
F/45.34 Druge inštalacije pri
gradnjah
-	Inštalacije v stavbah ali drugih
gradbenih manj
zahtevnih objektih (razsvetljave in
signalizacije
cest, železnic, letališč in pristanišč,
drugje
neomenjenih napeljav in opreme)
F/45.41 Fasaderska in štukaterska
dela
-	Fasaderska in štukaterska dela
F/45.43 Oblaganje tal in sten
-	Polaganje keramičnih ploščic
(keramičarstvo)
-	Polaganje parketa in drugih
lesenih oblog
(parketarstvo)
-	Oblaganje tal in sten z naravnim
kamnom
F/45.44 Soboslikarska in steklarska
dela
-	Rezanje stekla
-	Pleskarstvo in soboslikarstvo
-	Črkoslikarstvo
G/50.20 Vzdrževanje in popravila
motornih vozil
-	Mehanična popravila motornih
vozil
-	Električna popravila motornih
vozil
-	Redno servisiranje motornih vozil
-	Popravilo karoserij
(avtokleparstvo)
-	Ličanje vozil (avtoličarstvo)
-	Popravilo delov motornih vozil
-	Pomoč motornim vozilom na
cestah
-	Servis za testiranje avtomobilskih
motorjev
-	Servis za nastavitev podvozij
-	Servis zavornih sistemov
Sem spada tudi;
-	prodaja na drobno rezervnih delov
za motorna vozila
osebam, katerim se storitev
servisiranja in
vzdrževanja tudi opravi
G/50.404 Vzdrževanje in popravila
motornih koles
-	Vzdrževanje in popravila motornih
koles
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno rezervnih delov
za motorna kolesa
osebam, katerim se storitev
servisiranja in
vzdrževanja tudi opravi
G/52.482 Dejavnost cvetličarn
-	Izdelovanje cvetličnih
aranžmajev, aranžiranje
daril in podobno
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno: cvetja
(rezanega, lončnic),
sadik, semen in gnojil osebam,
katerim se opravi
storitev
G/52.72 Popravilo električnih
gospodinjskih aparatov
-	Inštaiiranje, popravilo,
vzdrževanje gospodinjskih
električnih aparatov in naprav
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno rezervnih delov
za električne
gospodinjske aparate osebam,
katerim se storitev
opravi
-	Popravila radijskih in TV aparatov
Sem spada tudi;
-	prodaja na drobno rezervnih delov
za radijske in TV
aparate osebam, katerim se
storitev servisiranja in
vzdrževanja tudi opravi
G/52.73 Popravilo ur, nakita
-	Popravilo ur
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno rezervnega
blaga, ki se uporablja
pri opravljanju storitve, osebam,
katerim se storitev
popravila tudi opravi
K/72.50 Vzdrževanje in popravila
pisarniških in računskih
strojev ter računalniške opreme
-	Popravilo in vzdrževanje precizne
mehanike
-	Vzdrževanje in popravilo
računalniške opreme
K/74.30 Tehnični preizkusi in
analize
-	Tehnični pregledi motornih vozil
K/74.81 Fotografska dejavnost
-	Komercialna in potrošniška
fotografska
produkcija (izdelava fotografij za
dokumente,
šolo, poroke, ipd., fotografiranje v
komercialne, založniške, modne,
turistične
namene, fotografiranje iz zraka)
-	Obdelava filmov (razvijanje
prinešenih
posnetkov, izdelava in povečava
kopij iz takih
filmov, kaširanje, uokvirjanje in
kopiranje
fotografij ter retuširanje starih
fotografij)
-	Izdelovanje diapozitivov
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno tistega blaga,
ki se uporablja pri
opravljanju te storitve, osebam,
katerim se ta
storitev tudi opravi
0/93.01 Dejavnost pralnic in
kemičnih čistilnic
-	Čiščenje in popravila preprog,
tekstilnih talnih
oblog in oblazinjenega pohištva
-	Kemično čiščenje, barvanje,
beljenje in
plemenitenje tekstilij
-	Kemično čiščenje in barvanje
usnjenih predmetov
in čiščenje krzna
0/93.02 Dejavnost frizerskih in
kozmetičnih salonov
-	Dejavnost frizerskih salonov
(frizerske
storitve, brivske storitve,
manikiranje. Učenje)
-	Dejavnost kozmetičnih salonov
(nega obraza in
telesa, depilacija in epilacija,
Učenje,
limfna drenaža in masaža z
alternativnimi
masažnimi tehnikami)
-	Dejavnost pedikerskih salonov
(pedikura, manikura
in refleksna masaža stopal)
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno tistega blaga,
ki se uporablja pri
opravljanju te storitve, osebam,
f^aterfrri SG tfi
Storitev tudi opravi
3. člen
V listo B obrti podobnih
dejavnosti se uvrščajo:
A/01.12 Pridelovanje vrtnin,
okrasnih rastlin, semen in sadik
-	Gojenje rož in drugih okrasnih
rastlin (vrtnarstvo)
-	Pridobivanje semen in sadik
(semenarstvo)
A/01.25 Reja drugih živali
-	Gojenje ptic in ribic
A/01.41 Storitve za rastlinsko
pridelavo
-	Storitve s kmetijsko mehanizacijo
A/02.02 Gozdarske storitve
-	Gradnja vlak in gozdnih cest
-	Nakladanje in manipulacija z
žaganim lesom
C/V10.30 Pridobivanje šote
-	Kopanje šote
-	Skepljanje šote
CB/14.11 Pridobivanje kamnin za
gradbene namene
-	Odkopavanje, grobo obdelovanje
in žaganje kamnin
v kamnolomih (marmor, granit,
peščenjak...)
za spomenike in zgradbe
CB/14.13 Pridobivanje skrilavcev
-	Pridobivanje skrilavcev
CB/14.21 Pridobivanje gramoza in
peska
-	Pridobivanje in bagranje
industrijskega peska,
peska za gradbene namene in
gramoza
-	Lomljenje in drobljenje kamna,
gramoza in peska
CB/14.22 Pridobivanje gline in
kaolina
-	Kopanje in separiranje gline,
ognjevzdržne gline in
kaolina
-	Mletje gline
CB/14.50 Pridobivanje drugih
rudnin in kamnin, d.n.
-	Pridobivanje različnih mineralov in
materialov
(abrazivnih materialov, azbesta,
kremenove fosilne
moke, naravnega grafita, steatita -
lojevca, živca,
dragih kamnov, kremena, sijude,
naravnega asfalta
in bitumna, pridobivanje okrasnega
kamna)
D/V15.11 Proizvodnja in
konzerviranje mesa, razen
perutninskega
-	Priprava naravnih črev
DA/15.12 Proizvodnja in
konzerviranje perutninskega mesa
-	Čiščenje in predelava perja
DA/15.31 Predelava in
konzerviranje krompirja
-	Predelava in konzerviranje
krompirja
D A/15.32 Proizvodnja sadnih in
zelenjavnih sokov
-	Izdelovanje sadnih in zelenjavnih
sokov
DA/15.33 Druga predelava in
konzerviranje sadja in vrtnin
-	Druga predelava in konzerviranje
sadja in vrtnin
-	Kisanje zelja in repe
-	Luščenje in mletje orehov,
mandljev, idr.
DA/15.42 Proizvodnja rafiniranega
olja in maščob
- tieisKanje jedilnega olja (oljarstvo)
DA/15.51 Mlekarstvo in sirarstvo
-	Izdelovanje mlečnih izdelkov
DA/15.52 Proizvodnja sladoleda
-	Izdelovanje sladoleda in drugih
ledenih krem
D/V15.71 Proizvodnja pripravljenih
krmil za domače živali
-	Mletje živinske krme
D/VI 5.72 Proizvodnja krmil za male
živali
-	Izdelovanje hrane za živali
DA/15.811 Dejavnost pekarn
-	Pripravljanje burekov
DA/15.84 Proizvodnja kakava,
čokolade in sladkornih izdelkov
-	Izdelovanje bonbonov
-	Izdelovanje žvečilnega gumija
-	Konzerviranje orehov, sadnih in
drugih delov
rastlin s sladkorjem
DA/15.85 Proizvodnja testenin
-	Izdelovanje testenin in rezancev
-	Izdelovanje skorij za pite, zavitke
-	Izdelovanje oblatov in kometov
D/V15.86 Predelava čaja in kave
-	Praženje kave
D/V15.87 Proizvodnja različnih
začimb, dišav in drugih dodatkov
-	Izdelovanje začimb (in rdeče
paprike)
-	Izdelovnaje kisa
D/V15.89 Proizvodnja drugih živil
-	Izdelovanje drugih živil
-	Pečenje kostanja, semen, oreškov
idr,
D/V15.91 Proizvodnja žganih pijač
-	Kuhanje žganja
-	Izdelovanje drugih žganih pijač
D/VI 5.93 Proizvodnja vina iz
grozdja
-	Proizvodnja vina iz grozdja
DA/15.96 Proizvodnja piva
-	Varjenje piva
DA/15.98 Proizvodnja mineralnih
vod in brezalkoholnih pijač
-	Izdelovanje sodavice in drugih
brezalkoholnih pijač
DB/17.11 Priprava in predenje
vlaken bombažnega tipa
-	Priprava in predenje vlaken
bombažnega tipa
DB/17.12 Priprava in predenje
mikanke iz vlaken volnenega tipa
-	Mikanje volne
-	Priprava in predenje mikanke iz
vlaken volnenega tipa
DB/17.13 Priprava in predenje
česanke iz vlaken volnenega tipa
-	Priprava in predenje česanke iz
vlaken volnenega tipa
DB/17.14 Priprava in predenje
vlaken lanenega tipa
-	Priprava in predenje vlaken
lanenega tipa
DB/17.15 Sukanje in priprava
naravne svile ter sukanje in
teksturiranje sintetične ali umetne
filamentne preje
-	Sukanje in priprava naravne svile
ter sukanje in
teksturiranje sintetične ali umetne
filamentne preje
DB/17.16 Proizvodnja šivalnih
sukancev
-	Izdelovanje šivalnih sukancev
-	Premetavanje in vpredenje
sukanca
DB/17.17 Priprava in predenje
drugih tekstilnih vlaken
-	Predelava konopljenih in lanenih
stebel
1 y.2 1 l Rarije fjreje
bombažnega tipa
-	Tkanje preje bombažnega tipa
DB/17.22 Tkanje preje tipa volnene
mikanke
-	Tkanje preje tipa volnene mikanke
DB/17.23 Tkanje preje tipa volnene
česanke
-	Tkanje preje tipa volnene česanke
DB/17.24 Tkanje preje tipa svile
-	Tkanje preje tipa svile
DB/17.25 Tkanje druge tekstilne
preje
-	Tkanje druge tekstilne preje
-	Izdelovanje sukna za narodne
noše
DB/17.30 Plemenitenje tekstilij
-	Plisiranje tkanin
-	Slikanje tekstilij
DB/17.40 Proizvodnja tekstilnih
izdelkov, razen oblačil
-	Izdelovanje jader
-	Izdelovanje odej
-	Izdelovanje zaves, gobelinov,
senčil za svetilke
-	Izdelovanje tapiserij in
makramejev
-	Izdelovanje tekstilnega dela
električnih odej
DB/17.51 Proizvodnja preprog in
talnih oblog
-	Izdelovanje tekstilnih preprog
DB/17.52 Proizvodnja vrvi,
motvozov, vrvic in mrež
-	Izdelovanje vrvi in pletenje mrež iz
vrvi
DB/17.53 Proizvodnja netkanih
tekstilij in izdelkov iz
njih, razen oblačil
-	Izdelovanje netkanih tekstilij in
izdelkov iz njih,
razen oblačil
DB/17.54 Proizvodnja drugih
tekstilij
-	Izdelovanje okrasne
pozamenterije, kit, res, čopov
-	Izdelovanje tekstilne galanterije
-	Izdelovanje gumbov iz tekstila in
preoblačenje
-	Izdelovanje tekstilne embalaže
-	Izdelovanje drugih tekstilnih
izdelkov
DB/17.71 Proizvodnja nogavic
-	Izdelovanje nogavic, tudi kratkih,
telovadnih
trikojev in hlačnih nogavic
DB/17.72 Proizvodnja pletenih in
kvačkanih oblačil
-	Ročno in strojno pletiljstvo
DB/18.21 Proizvodnja delovnih
oblačil
-	Izdelovanje delovnih in poklicnih
oblačil
DB/18.22 Proizvodnja drugih
vrhnjih oblačil
-	Izdelovanje narodnih noš
-	Krojaštvo za obleke iz domačega
sukna
-	Šivanje konfekcijskih izdelkov in
obšivanje
DB/18.23 Proizvodnja spodnjega
perila
-	Izdelovanje spodnjega perila
-	Izdelovanje steznikov in pasov
DB/18.24 Proizvodnja drugih
oblačil in dodatkov, d.n.
-	Izdelovanje garnitur za dojenčke,
športnih
kombinezonov, trenirk, smučarskih
oblek, kopalk..,
-	Izdelovanje drugih oblačilnih
dodatkov (rokavic.
pasov, Šalov, pentelj. Kravat, mrežic
za
lase, ipd.)
-	Izdelovanje obutve iz tekstilnega
materiala
brez nalepljenih podplatov
DC/19.20 Proizvodnja usnjene
galanterije, sedlarskih in
jermenarskih izdelkov
-	Jermenarstvo in sedlarstvo
DC/19.30 Proizvodnja obutve
-	Izdelovanje delov za obutev
(gornjikov,
notranjikov, podplatov, pet,
opetnikov...)
-	Izdelovanje lesene obutve in kopit
-	Izdelovanje opank
-	Izdelovanje copat (iz netekstilnih
materialov)
-	Izdelovanje vložkov za čevlje
DD/20.10 Žaganje in skobljanje
lesa ter impegniranje lesa
-	Žaganje drv za kurjavo
-	Žaganje in skobljanje lesa
-	Žaganje lesa (polnojarmeniki in
žage)
-	Izdelovanje parketa, podov,
lesenih oblog, ...
-	Lakiranje lesenih izdelkov in
površinska
zaščita lesenih izdelkov
-	Izdelovanje železniških pragov
-	Izdelovanje lesne moke in
sekancev
DD/20.30 Lesno stavbarstvo
-	Izdelovanje lamelnega parketa
DD/20.20 Proizvodnja furnirja,
vezanega in slojastega lesa,
ivernih, vlaknenih in drugih plošč
-	Izdelovanje furnirja in predmetov
iz furnirja
DD/20.40 Proizvodnja lesene
embalaže
-	Izdelovanje lesenih obojev,
zabojev,
in podobne embalaže
-	Izdelovanje lesenih palet in
nakladalnih desk
-	Izdelovanje kadi, čebrov ipd.
-	Izdelovanje lesenih kolutov
DD/20.51 Proizvodnja drugih
izdelkov iz lesa
-	Izdelovanje lesnostrugarskih
izdelkov
(lesenih ročajev za orodje, metle in
krtače, obešalnikov in drugih
predmetov
iz struženega lesa)
-	Izdelovanje lesnorezkarskih
izdelkov
(kopit, stojal...)
-	Izdelovanje lesenih izdelkov za
gospodinjstvo
(suha roba)
-	Izdelovanje lesenih okrasnih ter
uporabnih
predmetov
-	Izdelovanje lesenih modelov in
kalupov
-	Rezbarstvo in pozlaterstvo
-	Izdelovanje intarzij in inkrustacij
(sestavljanje in vdelovanje lesenih
in
drugih okraskov v les)
-	Izdelovanje okvirjev in uokvirjanje
slik
-	Izdelovanje pogrebne opreme
(krst, ipd.)
-	Izdelovanje drobne lesene
embalaže
(škatlic ipd. predmetov)
-	Izdelovanje briketov
-	Izdelovanje leseniti ogrodij
DD/20.52 Proizvodnja izdelkov iz
plute, slame in protja
-	Izdelovanje košar in podobnih
pletarskih
izdelkov
-	Izdelovanje predmetov iz trsja,
ličja,
rafije, slame
-	Izdelovanje zamaškov iz plute
DE/21.21 Proizvodnja valovitega
papirja in kartona ter papirne
in kartonske embalaže
-	Izdelovanje predmetov in
embalaže iz kartona
-	Proizvodnja papirnih vreč in vrečk
DE/21.22 Proizvodnja
gospodinjskih, higienskih in
toaletnih
potrebščin iz papirja
-	Izdelovanje gospodinjskih,
higienskih in toaletnih
potrebščin iz papirja
DE/21.23 Proizvodnja pisarniških
potrebščin iz papirja
-	Izdelovanje pisarniških
potrebščin iz papirja
DE/21.25 Proizvodnja drugih
izdelkov iz papirja in kartona
-	Izdelovanje drobne embalaže iz
kartona
-	Izdelovanje okrasnih in drugih
predmetov iz papirja - Izdelovanje
drugih izdelkov iz papirja in kartona
DE/22.22 Drugo tiskarstvo
-	Razmnoževanje, kopiranje,
prepisovanje in
birotehnika
-	Izdelovanje vizitk
DE/22.23 Knjigoveštvo in dodelava
tiskanih materialov
-	Spenjanje, sortiranje papirja,
rokovnikov, ipd.
DE/22.24 Priprava in proizvodnja
tiskovnih sestavkov
-	Offset tisk
-	Reprofotografiranje
-	Litografija
-	Cinkografija
-	Sitotisk
-	Tampotisk
-	Toplotni tisk s folije
-	Bakrotisk
-	Računalniška priprava za tisk
DE/22,25 Druge s tiskarstvom
povezane storitve
-	Grafično oblikovanje
DG/24.12 Proizvodnja barvil in
pigmentov
-	Izdelovanje zemeljskih barvil
DG/24.14 Proizvodnja drugih
organskih osnovnih kemikalij
-	Izdelovanje sirišč
-	Izdelovanje oglja
DG/24.42 Proizvodnja
farmacevtskih preparatov
-	Predelovanje zdravilnih zelišč
DG/24.51 Proizvodnja mil in pralnih
sredstev, čistilnih
in polirnih sredstev
-	Izdelovanje čistilnih in
dezinfekcijskih sredstev
DG/24.52 Proizvodnja parfumov in
toaletnih sredstev
-	Izdelovanje sredstev za osebno
nego in Učenje
DG/24.63 Proizvodnja eteričnih olj
-	Izdelovanje eteričnih olj in živilskih
arom
DG/24.66 Proizvodnja drugih
kemičnih izdelkov
-	Izdelovanje kemičnih sredstev in
mešanje kemikalij
-	Izdelovanje tehničnih maziv, olj in
sredstev
za gospodinjstvo
DH/25.13 Proizvodnja drugih
izdelkov iz gume
-	Izdelovanje drugih izdelkov iz
gume
DH/25.21 Proizvodnja plošč, folij,
cevi in profilov
iz plastičnih mas
-	Izdelovanje plošč, folij, cevi in
profilov
iz plastičnih mas
DH/25.22 Proizvodnja embalaže iz
plastičnih mas
-	Izdelovanje črev iz umetnih snovi
-	Varjenje pvc foilije
-	Izdelovanje embalaže iz
plastičnih mas
DH/25.23 Proizvodnja izdelkov iz
plastičnih mas
za gradbeništvo
-	Izdelovanje, montaža in popravilo
plastičnih rolet
-	Izdelovanje izdelkov za
gradbeništvo
DH/25.24 Proizvodnja drugih
izdelkov iz plastičnih mas
-	Sestavljanje izdelkov iz plastičnih
mas
-	Izdelovanje drugih izdelkov iz
plastičnih mas
-	Kovinoplastika
DI/26.15 Proizvodnja in oblikovanje
drugih vrst stekla
ter tehničnih steklenih izdelkov
-	Izdelovanje drugih predmetov iz
stekla
-	Izdelovanje tehničnih steklenih
izdelkov za
laboratorije
DI/26.21 Proizvodnja gospodinjske
in okrasne keramike
-	Izdelovanje gospodinjske in
okrasne keramike
DI/26.25 Proizvodnja drugih
keramičnih izdelkov
-	Izdelovanje lončenih izdelkov
(lončarstvo)
DI/26.40 Proizvodnja strešnikov.
opeke in drugih
keramičnih izdelkov za
gradbeništvo
-	Izdelovanje neognjevzdržnih
gradbenih materialov
na osnovi gline (opeke, strešnikov
dimniških
nastavkov, dimnih tuljav,
dimovodnih cevi
in kanalov)
DI/26.52 Proizvodnja apna
-	Izdelovanje žganega apna,
gašenega apna
in hidriranega apna
DI/26.61 Proizvodnja betonskih
izdelkov za gradbeništvo
-	Izdelovanje izdelkov iz litega
betona,
cementa ali umetnega kamna za
gradbeništvo
(proizvodnja strešnikov, tlakovcev,
zidakov, plošč,
delov sten, cevi, stebrov..)
-	Izdelovanje montažnih gradbenih
komponent iz
cementa, betona ali umetnega
kamna za
uporabo v gradbeništvu
DI/26.62 Proizvodnja izdelkov iz
mavca za gradbeništvo
-	Izdelovanje izdelkov iz mavca za
gradbeništvo
(proizvodnja plošč, oblog in
panelnih plošč)
DI/26.65 Proizvodnja izdelkov iz
vlaknatega cementa
-	Izdelovanje gradbenih materialov
iz rastlinskih
snovi (lesne volne, slame, trstike,
ločja),
vezanih s cementom, mavcem ali
drugim
mineralnim vezivom
-	Izdelovanje izdelkov iz celuloznih
vlaken,
vezanih s cementom, ali podobnih
materialov
(valovitih in drugih plošč, panelnih
plošč,
strešnikov, kanalizacijskih in drugih
cevi.
vrtev,
pohištva, opreme, okenskih
okvirov...)
DI/26.66 Proizvodnja drugih
izdelkov iz betona,
cementa, mavca
-	Izdelovanje drugih izdelkov iz
betona, cementa,
mavca ali umetnega kamna
(izdelovanje kipov,
klopi, opreme, ploskih in visokih
reliefov,
vaz, cvetličnih loncev..)
DI/26.81 Proizvodnja brusilnih
sredstev
-	Izdelovanje brusilnih sredstev
(papirja in platna)
-	Izdelovanje mlinskih kamnov
DI/26.82 Proizvodnja drugih
nekovinskih mineralnih izdelkov
-	Izdelovanje nekovinskih
mineralnih
oblačil, pokrival, obutve, vrvi,
trakov...
-	Izdelovanje izdelkov iz različnih
mineralnih
snovi, obdelane sijude in izdelkov
iz nje, šote
ali grafita (razen elektrotehničnih
izdelkov
iz grafita)...
DJ/28.40 Kovanje, stiskanje,
vtiskovanje in valjanje kovin;
prašna metalurgija
-	Umetno kovaštvo
DJ/28.51 Površinska obdelava in
prekrivanje kovin
-	Galvanizacija kovin
-	Kositrenje, emajliranje, cinkanje,
eluksiranje kovin
-	Plastificiranje kovinskih
predmetov
-	Ličanje kovin
-	Strojno čiščenje kovin (peskanje,
enostavno brušenje)
DJ/28.52 Splošna mehanska dela
-	Razrez pločevine, enostavno
preoblikovanje
pločevine
DJ/28.61 Proizvodnja rezilnega
orodja
-	Nožarstvo
DJ/28.63 Proizvodnja ključavnic,
okovja
-	Izdelovanje ključev
DJ/28.71 Proizvodnja jeklenih
bobnov sodov in podobnih posod
-	Izdelovanje jeklenih bobnov,
sodov in podobnih
posod (do 300 I)
DJ/28.73 Proizvodnja izdelkov iz
žice
-	Žično pletarstvo in sitarstvo
DJ/28.75 Proizvodnja drugih
kovinskih izdelkov
-	Izdelovanje ladijskih vijakov in
sider
-	Izdelovanje napisnih plošč
-	Izdelovanje zamaškov iz kovin
-	Izdelovanje registrskih tablic za
motorna vozila
-	Izdelovanje drobnih kovinskih
predmetov
Kdor ima svojo
obrt, ima svojo
njivo.
- Izdelovanje predmetov iz bakra in
drugih materialov
DK/29.13 Proizvodnja pip in
ventilov
-	Mehanika, vzdrževanje in
montaža pip in ventilov
DK/29.14 Proizvodnja ležajev,
zobnikov in elementov za
mehanski
prenos energije
-	Mehanika, vzdrževanje in
montaža ležajev, zobnikov
in elementov za mehanski prenos
energije
DK/29.21 Proizvodnja peči in
gorilnikov
-	Popravilo peči
DK/29.23 Proizvodnja hladilnih in
prezračevalnih naprav
-	Izoliranje hladilnih in ogrevalnih
naprav,
razen za gospodinjstva
DK/29.24 Proizvodnja drugih
naprav za splošno rabo
-	Izdelovanje in popravilo tehtnic
-	Izdelovanje naprav za filtriranje in
čiščenje
tekočin in plinov
-	Izdelovanje naprav za brizganje in
razprševanje
tekočin in prahu: pištol, gasilnih
aparatov,
naprav za peskanje, naprav za
čiščenje s paro, ...
DK/29.32 Proizvodnja drugih
kmetijskih in gozdarskih strojev
-	Popravilo poljedelskih in
živinorejskih strojev, razen
traktorjev
DK/29.40 Proizvodnja obdelovalnih
strojev
-	Izdelovanje ročnih orodij z
vgrajenim motorjem
ali na pogon s stisnjenim zrakom
-	Montaža in servis obdelovalnih
strojev
DK/29,51 Proizvodnja metalurških
strojev
-	Izdelovanje valjalnih strojev in
valjev
za te stroje
-	Montaža in servis metalurških
strojev
DK/29,52 Proizvodnja rudarskih in
gradbenih strojev
-	Izdelovanje strojne opreme za
obdelavo mineralov
s sejanjem, razvrščanjem,
separiranjem,,,
-	Izdelovanje mešalnikov za beton
in malto
-	Izdelovanje strojev za
odstranjevanje zemlje
(plugov, separatorjev, ravnalnikov,
strojnih žlic,...)
-	Izdelovanje žlic za buldožerje in
nakladalnike
-	Montaža in servis rudarskih in
gradbenih strojev
DK/29.53 Proizvodnja strojev za
živilsko in
tobačno industrijo
-	Izdelovanje stiskalnic za grozdje,
sadje...
-	Izdelovanje strojev za obdelavo
različnih
prehrambenih izdelkov
-	Izdelovanje opreme za pripravo
hrane v hotelih
in restavracijah
-	Montaža in servis strojev za
živilsko in
tobačno industrijo
DK/29.54 Proizvodnja strojev za
tekstilno,
oblačilno in usnjarsko industrijo
-	Izdelovanje pomožnih strojev ali
opreme
za tekstilne stroje
-	Izdelovanje šivalnih glav in igel za
šivalnike
-	Montaža in servis strojev za
tekstilno, oblačilno
in usnjarsko industrijo
DK/29.56 Proizvodnja strojev za
druge posebne namene
-	Izdelovanje kovinskih modelov
Dl_/31.30 Proizvodnja izoliranih
električnih kablov in žic
-	Izdelovanje izoliranih električnih
kablov in žic
DL731.40 Proizvodnja
akumulatorjev, primarnih členov in
baterij
-	Izdelovanje akumulatorjev,
primarnih členov in baterij
-	Polnjenje in popravilo
akumulatorjev
Dl_/31,50 Proizvodnja opreme za
razsvetljavo in električnih
svetilk
-	Izdelovanje opreme za
razsvetljavo in
električnih svetilk
-	Izdelovanje lestencev, namiznih,
pisarniških
ali stoječih svetilk, svetilk za nočno
omarico
(električnih in neelektričnih)
DL/31,62 Proizvodnja druge
električne opreme
-	Izdelovanje izdelkov
elektrokovinske galanterije
-	Izdelovanje druge električne
opreme
-	Izdelovanje delov za
elektronaprave
DL/32,10 Proizvodnja elektronk,
elektronskih ventilov in
drugih elektronskih komponent
-	Izdelovanje tiskanih vezij
-	Izdelovanje elektronskih,
telekomunikacijskih
delov in naprav
DL/33.10 Proizvodnja medicinske
in kirurške opreme in
ortopedskih pripomočkov
-	Popravilo medicinskih
instrumentov
-	Izdelovanje medicinske opreme
DL/33.40 Proizvodnja optičnih
instrumentov in fotografske opreme
-	Izdelovanje, sestavljanje in
vzdrževanje optičnih
instrumentov za laboratorije
DL/34.30 Proizvodnja delov in
dodatne opreme za motorna
vozila in njihove motorje
-	Izdelovanje delov in opreme za
motorna vozila
DM/35.12 Proizvodnja in popravilo
čolnov za razvedrilo in šport
-	Izdelovanje in popravilo čolnov in
drugih plovil
-	Izdelovanje vesel za čolne
DM/35.43 Proizvodnja vozil za
invalide
-	Izdelovanje invalidskih vozičkov s
pogonom
ali brez njega
-	Izdelovanje delov in opreme za
invalidske vozičke
DM/35.50 Proizvodnja drugih vozil
-	Izdelovanje samokolnic, prtljažnih
vozičkov,
ročnih vozičkov, ciz
-	Izdelovanje vprežnih vozil
DN/36.14 Proizvodnja drugega
pohištva
-	Restavriranje pohištva
DN/36.15 Proizvodnja žimnic
-	Izdelovanje nosilcev za žimnice
-	Izdelovanje žimnic (žimnic,
opremljenih z vzmetmi
ali z drugimi materiali, posteljnih
vložkov iz
penaste gume ali penaste plastike)
DN/36.30 Proizvodnja glasbenih
instrumentov
-	Izdelovanje glasbenih
instrumentov
-	Popravilo in uglaševanje glasbil
DN/36.40 Proizvodnja izdelkov za
šport
-	Izdelovanje športne opreme in
predmetov za šport
v dvoranah in na prostem
-	Montaža vezi na smuči in
servisiranje smuči
DN/36.50 Proizvodnja igralnih
pripomočkov in igrač
-	Izdelovanje lutk, punčk,
medvedkov, ipd.
in dodatkov zanje
-	Izdelovanje različnih igrač s
kolesi, namenjenih
za vožnjo, tudi triciklov
-	Izdelovanje glasbil - igrač
-	Izdelovanje različnih namiznih
družabnih iger
-	Izdelovanje igralnih kart
-	Izdelovanje miz, igralnih
avtomatov z žetoni,
opreme za igre na srečo, opreme
za avtomatska
kegljišča in bovvling
-	Izdelovanje elektronskih in
videoiger
-	Izdelovanje različnih modelov za
igro,
npr. električnih vlakcev, elementov
za sestavljanje
-	Izdelovanje sestavljank, ipd.
DN/36.61 Proizvodnja bižuterije
-	Izdelovanje umetnih biserov in
nakita iz drugih
materialov
DN/36.62 Proizvodnja metel in
krtač
-	Izdelovanje metel, slikarskih in
drugih čopičev,
metel, vgrajenih v stroje, ročnih
mehanskih pometal,
pripomočkov za brisanje prahu in
tal, pleskarskih
blazinic, valjčkov, brisalcev za
steklo in drugih
krtač, metel, ščetk...
-	Izdelovanje krtač za čiščenje
čevljev in obleke
DN/36.63 Proizvodnja drugih
izdelkov
-	Izdelovanje drugih lesenih
izdelkov
-	Izdelovanje štampiljk
-	Lasničarstvo
-	Izdelovanje panjev in umetnega
satja za čebele
-	Izdelovanje žime
-	Izdelovanje reliefov in maket
-	Izdelovanje okrasnih predmetov iz
različnih
materialov
-	Svečarstvo in medičarstvo
-	Izdelovanje umetnega cvetja
-	Voskarstvo in lectarstvo
-	Izdelovanje in popravilo dežnikov
in senčnikov
-	Izdelovanje modelov za ročna
dela
-	Izdelovanje krojaških in izložbenih
lutk in
drugih reklamnih predmetov
-	Izdelovanje open in strun iz črev
-	Predelava živalskih dlak, trave,
cunj za tapetništvo
-	Izdelovanje turističnih spominkov
-	Prepariranje in gačenje živali
-	Izdelovanje predmetov umetne
obrti
DN/37.10 Reciklaža kovinskih
ostankov in odpadkov
-	Reciklaža (regeneriranje)
kovinskih ostankov in odpadkov
DN/37.20 Reciklaža nekovinskih
ostankov in odpadkov
-	Reciklaža (regeneriranje)
nekovinskih ostankov in odpadkov
-	Reciklaža plastičnih mas
F/45.21 Splošna gradbena dela
-	Montaža gradbenih elementov
-	Vzdrževalna dela na
stanovanjskih in drugih objektih
-	Polaganje priključkov v zemlji
(cevovodi.
Slab delavec
se s svojim
orodjem
prepira.
komunikacijske in energetske
napeljave)
-	Restavriranje stavb
F/45.22 Postavljanje ostrešij in
krovska dela
-	Hidroizolacije teras
F/45.23 Gradnja cest, železniških
prog, letališč
in športnih objektov
-	Asfaltiranje (funkcionalnih
površin, dvorišč)
F/45.25 Druga gradbena dela, tudi
dela specialnih strok
-	Gradnja temeljev, tudi zabijanje
pilotov (pri
manjših objektih)
-	Vrtanje in kopanje jaškov, gradnja
vodnjakov
-	Zidanje in polaganje betonskih
izdelkov in
robnikov
-	Postavljanje in razstavljanje
delovnih
odrov in ploščadi
-	Restavratorstvo
F/45.32 Izolacijska dela
-	Toplotne, zvočne, vibracijske in
podobne izolacije
F/45.33 Vodovodne, plinske in
sanitarne inštalacije
-	Inštalacije klima naprav in
termoregulacij
-	Montaža in vzdrževanje solarnih
naprav
F/45.42 Vgrajevanje stavbnega in
drugega pohištva
-	Vgrajevanje vrat, oken, vratnih
podbojev,
okenskih okvirov, kuhinjske
opreme, stopnic,
opreme za trgovine in podobno, iz
lesa
ali drugih materialov; velja za
elemente,
ki jih ni izdelal izvajalec
-	Notranja zaključna dela, kot so
stropovi,
leseni opaži, premične pregrade,
idr.
F/45.43 Oblaganje tal in sten
-	Polaganje kamnov in kock
-	Oblaganje tal in sten z umetnim
kamnom
(teracerstvo)
-	Oblaganje sten in stropov s
tapetami
-	Oblaganje tal in sten in polaganje
podov
-	Struženje in lakiranje parketa
F/45.45 Druga zaključna gradbena
dela
-	Inštaiiranje zasebnih kopalnih
bazenov
-	Čiščenje s paro, peskanje fasad
in druga dela
v zvezi z zunanjostjo zgradb
-	Druga dopolnilna in zaključna
gradbena dela
-	Čiščenje novogradenj pred
prevzemom
F/45.50 Dajanje strojev in naprav za
gradnjo in rušenje
v najem, skupaj z upravljalci strojev
-	Storitve z lahko in težko gradbeno
mehanizacijo
G/50.20 Vzdrževanje in popravila
motornih vozil
-	Popravilo, montaža in zamenjava
zračnic in
plaščev pri kolesih motornih vozil
ter uravnovešanje
-	Vgrajevanje delov in dodatne
opreme v
motorna vozi\a
-	Pranje in poliranje motornih vozil
-	Protikorozijska zaščita motornih
vozil
-	Vleka motornih vozil
-	Popravilo hladilnikov za motorna
vozila
-	Servis izpušnih sistemov (razen
katalizatorjev)
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno rezervnih delov
za motorna vozila
osebam, katerim se storitev
servisiranja in
vzdrževanja tudi opravi
G/52.71 Popravila obutve in drugih
usnjenih izdelkov
-	Popravila škornjev, čevljev,
potovalne
galanterije, ipd. predmetov iz
drugih materialov
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno tistega blaga,
ki se uporablja pri
opravljanju te storitve osebam,
katerim se storitev
popravila tudi opravi (npr vezalke,
sponke,...)
G/52.74 Druga popravila
-	Popravila in vzdrževanje koles ter
njihovih
delov in opreme
-	Krpanje, obšivanje in manjša
popravila oblačil
-	Popravilo nogavic
Sem sodi tudi:
-	prodaja na drobno rezervnega
blaga, ki se uporablja
pri opravljanju te storitve osebam,
katerim se
storitev - druga poravila - tudi
opravi
H/55.11 Dejavnost hotelov z
restavracijo - od tega samo:
-	Dejavnost penzionov
H/55.301 Dejavnost restavracij in
gostiln
-	Priprava in prodaja raznovrstnih
jedi ter k
njim naročenih pijač, ki so
postrežene za
gostinsko mizo
H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic
-	Priprava in prodaja praviloma
hitro
pripravljenih jedi in pijač (v
samopostrežnih
restavracijah, v lokalih s hitro
pripravljeno
hrano, v kavarnah in slaščičarnah,
v
specializiranih restavracijah, na
stojnicah)
-	Prodaja sladoleda iz avtomatov
-	Oskrba s hrano v jedilnih vagonih,
ladijskih
restavracijah, ipd.
-	Prodaja pijač na prevoznih
premičnih sredstvih
H/55.40 Točenje pijač in napitkov
-	Točenje pijač in napitkov v
restavracijah,
gostilnah, kavarnah in
okrepčevalnicah
1/60.21 Drug kopenski potniški
prevoz na rednih progah
-	Prevoz potnikov v linijskem
cestnem prometu
1/60.22 Storitve taksistov
-	Storitve taksistov
1/60.23 Drug kopenski potniški
prevoz
-	Prevoz So\sK\h otroK, cie\avcev
ipd.
-	Prevoz potnikov v izvenlinijskem
(čarterskem)
prometu
-	Turistični prevoz potnikov z
vprežnimi vozili
1/60.24 Cestni tovorni prevoz
-	Prevoz blaga s tovornimi
motornimi vozili s
priklopniki ali brez njih
-	Prevoz tovora z vprežnimi vozili
1/61.10 Morska plovba
-	Izletništvo in razgledovanje s čolni
po morju
1/61.20 Rečna, jezerska plovba in
plovba po prekopih
-	Prevoz potnikov ali blaga po
rekah,
jezerih, prekopih
K/71.40 Izposojanje izdelkov široke
porabe
-	Izposojanje čolnov za razvedrilo
(sandolinov,
pedolinov, ipd.)
-	Izposojanje koles
-	Izposojanje športne opreme
K/74.70 Čiščenje stavb
-	Notranje čiščenje stavb vseh vrst,
tudi
čiščenje pisarn, tovarn, trgovin,
uradov in
drugih poslovnih zgradb ter
stanovanjskih blokov
-	Čiščenje oken
-	Čiščenje dimnikov in kurišč,
štedilnikov
kaminov, ognjišč, bojierjev,
ventilacijskih cevi
in odsesalnikov
-	Čiščenje vlakov, avtobusov, letal
-	Dezinfekcija, dezinsekcija,
deratizacija zgradb,
ladij, vlakov...
K/74.81 Fotografska dejavnost
-	Računalniška obdelava fotografij
-	Storitve s fotografskimi avtomati
-	Snemanje videofilmov
-	Montaža videofilmov
Sem spada tudi:
-	prodaja na drobno tistega blaga,
ki se uporablja pri
opravljanju storitve osebam,
katerim se ta storitev
tudi opravi
K/74.82 Pakiranje
-	Zavijanje daril in paketov
-	Pakiranje raznih predmetov
-	Etiketiranje
-	Termopakiranje
-	Vakumsko pakiranje
K/74.84 Druge raznovrstne
poslovne dejavnosti
-	Modno kreiranje za konfekcijo in
trikotažo
-	Aranžiranje izložb in drugih
prostorov
(notranja dekoracija in aranžerstvo)
0/90.00 Storitve javne higiene
-	Zbiranje različnih vrst odpadkov
smeti, ostankov
-	Prevoz odpadkov
-	Odstranjevanje ruševin
-	Odstranjevanje odpadkov s
sežiganjem ali drugače
-	Stiskanje odpadkov
-	Odlaganje odpadkov na zemljišča
ali v vodo,
zakopavanje ali podoravanje
odpadkov
-	Ravnanje s strupenimi odpadki in
njihova
onesnažene prsti
-	Odstranjevanje komunalnih
odplak s pomočjo
odvodnih cevi in kanalizacije ali
drugače
in njihovo prečiščevanje in
odlaganje
-	Odstranjevanje odpadnih voda z
razredčevanjem,
precejanjem in filtriranjem,
usedanjem,
prečiščevanjem mulja in drugimi
postopki
-	Vzdrževanje odtočnih kanalov
-	Praznjenje in čiščenje septičnih
jam,
rezervoarjev vzdrževanje kemičnih
stranišč
-	Obravnavanje odpadnih voda iz
bazenov in
industrijskih obratov
-	Odvoz odpadkov iz smetnjakov
na javnih površinah
-	Pometanje in pranje ulic, cest in
parkirišč
-	Odstranjevanje snega in ledu z
glavnih cest,
letališč, posipanje soli ali peska...
0/92.31 Umetniško ustvarjanje in
poustvarjanje
-	Slikanje na porcelan, steklo in
keramiko
-	Restavriranje umetnin
0/93.01 Dejavnost pralnic in
kemičnih čistilnic
-	Pranje in likanje tekstilij (perila,
oblačil, ...)
-	Zbiranje perila za kemično
čiščenje, pranje in
likanje
-	Druge neomenjene storitve
čiščenja in pranja
-	Krpanje in manjša popravila oblek
ali drugih
tekstilnih predmetov
0/93.03 Druge storitve za nego
telesa
-	Druge storitve za nego telesa
(turške kopeli,
savne in parne kopeli, fitness
centri, solariji,
saloni za masaže - razen
fizioterapevtskih)
0/93.04 Pogrebne storitve
-	Pogrebne storitve
0/93.05 Druge storitvene
dejavnosti
-	Čiščenje obutve
-	Storitve postreščkov
-	Delo z osebnimi tehtnicami
-	Čiščenje rezervoarjev za tekoča
goriva
-	Kurjenje centralne kurjave
4. člen
Ta uredba začne veljati 15. dan po
objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Številka: 313-00/003-94
Ljubljana, 24. novembra 1994
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
dr. Janez Drnovšek
Predsednik
Deset
rokodelstev -
en berač.
Tradicija opekarništva
v Priekiji se nadaljuje
Da je na Murskem polju v Priekiji
na voljo veliko kakovostne gline,
so ugotovili že naši predniki, ki so
ročno izdelovali opeko in jo žgali v
poljskih pečeh.
Po letu 1900 se je v Križevcih
pri Ljutomeru (v vasi Boreči)
začela uveljavljati industrijska
proizvodnja. Odkar je bila
opekarna ustanovljena (to je bilo
leta 1909) se je zamenjalo že nekaj
lastnikov, vsak pa je prispeval svoj
delež k razvoju opekarne.
Tako bo tudi z novim
lastnikom, katerega blagovna
znamka TONDACH je znana
že po mnogih tujih sosednjih
državah (Avstrija, Hrvaška, Češka,
Slovaška, Madžarska, ...).
V Borecih oziroma Križevcih so
že nekaj let znani kot edini
slovenski proizvajalec strešne
kritine bobrovec. Bobrovec, ki
je še vedno najbolj razširjena
kritina v Sloveniji (opečni
strešnik značilne zaobljene oblike,
podobne bobrovemu repu, po
katerem je strešnik tudi dobil ime
in s katerim je pokrita večina streh
starih mestnih jeder, gradov in
cerkva), se bo tako proizvajal po
najnovejši tehnologiji.
Investicija, vredna približno
100.000.000,00 tolarjev (oziroma
deset milijonov v nemških markah)
bo pokazala rezultate predvsem
na področju kakovosti bobrovca
in racionalnejše proizvodnje, tako,
da bodo določena dosedanja
ročna dela prevzeli roboti (slika 1:
robot za prelaganje bobrovca iz
proizvodne linije na »H« kasete za
žganje; slika 2: robot za pakiranje
strešnikov v svežnje in paletiranje).
Kakovost bobrovca pa bo večja
predvsem zaradi investicije v
pripravo materiala - gline (bolj
homogen izkop v glinokopu,
finejše mletje gline), za sto
odstotkov se bo podaljšalo
»odležavanje« gline v bazenu,
bobrovec se bo izdeloval z dvema
nosoma, kar omogoča boljše
»naleganje« na late, podaljšala se
bo cona žganja, vsak bobrovec se
bo po novem tudi žgal na svojem
pladnju (šamotni »H« kaseti),
medtem ko so se doslej strešniki
žgali zloženi na paleti skupaj
z modularno opeko za zidanje
(proizvodnjo te bodo z uvedbo
nove tehnologije opustili).
Cilje investiranja bi tako
lahko opredelili predvsem na
tri področja: dvig kakovosti,
povečanje proizvodnje in
zmanjšanje stroškov proizvodnje.
Slovenskemu kupcu bomo tako
ponudili kakovosten bobrovec (po
želji v različnih barvnih odtenkih)
in s tem ostaja upanje, da se
bo nadaljevala tradicija te strešne
kritine, ki se je lepo vključila v
našo slovensko krajino in naša
srca (otroci na slikah hiš oziroma
njihovih strehah še vedno rišejo
prav bobrovec!).
Količina izdelanega bobrovca se
bo povečala za približno trideset
odstotkov (13 milijonov kosov letno
ali za okoli 400.000 kvadratnih
metrov streh), kar naj bi v celoti
zadostovalo za slovenske strehe,
nekaj pa se bo še izvozilo v
Avstrijo. Ostale opečne strešnike
iz programa TONDACH (stiskani
zarezniki raznih oblik in barv)
bomo zaenkrat še uvažali.
Družba TONDACH opekarna ima
trenutno okoli 140 zaposlenih. V
zadnjem času je največji poudarek
na proizvodnji opečne kritine.
katere najelitnejši predstavnik je
bobrovec, po Sloveniji znan
kot KRIŽEVSKI BOBROVEC.
Dolgoročna strategija družbe je
tako bila predvsem izdelovati
kakovosten strešnik in tvoriti
slovenski vrh na področju opečne
strešne industrije. Da se je razvoj
nagibal prav v smeri opečnih
strešnih kritin, je bil med drugim
odločilen najpomembnejši faktor
v proizvodnji, to je glina. Zaradi
izredne kakovosti glina omogoča
predelavo in plasiranje le-te v višji
kakovostni in cenovni razred.
S priključitvijo koncernu
TONDACH so se odprle možnosti
in želje investirati v modernizacijo
podjetja. Tako je strategija razvoja
podjetja sedaj ne le tvoriti vrh v
proizvodnji opečnih strešnih kritin v
Sloveniji, ampak s proizvodnjo
opečnih kritin postati eden
največjih proizvajalcev in
prodajalcev kritin v Sloveniji.
Poleg proizvodnje vlečenih
opečnih strešnikov (bobrovec in
zareznik) zajema prodajni program
tudi naslednje stiskane strešnike:
s\'\sV.an\ civo\n\ ■z.avexr\'\\<\ \;\pa
LANDDACH, LADDACH
Verschiebeziegel, MULDE, SULM,
STRANGFAL GEPRESST,
CARMEN, NORMA in FIGARO. S
TONDACH stiskanimi strešniki se
lahko pokrivajo tudi bolj položne
strehe z nakloni, ki niso nižji od 15
stopinj.
Strešniki se lahko izdelujejo v
več različnih barvah po tehnologiji
engobiranja in glaziranja. V
ponudbi bo seveda tudi ves
ostali material, ki se v sodobni
gradnji uporablja za kakovostno
in funkcionalno izvedbo strehe
(zračniki, snegolovi, odzračniki
za sanitarije, antenski nastavki,
snegolovi, ves vezni material, ...).
Torej zajema prodajni program
izvedbo kompletne strehe in ne
le strešnike. Tehnična služba skrbi
tudi za svetovanje in strokovno
pomoč strankam pri izvedbi strehe.
Opeka bo cenovno dostopna
vsakemu graditelju (klasični
opečni strešniki), pa tudi tisti, ki
bi hoteli nekaj več, bodo imeli
dovolj izbire med barvnimi strešniki
(površinske obdelave engoloba ali
glazura), ki bodo ponudili široko
paleto oblik in barv.
Želja družbe je v nekaj letih doseči
25-odstotni tržni delež v Sloveniji,
torej naj bi se vsaka četrta
streha pokrivala s TONDACH
opečnimi strešniki. Ker je opeka
zaradi svojih gradbeno-fizikalnih
lastnosti (trdnost, odpornost proti
mrazu, dežju, parapropustnost,...)
po mnenju mnogih strokovnjakov
najbolj primerna kritina za naše
podnebje, upamo, da bomo želeni
tržni delež brez problemov dosegli
ali celo presegli. TONDACH
opekarna bo lahko odslej
v pravem pomenu pregovora
mnogim Slovencem »zagotovila
streho nad glavo«.
V Borecih v Priekiji pa
se bo devetdesetletna tradicija
nadaljevala tudi v naslednjem
tisočletju,"	Stik
TONDACH bobrovec po najnovejši
tehnologiji
Kar 140 milijonov ljudi
spi na vodnih posteljah
v postelji preživimo večino svojega
Življenja. Kar tretjino, so izračunali
strokovnjaki. Dobro spanje je eden
od najpomembnejših dejavnikov
za dobro telesno počutje in
zdravje. Ker se organizem med
spanjem obnavlja, se moramo
predvsem dobro naspati, kar pa ni
vedno lahko. Zbujanje sredi noči,
bolečine v vratu in utrujenost so
del našega vsakdanjika. Težavam
pri spanju pa se lahko učinkovito
izognemo, če poskrbimo, da bomo
spali na dobri postelji. V naslednjih
tridesetih letih bomo deset let
preležali v postelji, zato je za
dober spanec potrebna postelja,
ki se popolnoma prilagaja telesu in
enakomerno podpira hrbtenico.
V zadnjih tridesetih letih so postale
izredno priljubljene vodne postelje,
ki se kar najbolj prilagodijo telesu.
Podatki govorijo sami zase: na
vodnih posteljah spi kar 140
milijonov ljudi, v slovenskih
domovih jih je že več kot 2000.
Emil Marinšek, ki se že šesto leto
ukvarja s prodajo vodnih postelj,
nam je povedal, da smo Slovenci
v svetovnem merilu najbolj
zadovoljni uporabniki vodnih
postelj. V Združenih državah
Amerike je z njimi zadovoljnih 96
odstotkov v Evropi 99 odstotkov
kupcev, v Sloveniji pa skoraj ne
najdemo kupca vodne postelje,
ki s svojo novo pridobitvijo ni
zadovoljen.
Vsaka hrbtenica ima lastno obliko.
Če spimo na pretrdem ali
premehkem ležišču, se hrbtenica
ukrivi tako, da tudi ponoči
nastaja pritisk na medvretenčne
ploščice oziroma diskuse. Ker
vodna postelja omogoča naravno
lego hrbtenice, diskusov ne
obremenjuje.
Vodna postelja se na prvi
pogled ne razlikuje od navadne.
Prednost vodne postelje je v
tem, da se »vede« tako, kot
da bi bila izdelana posebej za
nas. Če se naša telesna teža
spreminja, si lahko vodno posteljo
vedno znova prilagodimo tako, da
zmanjšamo ali povečamo količino
vode v vodnem jedru postelje,
ki pravilno razporedi pritisk na
telo. Voda, ki jo izpodrinejo
izbočeni deli telesa (na primer
zadnjica), enakomerno podpre
vbočene dele telesa, na primer
ledveni predel. Znanstveniki so
ugotovili, da je zaradi teh
lastnosti spanec na vodnih
posteljah daljši in globji, ker ni
prekinjen s pogostim obračanjem
in menjavanjem položaja. Drugi
materiali, ki jih uporabljajo za
izdelavo klasičnih ležišč, teh
lastnosti nimajo.
Prednost vodne postelje je tudi v
tem, da lahko sami uravnavamo
toploto vode, ki še dodatno
sprosti mišice in skrbi za boljšo
prekrvavitev. Mišice se zato hitreje
obnavljajo, kar vpliva tudi na
naše počutje. Nastavljiva toplota
vodne postelje je učinkovito orožje
proti bolečinam pri revmatičnih
obolenjih. Pomirjujoče lastnosti
blagodejno delujejo zlasti na
otroke. Raziskave so pokazale, da
se otroci na vodni postelji bistveno
hitreje umirijo in hitreje zaspijo.
Navadne vzmetnice so leglo
pršic, ki se hranijo z delčki
odmrle kože in drugimi organskimi
odpadki. Velike zaloge hrane in
vlažno okolje v jedru vzmetnice
so idealno leglo za parazite
in pospešijo nastanek glivic
ter bakterij. Takšnim težavam
se z nakupom vodne postelje
lahko učinkovito izognemo, saj
se bakterije v notranjosti vodne
postelje ne morejo nabirati.
Ker je nakup vodne postelje
naložba v naše zdravje in dobro
počutje, ni le stvar prestiža. Cene
vodnih postelj so v povprečju
sicer dvakrat dražje od navadnih,
vendar je spanje na njih vredno te
cene.	Katarina Peterlin
Spet mojstrski izpiti
Obrtna zbornica Slovenije (OZS)
si je že dolgo prizadevala za
vnovično uveljavitev mojstrskih
izpitov. Obrtniki bodo tako s
tovrstnim izpitom, ki so ga v
Sloveniji lahko zadnjič opravljali
v šolskem letu 1962/63, kasneje
pa le v tujini, lahko pridobili
znanja za mojstrsko opravljanje
svojega dela, za vodenje obrata in
praktično izobraževanje vajencev.
Izpit bodo lahko opravljali
tisti, ki bodo izpoljnjevali
enega od naslednjih pogojev:
opravljen pomočniški izpit za
obrtni poklic, za katerega
želi kandidat opraviti mojstrski
izpit, dokončana ustrezna
mojstrska šola, dokončano
izobraževanje V., VI. ali VII.
stopnje v ustrezni stroki,
dokončano izobraževanje za
posamezne poklice in ustrezna
delovna praksa pri opravljanju
poklica, za katerega želi
kandidat opraviti mojstrski
izpit.
Mojstrski izpit bo mogoče
opravljati za poklice s seznama
mojstrskih nazivov, ki so določeni
v listi A obrtnih dejavnosti, in
listi B obrti podobnih dejavnosti.
Imel bo štiri dele: praktični,
strokovno-teoretični, poslovodni in
pedagoško-andragoški. V njih
bodo zajete vsebine, ki bodo
prihodnjim mojstrom omogočile
poklicno kompetentnost, da bodo
lahko samostojno, kakovostno in
racionalno opravljali in načrtovali
svoje delo ter delo sodelavcev,
socialno kompetentnost, da se
bodo lažje prilagodili in delovali
v socialnem okolju, osebnostno
kompetentnost, da se bodo
znali identificirati s poklicem, da
bodo samostojni, inovativni ter
sposobnost samoizobraževanja
oziroma učenja, da bodo znali
uporabljati osvojena znanja in jih
povezati s prakso ter povezano
s tem tudi strokovno analizirati
in odločati. Prva dva dela bosta
specifična za vsak poklic posebej,
zadnja dva pa bosta za vse
enotna.
Pravico do opravljanja
mojstrskega izpita, ki je 'državni' in
je v pristojnosti OZS, bo imel tisti, ki
bo želel pridobiti obrtno dovoljenje
za opravljanje obrtne dejavnosti
(lista A) in bo izpolnjeval enega
izmed pogojev skladno z obrtnim
zakonom.
Obrtna zbornica, v okviru katere
bodo obrtniki tudi opravljali
mojstrski izpit, načrtuje 48
mojstrskih nazivov, s katerimi bodo
pokrite vse obrtne dejavnosti z liste
A. Časovni rok, v katerem bodo
mojstrski izpiti pogoj za začetek
opravljanja obrtne dejavnosti, še
ni določen, bo pa zato, kot
pravijo v službi za izobraževanje
OZS, mogoče prve mojstrske
izpite opravljati prihodnje leto.
Pogoj za to je seveda sprejetje
pravilnika o pogojih in načinu
opravljanja mojstrskih izpitov, ki je
v pristojnosti ministrstva za malo
gospodarstvo in turizem. (L. V.)
PRIREDITVENI
ODER MOS-a
Kulturni in zabavni
program na
prireditvenem odru med
dvorano A in L.
PRIZNANJA
Razstavljalcem 32.
mednarodnega
obrtnega sejma bodo
Obrtna zbornica
Slovenije, Mestna
občina Celje in Celjski
sejem že tradicionalno
podelili priznanja za
kakovostne, tržno
zanimive izdelke in
storitve.
SEJEMSKI
VLAKEC
Trasa: Dečkova -
Mariborska - Aškerčeva
-	Cankarjeva -
Vodnikova - Kocbekova
-	Miklošičeva -
Kersnikova - Dečkova.
Vstopne postaje: Hotel
Štorman, Vodnikova
pred Metropolom,
Kersnikova pri Oblakovi
in sejmišče.
AVTOBUSNI
PREVOZI
S parkirišč in iz mesta
DELOVNI ČAS
SEJMA
Sejem bo odprt vsak
dan od 9. do 19.
ure, razen v nedeljo
20. septembra, ko se
sejmišče zapre že uro
prej.
GENERALNI
SPONZOR
KOVINOTEHNA, d.d.,
CELJE
Razvoj domače obrti
na Slovenskem
Pojem domače obrti se je
izoblikoval in ustalil šele v drugi
polovici 19. stoletja, torej v času,
ko so tej gospodarski panogi
pripisovali velik pomen. Danes
predstavlja domača obrt vrsto
delovnih opravil in izdelkov, ki jih
ljudje izdelujejo na svojih domovih
ali v domačih delavnicah za lastno
uporabo ali prodajo. Vse do te
novejše opredelitve so namreč
domačo obrt in njene posamezne
panoge (ali zvrsti) opredeljevali
kot postransko kmetovo delo,
kot izdelovanje najrazličnejših
predmetov na podeželju in
podobno. Torej je bila opredelitev
domače obrti povezana z
gospodarskimi oblikami našega
podeželja. Element krajevne
določljivosti (torej podeželja) je
v današnji opredelitvi domače
obrti izpuščen, saj so številne
panoge domače obrti zaživele tudi
v mestih in drugih okoljih,
V današnjih opredelitvah
zasledimo pojmovanje, da so
domače obrti na tradicijo (ali
dediščino) opirajoča se dela in
izdelki. Tudi odlok avstrijskega
ministrstva za trgovino je že leta
1883 pojasnil, da je domača obrt
ali »hišna industrija« tista obrtna
dejavnost, ki jo ljudje opravljajo na
svojem domovanju, vendar po
»krajevnih šegah«. Skratka, šlo naj
bi za taka dela in izdelke, ki so v
nekem kraju po tradiciji že običajni
in udomačeni. Tako pojmovanje
danes zavračamo, saj onemogoča
razvoj domače obrti, za katero je
zelo pomembno predvsem njeno
nadaljnje razvijanje, ne pa le
nekakšno muzejsko posnemanje
dediščine.
Odmik od
ročnega dela
Pojem hišne industrije se je prvič
pojavil v avstrijski obrtni noveli 15.
marca 1883. Termin je zamenjal
dotedanje označevanje domače
obrti, da gre za »postranska
hišna opravila«. Vendar pa so
že kmalu po uvedbi tega
termina nekateri zatrjevali, da
oznaka ni najbolj posrečena.
Menili so, da zveni kot nekakšen
paradoks, »ker industrija pomeni
mehanizirano proizvodnjo z
uporabo obdelovalnih strojev in
pogonskih naprav ter se opravlja
masovno na enem mestu po
načelih delitve dela«. Seveda
je tudi to stališče z današnjih
vidikov hudo sporno, saj je
prav za prihodnji razvoj domače
obrti postavljena zahteva, da
je treba pri delu uporabljati
najrazličnejše obdelovalne stroje
in druge pripomočke. Menda je
najboljši primer za to današnje
izdelovanje suhe robe ali lesne
galanterije, ki se je zelo odmaknilo
od nekdanjega ročnega dela. Tudi
v svetu govorijo o t,i, mali industriji
(small industry), ki naj bi bila precej
podobna naši domači obrti.
Poleg hišne industrije in domače
obrti zasledimo v zgodovinskem
razvoju tudi poimenovanje
domača ali iiišna delavnost. Izraz
je prevzet iz nemškega hausfieiss
in je pomenil tisto vrsto izdelovanja
raznih predmetov na našem
podeželju, pri kateri si je kmet ali
kdo drug sam, pa tudi s pomočjo
svoje družine, izdelal določene
predmete, Le-te je uporabljal pri
kmetovanju, v gospodinjstvu, za
oblačenje, ipd. Iz teh oblik naj bi
Foto: arhiv Mojstrovine Slovenije
se razvila domača obrt, ki pa je že
pomenila delo za plačilo oziroma
zaslužek.
Domača obrt se je ponavadi
prepletala s primarno kmetijsko
usmeritvijo in omogočala
zaposlitev določenemu številu
ljudi, še posebej v okviru družinske
skupnosti. Do druge svetovne
vojne pa je bila tudi pravna
urejenost domače obrti precej
drugačna kot današnja.
Najpogosteje so jo opredeljevali
kot rokodelsko obrt - poleg že
omenjenih opredelitev, ki so
časovno starejše. Rokodelska obrt
je bila ena izmed treh velikih
področij za opredeljevanje obrti
nasploh. Poleg rokodelskih so
razlikovali še med prostimi obrtmi,
za katere je zadoščala prijava
»upravnemu oblastu«, in
koncesionarnimi obrtmi, za katere
pa so bili postavljeni posebni
pogoji o kvalifikaciji izdelovalcev
Kako jo
opredeliti?
Po drugi svetovni vojni smo pri nas
govorili o domači obrti in njenih
posameznih panogah. Kdor je sam
ali s člani svoje družine na svojem
domu in po »krajevnih običajih«
opravljal poleg kmetijstva še
kakšno domače obrtno delo kot
postranski poklic, se mu ni
bilo treba podrejati določilom
republiškega zakona o obrtništvu
iz leta 1950. Ni potreboval
nikakršnega obrtnega dovoljenja;
svoje delovanje je moral prijaviti
le krajevnemu ljudskemu odboru.
Tudi zakon o delovnih razmerjih
(1957 in 1961) s svojimi predpisi
domače obrti ni pojmoval kot
delovno razmerje. Leta 1961 je
bil sprejet zakon o delu na ■
domu, ki pa tudi ni vključil
domače obrti in je opredelil.
Vendar pa je tudi ta opredelitev za
današnji čas že nekoliko zastarela,
predvsem pa je na nekaterih
mestih terminološko nesmiselna.
Tako je domača obrt opredeljena
kot izdelovanje, ki nima značaj
serijske proizvodnje. Določa
izdelovanje na »tradicionalen
način, značilen za določeno
etnografsko območje«, kar je
nesprejemljivo in glede uporabe
termina »etnografsko območje«
strokovno popolnoma neresno.
Tudi opredelitev, da domače obrti
ohranjajo značilnosti ročnega dela,
ne more biti sprejemljiva z vidika
sodobnega pojmovanja ročnega
dela.
Iz tega kratkega pregleda
pojmovanj in opredelitev domače
obrti lahko ugotovimo, kako
se je v zadnjih sto letih to
področje spreminjalo. Nekaj je
prav gotovo res: domača obrt
nikoli ni bila stalnica, temveč
se je nenehno spreminjala in
prilagajala potrebam posameznika
ali vseh, ki so bili odjemalci
obrtnih izdelkov ali storitev
posameznih izdelovalcev. Zato bi
bilo danes nesmiselno postavljati
trdne kalupe glede njenega
pojmovanja in opredeljevanja.
Predvsem ne smemo pozabljati
na dejstvo, da je domača obrt
eno izmed stalnih področij ljudske
ustvarjalnosti, inovativnosti. To pa
so sestavine, ki so v sodobnem
svetu zelo potrebne.
O razvoju domače obrti pri
nas prostoru pričajo arheološke
najdbe, ki dokazujejo, da so
se naši predniki ob naselitvi že
ukvarjali z nekaterimi obrtnimi
dejavnostmi. Tako so v slovanskih
grobovih našli tudi ostanke
tkanega platna, pa razne kovaške
in lončarske izdelke ter izdelke
iz kosti, S pomočjo drugih virov
lahko sklepamo, da so poznali
tudi pletarske spretnosti in da so
izdelovali predmete iz lesa (zlasti
posodje). Vendar pa je bilo vse to
namenjeno le domačim potrebam.
Pravzaprav so bila to edina obrtna
znanja tega časa, zato o domači
obrti v današnjem pomenu besede
(v primerjavi z drugimi obrtmi)
v tem zgodnjem obdobju ne
moremo govoriti. Čeprav so ljudje
izdelovali predmete predvsem za
svoje lastne potrebe, nam nekateri
primeri dokazujejo, da so bili
nekateri izdelki lahko predmet
trgovanja tudi že pred mnogimi
stoletji. Tak primer je povezanost
besed 'plačati in platno'. Etimologi
so razvoj besede plačati izluščili
prav iz besede platno. Tudi pri
izdelovanju nekaterih zahtevnejših
izdelkov (tudi tehnološko) je že v
teh zgodnejših obdobjih prihajalo
do specializacije ali, če uporabimo
današnjo terminologijo, do
nekakšnega servisa. Taki so bili
izdelki kovačev in livarjev.
Cehi za zaščito
koristi
Iz vseh teh osnov se je v
srednjem veku začela razvijati
obrt in posamezne obrtne panoge
ter stroke. To je bilo povezano
z razvojem trgov in mest od
13. stoletja naprej. Gospodarsko
osnovo mest in trgov sta
predstavljala prav obrt in trgovina.
Obrtniki so se že od 14.
stoletja naprej začeli povezovali v
združenja ali cehe za posamezne
obrtne panoge. Njihov namen je
bila zaščita tržnih koristi in nadzor
kakovosti ter splošne strokovne
podkovanosti obrtnikov Vse to
je seveda povzročilo hiter razvoj
številnih obrti v mestih in trgih,
uvajali pa so tudi nove.
V tem procesu je bilo
podeželsko prebivalstvo povsem
neenakopravno, zato mestnim
ter trškim obrtnikom ni moglo
konkurirati. S to diferenciacijo
lahko povežemo tudi zametke
današnjega pojma domača obrt.
Šlo je za izdelovanje določenih
premetov v okviru domačije,
domače družinske skupnosti, za
lastne potrebe in za zamenjavo
ali celo prodajo. Vse izdelovanje
je bilo izrazito sezonsko, torej
takrat, ko ni bilo dela na
polju; najbolj primerni so bili
seveda zimski meseci. Obseg
izdelovanja je bil velik. Čeprav
je kakovost močno zaostajala za
izdelki mestnih obrtnikov, pa so bili
izdelki domačih obrtnikov zaradi
cene veliko dostopnejši. Mesta
so zaradi svojih koristi poskušala
na najrazličnejše načine (z
normativnimi ukrepi, prepovedmi
in podobnim) omejiti ali celo
prepovedati to konkurenčno
proizvodnjo, vendar niso bila
posebno uspešna.
Ob tem se nehote vsiljuje
primerjava, kako so se mesta
podobno borila tudi proti
vedno večji udeležbi kmeta pri
prevozu in trgovini, o čemer
je ohranjeno literarno pričevanje
v Levstikovem Martinu Krpanu.
Med obrtmi, s katerimi so se
v tem obdobju ukvarjali na
našem podeželju, moramo omeniti
predvsem lončarstvo, pletarstvo,
tkalstvo, suknarstvo, izdelovanje
kmetijskega orodja, še zlasti pa
izdelovanje lesenih predmetov za
vsakdanjo rabo v gospodinjstvu
in gospodarstvo, ki se jih je na
širšem območju Ribnice oprijelo
ime »suha roba«.
Dodaten vir
zaslužka
Od 15. stoletja naprej je na našem
podeželju prihajalo do vedno
večjega razlikovanja. Nastajal je
t.i. kmečki proletariat: kajžarji,
bajtarji, gostači, pa mali kmetje
ipd. Mala posestva niso uspela
prehraniti velikih družin, pogosto
pa se je dogajalo, da so bili
to ljudje brez zemlje. Bolj ko so
se na našem podeželju večale
socialne razlike, bolj so se
delile kmetije, večji je bil obseg
domačih obrti (v količinskem
smislu). Domače obrti so zato za
večino slovenskega prebivalstva
pomenile preživetje. Pomen
posameznih panog domače
obrti je bil torej zagotavljanje
dodatnih virov zaslužka in
izboljšanje ter zagotavljanje
minimalne življenjske ravni. Prav
zato pomeni stalno prepletanje
posameznih panog domačih obrti
s kmetijsko usmeritvijo enega
najbolj zanimivih fenomenov
zgodovinskega razvoja obrtništva
nasploh. Spremljamo ga lahko vse
do najnovejšega časa, ko se v
industrijski družbi pokaže razmerje
med kmetijstvom, obrtjo in tudi
industrijo. Domača obrt se je na
nekaterih območjih in v nekaterih
panogah tako razmahnila, da so
se je oprijemale cele vasi, po več
družin ali celotna območja.
Vse do tega obdobja moramo
nekako računati s t.i. prvotnimi
ali tradicionalnimi obrtmi. Za
tradicionalne ali prvotne obrti
je značilno, da so prehajale iz
roda v rod, izdelovalci pa so
imeli vse surovine pri roki. To
velja predvsem za lončarstvo,
izdelovanje suhe robe, pletarstvo,
žebljarstvo, žimarstvo itd. V drugi
polovici 18. stoletja imamo opraviti
z uvedenimi obrtmi, saj predstavlja
to obdobje nov razcvet domače
obrti na Slovenskem. Uvedene
obrti so bile tiste, s katerimi so se
na temelju mednarodnih stikov ali
s priseljevanjem tuje delovne sile
začeli ukvarjati tudi pri nas. Taki
obrti sta, na primer, čipkarstvo in
slamnikarstvo.
Čipkarstvo je prišlo k nam iz
Holandije prek Češke v Idrijo, kjer
so ga začeli načrtno širiti zato,
da bi revnim rudarskim družinam
omogočili dodatni vir zaslužka.
Slamnikarstvo pa je prišlo k nam
/z Italije. Ta domača obrt se je v
nadaljnjem razvoju tesno povezala
z industrijo slamnikov. Seveda
pa tega modela ne moremo
enačiti s t.i. »delom na domu«,
ki ga je prinesla industrializacija.
Tovarne so namreč dajale
prebivalcem okoliških krajev
določene polizdelke v obdelavo in
dodelavo (npr. v Tržiču čevljarjeni),
potem pa so jih vračali tovarni
za plačilo. V praksi so se razvili
trije modeli tega načina dela, in
sicer: proizvod in surovine so bile
last tovarnarja, delavec je prejel le
plačilo za delo; domači obrtnik je
moral kupiti material, delal je na
svoj riziko, odpadek je bil njegovo
breme; industrija je prevzemala za
odmerjeno kupno ceno že gotove
izdelke, narejene na domu.
To delo na domu se je bistveno
razlikovalo od domače obrti v
ožjem pomenu besede, uspevalo
pa je tako dolgo, dokler so
bili produkcijski stroški takega
sistema nižji kot režijsko delo v
sklopu koncentriranih tovarniških
delavnic. V tem obdobju se je na
področju domače obrti zelo razvil
t.i. založniški sistem. Založnik
je domačim obrtnikom priskrbel
vzorce in material, ti pa so
mu po (zanj ugodnih) določenih
cenah napravili izdelke. Založnik
je seveda izdelke po izredno
ugodnih cenah prodajal doma
in jih tudi izvažal. Ta založniški
sistem je bil značilen predvsem za
čipkarstvo, žebljarstvo, sitarstvo in
slamnikarstvo.
Prizadevanja za
ohranitev obrti
Spoznanje o koristnosti domače
obrti se je širilo skladno z
avstrijsko merkantilno politiko in
načeli fiziokratizma tudi v 19.
stoletje. Prizadevanja za ohranitev
in razvoj obrti ob vse bolj
napredujoči industriji so bila
velika in so se osredotočila
predvsem na področju zakonodaje
in izobraževanja. Tako so tudi naši
kraji v okviru Avstroogrske leta
1859 dobili prvi obrtni zakon, ki pa
še ni poznal izraza domača obrt.
Njegova zasluga je predvsem,
da je postavil enotna merila za
obrtništvo in ukinil cehovstvo.
Domačo obrt so v tem času
pojmovali kot »kmetijsko in
gozdno proizvodnjo ter njihove
postranske obrti«. Poleg teh je
zakon ločil še kategorijo hišnih
postranskih opravil. Pojmovanje
domače obrti je torej zelo široko.
Med domače obrti so poleg
pletarstva in suknarstva, sitarstva,
žimarstva prištevali tudi izdelavo
kocev (slabših volnenih odej),
prešitih domačih odej, domačih
preprog, izdelovanje rut, jopičev,
nogavic, pletenih copat, svitkov
(za prenašanje bremen in tovorov
na glavi), slamnatih kit, vseh
vrst lesenih predmetov, pletarskih
izdelkov, izdelovanje glavnikov in
krtač ter predmetov iz cina.
Na Štajerskem pa so poleg
lončarstva, pletarstva, sedlarstva
in jermenarstva, oglarstva,
mizarstva, klobučarstva in
opekarstva; v tem času
pojmovali kot domačo obrt
tudi postranska opravila, kot
so izdelovanje sadnega vina
(mošta), malinovca, kisa, sušenja
sadja, žganjekuho, izdelovanje
bučnega olja, peko kruha
za prodajo, žagarstvo, stope,
delovanje vodnih in ročnih mlinov,
mlekarstvo, izdelovanje cokel,
strojenje svinjskega usnja, vezenje
in klekljanje čipk, rezbarstvo,
košarstvo, izdelovanje lesenega
orodja, ročajev, toporišč, metel,
nečk ali kadunj, lesenih obročev,
samokolnic, lopat, kovanih žebljev,
pa tudi špeharstvo (izdelovanje
slanine). V okvir domače obrti
je sodila tudi prva predelava
poljskih pridelkov in živinorejskih
proizvodov, prav tako pa še prva
apretura industrijskih rastlin in
surovin, ki so jo opravljali v okviru
kmečkega gospodarstva, najsi je
to potekalo v ozkem krogu za
lastne potrebe, ali pa tudi za
prodajo na prostem trgu.
Ko moderno
izriva preteklost
Med leti 1859 in 1883 nastopi na
področju domače obrti precejšnja
kriza. Intenzivna industrializacija,
tehnične spremembe in
ustanavljanje trgovskih obratov
tudi na podeželju so bili bistveni
vzroki za krizo domače obrti, ki je
bila tudi sicer zelo neorganizirana.
Poleg tega se vse bolj pojavljajo
izdelki iz tujine, ki močno
konkurirajo domačim »okornim«
izdelkom. Ljudje so začeli opuščati
svojo »tradicionalno« nošo in se
začeli modno oblačiti. V
osemdesetih letih se močno
poveča skrb za socialno zaščito
izdelovalcev domače obrti, obrtna
novela iz leta 1883 uvede pojem
»hišna industrija« za domačo obrt.
Ta s tem ni bila več označena kot
nujno dopolnilna ali postranska
dejavnost na kmetiji, temveč je bila
lahko tudi glavni poklic. Vendar pa
je morala biti to dejavnost, ki je že
po tradiciji v nekem kraju stalna ali
udomačena. S tem so poskušali
onemogočiti prodor šušmarstva,
torej obrtniškega dela brez
obrtnega dovoljenja.
Nekaj povsem drugega pa je
bilo potujoče obrtniško delo,
imenovano tudi delo na domu ali
ambulantna obrt na podeželju. Ta
oblika je bila prav tako močno
razvita. Potujoči obrtnik je potoval
od vasi do vasi, od domačije
do domačije in na lastno pobudo
ali na poziv naročnika izdelal pri
kmetu na domu vse, kar mu je
bilo naročeno. Tako so taki potujoči
domači obrtniki npr. zaklali živino
in jo predelali v mesne izdelke,
izdelovali obleko in obutev za
družinske člane, opravljali tudi
šiviljska in čevljarska popravila.
---- ■ iiiil
Izdelovali poročno opremo ali
popravljali v hiši in gospodarstvu
vse, kar jim je bilo naročeno.
To delo so imenovali pri nas
»delo v(na) štero«, kar je prvotno
pomenilo izvrševanje obrti brez
oblastnega dovoljenja (iz nem.
Storer = šušmar, Storarbeit =
šušmarstvo), pozneje pa se je
razvilo v izrazito najemno delo na
domu; danes bi temu rekli potujoči
obrtniški servis. Ob tem naj kot
zanimivost navedemo podatek,
da so se takega dela na štero
oprijeli tudi fotografi in da so se
oblike ohranile vse do novejšega
časa (klavci in izdelovalci kolin,
popravljalci dežnikov, brusači itd.).
Leta 1931 je jugoslovanski
obrtni zakon domačo in poklicno
(storitveno) obrt dosledno ločil.
Domača obrt je bila osvobojena
vseh davščin, dovoljena pa je bila
tudi svobodna prodaja izdelkov na
sejmih in ob tržnih dnevih. Izvoz
izdelkov domače obrti je začel - po
vzponu v prvi polovici 19. stoletja-
sicer upadati, toda nekateri izdelki
so bili še vedno iskano blago na
tujih trgih. V Italiji, južni Nemčiji, na
Madžarskem, Tirolskem, Češkem
in v drugih avstrijskih deželah so
dobro prodajali slovensko suho
robo, platno, slamnike, čipke,
pletarske izdelke, sita, krtače,
glavnike, gorjuške in moravske
pipe ter kovane žeblje.
Izobraženi
obrtniki
Pomembna sestavina razvoja
domače obrti na Slovenskem je
bilo tudi izobraževanje. Že v
prejšnjem stoletju so se zavedali
njegovega pomena. Izobraževanje
je bilo nujno, če so hoteli
dvigniti splošno raven kakovosti in
tudi posodobiti tehnološki proces.
Danes lahko trdimo, da je bila že
v 19. in nato še v prvih desetletjih
20. stoletja dosežena taka stopnja
izobraževanja za številne panoge
domače obrti, ki je še dolgo ne
bomo dosegli. Trditev, ki se zdi
na prvi pogled nekoliko drzna,
utemeljuje eno samo dejstvo: naš
današnji način razmišljanja na tem
pomembnem področju, žal, še
vedno ni na takšni ravni, da bi
omogočal bistvene spremembe in
odločne korake. Poglejmo torej,
kako se je razvijalo izobraževanje
za potrebe domače obrti.
Že v drugo polovico 18. stoletja
segajo prva pričanja o pomenu
izobraževanja kot glavnega
temelja za razvoj in obstoj domače
obrti. Izobraževanje je bilo del
posploševalnih prizadevanj; take
težnje zasledimo, na primer, v
razpravah kmetijske družbe v
Ljubljani že leta 1779. Nekaj let
pozneje se ji kot pospeševalka
izobraževanja za potrebe domačih
obrti pridruži še Trgovska in obrtna
zbornica v Ljubljani. Tega ne stori
na lastno pobudo, temveč na
pobudo trgovskega ministrstva, ki
je raziskalo teren in ugotovilo,
katere obrti bi bilo treba na novo
uvajati, za katere zvrsti domače
obrti so v naših krajih ustrezne
razmere za razvoj.
Izobraževanje se je začelo razvijati
najprej za posamezne panoge
domače obrti, in sicer nekako od
druge polovice 19. stoletja naprej.
Potekalo je v obliki strokovnih
tečajev in izdajanja brošur za
posamezne obrtne panoge.
V obdobju gospodarske depresije
je kranjski deželni zbor leta 1884
obravnaval tudi vprašanje domače
obrti. Raziskave o tej temi so
pokazale, da številne panoge
domače obrti propadajo, ker je
postalo izdelovanje enolično in
neokusno ter ne ustreza zahtevam
trga. Zato je predlagal ustanovitev
strokovne šole za domačo obrt.
To se je zgodilo šele čez štiri
leta, ko so 1888. leta v Ljubljani
ustanovilo Državno obrtno šolo.
Na začetku sta bili to dve
strokovni šoli: za lesno industrijo
ter za umetno vezenje in šivanje
čipk. V naslednjih letih je šola
razvila številne oddelke (oddelek
za pletenje košaric in vrbarstvo,
oddelek za pletenje, oddelek za
figuralno plastiko itd.). S posebnim
odlokom se je šola leta 1900
preimenovala v Umetno obrtno
strokovno šolo, kasneje pa v
Tehniško šolo, ki je vključevala
tudi posamezna znanja s področja
domačih obrti.
Šele od dvajsetih let našega stoletja
naprej so začeli na področju domače
obrti za potrebe izobraževanja
zbirati in preučevati predvsem lastno
dediščino ter jo vrednotiti in razvijati.
Ta proces se je nadaljeval še nekaj let
po vojni, potem pa so stvari povsem
zamrle in se preusmerile. Pri tem
naj bi domača obrt ohranila svoj
narodni značaj, vse sestavine svoje
izvirnosti in pristnosti. Označevali
so jo kot »neobhodno komponento
narodnega dohodka in narodnega
blagostanja« ter pogosto poudarjali,
da »njena problematika zasluži
veliko pozornost«.
Težnje po izobraževanju v domači
obrti so seveda dosti starejše
od teh, ki smo jih navajali
od druge polovice 18. stoletja
naprej. Posamezni poskusi so bili
že v srednjem veku, tečaji in
izobraževalni ciklusi pa so se
zlasti pomnožili od 18. stoletja
naprej, kar je bilo povezano tudi s
splošnimi gospodarskimi težnjami
takratne družbe.
Po drugi svetovni vojni so začele
posamezne panoge domače obrti
naglo propadati. Upadlo je število
izdelovalcev, vendar pa vse do
danes ne toliko, da ne bi imeli
zastopanih skoraj vseh predvojnih
panog. Obdobje po drugi vojni
domači obrti ni bilo naklonjeno.
Že nove davčne uredbe leta
1949 niso poznale pojma domači
obrtnik. Eden izmed bistvenih
vzrokov propada domače obrti po
drugi vojni so bile prav davčne
ugodnosti, ki za pospeševanje
domače obrti niso bile pomembne.
Vendar pa je zanimivo, da
SO domači obrti le pripisovali
določen pomen. Marca 1946
je bil v Ljubljani ustanovljen
Državni prodajni zavod za domačo
in umetno obrt, ki se je
pozneje preimenoval v Trgovsko
podjetje za domačo in umetno
obrt DOM. Ustanovljeno je bilo
z namenom, da bo skrbelo
za ohranjanje in pospeševanje
domače in umetne obrti kot
dela drobnega gospodarstva
predvsem v Sloveniji, deloma pa
tudi v Jugoslaviji. Poleg DOMA so
začeli domačo obrt razvijati tudi
v nekaterih zadrugah in trgovskih
podjetjih.
Boljše razmere
za razvoj
Novo obdobje povojnega razvoja
domače obrti pomeni ustanovitev
Zveze obrtnih združenj Slovenije
leta 1969, pri kateri deluje
odbor za domačo in umetno
obrt. Znotraj tega odbora deluje
posebna strokovna komisija,
ki pregleduje in ocenjuje
izdelke. Pomemben korak k
sistematičnemu in organiziranemu
ohranjanju domače obrti je tudi
pobuda Gospodarske zbornice
Slovenije in njenega odbora za
domačo in umetno obrt, da se
leta 1977 organizira prva razstava
domače in umetne obrti v Slovenj
Gradcu.
Zgroženi nad dejstvom, da domači
in umetni obrti grozi razkroj, da
utegne s tem slovenski narod
izgubiti tista obeležja, ki so ga
ločevala od drugih, so ugotovili,
da potrebujeta domača in umetna
obrt prireditev, na kateri se bosta
dostojno predstavili in na kateri
bodo hkrati ustvarjene tudi boljše
razmere za njun razvoj. Na
razstavah podeljujejo posameznim
izdelovalcem domače obrti nazive
mojstrov, njihovim izdelkom pa
znake kakovosti.
Leta 1985 je bil v Sloveniji
sprejet tudi družbeni dogovor
o pospeševanju in razvijanju
domače in umetne obrti.
Slovenska domača obrt zadnja
leta uspešno nastopa na
najrazličnejših razstavah v tujini,
o posameznih področjih in
panogah sestajajo raziskovalne
naloge, iz leta v leto pa se
množijo najrazličnejše regionalne
razstave izdelkov domače obrti.
Posamezna znanja s področja
domače obrti posredujejo tudi
učencem v šolskih krožkih, šolskih
zadrugah, med nosilci obrtnih
dejavnosti pa je vedno več mladih
ljudi. Izdelki domače obrti so
tako v svetu kot pri nas prav
vedno bolj cenjeni, ker so del
dediščine, ki se je ohranila do
današnjih dni, predstavljajo pa
tudi dokumente nepretrganega
ustvarjalnega procesa, ki je živel iz
generacije v generacijo.
Sabrina Žgajnar
Vajeništvo v mizarski
delavnici mu je všeč
Miha Jereb se je lani prvič vpisal
V triletni program mizar, ki poteka
po dualnem sistemu poklicnega
izobraževanja. »Sina nisem nikoli
omejeval pri njegovih odločitvah,
saj vem, da bo le tako končal
tisto, kar si je v življenju zadal,« je
najin pogovor začel Andrej Jereb
iz Rovt, in pogledal sina. Ta se
je široko nasmehnil, vedoč, daje
izbral prav: postal bo mizar. Lani se
je prvič vpisal v Srednjo lesarsko
šolo v Ljubljani, v triletni program
po dualnem sistemu poklicnega
izobraževanja, ki mu omogoča,
da del šolskega leta dela kot
vajenec preživi v očetovi mizarski
delavnici. Rad se uči, saj se
zaveda, da si bo le tako pridobil
znanje, potrebno za samostojno
opravljanje poklica, za katerega
pravi, da mu ugaja. Čeprav ima
šolo rad, je v prejšnjem šolskem
letu komaj dočakal april, ko se je
zaposlil pri očetu.
Mihov delovni dan se je začel
zgodaj. »Ob sedmi uri sva bila že
v delavnici ali na terenu,« pravi
in pristavi, daje bilo najhuje,
ko je moral delati, dokler ni bilo
najnujnejše opravljeno, včasih tudi
do poznega popoldneva. »Potem
sem pa kakšen dan več počival,«
je potolaženo rekel. Pri delu ga
vedno spremlja oče, ki poskuša
Mihi posredovati čim več svojih
izkušenj in znanj, saj bo sin po
končanem šolanju verjetno kmalu
nasledil očeta v njegovi delavnici.
»Miha mi veliko pomaga, a za
zdaj le pri nekoliko lažjih opravilih.
Kadar moram izdelati kakšen bolj
zapleten izdelek po naročilu ali
unikat, me le opazuje in se tako
uči,« je dodal Andrej. Previden
mora biti tudi pri delu s stroji,
ki jih še ne obvlada povsem, in
v lakirnici, kjer so hlapi preveč
strupeni za tako mlad organizem.
Pri delu poskušata čim bolj
upoštevati katalog znanj, ki sta ga
dobila pri Obrtni zbornici Slovenije
(OZS), in v katerem je zapisano,
česa se mora Miha naučiti. Doslej
še ni imel preskusa praktičnega
znanja; prvi ga namreč čaka šele
ob koncu prihajajočega šolskega
leta.
Enkrat so ju obiskali tudi sodelavci
OZS, ki so jima svetovali pri
izobraževanju. V prihodnje bi
Miha rad nadaljeval šolanje in
postal lesarski tehnik. »Znanja ni
nikoli dovolj,« meni Andrej, ki
je, preden je leta 1992 odprl
svojo obrt, izkušnje nabiral v
slovenski industriji in v tujini. »Tudi
Miha bo verjetno po končanem
šolanju odšel za krajši čas na
prakso h kakšnemu drugemu
mizarju. Tako bo videl, kako se
dela drugje, saj je vsaka
mizarska delavnica specializirana
za drugačne izdelke, od tega pa je
odvisen tudi način dela.«
Linda Volk
VODJA I^ROJEKTA
MOS 99
BREDA OBREZ
PRESKAR, dipl.ekon.
TEHNIČNA
SLUŽBA
ZVEZbANA
STANKOVIČ MADŽO,
dipl. inž. grad.
VODJE DVbRAN
IN ZUNANJEGA
RAZSTAVNEGA
PROStORA
8 STROKOVNIH
SODELAVCEV
CELJSKEGA SEJMA
PROTOKOL
ANICA ŠEPETAVC
iha radovedno opazuje svojega očeta pri delu. Morda bo nekoč tudi sam tako spreten, kot je on.
Pri delu Miho vedno spremlja oče, ki poskuša Mihi posredovati čim več
svojih izkušenj in znanj, saj bo sin po končanem šolanju verjetno kma'u
nasledil očeta v njegovi delavnici.	' _
Foto: Linda Volk
Kdor ima obrt v
roki,
povsod kruha
najde.
Tudi letos priznanja
za kakovost
Obrtna zbornica Slovenije
(OZS) bo tudi ob letošnjem
Mednarodnem obrtnem sejmu
v Celju podelila najvišja
sejemska priznanja: zlati, srebrni
in bronasti ceh. Dobile jih
bodo obratovalnice, podjetja in
posamezniki, ki se bodo izkazali s
predstavitvijo kakovostnih izdelkov
ali storitev. Za vrhunske dosežke
je znova na voljo diamantno
priznanje. Za priznanja se lahko
potegujejo obrtne obratovalnice,
ki opravljajo gospodarsko
dejavnost s statusom fizične
osebe, zasebna podjetja.
ki opravljajo gospodarsko
dejavnost, posamezniki, ki so
nosilci obrtne dejavnosti ali
lastniki zasebnega podjetja. Pri
ocenjevanju kakovosti izdelkov bo
posebna strokovna komisija, ki
jo bodo sestavljali člani OZS in
zunanji sodelavci - strokovnjaki,
upoštevala zahtevnost materiala
in tehnologije, uporabnost izdelka
oziroma storitve, upoštevanje
norm za varovanje okolja,
tržno zanimivost, racionalnost,
praktičnost, vzgojni učinek, koliko
se z izdelkom ohranja narodna
in kulturna dediščina, njegovo
umetniško vrednost in druga
dodatna merila, ki jih glede
na specifičnost izdelka določi
komisija.
(L. V.)
Nauči se
kakšnega
rokodelstva
in ga spravi,
prišel bo čas,
ko ti bo
prav prišlo.
Leta 1998 so zlate cehe prejeli: ELSI, elektronika in mehanika,
Miroslav Šiško, s. p. iz Maribora za sistem DOM 2000, ki zajema
regulacijo vodnega ali električnega ogrevanja z vgrajeno alarmno
napravo za javljanje požara, vloma ali uhajanja plina; MSK, d. o. o.,
Srečko Kapun iz Slovenske Bistrice za dekorativno darilno embalažo
ter EMOK, Milan Eržen, s. p. iz Cerknega za sedežni garnituri Bastija in
Astra.
Srebrnih cehov so podelili pet: Dobili so jih TOKAM, d. o. o. iz Gornje
Radgone za transportno opremo, samostojni inovator Marjan Gorišek
iz Ljubljane za univerzalne rezalne šobe za avtogeni razrez in za
visokoenergetske ogrevalne šobe;TEHNOMAT, d. o. o., Uroš Česnik iz
Kranja za zložljive pohodne in smučarske palice Mont Blanc, Mesnine
Žerak, Franci Zerak, s. p. iz Rogatca za projekt uvajanja nacionalne
blagovne znamke teletine Zlato zrno in RIPAK, Edvin Ribič, s. p. iz
Zgornjih Pirnič za avtomatski linijski zapiralnik.
Bronaste cehe so lani dobili: SOVEN, d. o. o., Leon Srblin iz Selnice
ob Dravi za predenje ovčje volne ter za izdelavo odej in pletenin; MINS,
d. o. o. iz Postojne za lokostrelsko opremo; DONAJ, livarna barvnih
kovin, Bogomir Donaj, s. p. iz Dornave za ulitke iz aluminijaste zlitine;
HOSEKRA, Drago Hostej, s. p. iz Zgornje Polskave za strešno kritino
Hosekra, Usnjarstvo Grad, Janez Grad, s. p. iz Motnika za zaščitne
rokavice Pan; FERROČRTALIČ, d. o. o., Bojan Črtalič iz Dolenjskih Toplic
za avtomatsko peskalno kabino za peskanje stekla, CLAIR, d. o. o.,
iz Medvod za izdelek za predelavo smetane ter za ročni in električni
posnemalnik mleka Pinja; DAN, betonska galanterija, d. o. o. iz Ljubljane
za steklocementne stebre, Cementninarstvo Mastnak iz Maribora za
betonske elemente in terasno ograjo ter Cementninarstvo Polak, Peter
Polak ml., s. p. s Prevalj za tlakovce.
»V tujini je že dolgo jasno,
da je obrt najbolj trdoživ del
gospodarske dejavnosti, številne
raziskave pa so tudi pokazale,
da je ena redkih, ki je še
sposobna odpirati nova delovna
mesta. Tudi v Sloveniji, kjer je
zdaj v obrti zaposlenih 131.800
ljudi, se tega vse bolj zavedamo,
čeprav bo treba na tem področju
še veliko postoriti. Predvsem
moramo sprejeti dolgoročno, obrti
prijazno zakonodajo,« je dejal
Anton Filipič, generalni sekretar
Obrtne zbornice Slovenije (OZS).
V Sloveniji je obrt po drugi svetovni
vojni zaradi prekinitve
tradicionalnega izobraževanja
(odpravili so namreč
izobraževanje za mojstre in
vajence) nazadovala, kar se
pozna še danes. V tujini se je
seveda obrt neovirano razvijala od
srednjega veka naprej.
»OZS veliko sodeluje z raznimi
ministrstvi, a menim, da nas
jemljejo premalo resno, čeprav
smo prav mi tisti, ki tesno
sodelujemo z obrtniki in dobro
vemo, v kakšnih okoliščinah delajo
in kakšne težave imajo,« je
opozoril Filipič. Po njegovem
je tudi med ljudmi razširjeno
precej negativno mnenje o
obrti: imajo jo za zastarelo in
strogo pridobitniško dejavnost.
Prav slednje bi bilo treba po
zgledu iz tujine, kjer so obrtniki
v družbi zelo cenjeni, spremeniti.
Obrtniki so namreč v resnici zelo
pogumni ljudje, ki so pripravljeni
poslovno tvegati in sami poskrbeti
za svoj kruh in zaposlovati
druge delavce. »Ko ocenjujemo
uspešne obrtnike, se moramo
najprej vprašati, koliko se je moral
posameznik truditi, da je postal to,
kar je.«
Ker se pri obravnavanju obrti v
zakonodaji poskušamo zgledovati
po srednjeevropskem sistemu, ki
ga spoštujeta tudi Nemčija in
Avstrija, je zanimiva naslednja
primerjava: od 10.000 zaposlenih
v Sloveniji dela v obrti 660 ljudi, na
Bavarskem 1040, v Avstriji pa kar
1119. Pri nas je v obrtnem obratu
zaposlenih povprečno 2,6 ljudi, na
Bavarskem osem, v Avstriji 7,5.
Kot je zagotovil Anton Filipič,
bi se v Sloveniji, če bi bila
gospodarsko tako razvita kot
Bavarska in Avstrija in bi imela
za obrt tako ugodno zakonodajo
kot jo imata ti dve državi, lahko
zaposlilo še približno 100.000
ljudi. Žal pa zdaj za kaj takšnega,
kot kaže, še ni pravih možnosti,
saj število obrtnih delavnic po
prvotnem hitrem naraščanju (po
osamosvojitvi Slovenije), od leta
1998 miruje oziroma rahlo upada.
Linda Volk
Anton Filipič,
generalni sekretar
Obrtne zbornice
Slovenije
Obrtniki so v tujini
bolj cenjeni
Rokodelec je
otrok tistega,
za kogar dela.
Domača obrt
v preteklosti je bila v slovenskiti
pokrajinah zelo razširjena donnača
obrt, rokodelstvo, ki pa je z leti
vse bolj izumiralo. Kljub vsemu
pa se še najdejo ljudje, ki
se jim znanje naših dedov zdi
pomembno, zato ga ohranjajo
in tudi poskušajo prenašati na
nove rodove. Med najbolj živimi
obrtmi so čipkarstvo, pletarstvo,
suhorobarstvo in lončarstvo, v
zadnjem času pa so zanimivi
tudi mlinarji, predvsem zaradi
posebnega načina mletja bio
moke. Čipkarstvo najdemo v
porečjih Idrijce in obeh Sor, na
severu Primorske in na jugu
Gorenjske. Čipke s tega območja
niso cenjene le v naši državi,
ampak tudi v tujini. Te umetnosti
se mladi in starejši zdaj lahko
učijo v čipkarskih šolah. Pletarstvo
je bilo zelo razširjeno v Pomurju,
kjer se zdaj te tradicije zavedajo
in jo oživljajo. Izdelke pletejo
iz vrbovega šibja. Suho robo
že dolga stoletja izdelujejo na
območju med Turjakom in Kolpo.
V preteklosti so se izdelovalci
strogo delili na obodarje, rešetarje,
žličarje, pintarje, zobotrebčarje ;
izdelkov je bilo skoraj štiristo vrst.
Tudi zdaj je bera na stojnicah, ki jih
srečamo skoraj v vsakem večjem
slovenskem kraju, precejšnja.
(L. V.)
Obrt v števi\kah V Sloveniji je bilo po podatkih Obrtne zbornice
Slovenije konec preteklega leta 50.880 obrtnih obratov, od tega 89,2
odstotka samostojnih podjetnikov in 10,8 odstotka gospodarskih družb.
Največ obrtnih obratov se je ukvarjalo z gradbeno dejavnostjo (23,2
odstotka), nato s storitveno (18,7 odstotka), prometno dejavnostjo (16,8
odstotka), kovinsko (11,5 odstotka), gostinsko (8,3 odstotka), tekstilno
in usnjarsko dejavnostjo (4,8 odstotka), lesno (4,1 odstotka), elektro
(3,9 odstotka), nekovinsko (3 odstotke), papirno (2,3 odstotka), živilsko
(1,5 odstotka), kmetijsko dejavnostjo (1,1 odstotka), najmanj pa je bilo
obrtnih obratov z domačo in umetno obrtjo (0,9 odstotka). Največ obrtnih
obratov je bilo registriranih v osrednji ljubljanski regiji (7867), v podravski
regiji (6791) in v gorenjski regiji (4806), najmanj pa v zasavski (830).
Pestrost izpod
spretnih rok
Slovenci se lahko pohvalimo z
veliko starih domačih obrti, ki so
se skozi stoletja ohranile prav do
danes. Številne izmed njih počasi,
a vztrajno izumirajo. Pač niso
več nepogrešljive v vsakdanjem
življenju. Nekatere so ohranile
svoje nespremenljive značilnosti,
druge so se prilagodile potrebam
časa. Danes so cenjeni in iskani
predvsem tisti izdelki, ki so izdelani
ročno in niso naprodaj v velikih
količinah. Ročno delo postaja
alternativa strojnemu. Ob koncu
tisočletja, ko tehnologija podpira
vsa področja našega življenja, ne
smemo pozabiti na povezanost
človeka in narave. Na področju
ročnega oblikovanja in izdelovanja
izdelkov je ta vez še toliko
bolj opazna. Pod prsti spretnih
mojstrov nastajajo mojstrovine, ki
imajo korenine v naši kulturni
dediščini in so dopolnjene z novimi
ustvarjalnimi postopki. Z lesom,
kamnom, glino, usnjem, steklom
ali kovino oblikujejo zgodbe o njih
samih in naši preteklosti.
V Sloveniji je veliko družin, v katerih
se znanje in izkušnje prenašajo iz
roda v rod. Lončarji, izdelovalci
suhe robe, pletarji, usnjarji, kovači,
mizarji, čipkarice idr. niso samo
poklici iz zgodovinskega spomina,
ampak predstavljajo pestro paleto
različnih domačili obrti, ki so še
danes žive. Domača obrt ni le
romantičen spomin na preteklost,
biti mora tudi vir zaslužka.
Najstarejše pri
nas je lončarstvo
Danes imamo na Slovenskem
47 različnih rokodelskih panog.
Mednje sodi tudi lončarstvo.
Lončarji izdelujejo svoje predmete
na kolovratu oziroma z drugimi
ročnimi oblikovalskimi tehnikami.
Pri oblikovanjeu keramičnih
izdelkov uporabljajo različne
materiale in tehnike. Pletarstvo
nadaljuje pestro pletarsko
dediščino, ki uporablja različne
vrste šibja, slamo, oblanje ali
koruzno ličje. Sestavni del
pletarstva je tudi slamarstvo, ki
nam ponuja slamnike, cekarje,
torbice in druge unikatne izdelke.
Tudi tkalstvo in izdelovanje
tapiserij na ročnih ali navpičnih
statvah, unikatno sestavljanje
in šivanje krpank (patchwork),
ročno pletenje in kvačkanje
sodijo v sodobno rokodelstvo.
Suhorobarska dediščina in
izdelovanje domače suhorobarske
galanterije je bila že v preteklosti
osrednja panoga domače obrti.
Na seznamu najdemo še
medičarstvo (izdelovanje
medenjakov, lecta, kruhkov),
svečarstvo, oblikovanje iz testa,
sedlarstvo, ki zajema ročno
izdelovanje konjskih sedel in
komatov, coklarstvo, umetnostno
kovaštvo in unikatno umetnostno
livarstvo. Med preteklostjo in
sedanjostjo spretno krmari
najstarejša obrt na Slovenskem -
lončarstvo. O tem pričajo
arheološke izkopanine iz različnih
zgodovinskih obdobij in arhivski
viri iz vse države. O pomembnosti
lončarjev in njihovega dela nam
pripovedujejo tudi srednjeveške
freske. Najstarejše pisno
pričevanje o delu lončarjev je iz
leta 1340, ko se v arhivih
gospostva iz Gornjega Grada
omenjajo lončarji iz Zadrečke
doline. V dveh drugih listinah iz let
1359 in 1493 je omenjeno
zemljišče na območju Tunjic pri
Kamniku, kjer so Kamničani kopali
glino.
Zgodba o počasnem izumiranju
te obrti se začenja ob koncu
18. stoletja, ko so v kuhinjah
slovenskih meščanov začeli
uporabljati železno in emajlirano
posodo; lončene posode je
uporabljalo le še kmečko
prebivalstvo. Zato se je lončarstvo
ohranilo le na podeželju, ki pa
se dobrih sto let kasneje tudi ni
več upiralo posodi iz modernejših
materialov. Namesto odprtih kurišč
so vgradili štedilnike, za katere
posoda iz žgane gline ni bila
primerna. Lončenim posodam
so bili dnevi šteti. Tudi
število lončarjev se je postopno
zmanjševalo.
Ozemlje Slovenije so s svojimi
izdelki oskrbovala lončarska
srediS&a, K\er se spretnost
oblikovanja gline prenašala iz roda
v rod. V Prekmurju so bili najbolj
znani lončarji v Filovcih. Drugo
pomembno lončarsko središče je
bilo v Komendi in Kamniku. Na
Dolenjskem sta pri izdelovanju
lončevine prednjačila Ribnica in
Šentjernej. Lončarje najdemo še
na Ptujskem polju, v okolici
Krškega, Mozirja, Celja, v Savinjski
dolini in v Beli krajini.
Izdelki lončarjev so se med
seboj razlikovali predvsem po
vrsti gline, ki so jo kopali v
okolici, tehnologiji obdelave in v
oblikah ter okrašenju posod. Na
Slovenskem je nekaj posebnega
tehnika žganja črne lončevine
v Prekmurju. Med žganjem
lončevine so v peč naložili
smolnata (največkrat borova) drva.
ki oddajajo veliko gostega dima.
Po takšnem postopku žganja
postane posoda grafitno črna.
Ribniški lončarji so bili nenadkriljivi
mojstri v izdelovanju majhnih
lončenih piščali in živalskih figuric,
po katerih kupci še danes radi
posežejo. Znani so bili tudi
po izdelavi lončenih kotlov za
žganjekuho, ki so bili v celoti
izdelani iz gline.
Ker so se lončarji vedno prilagajali
željam kupcev in potrebam trga,
so bili njihovi najpogostejši izdelki
različne sklede, pekači za meso
in močnate jedi, lonci, cedila za
s«, N/T t\ ia Vvrvo, \<\s N/o<io, p\r\\e
za izdelovanje masla '\n različne
vrste pekačev za pogače, potice in
kruh. Največ pa so lončarji izdelali
cvetličnih korit in loncev, ki so
jih danes že popolnoma spodrinili
izdelki iz plastike.
Vreteno sedaj
namesto noge
poganja elektrika
v lončarskih delavnicah je
danes veliko manj ročnega
dela kot včasih. Vseeno pa
je ostalo lončarsko vreteno
nepogrešljiv pripomoček pri delu,
ki ga danes namesto lončarjeve
noge poganja elektrika. Obvezna
lončarjeva pripomočka sta tudi
voda in kos usnja, s pomočjo
katerega po lončarjevi zamisli iz
kosa brezoblične gline nastane
uporaben izdelek. Ko posoda dobi
svojo končno obliko, je treba
dodati še ročaje, pokrove ali
narediti luknje. Lončar jo nato
polepša z okraski, ki jih vreže ali
vtisne v glino, pogosto pa jih tudi
nariše.
Vendar lončarsko delo ni le
oblikovanje na vretenu in žganje
v peči. Lončar mora paziti tudi
na kakovost gline, pripravo loščev
in glazur ter sušenje. Sušenje
je izredno pomembno, saj se
mora izdelek sušiti počasi in
enakomerno, da med kasnejšim
žganjem ne bi počil. Fazi
sušenja sledi žganje. Lončevino
žgejo v posebnih pečeh, ki jih
nekateri lončarji še kurijo z drvmi,
najpogosteje pa z elektriko ali
plinom. Žganje je dolgotrajno in
natančno delo, ker mora lončar
paziti, da je v peči stalna
temperatura.
V Sloveniji bi danes našli le še
okrog dvajset lončarjev. Drastično
propadanje najstarejše obrti pri
nas se je začelo po drugi
svetovni vojni, vendar so se v tem
času lončarske vrste tudi nekoliko
pomladile. Nekaj lončarskih družin
še nadaljuje tradicijo izdelovanja
lončenih izdelkov, ki jim je bila
položena že v zibko. Delajo pa tudi
lončarji, ki so se tehnike naučili
sami in jo še izpopolnili z lastnimi
zamislimi in znanjem. Razveseljivo
je dejstvo, da je izdelke
nekaterih izmed njih mogoče
dobiti v številnih specializiranih
trgovinah in galerijah. Zanimanje
za lončarstvo raste tudi po zaslugi
tečajev, kjer se udeleženci lahko
naučijo osnovnih pravil dialoga z
glino.
Ponudba lončenih izdelkov je
izredno pestra zlasti na področju
izdelovanja posod, ki so spet
postale izredno priljubljene v
slovenskih kuhinjah. S starinskim
pridihom oplemenitene posode
in pekači vnašajo v obred
pripravljanja hrane vonjave in
domačnost kuhinj naših babic.
Katarina Peterlin
Arhiv: Mojstrovine Slovenije, Srečanja s sodobnimi rokodelci
Vajeniški sistem s
pomočjo delodajalcev
Obrt je pomemben de!
slovenskega malega
gospodarstva, zato ni vseeno,
kako poteka in kdo jo opravlja.
Kakovost je temelj za uspeh,
dosežejo pa jo lahko le dobro
izučeni obrtniki - tisti, ki znanja
niso pridobili le v šoli, ampak tudi v
praksi.
Skladno z novo zakonodajo
je v šolskem letu 1997/98
prvič poskusno potekal dualni
sistem poklicnega izobraževanja,
ki temelji na socialnem
partnerstvu med državo. Obrtno
in Gospodarsko zbornico Slovenije
ter sindikati. Posebnost sistema
je vajeniški status. V tem
sistemu prevzemajo delodajalci
del izobraževanja, ki so ga
prej opravljale šole: prvi so
zadolženi za praktični del, šole
pa za teoretični in del praktičnega
izobraževanja. Ker se praktični
pouk odvija v delavnici, se vajenci
za opravljanje poklica dobro
usposobijo in pridobijo izkušnje v
realnem delovnem okolju, obrtniki
- delodajalci pa da lahko
svoje bogato strokovno znanje
neposredno prenesejo na mlade
in si tako zagotovijo kakovostno
delovno silo za prihodnost.
Prvo šolsko leto so
učenci-vajenci lahko izbirali
med programi za šest poklicev:
mizar, mesar, tesar, zidar,
avtomehanik in avtoklepar.V
letu 1998-1999 se je ponudba
razširila še na poklice
usnjarski galanterist,
izdelovalec usnjenih in
krznenih oblačil, tapetnik,
natakar, kuhar, cvetličar, frizer,
klepar-krovec, finomehanik,
zlatar, urar, stavbni steklar in
inštalater strojnih inštalacij,
letos pa se jim je pridružilo tudi
izobraževanje za poklic peka,
slaščičarja-konditorja,
vrtnarja, črkoslikarja,
slikopleskarja, kamnoseka,
strojnega mehanika in
šivilje-krojača. V šolskem letu
1999-2000 je za 26 poklicev
razpisanih 1615 prostih učnih
mest, ki jih je na Obrtni zbornici
Slovenije prijavilo 1159
obrtnikov. V službi za
izobraževanje Obrtne zbornice
Slovenije, so nam povedali, da
so do koncajunija registrirali le
710 učnih pogodb. Mladih ne
zanimajo poklici urar, usnjarski
galanterist, izdelovalec
usnjenih in krznenih oblačil,
stavbni steklar, strojni mehanik
in šivilja-krojač, malo pa
povprašujejo tudi po poklicu
črkoslikar, vrtnar, tapetnik,
zlatar in finomehanik. Največ
pogodb je sklenjenih za
poklice avtomehanik, mizar in
frizer.
Dvostranska
učna pogodba
Za vpis v izobraževalni program
po dualnem sistemu, ki traja
tri leta v izbrani šoli, mora
učenec uspešno končati osnovno
šolo, imeti ustrezno zdravniško
potrdilo za opravljanje poklica
ter zagotovljeno učno mesto
in mentorja, kar dokaže z učno
pogodbo. Slednja je dvopartitna:
skleneta jo delodajalec in, v imenu
vajenca, ki je mladoleten, njegovi
starši. Z njo uredijo medsebojne
pravice in obveznosti,pogodba pa
določa tudi, kdaj se vajeniško
razmerje lahko podaljša, prekine
ali razdre. Vajencu pripada vsa
tri leta šolanja denarna nagrada,
lahko pa se poteguje še za
republiško štipendijo.
Ker je vajeništvo pogodbeno
razmerje posebne vrste, mora
delodajalec za svojega vajenca
urediti tudi pokojninsko in
invalidsko zavarovanje. Prvo leto
plačuje prispevek zanj v celoti
država, drugi dve leti pa si ga
v enakih deležih delita država in
delodajalec. Po končanem šolanju
je vajenec pripravljen za delo,
prizna pa se mu tudi leto in pol
zavarovalne dobe; pripravništvo
zanj ni potrebno.
Znanja, ki jih mora vajenec
osvojiti pri delodajalcu, so
določena s posebnim katalogom,
ki mu ga posredujeta Obrtna ali
Gospodarska zbornica Slovenije.
V drugem letniku mora vajenec
opraviti vmesni preskus praktične
usposobljenosti pri delodajalcu,
posebna strokovna komisija pa
oceni, ali njegovo izobraževanje
poteka skladno s programom. Ob
koncu šolanja učenec opravlja
zaključni izpit tako v šoli kot v
obratovalnici.
Primerni za
prenašanje znanj
Med izobraževanjem v
obratovalnici delodajalca in
vajenca večkrat obiščejo
strokovnjaki iz zbornice, ki prvemu
svetujejo pri izobraževanju.Tudi
delodajalec mora namreč biti
primerno usposobljen za praktično
izobraževanje: imeti mora končano
ustrezno triletno poklicno šolo, pet
let delovnih izkušenj in pedagoško
- andragoška znanja, ki jih pridobi
na krajšem seminarju. Imeti mora
tudi ustrezno opremljeno
delavnico z vsemi potrebnimi stroji.
Vse to je namreč pogoj za uspešno
izobraževanje.
Linda Volk
Mladi, ki bi želeli opravljati
pripravništvo pri delodajalcih,
ki sodijo pod Gospodarsko
zbornico Slovenije, morajo
pogodbe registrirati pri njej;
doslej so jih za prvi letnik
registrirali 300, za drugi 290 in
za tretji letnik 160.
v prvem letniku vajenci od
skupaj 42 tednov pouka delajo
pet tednov v obratovalnici, v
drugem letniku 23, v tretjem pa
so od skupaj 40 tednov kar 21
tednov v obratovalnici.
Foto: arhiv revije Obrtnik
Dobremu
delavcu nikoli
ne zmanjka
dela.
z znanjem in idejami
v prihodnje tisočletje
Pospeševalni center za malo
gospodarstvo (PCMG) je
podporna inštitucija, namenjena
inovatorjem. Podjetnikom in
obrtnikom hitro, preprosto in
kakovostno ponuja tako
svetovalne storitve kot tudi druge
podporne aktivnosti. Kot center, ki
bo v prihodnje povezoval in
dograjeval podporno okolje za
hitrejši razvoj malega
gospodarstva v Sloveniji, se bo
predstavil tudi na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju.
Komisija Evropske unije je leta
1987 vzpostavila mrežo Euro Info
Centrov. Mreža je namenjena
predvsem pomoči malim in
srednjim podjetjem, hkrati pa
zagotavlja lažje komuniciranje
med posameznimi Euro Info
Centri. O učinkovitosti in
aktualnosti mreže veliko pove
tudi podatek o številu Euro Info
Centrov; od začetnih 39 jih je zdaj
v državah Evropske unije, srednje
in vzhodne Evrope ter Sredozemlja
že 251.
V Sloveniji je funkcijo Euro
Info Centra prevzel Pospeševalni
center za malo gospodarstvo
(PCMG), ki ga je v letu
1992 ustanovila vlada Republike
Slovenije z namenom, da
koordinira, vodi in organizira
Pospeševalno mrežo za malo
gospodarstvo. S centrom danes
sodeluje kar nekaj ministrstev
(matično je ministrstvo za malo
gospodarstvo in turizem) in
državnih institucij, saj center
le s partnerji in člani lahko
malim in srednje velikim podjetjem
zagotavlja kakovosten prenos
znanja ter informacij.
PCMG je javni neprofitni zavod,
katerega temeljni cilj je doseči
usklajeno podporo države malemu
gospodarstvu, ki se je v Sloveniji
po letu 1990 zelo hitro razvijalo
in prevzelo pomembno vlogo na
trgu delovne sile. Zdaj predstavlja
30 odstotkov celotne ustvarjene
vrednosti. V naši državi je kar
89 odstotkov registriranih družb,
fizičnih oseb, zavodov, organov
in drugih pravnih oseb z manj
kot petimi zaposlenimi. Imamo
torej največ podjetniških enot,
ki bi jih po evropskih kriterijih
lahko uvrstili med najmanjša
(mikro) podjetja. Glede na število
zaposlenih pa med mala štejemo
podjetja, ki zaposlujejo do 50
delavcev v industriji, rudarstvu in
gradbeništvu ter do 125 delavcev
v XvanspoT\u, Xuv\zrnu \n sXoT\\^/e^^\V^
dejavnostih.
PCMG poleg že omenjenega
s svetovalci, regionalnimi in
lokalnimi podjetniškimi centri
opravlja še nekatere druge
naloge:
*Deluje kot koordinator mreže
med nacionalnimi partnerji. Nekaj
ministrstev in drugih institucij
ima namreč sredstva, ki jih
na najrazličnejše načine lahko
ponudijo malemu gospodarstvu.
Center si je zato kot primarno
nalogo zadal koordinacijo
programov in sredstev med
partnerji. Cilj tega pa je usklajeno
državno pospeševanje malega
gospodarstva s skupnimi razpisi.
*PCMG vodi in organizira.
V pospeševalni mreži deluje
približno 190 usposobljenih
svetovalcev, katerih naloga je
tehnična pomoč regionalnim in
lokalnim centrom, usposabljanje
podjetnikov, informiranje in pomoč
malim podjetjem v težavah.
*Ena od pomembnih nalog PCMG
je razvoj podpornega okolja in
orodij za malo gospodarstvo.
*V okviru PCMG deluje še
slovenska podjetniško inovacijska
mreža SPIM, ki združuje inovatorje
in zanje organizira promocijske
aktivnosti.
*PCMG je tudi krovna organizacija
Euro Info Centra (EIC). Ne deluje le
kot informacijska pisarna, temveč
tudi kot poslovni center. Slednji
informira, poskrbi za gradivo
iz dokumentacijskega centra,
svetuje, sodeluješ pri organizaciji
poslovnih srečanj podjetnikov,
pomaga pri vključevanju v
programe, projekte, sodeluje
s centri v tujini, organizira
usposabljanja ipd. V obliki
revije in na straneh Interneta
http://www.pcmg.si pa izdaja tudi
EIC Novice.
PCMG se trudi inovatorjem kar
najbolj skrajšati pot do informacij.
Zato je njihova pomembnejša
promocijska aktivnost izdaja
biltena Informator, ki člane
pospeševalne mreže obvešča
o vseh aktivnostih, namenjenih
inovatorjem. V biltenu so tako
koristne informacije kot praktični
napotki za delo ter povabila
k sodelovanju pri nekaterih
projektih.
Stopnja razvitosti posameznih regij
glede na število podjetij v nekem
okolju je zelo različna. Podjetništvo
pa povsod temelji na znanju
in inovacijah ter združevanju
najmanjših podjetij v mala in
srednje velika. Pri tem ima PCMG
kot nosilec razvoja pomembno
vlogo.
Barbara Režek
Božidar Marot, direktor
Pospeševalnega centra za
malo gospodarstvo: »MOS je
za malo gospodarstvo osrednji
dogodek v Sloveniji in tudi na
tujem predvsem zaradi poslovnih
priložnosti, ki jih ponuja, vrste
zanimivih spremljajočih prireditev
med sejmom, množičnega
druženja tistih, ki se s
podjetništvom ukvaijajo, in
obiskovalcev. Predstavlja pa tudi
poseben izziv za državo, ki na
sejmu lahko predstavi finančne
in druge spodbude za podjetnike,
jih preverja med njimi in prisluhne
njihovim potrebam. Za PCMG
pa je še posebno pomembno,
da vsako leto prikaže novosti
slovenskih inovatorjev, vključenih
v SPIM.«
Foto: foto spring
Internet za obrtnike
in podjetnike
v času vsesplošne povezanosti
in internacionalizacije je uporaba
Interneta vse pogostejša. Internet
je za marsikoga že skorajda
nepogrešljivo orodje, ki nam olajša
marsikatero opravilo. Še posebno
priročen in koristen je za ljudi, ki
svoje delo opravljajo doma, saj
jim omogoča povezanost s kupci
in strankami ter dostopnost do
informacij, zaradi katerih bi sicer
morali veliko hoditi naokoli oziroma
potovati.
V Sloveniji se, žal, na področju
Interneta stvari še zelo počasi
razvijajo. To pomeni, da naletimo
na malo aktualnih strani, pa tudi
precej večjih podjetij in organizacij
še nima svojih spletnih strani. Tudi
tudi veliko tistih, ki jo imajo, je sploh
ne vzdržuje. Vendar bodo obrtniki
in podjetniki tu pa tam vendarle
naleteli na kaj koristnega. .
Spletno stran Obrtne zbornice
Slovenije (OZS), ki jo je treba
pohvaliti (čeprav je bila nazadnje
dopolnjena pred več kot mesecem
dni), najdemo na http://www.ozs.si.
Tam najdemo obrtni register, razne
podatkovne zbirke, marsikaj
koristnega o zakonodaji, območne
obrtne zbornice, sekcije OZS,
izredno dobre povezave ipd. Na
njihovi strani lahko iščemo tudi po
bogatem seznamu domačih in tujih
sejmov
(http://www. OZS. si/SL O/SEJMI/
Sejmi99.htmf). Letošnjega
mednarodnega obrtnega sejma
(MOS) posebej ne opisujejo, le
omenili so ga, tako kot druge sejme,
kar je presenetljivo glede na to, da
je OZS eden od prirediteljev
MOS-a. Sicer pa Celjski sejem, d.
d., prav tako prireditelj omenjenega
sejma, še sebe ne predstavlja, kaj
šele MOS. Celjski sejem očitno
namerava imeti svoje strani na
naslovu http://www. ce-sejem. si.
Vendar za zdaj razen njihovega
logotipa in sporočila, da so spletne
strani še v izdelavi, tam ne najdemo
ničesar.
Gospodarska Zbornica Slovenije
(GZS) ima zanimivo, čeprav
oblikovalsko »zmedeno« stran,
ki si jo lahko ogledamo
na http://www.gzs.si. Zelo dober
kazalec je, da je bila stran aktualno
dopolnjena le dan pred našim
obiskom. Tudi njihova stran je
zapolnjena z nekaj informacijami,
ki bodo dobrodošle marsikateremu
obrtniku in podjetniku; veliko je
predpisov, stikov javnih razpisov,
informacij o certifikatih kakovosti.
regijskih podatkov, marsikaj o
sejmih, ... Imajo tudi poseben
sektor za Stališča gospodarstva in
Poslovne informacije ter Obvestila.
Naj omenimo še nekaj strani, ki bi
morda lahko koristile kakšnemu
obrtniku ali podjetniku: na primer
spletno stran Poslovnega
informatorja Republike Slovenije
(PIRŠ) - na njihovi strani lahko
iščemo po različnih dejavnostih in
kriterijih, najdemo pa jo na naslovu
http://www. slo-knjiga. si/pirs. htm.
Zelo dobro spletno stran za
slovenske razmere ima revija
Podjetnik na naslovu
http://www.podjetnik. com.
Sicer pa sta najpomembnejši
slovenski spletni strani, ki si jih je
treba zapomniti, predvsem dve : z
njune strani lahko naprej pridemo
na vse druge spletne točke. Ti dve
strani sta http://www.matkurja.com
(zelo znana Matkurja sedaj z novim
naslovom) in
http://www.slowwwenia.com. Pa
srečno iskanje!
Tanja Stankovič
Najlepše je rdeče in
modro cvetje
Ste kdaj kupovali voščilnice, ko
Ste Želeli na preprost, vendar
prisrčen način prijatelju zaželeti
vse najboljše za rojstni dan? Izbira
voščilnic za različne priložnosti pri
nas nekoč ni bila pestra. Izboljšala
se je šele pred nekaj leti, med
drugim tudi z ročno izdelanimi
voščilnicami s prešanimi cvetovi.
Domiselnega izdelka se je
spomnila Ivica Koman, ki se
izključno s herbarijskimi izdelki iz
prešanega cvetja sedaj ukvarja že
šest let.
Komanova je v preteklosti delala
kot programerka, leta 1991 pa se je
začela ukvarjati tudi s herbarijskimi
izdelki. Že čez dve leti je pustila
službo programerke in odtlej se
ukvarja le s svojim »hobijem«.
Pri delu zelo uživa, čeprav je
včasih kar naporno. Cvetove
nabira le v zelo vročem, sončnem
vremenu, sicer zaradi vlage na
cvetju barva zbledi. To pomeni,
da je glavna sezona za nabiranje
cvetja junija, julija in v prvi polovici
avgusta. Cvetje nabira vsepovsod,
večinoma na sprehodih v naravi,
včasih ga kupi na tržnici, veliko
cvetja pa ima tudi na svojem
vrtu. »Tudi lončnice imam s takimi
cvetovi, da jih lahko uporabim
za herbarij. Vendar pri meni ne
boste videli dosti cvetja na oknih
ali vrtu, ker vse sproti poberem«,
nasmejano pove Komanova.
Nohti so edino
orodje
Zato pa lahko pri njej doma vidimo
toliko več prešanega cvetja.
Ob koncu poletja mora namreč
pripraviti zalogo, ki traja vsaj
do naslednje spomladi. Nabira
nešteto vrst cvetja. »Na začetku
nisem vedela, katero cvetje ohrani
barvo, zato sem poskušala vse
po vrsti. Zdaj vem, katerih cvetov
ni smiselno nabirati, vendar je
takih zelo malo,« razloži zanimiva
obrtnica. Ko je cvetje nabrano,
utrga vsak cvet posebej in ga
da na prešo, ki iztisne vlago.
Na preši se cvet stiska dan ali
dva, nato pa ga položi med suhe
papirje. Pri celotnem postopku
je najpomembneje, da cvetje
ohrani naravno barvo. »Če cvet ni
temeljito oziroma pravilno sprešan,
barva hitro zbledi, sicer pa ostane
vedno ista. Imam nekaj voščilnic,
ki sem jih naredila pred skoraj
desetimi leti, cvetje pa je še vedno
enako,« pravi Komanova.
Sprešane cvetove in liste ima
lično razvrščene po škatlah. Ko
je to delo opravljeno, sledi njeno
najljubše opravilo, lepljenje na
voščilnice. Ima kakšne posebne
pripomočke? » Edino orodje so
moji dolgi nohti; če se mi
kakšen zlomi, je kar hudo. Z nohti
prijemam vse, lepilo pa je na iglico,
ker mora biti plast zelo tenka, še
posebej za majhne cvetove. Ko je
cvetje prilepljeno, ga prekrijem s
prozorno folijo. Delati je treba zelo
počasi in natančno. Če voščilnica
ni popolna, jo zavržem, čeprav
vem, da bi jo verjetno vseeno
prodala,« razloži Komanova.
Voščilnice imajo vtiskane različne
vzorce, na primer slepi tisk v
obliki elipse, pravokotnika ...
Narejene so iz navadnega, belega
papirja ali iz ekološkega, rjavega;
izdelovala je tudi voščilnice
iz barvnega papirja, vendar
po njih ni bilo povpraševanja.
Večina voščilnic je splošnih, brez
besedila in primernih za vse
priložnosti. Nekatere voščilnice,
predvsem za rojstne dneve,
imajo označene okrogle letnice,
posebne voščilnice z besedilom
pa Komanova izda za veliko noč in
novo Leto.
Razvrednotena
umetnost
In kakšne voščilnice imajo ljudje
najraje? Komanova pravi, da
vsekakor tiste iz belega papirja,
voščilnice iz ekološkega papirja
pa se bolje prodajajo le v
specializiranih trgovinah, saj se,
predvsem starejšim, zdi ekološki
papir 'umazan'. Zanimivo je
tudi, da ima večina ljudi bistveno
raje rdeče in modro cvetje kot
rumeno, čeprav je v naravi največ
rumenega cvetja. Vendar tudi
sama ne maram preveč rumenega
cvetja, najraje imam modro. Kadar
delam z modrim cvetjem, delam
še z večjim užitkom kot ponavadi«,
doda Komanova.
Na mesec izdela približno
tisoč voščilnic. Pravi, da bi jih
lahko naredila in tudi prodala
še bistveno več, vendar mora
zaradi bolečin v hrbtenici precej
počivati. Delo opravlja sama; mož
ji pomaga le pri zlaganju voščilnic
v vrečke in prilaganju ovojnic,
hčerka pa včasih pri nabiranju
cvetov. Novo pošiljko voščilnic
odda dvakrat ne mesec. Prodaja
jih večjim papirnicam oziroma
založbam, s katerimi ima sklenjeno
pogodbo. Pri svojem delu uživa,
zato pravi, da bo tudi naslednje
leto, ko se bo upokojila, še naprej
izdelovala svoje voščilnice. Kljub
temu, da ima zaradi davka na
dodano vrednost občutek, da je
njena umetnost in domača obrt
na splošno razvrednotena. »Ne
vem, kako bo z obrtjo, koliko
jih bo še vztrajalo zdaj, ko
smo izenačeni s tistimi, ki delajo
strojno«, ugotavlja Komanova.
Vendar namerava sama vsekakor
nadaljevati.
» Zaradi dela sem vsaj prisiljena.
da hodim v naravo. In čeprav
je včasih zelo naporno, si sploh
ne predstavljam, da tega ne bi
več počela. Saj se niti sprehajati
ne znam več normalno, ne da bi
pri tem sproti trgala in nabirala
cvetja«, razloži za konec.
Tanja Stankovič
Foto: T. s.
Razvoj V korak s časom
Sklad RS za razvoj malega
gospodarstva (SMG) je ena
tenneljnih inštitucij, ki se ukvarja
s pospeševanjem razvoja malega
gospodarstva. Zavzema se za
povečanje števila zaposleniii ter
spodbuja razvoj inovativnosti
in konkurenčnost. Pospešuje
uvajanje energetsko varčnih
in okolju prijaznih sodobnih
tehnologij ter zadružništvo
pri nakupu najsodobnejše
tehnologije. Prizadeva pa si tudi
za nastop na mednarodnem trgu,
ki se bo prav gotovo začel že
s predstavitvijo na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju.
SMG naj bi ponujal kar nekaj
oblik pomoči: posojila in jamstva
za le-ta pri projektih malega
gospodarstva, premije, vlaganja
v poslovne infrastrukture -
pospeševalne centre, tehnološke
parke, obrtne, podjetniške in
proste cone, subvencioniranje
obrestne mere in druge pogoje
za vračanje posojil bankam
ali finančnim organizacijam.
Od ustanovitve leta 1992 je
Sklad v praksi uresničeval tri
oblike ukrepov pospeševanja
razvoja malega gospodarstva:
posojila, jamstva za posojila in
subvencioniranje obrestnih mer.
Merila in pogoji dodelitve
posojila za projekte na
področju malega gospodarstva
za podjetnike in obrtnike
začetnike Na razpis se
lahko prijavijo vsi, ki v letu
1999 začenjajo z dejavnostjo,
se bodo samozaposlili ali
zaposlili najmanj enega delavca.
Prednost bodo imeli prosilci,
ki uvajajo sodobno tehnologijo
in visoko stopnjo inovativnosti
v proizvodno ali storitveno
dejavnost. Podjetniška ideja in
poslovni načrt, s katerim prosilec
kandidira, morata izpolnjevati
nekatere pogoje: donosnost
oziroma pozitivno poslovanje,
likvidnost in zaprto finančno
konstrukcijo v celotni ekonomski
dobi. Posojilo lahko znaša največ
50 odstotkov predračunske
vrednosti. Odplačati pa ga bo
treba najmanj v enem in največ v
štirih letih (vključno z največ 12-
mesečnim moratorijem). Posojilo
je treba tudi zavarovati, in sicer
z nepremičnino ali premičnino, s
poroštvom tretjih oseb, osebno
menico ali s kombinacijo vseh
navedenih oblik. Rok za prijavo
je do porabe razpisanih sredstev
oziroma najdlje do konca leta na
sedežu Sklada v Ljubljani.
Posojila
za začetnike
V malem gospodarstvu so
namenski, kratkoročni krediti
vedno bolj pomembni. Zato je
Sklad v letu 1998 objavil poseben
razpis ugodnejših posojil za
začetnike. Po kriterijih SMG
so začetniki tisti podjetniki in
obrtniki, ki prvič začnejo z
registrirano dejavnostjo. Posojila
za to skupino podjetnikov so
seveda rizična. Banke namreč
ne morejo ugotavljati kreditne
sposobnosti na podlagi že
doseženih poslovnih uspehov,
razvoj brez motiviranja in pomoči
tej skupini pa tudi ni celovit
in dolgoročno lahko privede do
večjih gospodarskih motenj in
negativnih strateških usmeritev.
Na Skladu pravijo, da je bil odziv
na razpis zaradi problemov z
zavarovanji posojil slab.
Sklad se je ob že omenjeni
pomoči lotil tudi številnih notranjih
ukrepov dokončne sanacije, ki so
jo narekovala vnovčevanja izdanih
jamstev in nevrnjenih posojil v
minulih letih. Poslovni uspehi
kažejo, da je sanacija končana.
Banke so v celoti prevzele
tveganje za morebitna nevrnjena
posojila, ki poslej ne bodo več
povzročala zmanjševanje kapitala
Sklada. Prav slednje je temelj
za kakovostno delovanje SMG v
prihodnosti.
Na vidiku
spremembe
Sklad posluje že sedem let, vendar
so novosti še vedno potrebne.
Spremembe izhajajo predvsem
iz analize dosedanjih spoznanj
in spreminjanja poslovanja ter
razvoja malega gospodarstva.
Razvojni programi so usmerjeni
na več različnih področij oziroma
smeri. Na Skladu razmišljajo tudi
o možnosti povečanja delovanja
- katerega edina lastnica je zdaj
Republika Slovenija - s kapitalom
zasebnih fizičnih in pravnih oseb.
Sklad bi radi registrirali kot
gospodarsko družbo. RAdi bi ga
tudi usposobili za neposredno
odobravanje finančnih spodbud
ter za obvladovanje prava
Evropske skupnosti. Razvojni
program prav tako vključuje
spremembe zakona: enotam
malega gospodarstva naj bi
dovoljeval prijave na že omenjeni
razpis, ki bi skupaj z bankami
omogočal večje investicije.
Podjetniki z večletnim pozitivnim
poslovanjem in večjim številom
zaposlenih bi morali imeti možnost
pridobitve ugodnejšega posojila
več kot doslej mogočih 90.000.000
tolarjev. Poleg večjega
zaposlovanja najboljših
strokovnjakov nameravajo
povečati tudi druge fizične vire
Sklada. Menijo tudi, da naj se SMG
ukvarja izključno z ekonomskimi
naložbami, vsa socialna vprašanja
pa na^ se tefe\A\e\o rva pvNsVo^rvNVv
ministrstvih oziroma neposredno \z
državnega proračuna.
Bistvo programa dela SMG je
torej pristop k različnim ciljnim
skupinam podjetnikov in obrtnikov.
Zaenkrat je omejen le na začetnike
in enote malega gospodarstva
v razvoju, vendar se bo njegov
obseg v prihodnje verjetno še
povečal.
Barbara Režek
Lojzka Podvršnik, direktorica Sklada Republike Slovenije za razvoj
malega gospodarstva v Ljubljani: »Sklad sodeluje z institucijami,
ki promovirajo napredek malega gospodarstva. Že od začetka je bil
SMG predvsem posredno prisoten na Mednarodnem obrtnem sejmu;
pomagal je tudi pri razvoju podjetnikov, ki razstavljajo na sejmu. V Skladu
ne potrebujemo promocije za razdelitev finančnih sredstev. Sejma se
udeleži veliko potencialnih podjetnikov, obrtnikov, študentov, dijakov,
ki želijo spoznati, kako delujejo določene inštitucije. Zato se nam je
zdelo primerno, da se - po sanaciji v lanskem letu - spet pojavimo
v Celju in obiskovalcem pokažemo nekaj ugodnih spodbud. Mogoče
bomo dobili dobro idejo, s katero bo Sklad še dodatno prispeval k
razvoju podjetništva in s tem tudi h kakovosti sejma. Sejem je namenjen
najširšim množicam, zato so nekateri izdelki všeč le redkim. Vsak pa
lahko najde nekaj zase, saj je na sejmu vse, od trgovske ponudbe
prek inovacij do učenja in predavanj. Zelo primerno se mi zdi tudi, da
so prodajni prostor ločili od sejemskega. Zanimivi so novi materiali,
oprema, pogrešam pa napredek na področju pohištva. Sejem redno
obiskujem. Od začetka je bila radovednost, potem pa navdušenje nad
napredkom. Ob tem zelo uživam in si želim, da bi bil razvoj še hitrejši.
Sejmov bi lahko bilo še več; nekaj sejmov je sicer v različnih pokrajinah,
ki so sicer skromni, vendar pohvale vredni. Vidi se, da ljudje veliko storijo
za napredek.«
SEJEM
v ŠTEVILKAH
60.000
kvadratnih metrov
razstavnih površin
39.000
kvadratnih metrov
pokritih površin
21.000
kvadratnih metrov
zunanjih razstavnih
površin
1816
razstavijalcev
iz 27 držav
Avstrija, Belgija, Češka,
Danska, Finska, Francija,
Hrvaška, indija, Italija,
Izrael, Japonska,
Kitajska, Koreja,
Madžarska, Nemčija,
Nizozemska, Nova
Zelandija, Republika
Srbska, Slovaška,
Slovenija, Španija,
Švedska, Švica, Tajvan,
Velika Britanija, ZDA
neposredno prisotni tuji
razstavljalci
Avstrija, Hrvaška, Indija,
Italija, Japonska,
Kitajska, Makedonija,
Nemčija, Republika
Srbska, Slovenija
Z udarjanjem
po železu
se naredi
kovač.
Mojca se veseli
nove avtoceste
Zgodba o zgodah in nezgodali
cestnili povezav med Štajersko in
prestolnico so postale del legende
naše cestne politike. Na cesti
pa vse neprijetnosti poznajo le
vozniki, ki jim je vožnja po Sloveniki
nekaj vsakdanjega.
Mojca stanuje v Celju; ko je
bila še študentka, se je nekaj
let zapored vsako nedeljo zvečer
odpr^ila v Ljubljano. Včasih se
je peljala z vlakom, še večkrat
z avtomobilom. Ker se je želela
izogniti največji gneči, je za
pot izbirala pozne večerne ure.
Včasih ji je uspelo pripeljati
v Ljubljano po prazni cesti v
petinštiridesetih minutah. V petek,
takoj po zadnjem predavanju, se
je, kot toiiko drugih študentov in
dijakov odpeljala nazaj domov.
Vožnja je bila včasih dolga in je
trajala tudi dobre tri ure. Gneča
na cesti proti Štajerski je postala
že kar pregovorna. Nesreče na
cesti, ki so se dogajale skoraj vsak
dan, so dobro načele živce vsem
udeležencem v prometu. Na glas
se je sicer že dolgo govorilo o novi
avtocesti, vendar so vsa realna
predvidevanja njeno dokončno
dograditev predvidele šele v
naslednjem tisočletju. Zato Mojca
tudi ni pričakovala izboljšanja
stanja na cesti; kot vsi drugi se
je morala sprijazniti z velikansko
gnečo ter dolgim čakanjem v
koloni sredi trojanskega klanca.
kjer je nenadoma obtičal tovornjak
in ga je morala počasi obiti cela
kolona, ali pa je pot za kakšno uro
ustavila prometna nesreča.
Mojca je uspešno dokončala
svoj študij in začela pripravljati
magistrsko nalogo. Njena pot v
Ljubljano se je začela v soboto
zjutraj, ko je bilo treba na
predavanja. Pogosto so jo tudi
med tednom v prestolnico klicale
službene obveznosti. Za vožnjo,
ki v najboljših razmerah traja
približno uro, ob jutranjih konicah
še več, si je vedno rezervirala vsaj
uro in pol, če je hotela pravočasno
prispeti v Ljubljano. Kljub temu
se ji je zgodilo, da je nekajkrat
zamudila nujni sestanek. Vzrok je
bil vedno isti: zastoji na cesti.
Ko so slovesno odprli nov
odsek avtoceste med Vranskim
in Arjo vasjo, je postala pot od
Vranskega proti Celju nekoliko
krajša. Vožnja mimo Domžal in
skozi Dob je potovalno hitrost
močno zmanjšala. Za slabih
deset kilometrov je Mojca včasih
porabila tudi eno uro. Promet na
tem delu ustavljajo semaforji, ki
domačinom z lokalnih dovozov
omogočajo vključitev v promet,
druge voznike na »dolge proge«
pa jezijo zaradi polžje vožnje
v koloni. Od Blagovice proti
Trojanam so tudi številne omejitve
hitrosti, ki voznike opozarjajo, da
je treba zaradi bližine gradbišča
nove avtoceste voziti počasneje.
Večina prometa z gradbišča sicer
poteka po trasi nove ceste,
vendar tovornjaki vozijo tudi po
magistralki in s svojo počasnostjo
dodatno ovirajo promet. Ko je
Mojca že mislila, da je najhujše
mimo, jo je ustavila nova omejitev
hitrosti na delu ceste, kjer
nad staro magistralko gradijo
viadukt Babe. Orjaška betonska
konstrukcija, ki jo je Mojca
zagledala nad sabo, bo varni
steber bodočega avtocestnega
odseka.
Odprtje avtoceste odgovorni
predvidevajo šele v letu 2002.
Najzahtevnejši del ceste je med
Trojanami in Blagovico, dokončan
pa naj bi bil leto kasneje. Vendar
se lahko zgodi, da so tudi ti cilji
previsoko zastavljeni in se bodo
dela zavlekla še za kakšno leto.
Preden bo nova cesta dograjena,
bo Mojca že opravila vse študijske
obveznosti. Gneče, čakanje in
slaba volja bodo samo spomin, del
zgodbe, ki se začenja z besedami:
»Ko sem še študirala ...«.
Katarina Peterlin
Ko bi se
dalo z delom
obogateti,
bi osel nosil
zlato sedlo.
Certificiranje sistemov
kakovosti in
približevanje EU
^ svetu jo zelo pomembno, da je
podjetje ugledno in zaupanja
vredno, kar poslovninn partnerjem
in okolici lahko dokazuje tudi s
posebnim certifikatom kakovosti.
Ker se želi tudi Slovenija odpreti in
približati EU, pa morda to lahko za
podjetja pomeni, da bodo morala
spoštovati strožja pravila
poslovanja in se še bolj uveljavljati,
v Slovenskem inštitutu za kakovost
in meroslovje (SIQ) zaradi
približevanja EU ne napovedujejo
bistvenih sprememb na področju
standardov kakovostnega
poslovanja. Pomembne
spremembe pa bodo na področju
certificiranja proizvodov.
SIO je zavod, ki se že
več kot 35 let ukvarja z
neodvisnim ocenjevanjem, ki se
je sprva začelo v okviru Iskrinega
zavoda za avtomatizacijo. Od
takrat je preskušanje in
certificiranje proizvodov ostala
njihova dejavnost, ki je danes tudi
najmočnejša. Druga dejavnost,
ki se je prav tako porajala
že v začetkih, je meroslovje,
preskušanje merilnih inštrumentov.
Dejavnost, ki se trenutno še
najhitreje razvija, pa je certificiranje
sistemov kakovosti vodenja.
Tako kot razviti
Osnovna ideja inštituta je, da
bi proizvajalcem ponudili storitve
za presojo njihovega sistema
kakovosti ali preskus njihovega
proizvoda. Certifikat, ki ga podelijo
podjetju, je veljaven v različnih
delih sveta, kar dosegajo s
članstvom v mednarodnih shemah
za medsebojno priznavanje. Na
področju sistema kakovosti so
člani svetovne mreže in delajo
po enakih načelih kot drugi člani
iz vseh zahodnoevropskih držav,
Japonske, Avstralije, Kanade,
Izraela in drugod. Skupaj s
certifikatom SIO izdajo tudi
certifikat te svetovne mreže.
Podoben pristop imajo tudi na
drugih dveh področjih, meroslovja
ter certificiranja in preskušanja
proizvodov. Predvsem za zadnje
področje postaja vse bolj
pomembno, da so določen
preskus, ki ga izvedejo v inštitutu,
pripravljeni priznati tudi v drugih
deželah; le-te na temelju našega
preskusnega poročila izdajo tudi
njihov certifikacijski znak.
»v Evropi se uveljavlja ideja,
da bi proizvod, ki nastane v
določeni državi, prosto prodajali na
celotnem evropskem trgu. Potrebe
po nacionalnih certiViKacijskm
znakih ni več, namesto nje pa se
pojavlja ideja o enotnih evropskih
certifikacijskih znakih,« pravi
Igor Likar, direktor Slovenskega
inštituta za kakovost in meroslovje.
Koristi, ki jih certifikat prinese
podjetju, so večplastne. Certifikat
podjetju pomaga predvsem pri
boljši notranji organizaciji in
urejenosti. Olajša jim tudi potek
poslovnih procesov, saj je njihovo
poslovanje v tem primeru urejeno
skladno z zahtevami, ki veljajo tudi
drugod po svetu. Likar pa pravi,
da certifikat podjetju omogoči, da
se tudi navzven predstavlja kot
preverjeno, urejeno in kredibilno
podjetje. Veliko je podjetij, ki želijo
uvesti določeno spremembo,
vendar imajo pri tem težave z
motivacijo zaposlenih. V takšnih
primerih je ISO 9000 lahko
tisti »motor« ali končni cilj, ki
pripomore k temu. Standard je
lahko za podjetje kot nekakšen
»izgovor«za lažjo uresničitev
določene ideje. »Ugotavljamo,
da mala podjetja v določenem
obdobju zelo hitro rastejo,
še posebej, če gre za
družinska podjetja. Sprva vse
obveznosti pogosto slonijo na
ozkem krogu ljudi, ko pa se
dejavnost podjetja razširi, je
koristno, da ljudi razporedimo
in jim določimo natančneje
Foto: foto spring
definirane odgovornosti, pT\
Čemer so lahko standardi osnova
in pomoč,« dodaja Danica
Šprajcar direktorica področja za
ocenjevanje sistemov vodenja.
Tudi posebne
zahteve
Doslej je v Sloveniji certificiranih
okoli 550 podjetij, od tega
jih je okoli 200 pri SIO.
Omenjeni zavod ponuja izvedbo
storitve vsakemu podjetju, ki se
zanima zanjo, o standardih in
izvedbi certifikacijskega postopka
pa podjetja obvestijo tudi na
brezplačnih informativnih dnevih.
Tri- do štirikrat letno na inštitutu
pripravijo poročilo, v katerem šo
informacije o vseh dejavnostih
inštituta, tudi o dejavnosti
certificiranja sistemov kakovosti,
na osnovi zahtev standardov
v skupini ISO 9000. Izvajajo
tudi presoje na podlagi zahtev
standarda ISO 14001, sistemi
ravnanja z okoljem. Šprajcarjeva
pravi, da nekatera podjetja
sisteme kakovosti nadgradijo še z
nekaterimi specifičnimi zahtevami,
kot so zahteve avtomobilske in
prehrambene industrije, sistemi
varnosti in zdravja pri delu,
varovanja podatkov (predvsem v
elektronskem mediju).
Certifikacijski postopek se na
inštitutu začne z zbiranjem
informacij o podjetju, potrebnih,
da spoznajo obseg dela, ki ga
bodo morali opraviti. Sočasno
podjetje seznanijo z določenimi
podatki, vključno s ceno.
»Nato se začne vsebinski del
sodelovanja. Podjetje nam poda
dokument poslovne kakovosti,
ki si ga ogledamo, morebitne
pripombe pa sporočimo v
poročilu. Dogovorimo se tudi
za obisk v podjetju. Prej lahko
opravimo tudi predpresojo, da
se podjetje lahko bolje pripravi
na certifikacijsko presojo. Sledi
obvezna certifikacijska presoja;
naši presojevalci v podjetju
ugotavljajo, ali le-to z vsakdanjim
načinom dela izpolnjuje zahteve
izbranega standarda, ali dela po
poslovniku kakovosti in drugih
dokumentih sistema kakovosti in
ali sistem deluje povsod v
podjetju. Možna odstopanja od
zahtevanega standarda podjetju
sporočimo in jim posredujemo
nadaljnja navodila. Ko podjetje
vse procese primerno uredi, se
o tem še prepričamo, nato pa
presojevalska ekipa gradivo
posreduje certifikacijski komisiji na
inštitutu. Podjetju podelijo certifikat
in z rednimi presojami še
naprej preverjajo, ali je poslovanje
podjetja še vedno skladno z
zahtevami standarda in trga,«
pojasnjuje Šprajcarjeva.
Zahteve standardov ISO 9000
vključujejo vse dejavnosti podjetja.
Te zahteve so zaenkrat združene
in opisane v dvajsetih točkah.
nas\ecin\e \e\o pa pr NtaVvVi^errvo
njihovo revizijo. Drugi standardi
podajajo alternativne razlage, kako
izpolniti te zahteve. Teh dvajset
točk opisuje predvsem, na kaj
mora neko podjetje, ki želi biti
dobro organizirano, paziti, kaj
vse mora pri sebi urediti, da
se lahko izkaže kot podjetje, ki
s sistemom kakovosti izpolnjuje
zahteve standarda in ga na tej
podlagi lahko tudi certificirano.
Ne bo bistvenih
sprememb
»Pri sistemih kakovosti poslovanja
zaradi približevanja EU ne bo
prišlo do bistvenih sprememb.
Podjetja se prostovoljno odločajo,
ali se bodo na trgu pojavljala s
certificiranim sistemom kakovosti
ali ne. Zahteve se zaradi
približevanja ne bodo poostrile,
saj že danes delamo po enakih
standardih kot kjerkoli v Evropi.
Podjetja se bodo soočala le z
večjim pritiskom konkurence, bolj
se bodo morala izkazovati, zato bo
kvečjemu še več povpraševanja
po tovrstnih certifikatih,« meni
Likar.
Slovenske proizvajalce bodo
doletele ključne spremembe glede
certificiranja proizvodov. Likar
nadaljuje: »Zakonodaja se že
spreminja, marsikdo pa se še
vedno ne zaveda, kaj to resnično
pomeni. Odgovornost proizvajalca
za škodo, ki jo neki proizvod
lahko povzroči, se bo radikalno
povečala. Doslej je bilo to urejeno
tako, da je bilo treba proizvode,
ki so prišli na trg, prej testirati.
Glede odgovornosti za škodo, ki jo
neki proizvod lahko povzroči, pa je
bilo v zakonih vse dobro opisano,
izvajanje v praksi pa je bilo slabo.«
To nedoslednost so v Evropi
uredili z nekaterimi ključnimi
direktivami: o odgovornosti za
proizvode, za splošno varnost
proizvodov, nekaj podrobnih direktiv
pa govori o električnih proizvodnih
strojih, medicinskih proizvodih in
podobnem. Likar opozarja, da
je pri tem najpomembneje, da
proizvajalcem pred prodajo ne bo
treba več certificirati proizvodov,
vendar pa bo zato njihova
odgovornost toliko večja. Z
določenim znakom bo proizvajalec
izjavljal, da proizvod izpolnjuje
zahteve evropskih standardov in
da prevzema odgovornost, če bo
s proizvodom povzročil kakršno
koli škodo. Nov režim torej ne
pomeni liberalizacije, temveč večjo
in brezkompromisno nevarnost za
tiste, ki ne bodo spoštovali pravil igre.
»V inštitutu menimo, da se zlasti
malih slovenski proizvajalci tega
premalo zavedajo. Naša podjetja
bodo nedvomno sposobna igrati
po teh pravilih igre, vprašljivo je
le, na koliko lastnih napakah se
bodo teh pravil učila,« je končal
sobesednik.
Anja Horvat