„.kdao rasen soboi.aadelj In prsmi*®*' ___i daily a»o®Pt ^^gdijt and Holidaja PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravidiki prostori: 2007 South Lawndal« Ava. Office of Publication: 2007 South Lawndal« Ava Telephon«, Rockwall 4004 ÍEÁHXXXnt Cana Uata Je $0.00 ¿"Si^. TSSgSJS CHICAGO. ILL. ČETRTEK. 4. SEPTEMBRA (SEPT. 4). 1941 Subscription $0.00 Yaarly ÔTE V—NUMBER 172 Acceptance for mailing at special rate of poataga provided lor in aecUon 1108, Act of Oct 2, 1017, authorlaed on Juna 4, 101« lemški letalski napadi na Leningrad odbiti lAMERIKA BO 0ALA VELIKO POSOJILO MEHIKI Hitlerjeve kolone vržene nazaj v sovjetski [Ltiofenzivi pred Leningradom in na cen-Ljni fronti. Podkomisar za zunanje zade-- Lozovoki zanika poročila o pogajanjih s Finsko glede sklenitve separatnega miru. igierioke "leteče trdnjave" se udeležile napadov na Berlin in druga nemška mesta Prvi nemški vojaški oddelki so pred Krasnogvardieskom, železniškim križiščem, od koder lahko vidijo velike tovarne v Le-— rsna nemfiRc »,,„«- ningradu. V Berlinu so priznali, P Silo je bilo objavi je- <*« «> ruske čete izvršile več na-. iL L cnviPt^ke čete skokov na nemške pozicije na ¡¿o, 4. sept.—Poveljstvo -je poroča, da so ruska boj-j^a v bitkah za kontrolo jj, nad Leningradom in j razpršila nemške bomb-Porocilo je bilo objavlje-pan. ko sovjetske čete lit uspešne naskoke na |k pozicije pred Leningra-, jn pognale sovražnika nafti milje. To dostavlja, da klr Hitlerjeve kolone v so-protiofenzivi na central-li vržene nazaj trideset nemških bombnikov iz-edemdesetih, ki so bom-vojaško letališče pri lu, je bilo sestreljenih, u čete uspešno odbijajo nemške in rumunske _ le sile na svoje pozicije [Odesi, ruski luki ob Črnem Kila o velikih sovjetskih i v bitkah z Nemci so bi-rljena zaeno z uradno deda je Hitlerjeva obo-sila utrpela ogromne iz- i centralni fronti so ruske pod poveljstvom marša-nta Vorošilova v proti- zapadni strani reke Dnjeper, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Rooseveltov govor na delavski praznik je izzval različne komentarje v nacijskem tisku. Eden je, da Roosevelt ni povedal nič novega. Značilno je le njegovo koketiranje z boljševizmom. Kakor Kerenski, socialistični vodja, ki je postal ruski premier 1. 1917 in je mislil, da bo lahko pridobil boljševike za svoje imperialistične ' načrte, a se je zmotil, bo tudi Roosevelt doživel razočaranje. Ugotovil bo, da boljševizem koraka naprej po svoji poti. London, 3. sept.—V Ameriki izdelani bombniki, "leteče trdnjave", so bombardirali Bremen, veliko nemško pristanišče, na-cijske baze v Franciji, Holandiji in Belgiji ter parnike. Bombe so padale na nemške konvoje v bližini norveškega obrežja, potopile največji parnik, dva dru-poškodovale. ki traja že tri dni, re- J» poOkodovale. : dvaindvajset me*t; angleških letal so dvaindvajset t kolone na tej fronti kknzivi. 3. sept.—Tu so danes li padec Tallina, glavnega Estonije, katerega so t čete okupirale zadnji »eno pa so izjavili, da so Nemci plačati visoko ce-■ U uspeh. Na tisoče voja-jt bilo ubitih in ranjenih in je moral poslati rezervne 0 zasedenih evropskih deli pomoč armadam na frontaii. objavljeno vojno porodi, da so se Rusi umak- 1 Tallina po vročih bitkah, oddaljujejo na vsi zapad- •tti z nezmanjšano srdi-V spopadih v zraku so •estrelili 198 nemških wmi pa so izgubili Kal. JWu armadni štab pravi, J8®*!» izgube tako ogrom-il """ai »mer pustiti vojake v podjarmljenih ■Jiruh zapadne Evrope, da ** P°d kontrolo. Ujeti v^JMki častniki so potr-^ da je pivotna Hit ■ «vazij.ka armada utr-izgube. Te znašajo ■) 1500.000 ujetih, ubitih ■Nih 'J**1 komunike ne ome-operacij pri Lenin- glavnemu mestu k k.,m c<,ntra,n* fronti. F /»l>ja vi jena vest na fronti m CJomelom metali bombe na Berlin, Kolin in druga nacijska industrijska središča v Porenju. Vrgli so več sto bomb na Berlin, ki so porušile več poslopij in zanetile požare. v — Kairo. Egipt. 3. sept.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so bili etalski napadi na Tripoli in Bengazi, Libija, uspešni. Bombe so razdejale pomole in druge vojaške objekte. Dva osiščna transporta sta bila potopljena, nadaljnji trije poškodovani. Teheran, Perzija. 3. sept.— Vlada je naznanila, da je odgovorila Angliji in Rusiji glede stavljenih pogojev premirja, ki je končalo sovražnosti. Kakšni so ti pogoji, ni znano, toda vlada je izjavila, da bodo kmalu objavljeni. Novi vojni minister Mohamed Nakhjevan je prevzel svojo pozicijo v kabinetu. On je nasledil generala Ahmeda. Sinoči je hi na tej ! Potioíensivi . i» ""iiicium ,,¡p?m,,nt nemške di- V z Huai 1 untfen. Aj'ttovsk,. podkomisar za ' '' unikal po-»> »■ Hovjeti pričeli po-«hn,trv separatnega •*nak*m ae je poja-sklenitev ^ Pwocjla. da »e „Vj¡rj° p^- ^Nruu I10 rumun- m 0L ^"v"dne napra Il rr? K j^unci-ie ude- marta ob •Jijona rf,m se na vojakov in d- Dodatne milijarde za oboroževanje Pospešitev produkcije bojne opreme Waaklngion. D. C.. 3. sept.— Predsednik Roosevelt je naznanil, da bo pozval kongres, naj dovoli dodatne milijarde dolar-lev za financiranje oboroževanja in izvajanje obrambnega programa. Poziv kongresu bo soslan prihodnji teden. Možnost je, da bo nov posojil-no-najemninski načrt predložen kongresu. To zahteva program glede večje pomoči Veliki Britaniji in sovjetski Rusiji, da bosta lahko vodili borbo proti Hiter jevi vojni mašini. Senatni finančni odsek bo danes spet vzel na rešeto načrt glede raztegnitve dohodninskega davka na več milijonov ljudi, ki ga doslej niso plačevali. Člani tega odseka domnevajo, da bo federalni zakladnišfci department dobil čez tri milijarde do-arjev iz dodatnega davčnega vira. Henry A. Wallace, podpredsednik in načelnik novega odbora, v čigar področje spada do-bavljanje in razpečevanje materiala industrijam, ki izdelujejo x)jno opremo, je izjavil, da bodo vsa razpoložljiva sredstva mobilizirana za produkcijo orožja in bojne opreme. On je priznal, da buta jahale nekatere tovarne, ki niso udeležene v produkciji bojne opreme, zapreti vrata. Amerika bo potrošila milijone dolarjev za gradnjo projektov v bazah na Atlantiku in Pacifiku, bilo sinoči naznanjeno. Zadevni načrti so bili že predloženi kongresu v odobritev. o naznanjeno, da je general Af khaml podlegel poškodbi, katero je dobil v bitki z Rusi. On je bil poveljnik perzijske letalske sile. Skoro vse trgovine v Tehera nu, glavnem mestu, so včera, otvorile vrata na ukaz vojaškega governerja. Ta je bil izdan potem, ko so se prebivalci pritožili, da ne morejo dobiti potrebščin. Ameriško poslaništvo je storilo korake za zaščito ameriških misijonarjev v krsjih, ka-tere so okupirale sovjetske čete Guatemala odpoklicala konzule iz Francije Guatemala City, 2. sept. Vlada je naznanila, da je pri stala na zahtevo nacijske Nem čl je glede odpoklica rvojih kon zulov iz zasedene Francije, Bel gije, Holandske in Norveške Guatemala je prej odredila za tvoritev vseh nemških In itall janskih konzulatov v svojih mestih. « Oljna kompanija zviiala plače New York, 3 sept Sinclair, predsednik dated Oil Co . je I - H Consol i naznanil zvi šanje plače za deset centov na uro v šestih čistilnicah, v kate rih je upoelenih čez 15.000 de lavetv. Apel baltiških državic na Anglijo Opozicija proti nacijski okupaciji London. 3. sept.—Poslaniki Latvije, Estonije in Litve v Lon Ionu so izročili poslanice angle-ki vladi z apelom, naj pomaga em baltiškim državicam v bor bi za politično svobodo po končani vojni. To vest je objavil ist Daily Sketch. Poslanice na-glašajo opozicijo proti nacijski okupaciji. Poslaniki baltiških državic iz vršujejo svoje funkcije, čeprsv je Rusija anektirala te državice. Velika Britanija ni nikdar pri znala aneksije. Nemci so v zadnjih tednih pognali Ruse iz bal tiških državic. Poslaniki se skll cujejo na mirovni program Amerike in Anglije, ki »ta ga for mirais predsednik Roosevelt in premier Churchill na svoji zgodovinski konferenci na morju. Ta uključuje med drugim točko da ne sme biti nikjer teritorl-jalnih i/premem b brez izražene želje prizadetih ljudstev. Unija ADF zmagala pripolitvah Clevelsnd, O,, 3 sept — Unija Ameriške delavske federacije je zmagala pri volitvah glede re prezentacije pri kolektivnih po gajanjih. ki so se vršile v ladje-delnksh American Ship Build ing Co, pod nadzorstvom fede ralnega delavskega odbora. Dobila je 1264 glasov, industrijska unija ladjegradnlških delavcev včlanjena v Kongresu industrij skih organizacij, ps 7W glasov f.,-M,nii. imM Avm ladlarUlniri ftOmpti";" rmm —m — V Buffslu. N Y , druge pa v Clo-velandu. Lorainu in Totedu. O South Chicagu. 111., in Superiur J* Wls. . „ Washington naznanil doeego sporazuma • < OBNOVA ODNOSA« JEV Z A *GLIJO Washington. 0. C.. 3. sept.— Neuradni krogi 10 potrdili poro-llo, da bo Amerika v bližnji bodočnosti dala pofcOjilo Mehiki v vsoti do sto mllqonov dolarjev na bazi pravkfur sklenjenega sporazuma. Mefyika se je obvezala, da bo kooperirala z Združenimi državami v ekonomski in militaristični obrambi zapadne lemisferc, da ne bo pošiljala strategičnega bojnega materiala osišču in da bo ijtravnala spor z ameriškimi oljnimi kompanija-mi, katerih lastnino je konfiscl-rala 1. 1038. Del posojila bo šel za stabiliziranje mehiškega denarstva. A-bodo oljne kompanije dobile odškodnino za konfiacirana zem-išča, ni znano. Sporazum je ill dosežen po dveletnih poga-anjih med Mehiko in Ameriko. Državni department je namignil, r Mehika oklenila sličen um z angleško vlado, na-ijoč se na zaapgo lastnine angleških oljnih ktfnpanij. Vrednost zaselone lastnine a-meriških, angleflklh In holand-orbo proti agreaorjem, ko jo Nemčija napadla sovjetsko Rusijo. Odkar ja Hitler zagnal ovo-e armade v boj proti Rusiji, po-itični opazovalci razpravljajo o vprašanju, ali bo sledila "mirovna ofenziva". Zavod za javno mnenje je ugotovil, da je le eden med tremi volilci sa sklenitev miru s nad-čeprav bi Hitler vrnil osvojene pokrajine Franciji, Norveški, Danski In drugim državam, katere so njegov armade zasedle, o je več kot jo pripravljen dati Hitler. Volllcem je bilo stavljeno vprašanje: A ko bi Nemčija stavila mirovno ponudbo o pogo-em, da bo obdržali lo osvojene ruske pokrajine In vrnila zasedena ozemlja Franciji, IHandi-navsklm in drugim državam, ali bi vi bili za Uk mir? ■ ' 'ii ■ Odgovor na to vprašanje s strani volllcev je bil ft8 odstotkov proti, 34 odstotkov xa, osem odstotkov pa se ni moglo odlo-čiti. To pomeni, da Američani, čeprav so nasprotniki komunizma, želijo zmago Ruoljl v voj nI z Nemčijo. Večina Amertčs nov je mnenja, da pravega miru ne more biti, dokler ostane Hiter poglavar nacijske Nemčije, da ne more nihče zaupati Hlt-erju in da mir, sklenjen sedaj, bi bila Hitlerjeva zmaga. Uradnih uni f kl er kov resigniral Chicago. * srpi.—Elmer Mi- rahle, poslovni agent krajevne unije trgovskih klerkov, Je resigniral potem, ko Je Daniel D Carmell. odvetnik mednarodne organizacije, zasegel knjige in druge rtkotde, Carmell Je deja da bodo knjige pod njegovo kon trolo dokler ne bodo člani lavo-1111 novih uradnikov. : Domače vesti Pet Slovencev mrtvih pri avt-nlh nesrečah čes praanik« Med ogromnim Številom žrtev avtomobilskih in drugih nesreč na splošno po Združenih državah — Število doseza 500 oseb — zadnji teden in zlasti čez praznike ob koncu zadnjega tedna je bilo, kolikor je doslej znano, tudi pet rojakov. V Cle-velandu in okolici so bili ubiti trije Slovenci, v Pcnnsylvanijl pa dve Slovenki, mati in njena petletna hčerka, obe iz Milwau-keeja, Wis. Žrtve avtnih nesreč v (Jleve-landu so: Jerry Čadež, star 46 let in Frank Urbančič, star 42 let, ki sta se vozila skupaj zadnjo nedeljo in ko sta hotela prekoračiti železniško progo, je treščil v avto vlak in ga zmečkal, čadež je bil mrtev na mestu, Urbančič je pa umrl nekaj časa kasneje v bolnišnici. — Istega dne je avto do smrti povoall rojaka Antona Gačnika, starega &0 let, ki je zadnjih 10 let delal na farmi blizu Madisona, O. Doma je bil od Velikih Lašč na Dolenjskem. Dve nesrečni Milwaučanki sta pa bili Mary Bismarck in njena petletna hčerka Joan, Mary, stara 34 let ln rojena v Milwau-keeju, se je odpeljala s svojimi tremi hčerkami z avtom v Washington, D, C., kjer je njen mož John uposlen v vladni knjigoveznici. Na povratku domov dne 20. avgusta Je bila v bližini So-merseta, Pa., kolltija s drugim vozilom in Mary Bismarck ter njena hčerka Joan sta bili na mestu mrtvi, dočlm sta drugI dve hčerki ostali ranjeni v bolnišnici v Somersetu. Prevoz trupel dveh nesrečnlc v M|lwaukee ln njun pogreb Je ookrbel Er- UNIJA KLAVNI-ŠKIH DELAVCEV OKUCALASTAVKO Policijski oddelki stra-hijo klavnice VOZNIKI VZTRAJA-JO V BORBI Chicago. 3. sept.—Čez 1400 klavnlških delavcev, članov unije CIO, je zastavkalo v klavnicah Illinois Meat Co. v znak protesta, ker kompanija ni hotela kolektatl denarne kasni, katero je unija naložila članom, ki niso hoteli nositi znaka o napisom: "We Want More Money." Vse klavnice te družbe Imajo vladna naročila. Uradniki kompanije, ki so sklenili pogodbo i unijo CIO, ki med drugim določa odbijanje u* nljskih prispevkov, so lijavlll, da ne morejo zahtevati od delavcev plačltve denarne kasni, V znak simpatije so enote unije okllcale stavke tudi v klavnicah Agar Packing Ai Provisión Co., P. Brennan Packing Co. in Em< pito Packing Co. Policijski oddelki so zastrailll klavnice, da preprečijo nemire. Člani unije piketirajo klavnice, toda nadlegovali niao uradnikov in uslužbencev, ko oo šli v urade. Kompanija je izjavila, da vprašanje plače ln delovnih pogojev nI v ospredju ln da se pogajanja glede nove maadna lestvice nadaljujejo. Uradniki unijo CIO nočejo govoriti o zadevi denarne kainl in menčev zavod. Pokojna ^ , . . .. Bismarek za^uAfta otario foêe ae dru«lh uUwkê' piše Joe Zore), dva brala In sestro. Delavski listi pod-pirajo Roosevelta Obsodba zagovornikov izolacije Cklcago. 3. sept —Organizacija Fight for Freedom Inc. je ugotovila, da 52 vodilnih delavskih urednikov podpira Roose-veltovo zunanjo politiko in nasprotuje stališču, ki ga zavsems-jo John L. U»wis, bivši predsednik Kongresa Industrijskih organizacij, in drugi txolscioni< sti. Nov grob v Chicagu Chicago.—Dne 30. avg. jo v bolnišnici umrl Frank ftonlca, star 22 lat in rojen tu. Zapušča starše, pet bratov ln štiri sestra. Novi «robovi v Milwaukee!« Milwaukee-j-Dne 20. avg. je v W. Allisu umrl Anton Grand llč, star 93 let ln rojen nekje na Dolenjskem V Ameriki jo bil 39 let In tu zapušča ženo, sina hčer ln dva brata. Po poklicu Je bil urar ln spadal nI k nobenemu društvu.—Dne 2A. avgusta Je umrla po kratki bolezni Fran ces Vodnik, stara 34 let In rojena tu. Zsputf« moža, sina, hčer, štiri brate in dve vestri.—Dne 18. avg. je pa umrl Andrej Ne-bec, star 48 let in doma Iz ljubljanske okolice. Bil je samski in sorodnike zapušča v starem kra ju Vse jKigrelie oineiijenlli Jo oskrbel Krmenčev zavod. Vaail is Clevelanda Cleveland —J o h n in Rose Rudman li Chicaga «U bila čez praznike tukaj na obisku. Hotela sta videti Rozinega strica Jožeta KlavŽarja, bila sta na 'surprise party" ofc 20-letnlcl poioke sakonske dvojice Kožar ! in obiskala sta tudi Franka in Ano Barblč,—Dn* 31. avg se je zgrudil mrtev na tla v dvorani Sv. Pavla na Štirideseti cost Steve Pei«a, star «3 let. Zadela ga Je srčna kap. Doma Je bi iz Velike Poljane, clan Je bi Samo trije od M urednikov »o se postavili na Lew!sovo stran Tem Je bilo stavljeno vprašanje: I Slovenake moške /veze in Ali se strinjate z nedavno ob- starem kraju zapušča Ženo In javljeno Izjavo, ki so Jo podpl- otroke — Pozor Clevelandčan aall nekateri republikanski vo- ki Je Wl na dnevu SNPJ v Chl dlteljl, med temi bivši prodaed i« »«g"^ °čals v »pod nik Hoover. Charles G. Dawe« "jI dvorani KNPJ? Očala ao bila lian for d MacNlder In John L »»i'1«»« frročoiie rnrs Kreči I*wls? Organizacija Fight fo» ki ^ » v Cl*velar,d Freedom Je poudarila, da vpra Vprašajte za očala pri njej. Stavka, katero Jo okllcala u-nlja voznikov, včlanjena v A-meriški delavski federaciji, proti Hlbbard Spenoof Barlett Co,, nadaljuje. Oklloana jo bila zadnji četrtek, ko jo kompanija odbila zahtevo gloda ivlšanja plače. Uradniki so isjavllt, da so voznik! dobili bonu! v juliju ln avgustu in da Je plača tako visoka kot pri drugih sličnih kompani-jah, dočlm J« Lesi i a Goudle, predsednik skupnega sveta vozniških unij, dejal, da so šli vozniki v boj za svlšanje plače, llonus, ki so ga vozniki dobili, nI nadomeotllo ta višje plače. šanje ni prežeto o predaodki z1 njene strani. Oddane glasovnice ft2 ur H m kov delavskih listov t odobravanjem Rooaeveltove prditike mt prišle U vseh krajev delete Pat __J» ^ui«1*10^^ ^ í>rl4,0 " Ulinoiaa i». Tsykf, béyil jal da 00 bilo odkrite aorwtnoaÚ inj» » drugih drŽav arodnjaga za-Uma hi vrnil v Vi Taylor še urne u Vatikan Washington, D. C 2 «*fd.— Državni tajnik Otrdeli Hull je naznanil, da ae bo Mynm C. eklarakl magnat, atlkan lot oaeb* pada. Tri gUaovnice v orllog nI reprezentant predsednika Lew leu ao prišle Iz Obla, Penn RooaevelU On Je dospel U RJ-sy I vanije in Oklahoma. I ma v Ameriko pred več meseci. Japonci zapustili kitajsko tuko Poročilo o konferenci zanikano langhal. B. sept.—Tu Je bilo naznanjeno, da so se Japonake čete umaknile Is Fučova, kitajskega pristanlščnegs mesta v provinci Fukicn. J.iponcl so oku-pirali to pristanišče v aprilu preteklega leta. Na/nunllo dostavlja, da ao japonski čete Izvršile svojo nalogo in «Nlrlnile v drugi kraj, ker njih navzočntMt v Fučovu ni več pfdiebna. Waahtngton. D. Cm 3. sept — Porin ilo, da Je knez Pumimaro Konoje, preogajal I Roosrveltom glede p|oi)lenH»V, ki povzročajo trenja med državama Državni V»!'Uk Cordell llull Je povadal i Carterjem, da sploh nI vedri, ali |e Konoje predlagal konfereoi o / Rooetvtllom. vla-nl latinskega poslaništva v Waahingt/mu ao lajavlli, da nimajo informacij o tej zadevi. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT miJMIX) IM LAjnffKA «IX)vmu nabodnb roorormk jkux0tb «i Mi kf ||(mm MAMmmI __M |ir upvlitu. 91 J« m êrtrt lata; «a i. CWro IT.M M M«. MM aa tet l«a| >a U B Atrr'r"" rmlms far Um UbIU4 Stotaa inapt CklMf») •te ~ m m a« w cl—a* aa4 OU— 91M pm jr«ar. <«••*• «wautaa r»' pa H|iww ------ , „ roten Lh ttakov m «- vranjo. Bokoplal Utwaraa w^ teu» aavaau. Itmm, p«uai MU) aa vmaja paélljataUu ia v .Ja*. te )a »cllatoi ......... ^ "^■^iir'-JüuLtS sssrtiu ü * oo~ «u., «m te MtOTMi PBMVETA BWÎ-M Sa. UwMteU Am. CMa» MKMBSB Of TBS rKDSBATBP Glasovi ItaM», « okUviu n« prlm*r <»^U«ter M, 1MI), poW» v«te«a mm m MfUtv iNMMi, 4* nm i» • Um tel»»—i pet*l» aa-a«mytu i* te m va« ratelM, Hitler mora biti uničen! Predsednik Roosevelt je ns delavski praznik, ko je pozdravil ameriško delavstvo, napovedal vsemu svetu: Hitler mura biti uničen! Nacizem, fašizem mora biti uničen. Hitler je le simbol gibanja, vala novega barbarizma, ki ga je Roosevelt v istem pozdravu imenoval blazno nasilje. To blazno nasilje mora biti uničeno in pometeno s površja sveta. In pri tem procesu uničenja Hitlerjevega blaznega nasilja ima ameriško delavstvo važno nalogo. Ako ameriški delavci ne izvrše te svoje naloge v polni meri, ne bo hitlerizem uničen. Enako kot Roosevelt je nekaj minut pred nJim poudaril Ernest Bevin, delavski vodjs v Angliji in angleški delsvski minister, ki je po-zdrsvil delsvce v Združenih državah. Bevin je tudi rekel, da Hitler mora biti uničen. To je odločen sklep angleškega delavstvu — ampak delsvci Anglije se predobro zavedajo, da uničenje hltlerizma zavisi v prvi vrsti od njih, od nji-hovegs energičnega dela, od vedno večje produkcije bojnega materiala. Bevin je apeliral na ameriške delavce, naj pomagajo svojim tovsrišem na Angleškem s podvojeno in potrojeno produkcijo bojnih potrebščin. To je tista važna naloga ameriških delavcev v procesu uničenja hltlerizma. t Roosevelt je na Labor day ponovno opozoril ameriške delavce, da za Hitlerja in svobodno delavstvo nI prostora na svetu. Kjer gospo-dsri Hitler, tsm ni več svobodnega delavstva, ni svobodnih delavskih unij; kjer ni svobode zborovanja in govora, tam ne more biti svobodnih delavskih organizacij. Če torej hoče ameriško delavstvo oststi svobodno, če hoče še nadalje imeti pogoje za ekonomsko in socialno izboljševanje, more sodelovati pri uničenju hltlerizma — prej ko hitlerizem zajame vso E-vropo in prekorači Atlantik. Na milijone ameriških delavcev se dobro ze veda tega dejstva, da namreč njihova syoboda ni varna, dokler Hitler rogovili na drugem kon cu sveta; so pu še drugi milijoni, ki se ne zavedejo tega in v interesu edinstva je potrebno, da se tudi ti milijoni zdramijo iz spanja in da tudi njim zašije ta resnice. Ko je predsednik Roosevelt na delavski praznik naznanil: Hitler mora biti uničen! — Je s tem enkrat za vselej pokopal vsako apizarsko upanje na Lindberghov in Wheelerjcv mir. Zdaj je jasno, da Amerika se ne bo nikdar pogajala za kakšen mir s Hitlerjem; mords se bo pogajala z Japonci, če bo mogla odtrgati Japon-sko od oeflESe kar zdaj poskuša — morda bo posredoval« za mir med Finci in Rusijo, če se Finska odloČi za separaten mir, kot se nekaj čuje, in najbrž bi bila Amerika pripravljene posredovati za mir v interesu Italije, ampak nikdar z nacijsko Nemčijo. Hitlerjevo blazno nasilstvo, Hitlerjev blazni "novi red" je zapisan uničenju. Naj se zgodi kadar koli, prihodnje leto, čez dve leti, čez pet lot — uničen bo, kajti uničen mora biti! Amerika bo storila vse, kar koli more storiti, da bo Hitler uničen. Hitler mora biti uničeni — iz naselbin It "čebelnjaka" Progresivnih I stan in opremo, naj bo naš gost ClavelancL — Pri krožku št. tega dne. Piknik se prične ob 2 Progresivnih Slovenk so sle- Kakor deca— dece novice: Članico so odglaso-vale ponovno darovati v jugoslovanski pomožni sklad in sicer sedaj vsoto $25.00 medtem, ko so prispevale ob priliki koncertne priredbe $10. Ker se bliža jesen in bodo prišla na dnevni red zopet poučna predavanja, je bi-o sklenjeno obrniti se na dr. Antončiča, da bi predaval en-(rst v bodočnosti piod krožkom. — Nesreča nikdar ne počiva in tako je bila pred par dnevi povožena od avta naša agilna članica Uršula Mulej. Zadobila je občutne poškodbe Ur se sedaj zdravi na svojem domu, 1214 East 74 St. Želimo, da bi skoro popolnoma okrevala, članicam uri popoldne z otvoritvijo meša nega petja rudarskih pesmi. Na programu imamo vsega dovolj, in sicer vse najboljše za stare in mlade. Saj dobro vemo, kar preskrbijo L. Schweiger, A. Kramer in F. Perko, bo vsakomur ugajalo in dobro teknilo, ker ti trije naši veteran^ dobro vedo, kaj je potrebno, da so gosti veseli in zadovoljni. Ob tej priliki bomo razdelili tri krasne nagrade onim, ki jih sreča čaka. Zatorej sezite Jx> vstopnicah, ki stanejo samo 10 centov, da si zagotovite in odnesete lep dobitek, ki bo vam olepšal vaš dom, vaši ženi pa očistil sobe in preproge. Vedite tudi to, da bodo vam pa priporočamo, da "jo obiščejo. veselo servirali sami veterani v rudarskih uniformah. Naš ve- Razstava našega krožka v Euclidu je bila glasom poročil lep uspeh in urednica zelo obžaluje, da se iste vsled oddaljenosti in zaposlenosti ni mogla udeležiti in si ogledati delo marljivih članic krožka št. 3. • S potovanja po National parku nam je poslala jxizdrave naša glavna predsednica Psvla Kline. Prav lepa hvale! Upamo, da ji je dalo potovanje mnogo razvedrila in potrebnega oddiha tn pa, da nam bo ob priliki opisala obiskane kraje. Članice, ne pozabite, da bo 8. oktobra naš občni zbor ali letno zborovanje, za katero pripravlja glavni odbor zanimiv disku-zijski program, kateremu bo sledila večerja in prosta zabava. Natančnejši spored bo objavljen prihodnji mesec. Mary Ivanuah. teran M. Pink bo vlekel svojo drmoniko po parku in v dvorani ravno tako kakor nekdaj njegovi predniki po rudarskih naselbinah, ko je vse plesalo in t>ilo veselo. Omeniti moram tudi to, da ves dobiček od te prireditve je namenjen v prid organizacije Slovenskega doma v Milwaukeeju. L. Ambrozlch, 747. Piknik rudarskih veteranov Milwsukee, Wls. — Pikniška sezona se polagoma nagiblje svojemu zatonu in nam zapušča dobre in slabe spomine. Imeli smo jih toliko, ds so nekateri zelo slabo uspeli in niso doprinesli zaželjenega uspeha. Krivdo si moramo sami sebi pripisati, ker gojimo in vzdržujemo toliko društev in ker vsak po svoje delamo. Zdi se mi, da je prišel čas, ki bo nas prisilil, da v bodoče naše raznovrstne prireditve omejimo in bolj složno skupno delamo, če hočemo doseči uspeh in biti mojstri sedanjega časa. Največji in najvažnejši piknik v prid naše naselbine se je vršil 6. julija, ki ga je priredila or ganizacija Slovenskega doms sla tem pikniku smo res dosegi velik moralen ln finančni uspeh Jilo je ugodno vreme, povoljna ideležba in med gosti je vlada-a prava elovenaka sadovoljnost ker se je vsekdo zavedal, da moramo skupno delati, če res hočemo enkrat imeti r kupno laal no hišo. Prodno se pa poslovimo od lepe plkniške sekone, moram omeniti, da imamo pred seboj še en važen lep ptknlikl dan. Ta dan bo prihodnjo nedeljo. 7. septem bre. Tega dne priredimo mil waulkl rudarski veterani aem svoj piknik v Segedinovem parku. ki ae nahaja ne W. Bumham ftlt 8. 38 Sta. Kdor ae rad zabava in uživa rasvedrilo in kdor želi videti in spoznati rudarske veterane, njih Svoboda prične s vejami Detrott, Mlch. — Počitnice ali prenehanje aktivnosti pevskih zborov v vročih, takozvanih pasjih dnevih gre h koncu. Mar-jivi in vztrajni pevci, pevke in igralci istih bodo zopet začeli s pevskimi in igralskimi vajami, se trudili in žrtvovali fvoJ čas, da spravijo na oder raznovrstne i-gre ln naše lepe slovenske pesmi občinstvu v razvedrilo in kratek čas. Soc. pevski zbor Svoboda prične z vajami v nedeljo, 7. septembra, točno ob 4. uri popoldne v SND na John R. Torej pevci in pevke, bodite točni in pridite vsi ob določeni u-ri, kajti pevovodja nas točno ob 6. uri zapusti, ker je po tistert času zaposlen drugje. Razume se, do pevovodji moramo plačat za učenje polne dve uri, ne glede če se pridemo učit ob 5. ali po' šesti uri, kajti on je tam ob če su. Nadalje se apelira na vse tiste, kateri imate veselje do petja, da se nam pridružite, ker vas potrebujemo. Pri pevskih zborih ni nikoli preveč pevcev in igralcev. Pevski zbor Svoboda se je u stanovil leta 1917 in bo ob kon cu tega ali v začetku prihodnjega leta slavil 25-letnico obstan ka. Zelo malo Je pevskih zborov, ki so dočakali omenjeno starost. Pri zborih mora biti vztraj nost in železna volja pevcev ter imeti hrbtenico, bodisi da ta izhaja od primernega števila podpornih članov, ali da ima ze-slombo kake organizacije. Hrbtenica zbore Svobode je bil socialistični klub 114 JSZ, iz ka 111., ki je bil prvi predsednik ¿bora, Johna Olipa ravno od tam -- če se ne motim, je bil prvi tajnik zbora. Nadalje vse pevovodje, kot A. Kolbezna iz Milvvaukeeja, Ivana Cedilnika iz Clevelanda in druge. Piscu teh vrstic niso znana imena vseh vnanjih ustanovitelja pevcev in pevovodij, zato mi naj opro-ste. Se enkrat, zbor želi vse stare pevce in pevke, da pridete 7. sept. na vaje v SND, da se naučimo par pesmi skupno za 25-let-no slavnost. — Za pevski zbor Svoboda — Leo Junko. Is popotnikove torbe Chicago. — Naj na kratko poročam o tridnevni slavnosti SN PJ, ki se je vršila, kot vam je znano, v tej metropoli srednjega zapada. Slavnost se je v celoti završlla prav lepo in uspela, bodisi v moralnem ali materialnem oziru. Tako so mi sporoči fantje odborniki in tudi sam sem videl, kako je bilo vse živo in kako so copaki prihajali v blagajno. Prvo moram zapisati, da je bi- 0 vse tri dni lepo vreme, skora; bi rekel krasno. V soboto popoldne je bila res huda ploha, ampak ni naredila nobene škode— prej je še koristila. Drugi dan, v nedeljo, ko se je vršil veliki piknik na lepem in prostornem kra- u, je bil lep dan, v pondeljek na Labor day pa še lepši. Po sodbi nas več je bilo na pikniku do pet tisoč ¿00 ljudi. Ljudje so sicer prihajali in odhajali, kot je navada ob tak)h prilikah. In vse se je za vršilo brez vsakega prepira ali kaj podobnega. Kar bilo nezadovoljnosti, je bilo radi prenočišč, a katerimi je več judi imelo neprilike, ker so bi- 1 tudi hoteli prenapolnjeni, kar e v Chicagu že navada ob takih praznikih. Mladine je bilo od vseh strani veliko, pa tudi stari niso zaostajali. Torej uspeh je nI prvovrsten. Prihodnje leto pa se bo vršil dan SNPJ v Clevelandu. Torej članstvo v metropoli, zavihaj-mo si rokave, da bo kot po naši navadi tudi uspeh. Naj še pripomnim, da so na tej proslavi prišli ljudje skupaj, ci se niso videli že 20 do 4Q let. Bolj natančno fc>om opisal prihodnjič, ko bo glava bolj čista. Anton Jankovlch. zastopnik. gre priznanje in zahvala za dol gi obstoj zbora Svobode. Enkrat pozneje opišemo njegovo zgodo- Kot že rečeno, bo zbor slavi 26-letnico obstanka. Zbor vabi vae bivše pevce in pevke k sodelovanju, da skupno zapojemo par pesmi na tem alovju. Vabi mo tudi vse one ustanovitelje in pevovodje zbora, kateri se naha ČETRTEK Pismo SEPTEMBPJ iz Londona f (Izvirno poročilo Prosveti) 12. *vg. im ¡tac di v u I mi Vesti Is Brldgeports Brldgeport. O.—V soboto, 23. avgusta, me je obiskal br. Frank Kocjančič, ki je bil na dopustu 10 dni. On je v armadi Strica Sama in je edini-sin pokojnega Johna Kocjančiča, bivšega tajni ka društva 13 SNPJ in delegata zadnje konvencije. Fant se je zanimal za društvo in bil dober nadzornik, dokler ga niso poklicali v armado. Prišel je plačat asesment. Povedal je, da se je povspel do večje stopnje in bo sam plačeval asesment, ne da bi obremenjeval mater. On je trobentač, ker zna pihati na kor-net. Torej, kar znaš, ti pride prav, kot je pieal fant na angleški strani Prosvete, da je kot strojnik v kratkem prišel do ____________stopnje sarženta. Frank Koc- terega se jet ud i porodil KTiiButjančič je priljubljen tudi med starejšimi, ker rad govori slovensko. Kar nekako težko se ločiva, ko prideva skupaj. V nedeljo, 24. avguste, smo imeli sejo okrožne federacije SNPJ pri br. Franku Lautarju v Moundsvillu, W. Va. Njih go-stoljubnosti ne mor«yn popisati rečem le to, ako bi imela SNPJ nad polovico takih članov kot sta družini Franka in Majka rijo tamkajšnje društvo. Hvela vam! drugega ne morem zapisati. Imeli smo par hladnih tednov toda tisti dan, ko se je vršila seja, je bilo tako vroče, da sem se potil kot bi mc kdo v lužo vrgel Radi tega so bile tudi naše diakuzije omejene. Naj omenim samo par stvari. Delegacija mora delovali, da Prosveta zač ne izhajati tudi ob sobotah; da se podpira Molka pod pogojem da bo urejeval Prosveto na podlagi, na kateri je bila ustanovljena, da ne bo postala brez ciljev in delavskih principov. Drugič, da se reorganizira JPO, da bo poleg zbiranja pomoči deloval tudi za svobodo Jugoslovanov. Naj omenim, da to ni moja poteza, marveč je mnenje vseh zastopnikov desetih društev, ki so bila zastopana na ieji To omenjam vsled tega, da ne bo kdo mislil, da jaz vodim opozicijo ali propagando proti JPO. Vse drugo o zborovanju bo v zapisniku. Žalostno je bilo poročilo zastopnikov društev 333 in 407, ki sta se združili v svrho izvolitve delegata. Ampak vršile so se take nepravilnosti, da je nastalo veliko sovraštvo med članstvom. Nekateri so pustili urade, drugi pravijo, da bodo prestopili k nam. Jaz jih pogovarjam in to odsvetujem, ker ena oseba ne more uničiti dveh društev in ako glavni odbor ne bo podvzel korakov, jih bo pa konvencija. Je res žalostno, ako se nekateri po-služijo vseh sredstev. Pri društvu 407 na Windsor Heightsu, W. Va., so prej vedno složno delali in agitirali ter imeli vedno dobra poročila na federacij skih sejah. Sedaj pa je tak razkol, da ga bo mogla zaceliti le konvencija. Drugorodno članstvo kar beži s seje, ker ne rszume, zakaj vse to. Zakaj bi se ne držali lepega izreka o bratstvu in svobodi? Zakaj nekaj vsiljevati, ako agilno članstvo noče? Nej poudarim: agilno članstvo, ne pa taki, ki pridejo samo vsakih pet let enkrat na sejo. O tem bi se dalo dosti pisati, ampak bi mogoče uredništvo reklo, da je to lokalna zadeva. Mogoče je še dosti takih lokalnih zadev. V 23 letih, odkar živim v Bridgeportu, že nismo imeli takih sitnosti, čeprav nismo to, kar bi morali biti. • Vendar pa dela-mo, de bi mogli čim bolj mogo- jajo izven Dctrolta, posebno JoŠ-1 Lautarja, bi bilo drugače kot je ška Ovna iz CIarendon Hillaa.lin sicer tudi finančno Oni tvo- I Strašne vesti o položaju v Srbiji, Boeni, Črni gori* na Hrvaškem in Slovenskem vsekakor nimajo nobenega učinka na nekatere hrvaške časnikarje in srbake v Ameriki, ki ae prav tako obmetavajo i blatom kekot ao se v "lepih" starih čaaih 1/reden ekaemplar je hrvaški list, ki odklanja Paveličeve fašist» hkrati pa oiplje • •gmj in žveplo na "Serbtjance" zaradi raaluie-nega obsojanja Pnvellčevih l/dajalcev. Te dni ae je povrnil v Ameriko znani dr. Jos. Ooričar. Slovenec, kateri tudi prinaša razne po-drobnosti o početju hrvaških Izdajalcev, ki ao zlasti Slovencem prizadjall strašne rane Ali bo rdaj tudi dr. (»oritar "eerbijanski pouk?** Nj Imgi ntiani bt ae pa lahko tudi arbakt vo-ditelji obnašali bolj resno In ne bt uganjali komedij na rovaš osemnajsti. 11.»ga dečka, ki ne more biti drugega kot flguia V izrednih, težkih časih, kakršni so dane», naj govore možje, ne pa otroci! — — — Bitka kaše delavce v neki ai.gU.ki če zadovoljiti večino članstva. In to šteje. Zato so bile naše seje do sedaj vedno precej dobre, ker se večini vedno pokorimo. Mladi Frank Barbič nam Je obljubil, da bo iz Clevelanda prijttljal same "zauber" fente, ki bodo igrali na naši društveni priredbi, ki se vrši v soboto, 25. oktobra. Ker je do takrat še precej čase, bomo o tem Še poročali. V pondeljek, 29. avgusta, je šls v Wheeling priljubljena delsv-ka na društvenem kot delavskem polju Albina Kravanja iz Grencoea obiskat svojo omoženo hčer, ki je bils Um v bolnišnici dvs tedna. Nič ni vedele, da so jo dan prej vzeli domov na Windeor Heighu. Tako je prišla k nam na obisk hčerke Fre-de, ki bo šla zopet v bolnišnico v Columbus po dveh meeecih bivanja doma. Revica leži na hrbtu že dve leti in tri meaece, koliko časa bo še in če bo aploh kaj z njo. pa nihče ne ve. Pravijo, da bo čez par let shodiU. seveda je vprašanje kako, ker ima že sedaj desno nogo štiri palce krajšo vsled tega. ker ne rasU. Huda je amrtra nesreče, ti hI j tudi hudti Ji «Udiili 14-let nega dekleU. ki leii *e toliko rasa In si ne mure nič pomagati. Jeooek 8oev. IS. Avgust Je masec angk-ških počitnic KJ «o poletne počim,cVr KlB v letu; od njega se oziramo nazaj nsnr., za prav že drugo leto ni pravih iS* deželo^ Ali sem in tja le'ujamX^ end, da gremo ven na deželo ln 7T »pomni kako je mirno letos vsepovmT mm «e, kako vse drugače je bdo *nff,U'7® aVgUSta ~ * obletnica 7 Battle of Britain," Britske bilke On! vite bitke, ki je bUa, kakor ¿e noben* bitka v človeški zgodovini: bojevali so j0 letalci v ozračju tri, štiri, pet, včasih U nad zemljo — med 5 do 10,000 m -T plovih s hitrostjo med tristo in štiristo uro. V onem času je bila Anglija slaba Ni« veznik - Francija - ravnokar prem* Komaj je rešila svoje vojaštvo - samo štvo, vso opremo so pustili za sabo -Dunkirka. Amerika ji še ni — ji & ni pomagati: zalagati jo z vojnim materi Njena lastna produkcija se je šele razviji vojni podlagi, kje je bil še višek, saj £ žemo šele letos! Konec "Battle of Britai biU odločilna zmaga nad Nemčijo. Sovr je moral popolnoma spiameniti svoje Računal je, da bo s to bitko uničil britsko no vojsko. Da bo imel pripravljeno pot vezijo. Ah še daleč ne. Naši leUlci so britsko ozračje na zadnji dan oktobri kakor v začetku avgusta. Nemci so mora kopati upanje na hiUr konec vojne. Obrn se morali pro?*^ britskih otokov in drugod za zmaganji in žrtvami. In nj zračna armada je trpela težke izgube, moi končati s to pogubonosno ofenzivo. V celem je trajala bitka od 8. avgusU oktobra. Štiri dobe se odražajo v njej. je trajaU do 16. avgusU. Otvorjena bitka za briUke otoke z divjimi napadi konvoja ob Isle of Wight in Bournmouthu traj 60 letal, opoldne čez sto, popoldne 130: Uko se je stopnjevalo. Tri dni kan« pad na obalna mesU Portland, Weymouth, Temze ob Harwichu. Dover je prišel m 12. avgusU: dvesto leUl je prišlo nad nj enajstih valovih, drug za drugim v zg« jutru. Opoldne je prišlo 150 zrakoplova Portemouth in Isle of Wight. Nspadi so n njevsli v naslednjih dneh: od 300 do 400 so pošiljali nad obalna mesta. Sovražnika gube so rastle. Izgubil je 182 letal, po na račun naših zračnih lovcev. Treba prej pokončati to oviro: začeli so napad Ulišča v južni in južno-vzhodni Angliji, nik 13. avguste je bil za nas dober dan: nik je izgubil 180 strojev. Vendar ie je 16. in 18. avgusta številčno močan, kakor prej: 500 do 600 letal v enem samem Izgubil je v teh dneh 246 zrakoplovov, je petdnevni odmor. Druga doba: napadi na bolj obsežni fit manj pogosti. Taktične spremembe: lovi UU v večjem šUvilu v razmerju z bom da bi jih bolje varovala. Med 24. avgust 5. septembrom je bilo 35 glavnih I GUvni cilj, da uničijo bolj v notranjosti aerodrome in tovarne. Po 800 letal je priti letališča v zadnjih dneh avgusta. Trije napadi 1. septembra, pet 2. septembra, in po dva 4. in 5. sepUmbra. To jih j« 562 zrakoplovov. Naša leUlišča lovskih plovov ao trpela, ali delala so noč in dai prestanka, niti eno ni bilo Uko poškodovi bi prenehalo z obratom. V tretji dobi — od 7. septembra do bre — je glavni cilj uničenje Londona jenih je bilo proti njemu 38 glavnih p< nih napadov. Bilo je 7. septembra, ko je nemških leUl predrlo obrambo toi smo^ prvo zra&io bitko nad notranjim l*** pristanišču so zagoreli ognji Sledili AffHlrajU aa Proaveto! napodi štiri-strojnih bombnikov i. m l tembra, ko je udrlo 30 sovražnih teUJ w tralno mesto. Višek vse bitke je bil a.. u tembrs: 600 nemških leUl je bilo v bojui mi Hurricsni in Spitfireji v ozraiju Anglijo, Rokavskim prelivom in «cvern» cijo. 186 sovrsžnih letal je bilo ua«aj višje številka za eden sam dan v nosu. bojih. napadov, začetek konca »ovra* več bombnikov,, le še lovska etaU i bombnike, ki nosijo le malo da je spoznal ln priznal, da ne m^ ^ ko, kot je začel; v podncvn.h nap^J zanj pretežke. Bolj ^¡¡jffff i želo v zavetju noči. Podnev-ij* P?P-bolj ponehujejo. Tak je ^ bitke nad britskimi otoki Sra** svetlobi nič več ne oglasijo In U*> > leto sem od lsnske jeseni g Ozadje lanskoletna ^««¡¡J^J je tvorila prva vvd* tako novo za nas «orni in kam bi se obrnili Ce ^ nazaj - zdaj po tako I ln bomb-se sme, ae zdimo, da smo bih ,, w ko smo ae na soboto P^^^^m N kakor sn» *!i r no bi vsi odločili zs to ned£ ^ ^ ravnaulj kopališč, j* J» f** M izprsznlti^ ^ ^ ^ pjTfKjJ^^^ PROSVETA esti iz podjarmljene m domovine ^n* poslušalca ra [ ob koncu jdlM f pogledu nscijske od-Cflekrad in druge krt-PS* od Nemcev, je vlada odvisne Hrvata smrtno kazen za jjlj bi imel radiospre- K^z dovoljenja in bi po- r«diiske vesti iz inozem-BSTns to, če bi potem C! «ril med sosedi ali ne. J-neodvisne" Hrvaške je P i viti na javnih prestoli iz katerih vsak čas ^ nemška in italijan-l-ganda, ampak Hrvatje ^¡o nočejo poslušati teh ploiče tudi prepovedane Švica, ob koncu julija.— j se je doslej neprestano, kakor po dogovoru, lovanjih, gostilnah ali ih sestankih v "neod-flrvaiki igrali fonograf-je, na katerih so rodo-^esmi in stare koračnice, n prišla odredba, da mo-Urio prinesti v določenem C fonografsko plošče na ti Le take plošče, ki so či-ioižne in broz pomena, se lastnikom, vse druge so knjene in uničene. Tako se plenijo stare pesmi užnice iz znanega ilirske-ija pred sto leti! mba JK — Jugoslovan-Lurirja—: Vse vesti, ki jih je JK prejel poered-leposredno od svojih do-r ali prijateljev iz raznih podjarmljene Jugoslavi-te osebe so zanesljive in tnupanja, toda samo ob |t razumljivo, da načinov, k vesti dobimo, ne more-ineimemo objaviti; prav moremo objaviti imen r teh poročevalcev, kadi ne datumov poročil, kodo trajale današnje ža-penere v stari domovi- tatmbe ▼ jugoslovanski vladi »don, 25. avg.—(JK)—Po kri, ki se je vršila ob adnjega tedna, je bila Ajavljena rekonstrukcija tanke vlade, ki se naha- ppinstvu $ Londonu. * Duian Simovič je »kednik vlade še nada-P^leg tega je prevzel še taistra notranjih zadev, . «omarice, letalstva in K dr. Miha Krek (Sloveli tretji podpredsednik G. B. Jc?vtič je mi-listnice; dr. S. Jova-f) J« prvi in dr. J. Kr-irvat) je drugi podpred-We. Poleg teh je še 17 med katerimi ni iz-Nekaterim mini-jmo izstopili iz vlade, druge važne na-Ptaer misije v inozem- r» bil Ivan Regent Pernat na vseslovan-mmm v Moskvi, ki ae ■«•ko pred dvema te- (Če se ne motimo, je bil Regent pred zadnjo vojno socialistični vodja v Trstu.—Opomba uredništva Prosvete.) Ivan Regent, ki je označen za slovenskega časnikarja, je v svojem govoru rekel med drugim: "Slovenci! Orožje, ki je danes naperjeno proti Rusiji, je naperjeno proti vsem Slovanom, torej tudi proti nam. V veliki slovan-alti družini je slovenski narod res najmanjši, toda to še ne pomeni, da moramo stati v ozadju prekrižanih rok. Važno je, da ne štejemo koliko nas je, temveč da znamo ceniti svobodo in neodvisnost kakor jo cenijo veliko večji narodi od našega, kateri tudi vedo, da noč grobne teme ni tako strašna kot je sužnost pod svetlimi žarki aolnca. V našem boju zoper nacizem mi nismo osamljeni. Veliki ruski narod, ki je bil vedno zmagovit, stoji danes ob naši strani. Z nami vred se bori tudi angleški narod in na naši sira ni so tudi velike in močne Združene države ameriške, kakor tudi vsi demokratični in svobodoljubni narodi sveta." Dva slovanski divlslji is Abesinlje Chicago.—V čikaSkih Daily News čitamo, da je jugoslovanski poslanik Fotič dejal na konvenciji Slovenske zapadne zveze v Chicagu dne 27. t. m., da so primorski Slovenci, katere je Mussolini poslal v Abesinijo še pred okupacijo .te afriške dežele po Angležih, zdaj sestavili svoji dve vojaški diviziji, kateri se pridružita angleški armadi na in srednjem vzhodu. b.o so angleške čete lansko zimo zasedle Abesinijo, so se slovenski vojaki v italijanski armadi pridružili Angležem. Isto so menda storili slovenski civilisti v Abesiniji, ki so jih italijanski fašisti naselili tamkaj. Zagreb se Ja odsvsl pozivu is Moskve Chicago.' — et dobili svobodo in sicer prej kakor smo mogli pričakovati. V Egiptu amo čakali na pri komafcrvtade, kt }e v nekaj dneh res dospela iz Jugoslavije po zraku. Mi smo se pridružili ministrom ter šli s njimi v Jeruzalem, kjer smo vsega skupaj oetali 6 tednov. Od tam so nas Anglaži odpeljali skozi Rdeče morje ln naprej doli v Južno Afriko, od koder vam pišem to pismo na predvečer svojega od hoda na Angleško. Dalje vam sporočam, da se je Jako malo Slovencev rešilo iz Jugoslavije. Ti so: Minister dr. MIha Krek, ki je po smrti dr. Kulovca, kateregu je ubila ena med prvimi bombami, vrženimi na Balgrad, postal voditelj Slovencev, t. minister Prane Snoj, 3. Frane Gabrovšek. duhovnik In ravnatelj Zadružne zveze ter bivši člim parlamente , 4. dr. Furlan. univerzitetni profesor ln zastopnik liberalnega mišljenja, 1 dr. Maria Čok, primorski fftio-vanac in «eatopnik Ubereln«-ga mišljenja, •. profesor Rudolf, ki zastopa liberalno mišljenje, 7. g. Milan Ki bar brat poalanlška ga svetnika v WaahingUmu dr ftibarja, In S. moja malenkost Torej vaeb efcupaj Sla— cev, od katerih smo vel priprav Ijani za svoj narod storiti vse kar je v naštfc mnM». Računati pe moramo tudi na fiaftega po Cankarja, ter na rojaka Mermo-Ijo v Vichyju na Francoskem, kakor tudi na polkovnika Stropnika, kuteri je ostal* na Srednjem vzhodu. Naše vojske se je jako malo rešilo, lzvzemši nekaj častnikov nimamo nobene vojske v inozemstvu. Od zračne vojske imamo samo par častnikov-pilotov, med katerimi je tudi nekaj odličnih Slovencev. Naša mornarica se ni mogla rečiti. Le nekaj edinic se je cešilo pod vodstvom slovenskih častnikov, med katerimi sta kapitan Kron in poročnik Grošelj najodličnejšs pojava. To je približno vat», kar Je moglo ubežati pred Hitlerjevim peklom. — Pod vodstvom ministra dr. Kreka se je takoj upostanovll med nami Slov. narodni odbor ln to z namenom, da bo zastopal slovenske zahteve v Londonu in Zedinjenih državah. V slednjih sa bo to seveda vršilo sporaaum* no s tamkajšnjimi Slovenci. Med prvimi čini tega Slovenskega narodnega odbora je bil razglas: Vsem Slovencem, izdan na Belo nedeljo 1941, s podpisi: dr. Miha Krek, Franc Snoj, Franc Gabrovšek, dr. Alojzij Kyhar.j * j Dalje je ta narodni odbor ae-stavil zahteve Slovencev v posebnem memorandumu, ki Je bil poslan na razne naslove v Ameriki že pred nekaj tedni, a bojim se, da ta pošta do časa, ko to pišem, Še nI zapustila Evrope. . Naravno je, da hočemo mi zastaviti vse svoje sile v korist slovenske stvari ln zato smo sklenili, da sile, kolikor jih imamo, razdelimo takole: Minister Snoj bo v kratkem odšel v Zedinjene države skupno z ihisijo jugoslovanskih ministrov, v kateri bo tudi hrvaški ban g. Ivan Suba-šič, bivši ministrski predsednik Bogoljub JevtlČ, voditelj Srbov, ter dalje hrvatski minister Ko-sanovič in srbski minister dr. Markovič. Gabrovšek in profesor dr. Furlan pa prideta tja kakor firif/intl/l hitro bo mogoče. Voditelj Slo-vencev dr. Krek in jaz pa sva določena za London, Čok, Hudolf in Ribar pa ostanejo na Srednjem vzhodu radi posebne misije ... Ker se o teh naših rojakih In voditeljih slovenskega naroda do sedaj nI skorsj še nič poročalo, zlasti se pa nI poročalo o njihovem delu in njihovih ciljih, se ml zdi potrebno, da objavim to pismo in da se tako razčisti megla, ki je vse te mesece obdajala te naše može. Leo Zskrsjšek. zunaj Londona, kjer se začenja! mimogrede polastil otoka, kar je dežela. Kolodvor je poln, vlaka | na Angleškem vzbudilo silno še ni. Naenkrat ropot v zraku. I ogorčenje. Dve leti nato ao bri-narašča, bliža se, strojnice, stra-1 lanske sile zavzele Malto, da hovito zagrmi, oddaljajoče sc vzpostavijo zakonito stanje ln brnenje . . . Sestreljeno letalo.' ostale so tam do današnjega dne. Vse je bilo tako hitro, da nam še Napoleon jim je dokazal veliko na misel ni prišlo, da bi se kam varnost otočja, umaknili, le obstali smo na ko- To je v kratkih besedah zgo-lodvoru in strmeli v nebo. Vlakjdovina otoške skupine, v kateri pripelje in ko smo na sedežih, I no glavni otoki Malta, Gozzo, Co-prlde sprevodnik, da moremo mino in Cominotto. Otočje je potegniti doli vse zavese n« o-¡oddaljeno 100 km od 8lcilije, 325 knih, ker tam, kamor se pelje- km od Afrike, meri 316 km" in mo, so bitke v zraku. Nevarno inta 225,000 prebivalcev. Tla ao je radi nizkega streljanja iz strojnic. Vozili smo se v temi, zunaj pa tak blesteč poletni dan. Prišli smo na naš griček in razgrnili po travi naše kosilo. Iz nižje ležečih vasi zaslišimo Bi-rane, zdaj od te strani, sledi ona tam in za njo druga . . . 2e so zrakoplovi nad nami, in nizko letijo. Bri pod grmovje, kosilo se solnči namesto nas. Slišimo streljanje, eksplozije. ' Ko smo se vračali na več*, nam je kmet v vasi povedal, da so sestrelili doli tri letala, blizu tukaj, nad -tom in tem gričkom, tam onstran ceste. Izstrelki iz strojnic so pa kar deževali po vaških cestah. Še sto podobnih dogodkov bi vam lahko povedala iz lanskih počitnic. Letos pa smo onega dne hodili po podeželskih stezsh, nekuj zrakoplovov je priletelo nad nas, vedeli smo, da so naši, O» so majhni, so lovci, ki se veŽ-bajo, če so veliki, so bombniki, ki gredo nad sovražno deželo, da bomo v vesteh večer slišali, da so bili naši letalci spet v "aweep-u" nad Nemčijo. Kako so se stvari spremenile! Na zunaj v toliko, da je vse mirno, skoro kot da bi ne bilo vojne. Ali od zadaj je še vsa druga zgodba, zgodba vuših ameriških "letečih trdnjav", vaših Catallnu pomorskih zrakoplovov, vaših "Libera-torjev", ki so napravili tako razliko med lani in letos, ki bodo napravili še večjo med letos in prihodnjim letom. Drugič vam povem zgodbo teh letal, Dolenjka. Pismo ik Londona (NsdaUavaaJe s I ateaaL) postavljeno in toliko stekla vw naokoli, ne morem prevzeti odgovornosti . . ." Dolga procesija se nas je vila, vsi le v kopalnih oblekah, od nekaterih je curljala voda ... Po polju mimo drevja in grmovja naravnost proti zidanemu zavetišču tam ob cesti. Ne, danes l»i |*)ije vedeli, kaj Je varnejše. Vlegli bi se pod prvi grm in gledali v nebo, bolj bi bilo varno in prijetno kakor v prenapolnjenem zave tišču Uk ob cesti. Slišali amo brnenje zrakoplovov, rezk« stroj niče. Daleč na obzofju so žvi gala letala sem In tja po brez oblačnem nebu, Najbrža bi se vsi prehladih, če intermezzo ne bi bil kmalu pri krsju in procesije napol oblečenih nazaj proti kopališču se je ponovile . , , oporišče Malta O Militi smo v našem listu že obširneje pisali. Ker leži ta važna angleška točka prav posebno v želodcu Italijanom, zadnje čase tudi Nemcem in Jo zuto pogosto obiskujejo s svojimi letali, hočemo podati našim čltateljem še nekaj jmjasntl. Nekako sredi črte, ki si Jo mislimo potegnjeno od Gibraltarja nu Ciper, leži to znamenito otočje Malta, ena izmed najvsžnej Ših opornih točk na poti iz Londona v Indijo. Kkoro poldrugo stoletje je to otočje središče britanske moči v Sredozemlju ln čuvar važno poti na Daljni vzhod. Važnrmt te točke so pa že davno pred Britanci spoznali vsi l>omorskl narodi starega, sred njegs ln novegs veka. Zato Je morda nI točke na zemeljski ob-II, ki bi tsko pogosto menjsva-la gospodarje. Iz pradavnine suha, skoro kraška in preredc komaj one črede koz in ovac, ki ao poleg ribištva glavni vir dohodkov preprostih Maltežanov. Podnebje je subtropeko ln bi omogočilo dobro poljedelstvo, ako bi otočje ne bilo tako suho in kamenito. Razen tega trpi gospodarstvo zaradi zastarele uredbe koten sta: kmetje so najemniki veleposestnikov, ki tlve v mestih In se tam bavijo tudi s trgovino ln obrtjo. Prebivalci so po poreklu pe-sjrn mešanica vseh narodov, ki so kdaj gospodovali nad otočji. Malteščina Je v onnovi arabski jezik, močno pomešan z italijanskimi besedami, zlasti z izrazi, ki se tičejo uprave, trgovine in pomorstva, Zanimivo je, da v katoliških cerkvah Matte — 90S' so katoličani — molijo k Alahu, kajti ta beseda se je ohranila v malteščml. Uradni jezik je angleški, za občevanje z narodom je prejšnji guverner lord Strickland poets-vil malteščina, kar je vzbudilo silno nejevoljo med onimi, ki so italijansko usmerjeni. To so pred vsem meščani, ljudje inteligenčnih poklicev In priseljenci. Glavno mesto je La Valetta, ki jo je ustanovil veliki mojster roda sv. Janeza Frincoz Jesn de U Valette 1. 1506. Isti mojster je sezidal tudi prekrasno katedralo nadškofUe, vladno palačo n mnoge utrdbe, ki so stoletja kljubovale naskokom Turkov In afriških gusarjev. Musto Ima 90,-000 prebivalcev, Je sedež nadškofa, Ima avojo univerzo ter velike delavnice ta manjše vojne ladje, dalje obiimo bolnico, za britansko vojaštvo sklsdlšČs, doke ln druge nsprsve, ki jih mors imeti to važno oporišče. Otočje Je bilo dp nedavna kron-Nka kolonija, po vojni pa je dobilo atatut dominions, Vlsdo Izvršuje senat 17 Članov, katerega sklepe pa mora potrditi britanski guverner. mo, da so se otočja najprej polastili Feničani, njim ao aledili Grki, ki Jih je okoli 400 pred našim štetjem izpodrinila afriška |xitnorska velesila Kartsgi na Dveeto let kasneje se pojavi jo na otočju Rimljani, ki se vzdr že skoro 700 let. Ne polnih sto let so gospodarili nad otočjem germanski Vandali ln Vzhodni («olje, nakar Je zopet zaplajiola la nad nJim rimska zastava vzhod no-rimakega ceaarstva. Bi-Potem Je bile ona nedelja, kol /*i,iinaka ohlaa! ae drži akoro smo ae odpravili, da gremo na 400 let, nje naslednik! so Arab-grički* nedaleč od Londona, da!«i, v 11. sUdetJu pa slcilni Nor bomo lam (»legali in Imeli ko-j mani Lata 153(1 daruje otočje silo iz svojih nahrbtnikov. 2e I ceear Karal V. viteškemu redu na kolodvoru v Londonu so za- »v> Janeza, ki se ja moral pred tulile sirena. Kaj bi; nadalje- turško silo umakniti z Koda In vati ali Iti domov v londonsko i Cipra ter Je iskal novih tal, kjer stanovanje takega aolnčmg« bi nadaljeval borbo proti never-dne? Ostanemo v vlaku, kolo- i nikim», Cesar!«v dar ni bil dar dvor ee izprazne, ali vlak se ne nevrednim. Vitezi sv. Jane/a ao pramaknr. "Najbolj ne vat «-n v/trajali na otoku in ob njih kraj v času zračnega napada Je hrabrosti ae Je razbil rnarsikak kolodvor, Najprej bodo sku£*li, napad Turkov ln muslimanskih zadeti kolodvore." Al! dan je gusarjev severne Afrike. S pro-bil teko lep, opustiti vse ftačrt* ' (»adajoč» močjo Turčije upada Vlak ae premakne, počaai leze tudi sila malteškega reda, k! je ven iz mesta Taka je fatla na- »rgubil s tem rezlog in povod za vade vlakov, da so vozili zelo svoj obslij. I** aai, ko ao bili sredi Zračnih| Malta je životarila kot neeo-nepedov Potem malo hitreje, dobni obstanek preteklih čaeov mogoče ja Mall rleer" .,, Preai j fn general Ikmaparte se Je leta sla roka v Argentini, dr. Izidor je | piti smo morati na mali postaj i| 17M na svojem pohodu v Egipt Apel siameko vlade za mir Tokio, 2. sept,—Uradna časopisna agentura DomeJ poroča is Bsngkoka, da bo «damsks vlada apelirala na vse zsvojevsne države za vzpoatavttev svetovnega miru. V apelu bo mglaalla budistična načela proti masnemu klsnju ln sorsštvu. On in ona Onu vzame s seboj ŠUrl velike kovčege, tri ročne in 14 škatel za klobuke, a vse mora nositi on. Ves projMiten pride ns kolodvor in vrdlhne: O, zakaj nlsvs vzela s seboj še klavirjst * — Samo brez ironije, prosim. ~ Ironija? Niti nijminj, Na klavirju sem namreč pozabil vozne listke, Nslsaneeljlvejše daevne delavske vesti ae v dnevnika "Pro-sveti." AU |lk tálale vsak danV ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE aa rs! áreélveal ftajeikl la fesjalae la Alan!, k! JUs dvallvs IsveUJe e «e s erke. Mall aaalejrIJeal letala! hi i pele-akrsle Lauta Bsrborieh. se Milwaukee. Wis. la ekellee. % Anion Jaekevtefc. sa Cleveland. Oble In okolica Aadvei ttrts la Ely. dr lave Mlniiiitii. frank K lun Is sa Ckkkolm la akeltee. Weak C velen ta TIre HUI, Pa* se Pa« es Jes Paternal Is UlNff« Pa«» Mm lam Ik aa Delveél ki all ñera* ni k sam pallje ava|e —i— a 11 i,.,., nran sirtiino luru PROSVETA XSIT «a. Lewadale Ave. ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spi*«! W. H. HUDSON Prevedel IVAM JONTEZ (Se nadaljuje.) Na eni. izmed niti te pajčevine je viael majhen, auh d r e v e u n l list, metajoč neznatno, toda razločno senco na malo ploščad iz okroglih listov pod seboj — in ker se je z lističem poigraval veter, je U senčna točka neprestano plesala in poskakovala po zeleni listnati površini. Zroč razmišljeno na to plešočo senco, sem opazil majhnega pajka ploščatega trupla in kratkih nog, Iti je oprezno priplezal izpod enega listov na površino. Mojo pozornost je vzbudil s svojo bledordečo barvo in žametno-črnimi progami po trupu; bil je zelo lep in jaz sem tudi kmalu odkril, da ni bil eden tistih pajkov, ki pletejo mreže, temveč potepuški lovec, ki ima običaj, da se prikrade svojLdrtvi nalik mački za hrbet in potem nenadoma plane na njo in jo umori. Tega pajka je privabila iz njegovega skrivališča plešoča senca, ki jo je bil po vsem videzu zamenjal za muho. Tako se je pričele vrste čudovitih manevrov s pajkove strani, katerih namen je bil, spraviti v njegovo oblast namišljeno muho, ki je morala zelo dražiti njegov tek. Vsako pot, kadar se je senca premaknila ali poskočila, je pajek odbrzel v isto smer, vedno pod varstvom listov, skušajoč se približati neopaženo svoji žrtvi; potem pa je senca zaplesala v krogu in pajek je poskusil z novo taktiko in strategičnimi potezami. Prizor me je začel globoko zanimati in zaželel sem si, da bi senca mirovala za trenutek in dala pajku priložnost za naskok. Nazadnje se je moja želja izpolnila: senca je obstala nepremično in pajek se ji je jel jedva opazno bližati, pri čemur sem si jaz domišljal, da vidim, kako se ves trese od vzhičenja. Nato se je odigral zaključni prizor: z bliskovito brzino in naravnost ka-kor izstreljena pšica je lovec planil na muhi sll-čno senčno piko, potem se pa začel vrteti, oči-vidno skušajoč zagrabiti s čeljustmi in kremplji svoj plen; in ko ni mogel ničessr najti pod seboj, se je i sprednjim delom trupa dvignil pokonci, kakor bi iskal izmikajočo se muho ali pa izražal skrajno presenečenje. Prizor, ki se mi je nudil, je bil sila zabaven in jaz sem se že mislil na ves glas zasmejati pa j ko vi smoli, ko je tik za menoj zazvenel na moč prisrčen zvonek, ki je zvenel kakor bi bil nekdo preko moje rame opazoval zanimivi prizor in se ga radoval. Jaz sem planil na noge in se začel ozirati vsenaokrog, toda nikjer nobenega sledu o kakem živem bitju. Samo gosto vejevje za menoj se je potresalo kakor bi si bil pravkar nekdo utrl pot skozenj; toda hip pozneje je bilo vse spet tiho in nepremično, ln jaz si nisem bil gotov, de ni bil to zgolj veter, ki se je bil zaletel v goščo in jo razgibal. Vendar pe sem bil toli prepričan, da sem čul resničen človeški smeh, ali vsaj glasove, ki so »ličili smehu, de sem pazno pretakal bližnjo okolico, pričakujoč. da bom nalel nekakšno bitje. Toda našel nisem žive stvari in nazandje sem se vrnil na svoj sedež, kjer sem prebil precej časa — sprva prisluškujoč gozdnim šumom in glasovom, pozneje pa razmišljajoč o skrivnosti zvonkega smeha, dokler nisem nazadnje začel ugibati, ali niaem tudi jaz postal žrtev neusmiljene prevare kakor senco loveči pajek in slišal glasove, ki jih v resnici ni bilo. Drugi dan sem se spet podal v gozd in se potikal po njem dve sli tri ure, ne da bi kaj sli-žal. Prepričan, da- je vsako «tikanje po znanih delih gozda zaman, sem ae odločil zaviti na jug in prodreti globlje v gozd. Zašel sem v gosto goščavo, kjer sem si le a težavo krčil pot; vendar pa se nisem bal, da bi se izgubil, saj sem imel sonce nad seboj in zanesel sem se tudi na svoj dobro razviti čut za orientacijo. Pot je posula tako težavna, ds sem morsl neprestano zavijati zdaj sem zdaj tja, ker mi jo je neprodirna gošča vsepovsod zapirala. Po polurnem tavanju sem se nenadoma znašel v zelo razredčenem delu gozda, kjer so se z živo-zelenim grmovjem obraščena skalna tla naglo spuščala navzdol in kjer je stalo le malo dreves. Ko sem za trenutek obstal, mi je zadone-lo v ušesa prijetno žuborenje studenca, ki je moral biti kakih sto korakov oddaljen od mene; obenem sem se pa zavedel, da me muči huda žeja in da me dlani pečejo od vročine. Jaz sem se podvizal, da bi prišel čim prej do hladilne vode, ko je nenadoma zadonel v mehko žuborenje studenca drugi glas oziroma glasovi, slični ptičjemu žvrgolenju. Dasi je bila možnost, da sem čul zgolj kakega ptiča, so me ti glasovi vendar le presenetili, da sem obstal na mestu in več trenutkov napeto prisluškoval. Toda skrivnostni glasovi se niso več ponovili in jez sem se začel previdno, po prstih plaziti skozi goščo, da ne bi preplašil nevidnega pevca. Nazadnje sem zavil okrog košatega nizkega drevesa in uzrl kakih dvajset metrov pred seboj z mahom pokrito jaso, kjer je žuborel studenec, ki ga pa ie nisem mogel videti. Zato sem pa uzrl nekaj drugega, kar me je kakor prikovalo k tlom, kajti moje oči ao videle čudo, spričo katerega so se mi na široko razprle oči in mi je zastal dih. Kar sem videl, je bilo človeško bitje — mlado dekle, ki je počivalo zleknjeno v mahu, z eno roko pod glavo, dočim je drugo nastavljala majhnemu rjavemu ptiču, ki je žd$ 1 na majhni veji komaj izven dosega njenih prstov. Zdelo se je kakor bi se igrala s ptičkom, ali se zabavala s tem, da bi ga skušala privabiti, da bi ji sedel na roko; nadalje se je zdelo, da je pernatega malčka ta roka zelo mikala, kajti vsak hip je sfrčal s svoje veje in se obnašal kakor bi i-mel vsak hip sesti na njen iztegnjeni kazalec. Z mesta, kjer sem stal, si je sicer nisem mogel natančno ogledati— in premakniti se nisem u-pal — vendar aem mogel presoditi, da je bila majhna, kvečjemu fttiri čevlje šest ali sedem palcev visoke vitke poetave in nežno oblikovanih rok ii\ nog. Bila je bosih nog in oblečena je bila v ženski nočni srajci slično oblačilo iz belkasto sivega, motno svetlikajočega se blaga, ki ji je aegalo pod kolena. Njeno glavo so pokrivali bujni, valoviti razpleteni lasje, ki so ae ji v pramenih spuščali po ramah in prsih. Njeni laaje so se zdeli temni, vendar mi ni bilo mogoče ugotoviti njihove prave barve, kar moram reči tudi o barvi njene polti, ki se ni zdela ne rjava niti bela. Dasi ni bila tako zelo daleč od mene, je vendar delala name vtis prozornega, lluzornegs bitja, ki se je zdelo blizu in vendar zalo daleč. Sredi zelenja in v svetlobi sonca, ki je prodirala skozi drevesno listje nad njo, sa je zdela zelenkasto siva; toda ko je dvignila roko višje, ponujajoč kazalec ptičku, jo je oblll pramen sončne svetlobe in polt njene roke je zažarela v mlečni belini in ko je sončni žarek preskočil na njeno glavo, so ji lasje zagoreli v mavričnih barvah. Moje opazovanje je trajalo komaj nekaj sekund, ko je ptiček nenadoma ostro začivkal in preplašeno odletel; isti trenutek je tudi ona obrnila glavo in me uzrla skozi odprtino v vejevju. Vzlic temu, da me je uzrla tako nepričakovano, pa ae ni obnašala preplašeno kot ptiček, temveč zgolj uprla vame svoje na široko razprte oči, v katerih se je zrcalilo presenečenje ter nekaj časa nepremično strmela v moj obraz. Potem se je pa počasi, jedva opazno dvignila na noge — tako kakor se meglica dvigne ii jezera — in ne da bi za hip apustila moj obraz lz pogleda, ritenaki izginila v goščavi. (Dalja prihodnjič.) V objemu ....._____J preteklosti MUan Medvešek (Nadaljevanje) Po dvanajstdnevni vožnji Je Marko zagledal meeto New York. Sonce je ožarevalo mogočne doncbnc stavbe, ponosno štrleče, kot da bi svetu naznanjale mogočnoat in bogastvo obljubljene dežele Amerike. Pogled na novi svet g» je skoro plašil. V objemu ogromnega meats se je čutil neizrecno majhnega in naenkrat je zaalutll pred aeboj veliko več zaprek kot pa t «'daj. ko je svoje načrte tako odločno gradil. V New je oetal nekaj dni. Mesto ga" Je silno zmenilo in utrudilo In komaj Je čakal, da sv odpelje dalje. Drugi dan je zaaedel brsovlak, ki je kakor huriken drvel po šir m deželi. Pokrajina za pok raji no m* je vrstila pred njegovimi očmi Peljal ee je vedno bolj globoko proti srednjemu zapadu. Ogromni industrijski pes ae mu je zdel kakor drugI svet. kakor pekel Deteta Industrial!Ur sna bolj in bolj. Vlak pri vlaku, av 11 »m obil za avtomobilom, ladja ra ladjo, dvigalo za dvigalom jmrna lopete pri parni lopati. Vse akupaj je izgledalo kakor velik kaos in vendar je vse delovalo a perfektno natančnostjo in ustvarjalo bogastvo. Končno se je vlak ustavil na ogromni postaji, ki je Izgledala kot mesto zase. Na postaji so ga čakali sestrične in bratranci in ga prisrčno sprejeli. Niso se mogli nagledatl mladega mogočnega dvajsetletnega Marka. Pred desetimi leti, ko Je odšel s svojimi starši v domovino, Je bil majhen deček, sedaj pa je bil mož. Pa tudi Marko ee je čudil ee-stričnam in bratrancem, ki eo izgledali vse drugače kot pred de-s< umi leti. Markov bratranec Frank je preskrbel Marku delo v lati atrojnl tovarni, kjer je pred mnogimi leti delel njegov pokojni oče. Prvi delavec Kelly ae j« apominjal Markovege očeta in je takoj šel mlademu fantu ne roko in ga potrpežljivo uvajal ter učil delati ne različne stroje. Mladeniču Je šlo delo od rok, da je bilo veaelje. V nekaj meeecih je operiral stroje z enako apret* n ostjo kakor delavci, ki ao delali v tovarni že mnogo let. Temu ae nt btlo čuditi. Marko je imet trden cilj, ki mu je dajal voljo ln moč, etlj. ki mu je bil neprestan«» pred očmi: zaslužiti denar in ae vrniti v domovino k Cvetki. Sodelavci so se čudili mlademu fantu, kajti poetal ja v kratkem času izvrsten mehanik in neverjetno vstrajen človek — obseden človeški stroj, napolnjen z brezmejno energijo, ki ga Je neprestano tirala naprej brez počitka in oddiha, kakor da je njegovo telo prepleteno z železnimi Žilami. Vsak gibljaj, ki ga je naredil z "električnimi" rokami, je •tokrat preračunal, zato ni izgu- Člani unije ladjegradniških delavcev plketirajo ladjedelnice Federal Shipbuilding It Drydock Co.. Kearny. N. J. bil nobene sekunde po nepotrebnem in delo njegovih rok, je raslo pred očmi v grmade. Kadar pa se je navzlic močni volji in vztrajnosti utrudil, se je ustavil za trenotek, potipal brazgotino pod levim očesom, z očmi se zamislil nekam v daljavo, nato pa se zopet kot železen robot zagnal z vso silo na delo. Razumljivo, da je Marko zaslužil vsak teden lepo vsoto denarja. V teku enega leta si je prihranil $1000. Drugo ieto si je prihranil celo več in začel je premišljati, da bi ustanovil svojo lastno delavnico. Njegov bratranegjfrank, ki je bil tudi izboren mehanik in priden delavec, je odobraval njegov načrt in je šel z njim v družbo.- Nakupila sta več starih strojev, jih temeljito predelala in nato odprla majhno delavnico za izdelovanje vsakovrstnih vijakov in matic. Pridnost in zmožnost mladih podjetnikov sta hitro rodila sadove. Dežela je bila baš ta čas v polnem industrijskem zamahu in naročila za različne izdelke so se z lahkoto dobila. V teku enega leta sta' Marko in Frank podvojila število strojev in število delavcev in kupila drugo, večjo delavnico. Vse je šlo po Markovem začrtanem cilju. Računal je, da bo v teku petih let prihranil toliko denarja, da se bo lahko napotil domov, se oženil s Cvetko in se maščeval nad nje-nlm očetom. Cvetki in materi je stalno poročal o svojih uspehih in ju prosil, naj potrpežljivo čakata nanj, da se v nekaj letih prav gotovo vrne. Korenspondenca med Cvetko in njim je bilq redne. Ona mu je pisala točno vsak drugi teden, on pa njej vsak mesec. Cvetka ga je sicer prosila, naj bi ji bolj pogostoma pisal, toda on ji je odgovoril, da bi rad, toda utrujen je od težkega dela in njemu ni pero nikoli šlo posebno od rok. Nekega večera se je Marko še poeebno zadovoljen vračal domov iz tovarne. Pravočasno so skončali veliko naročilo, katero je prineslo lepo vsoto dobička. V mislih je prišteval svoje prihranke in cenil vrednost svojega deleža v tovarni. Ne bo vzelo več dolgo, ko bo prodal svoj delež v tovarni ln se napotil domov. V mislih je že gledal krasna zlata polja ln temne gozdove. ki Jih bo kupil, in veliko moderno amariško hišo, ki jo bo sezidal za Cvetko in svojo mater. To bo gledal stari Mejak, ko bo imel za soseda potepuha Marka, ki se je predrznil dvigniti oči k njegovi hčeri! — S temi prijetnimi mislimi je prišel do svojega stanovanja. Avtomatično je posegel v poštno skrinjico. Danes je imel prejeti pismo od Cvetke. Toda skrinjica je bila prazna. Začudil se je. Cvetka mu je vedno točno pisala, zato ni mogel razumeti, zakaj bi danes pismo zastalo. Polaš-čal se ga je nemir. Kaj, če se ji je kaj zgodilo? Kaj.. če je njen oče zopet spletel kaj hudega proti njej? Marko ni tisto noč skoro zaii-snil očesa. Silno ga je mučila skrb, da se je Cvetki kaj hudega zgodilo. Vsi njegovi načrti so šli lepo v klasje in sedaj se je jel silno bati, da bi se ne pričeli podirati. V sebi je čutil, da bi vsakega na mestu ubil, ki bi se mu predrznil preprečiti pot, ki bi mu nastavil oviro. Drugi dan je bil Marko precej čemeren v tovarni, kar ni bila njegova navada. Od časa do časa je zamišljeno zrl v daljavo in si otipaval brazgotino pod o-česom. Bratranec Frank je vedel, da ga nekaj silno vznemirja, a upal se ni vprašati, kaj mu Je. Markovo pričakovanje pa je bilo zaman. Poteklo je že teden dni, a še vedno nobenega glasu od Cvetke. Sklenil je, da čaka še nekaj tednov in če pisma ne bo, se bo s prvo ladjo napotil domov. Pisma ni bilo in Marko je odpotoval v domovino. Potovanje se mu je zdelo dolgo kot večnost Končno je dospel na novomeško postajo in od tam se je odpeljal z izvoščkom proti svojemu domu. Bilo je malo po polnoči, ko je potrkal na okence in prebu dil svojo mater, ki ga ni niti naj manj pričakovala. Materin obraz se je začuden prikazal pred okencem, kakor da bi hotela reči, kdo si, ki me budiš ob tej pozni uri? Ko ga pa je po glasu spoznala, je od presenečenja vzkliknila: "Marko, moj sin!" Nato je urno odprla vrata in sin in mati sta si padla v naročje. Mati je jokala od samega veselja, da ima sina zopet doma, a njen jok je obenem izdajal tudi bojazen pred nečim drugim. "Kako si se pomestll, Marko, kako si velik in lep!" je vzklikala in si brisala oči. "Sleci se, sleci in malo počakaj, da ti kaj gorkega skuham." Marko je jel takoj obrača U pogovor na sosedove, toda mati je ftwft wMeH* PS mm* * >t * ■ Ä, • • 'Ö •* v" previdno odlašala z odgovorom, a strah v njenih očeh je izdajal, da se je pri sosedu Mejaku nekaj hudega zgodilo. Marko ni mogel več prenašati njenih izbegavajočih odgovorov in vprašal jo je naravnost: "Mati, povejte, kaj se je zgodilo s Cvetko?" Mati se je vprašanja prestrašila in jela je jecljati nekaj nerazumljivega. "Mati, povejte, kaj se je zgodilo s Cvetko?" je tedaj skoro osorno zahteval odgovora. "Vse ti povem, sin, vse, samo malo se umiri in odpočij!" "Mati, ako mi pri tej priči ne odgovorite na moje vprašanje, potem grem sam k Mejako-vim." Mati se je končno ttdala in jela s tresočim se glasom pripovedovati: | ~ "Cvetka ni pred nikomur skrivala, da te ljubi in tako tudi pred očetom ne. K meni je prihajala zadnje čase vedno bolj pogostoma in tožila očeta, da postopa surovo z njo, ker noče nič slišati o nekem bogatem italijanskem lesnem trgovcu, s katerim . oče rad omozii NJ kot pa da bi ¡* adpov®A jemu mladostnem^ jSJ tebi, Marko. Pred^ «e je zopet obisk** bila veliko boli zaskrbljena Jt Končno mi je zaupala da va oce, da se tak^ „¿Z gatim Italijanom. de a, kaj bi storila. Silru kala in zatrjevala, da p, v smrt kot pa v narucu vemu italijanskemu trgo' lazila sem jo kot sem ve znala. Preden seje je še dejala, da bo pob« doma. "Tako sva se tisti ve lostno poslovile," je žal« daljevala Markova mati. dan pa se je z bliskovito raznesla vest po vsem ki je Mejakova Cvetka stoi nec svojemu življenju s 1 je skočila v reko Krko nila." Ob tej tragični novici ko bolestno zaječal, da je zaječalo tramovje male l _(Dalje prihodnjič PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH K Iti ž J KUHARSKA KNJIGA: Recipes ž Al Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOl Stane samo ' ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani* Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod p tudi v jeziku naroda, Id mn je kaka jed posebno ▼ nit Ta knjiga ja nekaj posebnega sa one, ki se zanimiji kuhanje in sa hočejo v njem čimbolj uveibatl izpopolniti. Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 216 West 18th Street v • New York, - TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA obrt spadajoči deli Tlaka vabila sa veselice in shode, vtzlinlce. fcssalka. koledarje, letak» Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsA češkem, angleškem Jeslku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse pojasnila daje vodstvo tiskarna.—Cana šmarna, unljsko d* P Pišite pe informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2857-51 S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILl TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnem prosve II. tedne konTonciJe sa lahko narod e W^ naročnine. Kav pe šla* šs ¿očajo Jim le prištelo k naročnlnL To»ei sodsj aP - ptodraf se «ono SNPJ. Llal Prorata gotovo |e v vsaki družini nekdo, ki hI rad «tel 1W Pojasnilo*—Vsolej kakor hitro kateri teh «Unov preoeh» SNPJ, ali Ao se preseli proč od družine In bo sshtevw m» tednik, bode moral tisti član Is dotične družina, ki N » naročena na dnevnik Prosveto. to takoj qaznaniU uprsvn««v in obenem doplačati dotično vsoto listu . stori, tedaj mora upravništvo snižaU datum sa to vs«u> -— ----— )«t Za Cicero la Chkm* P J | tednik bi Isl*__SJS f tednika ia In IM i tednik« la ^ !#dnlk, ta . T-' ............& | tednike» hi Slike knie osno*ko na ekod« J Hike pomoči sovjetski Rusi)L v Bootoau. Maas., ne se severalty nojlošoll List da Je llat SI 00 lapolnlte spodnji kupon. frilešitei¿T**.»-1 ------ T 9immu ta a „„asa Prosveto. IW. «N____ PROS VETA. SNPJ. 2057 go. Lawndale Ave. Chleapo. HL II ■a lisi Proaveto tier*™* U ste et le tednih In pa pripiši* * moj l mole društeei __ft. dn*e« * _ ČL dn*" * št