V Emu so skuhali (pre)vročo kašo
Tudi Peterle je ravbarkomandir
Plače po jugoslovansko - za 30 din razvedrila
220.000 socialnih podpirancev
in 30.000 novih prosilcev
Direktor in glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer
časopis
slovenskih delavcev
Ljubljana, 31. maja 1991 številka 22, letnik 50, cena 21 dinarjev
»Ustvarjamo nov družbeni red. Zadovoljen sem, ker se je v letu dni Demosove vladavine razvil slovenski sindikalni pluralizem. Pozivam k skupni odgovornosti v trenutku, ko se osamosvajamo.« Vse to je med drugim dejal na pogovoru Lojze Peterle, predsednik vlade republike Slovenije, s predstavniki sindikatov. Za vse to in drugo, o čemer obširneje pišemo na 5. strani, lahko uporabimo dve oznaki, ki obsegata smisel in vsebino pogovorov. Gre za apologetstvo, s katerim nas predsednik vlade razveseljuje ob vsaki priložnosti, ko gospodarske težave povezuje s procesi osamosvajanja. Gre pa tudi za pragmatizem,
Prepričljiva
(ne)pripravljenost
zaradi katerega je predsednik po nasvetu predsedstva in skupščine povabil v svoje sobane tiste, ki so do zdaj zaman trkali na njegova vrata. Z obema izrazoma lahko označimo tudi njegovo zadovoljstvo s sindikalnim pluralizmom, saj ni mogoče prezreti, da je nova oblast prav to želela in načrtovala, zato da bi laže vladala in da bi, ko pride čas, sama ponudila roko v znak sodelovanja. Nepripravljenost odgovoriti na sindikalne zahteve pa seveda kaže, da se hotenja načelne narave prav hitro sprevržejo v svoje nasprotje, ko gre za denar in socialne zahteve.
Jože Pučnik je v nasprotju s Peterletom ta teden za Neodvisni Dnevnik dejal, da ni zadovoljen, ker delavci nimajo močnih sindikatov. Verjetno se je zato z ministrstvom za delo v imenu SDSS pogovarjal tudi o soupravljanju delavcev in o delavski zbornici, ki naj bi pomagala nemočnim delavcem oziroma sindikatom.
Razliko med vodjem Demosa in pragmatičnim predsednikom vlade vidimo s prostim očesom. Veseli bomo, če bo pomagala premagati Demosov glasovalni stroj, ko bo skupščina sprejemala zakone, ki nas bodo popeljali v socialno državo, katere aksiom je socialno partnerstvo. Upajmo pa, da nas za tem ministri, kot je Igor Umek, ne bodo več pošiljali s trebuhom za kruhom, kot smo razumeli njegov medklic na pogovoru s sindikalisti.
Franček Kavčič
Borza sindikalnega turizma in zaposlitev
V tej številki priloga
Dolenjski sindikalni razgledi
Sindikat je strelovod za vse, kar so delavci izgubili
Sindikalni
I	ljRf>
a»
l i


.ja? s
Da bodo delavci bolje obveščeni,
•	izvedeli, kar jih zanima
•	prebrali, kar morajo vedeti
•	na tekočem s tem, kar dela njihov sindikat
•	dobili odgovor na vsako vprašanje
•	obveščeni o tem, kaj piše DE
Predsedniki, zaupniki, ki dobivate DE, obesite sindikalni Zaupnik na oglasno desko, da ga bodo iahko prebrali tisti, ki jim je namenjen.
Bližnje srečanje Slovenije z Evropo
Slovenija in Evropa sta si čvrsto stisnili roke. Vsaj za prometno povezavo bi lahko rekli tako. Odprt je namreč nov, 8 kilometrov dolg, sodoben in za dolgo vrsto let dovolj zmogljiv cestni predor med Slovenijo in Avstrijo pod Karavankami. Prislužil si je kar nekaj superlativov: graditelji ga hvalijo, ker so ga končali v roku, kljub vsaj na naši strani zelo težavnemu terenu, slovenski politiki so ponosni, ker so zbrali denar zanj samo v Sloveniji, Slovenija pa bo tudi sama odplačala posojilo Evropski investicijski banki; hvalijo ga tudi investitorji, ker so v trdem boju z izvajalci del uspeli prihraniti okoli deset milijonov dolarjev. Predor bo namesto predvidenih 175 milijonov dolarjev stal le okoli 165.
Žal moramo ob tem povedati, da je oholost slovenskih oblastnikov znižala otvoritveno slovesnost na raven lokalne prireditve. Niso namreč pristali, da bi vrvico prerezal Ante Markovič. Zato na udeležbo ni pristal niti njegov naravni partner z avstrijske strani kancler Vranitzky. Zamera slovenske oblasti zvezni, češ, objekt vsejugoslovanskega pomena smo morali graditi sami, se najbrže ne bo kaj prida obrestovala.
Sicer pa je predor predvsem gospodarski objekt. Z njim je Slovenija (in Jugoslavija) pridobila prometno zvezo z osrčjem Evrope, kakršne tod okoli ni za zdaj nobene (Piernska cesta namreč še ni končana). Njegova zmogljivost je nekajkrat večja od sedanje gostote prometa, tako da tod še vrsto let ne bo prometnega zamaška. Žal pa je zmanjkalo denarja, s katerimi bi odstranili cestni zamašek nekaj kilometrov nižje, v Zgornjesav-ski dolini. Mislim na izgradnjo jeseniške obvoznice, ki bi morala biti po zdravi pameti zgrajena hkrati s predorom...
Predor je imenitna zgradba, vredna občudovanja. Le gradbinci, ki so ga gradili, imajo ob upravičenem ponosu rahlo grenak priokus. Niso zaslužili toliko, kot so računali - prihranek pri stroških gre tudi na račun njihovih plač, so dejali njihovi predstavniki na tiskovni konferenci pred odprtjem predora - poleg tega pa ta trenutek ne vedo, ali bodo pridobljeno znanje in izkušnje lahko uporabili še kje v Sloveniji, preden bo pozabljeno.
Boris Rugelj, sliki Sašo Bernardi
druga stran
Piše: Marjan Horvat
Predsednik k kaj pa potem,,, (3)
Dušan Semolič, magister prava, vodja poslanskega kluba socialistov v slovenskem parlamentu in eden izmed redkih poslancev, ki je večkrat dvignil svoj glas za uveljavljanje delavskih pravic v tem visokem domu, udeležil se je tudi delavskih protestov kovinarjev na Trgu revolucije, je edini kajadidat za predsednika Svobodnih sindikatov Slovenije. V dosedanjih postopkih je za svojo kandidaturo namreč dobil prepričljivo podporo v sindikatih dejavnostih in na terenu.
Zato se ni bati glede na dosedanjo podporo, da Semolič ne bi bil izvoljen na zasedanju sveta SSS. Zanimivo pa je, kako se je spremenilo politično ozračje do »prišlekov« iz drugih sestavov v vodstvu Svobodnih sindikatov, saj pred dvema letoma in še manj kaj takšnega ni bilo mogoče pričakovati,
. kajti veljalo je, da lahko vodilna mesta v organizaciji zasedejo le tisti, ki so se v njej kalili!? Sprememba miselnosti volilnega telesa med obema kongresoma je bila v zadnjem času na moč vidna in odločitev za Semoliča kot kandidata tudi pričakovana, saj so se vodstva v Svobodnih sindikatih Slovenije vse preveč zapletala v medsebojne spore o (ne)po-membnih stvareh, predvsem pa okrog takšne »banalnosti«, kot je financiranje. Prihod z dosedanjimi navzkrižji v organizaciji neobremenjenega človeka naj bi pomiril duhove in pripomogel tudi k povečanju politične veljave Svobodnih sindikatov na slovenski sceni.
Res je, da je v minulem tednu v organizaciji Svobodnih sindikatov bilo kar nekaj delovnih pogovorov o financiranju. Vzrok za to je precejšnja nedisciplina sindikatov podjetij, ki svojih obveznosti do organizacije ne izpolnjujejo dosledno in po drugi strani kljub sprejetemu pravilniku o financiranju »nerazumevanje« tega dogovora na območnih organih in vodstvih sindikatov dejavnosti. Sedanji predsednik Ravnik bi želel te stvari urediti še pred prihodom novega predsednika, o čemer vendar dvomimo, da bo njegovi ekipi uspelo, saj zmeraj znova naleti na iste čeri, ki blokirajo normalno delovanje celotne organizacije in njenih organov.
Navidez prijaznejše razpoloženje za dogovor in tudi za uveljavitev solidarnosti med sindikati dejavnosti, kar je pogoj za normalno delovanje, zlasti finančno šibkih sindikatov dejavnosti, ne bo nič pomagalo, če sprejeti dogovori ne bodo trdni in če tudi v vodstvih sindikatov podjetij ne bo več discipline. Za to, da se odnosi na tej ravni uredijo, pa so najprej odgovorna vodstva sindikatov dejavnosti in območij, ki bi že morala enkrat prenehati medsebojna obtoževanja, kdo je za kaj kriv in kdo si prilasti preveč članarine, saj to rahlja akcijsko moč Svobodnih sindikatov in meče, zlasti na vodstva, grdo senco. Čas bi že bil, da se tudi financiranje končno uredi.
Kdo vse bi rad bil predsednik Svobodnih sindikatov
Svobodni sindikati so ostali brez predsednika. Začel se je za stalinistično in nedemokratično družbo značilen postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika Svobodnih sindikatov. Nekateri užaljeni so se umaknili z liste kandidatov, ker najbrž v prihodnjih fazah ne bi dobili dovolj podpore za svojo kandidaturo, drugi so spet pravočasno spoznali, da zadevi ne bodo kos, saj je nenazadnje težko biti strelovod za vse, kar se dogaja v sindikatih. Med slednje spada tudi sekretar Sveta ZSSS Rajko Lesjak, ki je v javni izjavi pojasnil, da bi bil preveč neodgovoren, če bi sprejel kandidaturo. Kaže, da so funkcionarji v Svobodnih sindikatih ubrali novo politiko. Spoznali so namreč, da sedaj ni čas za izpostavljanje pri delovanju javnih funkcij, ki so ključne. Bolje je biti v senci, se delati oportunista (beri birokrata) in se držati pravila »reši - se, kdor se more«. Ni torej čudno, da je le pet sindikatov dejavnosti v dogovorjenem času evidentiralo možne kandidate za predsednika, drugi so »pametno« čakali, kakor zmeraj, in tudi svojih konferenčnih obveznosti, da morajo dati na pranger vse sindikalne liderje v republiških odborih in verificirati njihove mandate, niso storili, ker je tako, se bomo tudi v prihodnje srečevali s problematičnimi funkcionarji v nekaterih sindikatih dejavnosti - pa ne samo v njih - upokojenimi »zaslužniki« ter z ljudmi, ki se ne morejo več vrniti na svoja delovna mesta v podjetjih in ustanovah. Tudi zategadelj se bo novi predsednik Svobodnih sindikatov - kdorkoli bo že izvoljen - soočal z enakimi pritiski, odpori in nerazumevanjih, kot se je doslej Ravnik. Rajko Lesjak priznava, da je
čas kameleonstva oplazil tudi sindikalne ljudi, in meni, da tu ničesar ne moreš, ker je takšno pač življenje. Osebno menim, da je življenje pač takšno, ker prave demokracije v naši družbi še ni. Oblast je še vedno stalinistična. Red v sindikalni organizaciji je treba narediti, namesto »zaslužkov« pripeljati v organizacijo ambiciozne in zdrave ljudi, takšne skratka, ki ne bodo sedeli v pisarnah, prelagali papirjev in se zaradi ohranitve svojih riti postavljali proti vsemu, kar lahko pripelje k sanaciji političnih in gmotnih razmer v Svobodnih sindikatih Slovenije. Da pa bi bilo mogoče to nalogo izpeljati, bi bilo potrebno doseči predvsem to, da bi bili »Svobodni« sindikati zares svobodni, to je pluralni in demokratični. Način evidentiranja možnih kandidatov in to v zaprtih krogih je tipičen primer delovanja stalinističnih metod vladanja. Zakaj ne bi možne kandidate izbirali na osnovi razpisa, predstavitve možnih kandidatov na podlagi svojega programa in javnega glasovanja celotnega članstva sedaj nesvobodnih, jutri pa morda resda Svobodnih sindikatov Slovenije. Dokler bodo sindikati nesvobodni, ne želim biti njihov član. Morda velja kot zaključek uporabiti misli Rajka Lesjaka in sicer: »Dokler pa ne bomo vsi spoznali in dojeli, da je sindikat takrat, ko velja pravilo Vsi za enega, eden za vse, nam menjava predsednika ZSSS ne bo v veliko pomoč. Sindikat je gibanje članstva in organizacija članstva, ne funkcionarjev. Če je to žalostno resnico delovanja nesvobodnih sindikatov spoznal sam sekretar sveta ZSSS, potem mora biti s tem sindikatom nekaj zelo narobe, da ne rečem, da je v njem nekaj gnilega.
Marko Jevnikar, Maribor
»Famozna formula Šimeta Ivanjka«
Na podlagi zakonskih predpisov o tisku Vas prosim, da v zvezi z žaljivim in neresničnim zapisom vašega novinarja Cirila Brajerja objavite naslednji tekst v eni naslednjih številk DE.
Spoštovani g. CIRIL BRAJER!
Zahvaljujem se Vam, da ste me počastili v številki 11 DE z dne 15.
3.	1991 z imenovanjem strokovnega modela saniranja podjetij v težavah kot »Ivanjkova formula in Šimetov zakon«, pri čemer pa je vsebina omenjene »formule in zakona«, po Vašem mnenju, »barabija« in »na robu kriminala«.
Žal mi je, spoštovani gospod Brajer, da ne morem z Vami polemizirati, ker iz vašega zapisa jasno sledi, da so Vam in Vašim sogovornikom, (»sindikalist iz tovarne in preverjanje na mariborskih sindikatih«) tuje zakonitosti kapitala, problema, o katerem pišete in ga opredeljujete kot kriminal. Namesto da se bi poglobili v problematiko in zapisali morebitne strokovne protiargumente, ste v svojem zapisu, v skladu z metodo realsocialističnega novinarstva napadli mene osebno kot avtorja strokovne rešitve našega skupnega problema. Žal to nikakor ni moje avtorsko delo, temveč v svetu dobro znana metoda reševanja podjetij z ekonomskimi težavami, prilagojena našim razmeram. To, kar navajate v narekovaju v vašem zapisu in me baje citirate, je tako nesmiselno in de-magoško, da lahko to pove le oseba, ki ni prebrala nobene knjige o podjetništvu, zlasti ne knjig o podjetništvu v tujini. Nekaj tako nesmiselnega nisem bil sposoben povedati na več kot 50 konzultacijah v podjetjih oziroma na seminarjih, pa tudi takšnega stavka niste našli v približno 20 člankih, razpravah in referatih, ki sem jih napisal o tej problematiki v slovenskem in hrvaškem strokovnem in dnevnem časopisju.
Noben strokovnjak, ki pozna omenjeno problematiko s strokovnega vidika, ne ocenjuje tega modela reševanja funkcionalnosti kapitala, organiziranega v po-
DENACIONALIZACIJA
ALJANA
91
ZENA, TOLE 50 NAMA VRNILI •.
djetju (teorija namembnega premoženja) za »barabijo«, ampak nasprotno, kot najbolj učinkovit način prestrukturiranja sedanjih družbenih podjetij, ne glede na to ali je Vam in Vašim Svobodnim sindikatom všeč ali pa ne.
Bistvo omenjenega modela je, da se v nekem časovnem obdobju, okoli 12 mesecev, opravijo številne aktivnosti v zvezi s prestrukturiranjem celotnega podjetja, pri čemer se zlasti zasledujejo zdrava jedra. Cilj tega modela sploh ni odpuščanje delavcev, ampak zagotavljanje delovnih mest na podlagi logike kapitala in zdravega gospodarstva.
S tem modelom rešujemo tisto, kar se rešiti da, ker menimo, da podaljševanje sedanje gospodarske agonije poglablja gospodarsko krizo.
Pri svojem delu sem naletel na nerazumevanje Svobodnih sindikatov v Mariboru, zlasti njihovih posameznih strokovnih delavcev, ki še vedno ne morejo iz svojih, časovno preživelih ideoloških okvirjev, v katerih so delovali v preteklih desetletjih in so zato tudi soodgovorni za nastalo gospodarsko situacijo. Če imajo sindikati drug, uspešnejši model, ga bom podprl z vso svojo strokovno aktivnostjo. Žal pa sindikat razen deklaracij o nesprejemljivosti zmanjšanja števila zaposlenih in organiziranja štrajkov ne ponuja nobenih drugih konkretnih in uspešnejših modelov.
V zvezi z vašim zapisom pa le nekaj pripomb:
Res je, da sem doslej kot svetovalec sodeloval pri več kot 25 projektih prestrukturiranja sloven-
skih in hrvaških podjetij. Pri nekaterih projektih je ta model uporabljen in sem vesel, da sem uspel ta projekt tudi uresničiti. Moje delovanje ni tajno in o mojih predlogih za reševanje so bili mariborski Svobodni sindikati tudi prehodno obveščeni prek vodje te-ama, ki pri delu sodeluje. V večini podjetij' je sindikat podjetja dal predhodno soglasje k realizaciji tega modela, ker druge poti v danem trenutku ni bilo. To, da se sindikat pozneje odloči in nagovori delavski svet, da prekliče svoje sklepe na pobudo vodstva Svobodnih sindikatov v Mariboru, kaže na neresnost njihovih strokovnih služb.
Spori med menoj in Svobodnimi sindikati v Mariboru niso strokovne narave, temveč v dejstvu, da sem v Večeru javno kritiziral ta sindikat, da sta gospod Štelcer in
gospa Kraševec napravila scenarij za »rušitev« direktorja v enem izmed mariborskih podjetij, ker jim pač verjetno ni bil po volji. Prav tako sem v postopku stečaja Marlesa in Lileta kritiziral grobe napake sindikata, s katerimi so bili delavci prav z dejanji sindikata oškodovani.
Znano mi je tudi, da so mariborski Svobodni sindikati spraševali javnega tožilca, ali ni moja »formula« in njena realizacija kaznivo dejanje, češ da sem odgovoren za povzročitev stečaja (to je enako kot če zdravnika obtožiš, da je odgovoren za smrt neozdravljivega bolnika).
Glede mojega svetovanja in tudi svetovanja mariborskih teamov, v katerih sodelujem, sem vedno zahteval, da na odločujočih sejah sodeluje tudi predstavnik sindikata in v vseh podjetjih, v katerih je delavski svet sprejel predlog za reorganizacijo, so tudi bili predstavniki sindikata podjetja. Takšno sodelovanje sem želel doseči tudi s strokovnimi službami Svobodnih sindikatov v Mariboru, v nobenem primeru pa nisem nikoli »pridrvel k njim, češ, zakaj se sindikat postavlja po rob nečemu, kar je nujnost«. Za sedaj od sindikata ne potrebujem strokovne pomoči, želel pa sem si vedno sodelovanja pri reševanju skupnih problemov.
Vabim vas na pogovor ali pa, če ste pripravljeni organizirati okroglo mizo o tej problematiki, na kateri bi se pogovorili brez osebnih podtikanj in žaljivih obrekovanj na podlagi argumentov in na strokovni ravni. Pri tem naj bi strokovno analizirali vse dosedanje moje svetovalno delo v podjetjih, ki jih navajate, pri čemer pa sem v večini podjetij imel le predavanje, nisem pa aktivno sodeloval kot svetovalec. Že 20 let pomagam slovenskemu in hrvaškemu gospodarstvu in rad bi vam povedal, da ni v skladu z novinarsko etiko zmerjati me s kriminalcem ali z barabo.
Na koncu bi vas želel povprašati, katero izmed podjetij, ki sem jim svetoval, je strokovnemu te-amu ali meni plačalo 500.000 do 600.000 dinarjev. Izjavljam, da v podjetju Karoserist Maribor nisem sodeloval v nobeni reorganizaciji, sem pa podpisal mnenje v imenu Inštituta za gospodarsko pravo EPF Maribor o pravilnosti postopka ustanavljanja mešanega podjetja. Inštitut je to delo zaračunal 2.000,00 din. V Konstruktorju in Hidromontaži nisem imel nobenih svetovalnih opravil, sem oa imel predavnja o stečajih. J temi podjetji tudi ni sodelovalo podjetje Veritas. Glede plačila pa to, da od nobenega v vašem članku navedenega podjetja nisem sprejel nobenega honorarja, podjetje Veritas pa omenjenim firmam ni nikdar zaračunalo takšnih zneskov. Glede izjave predsednika sindikata podjetja Vesna Maribor gospoda Jožeta Grando-ška o 500.000,00 - 600.000,00 dinarjev plačila pa Vam pošiljamo pisno izjavo vodstva podjetja, iz katerega je razvidno, da je pogodbena cena za celotni team znašala din 150.000,00, osebno pa nisem prejel nobenega plačila. Ne glede na to od kod Vam informacija o takšnih honorarjih, sem že skupaj z družbo Veritas začel ustrezne postopke, v katerih bo sodišče ugotovilo neresničnost in zlonamernost vaših zapisov. O vaši opredelitvi moje osebnosti »kot zloglasnega Šimeta Ivanjka« v članku »Vlada spet sili sindikate v politične boje«, Delavska enotnost 15. 3. 1991, stran 11, bo žal moralo odločati Častno sodišče društva novinarjev Slovenije in kazensko sodišče.
Prof. dr. Šime Ivanjko
V vašo vednost Vam še dodatno pojasnjujem vsebino in postopek izvedbe »moje formule«, kar pa lahko, če želite, tudi objavite.
Če del ekonomskega in finančnega strokovnega teama ugotovi, da je podjetje z ekonomskega vidika prezadolženo in da je v podjetju presežek delavcev, ki ga ni mogoče rešiti z odpravninami v skladu s pozitivno zakonodajo, ker ni svežega denarja, vsak dan pa se v podjetju povečuje zguba, predlagam, da se pristopi k ustanovitvi hčerke podjetja, v kateri se začne znova razvijati zdravo podjetniško jedro. Pri tem družbeno podjetje »mati« zadrži 100% vsa lastninsko-pravna upravičenja nad hčerko, kar pomeni, da premoženje ne spreminja lastninskega režima vendar pa se ekonomsko, v smislu ustvarjanja možnosti za zdravo podjetništvo, sredstva podjetja organizirajo na
način, ki zagotavja ustvarjanje donosa. Z ustanovitvijo hčerke se v začetku samo odpirajo dodatne možnosti za reševanje podjetja, ki je v težavah, in stečaj matere je le ena izmed možnosti za reševanje podjetniške in kapitalske donosnosti, če med tem časom ni mogoče z dokapitalizacijo, s prisilno poravnavo, s posameznimi odlogi plačila ali drugače rešiti mater in zadržati vse delavce.
Pri nekaterih podjetjih je prišlo do stečajnega postopka, v katerih smo predlagali sklenitev prisilne poravnave v stečaju in ponovno vzpostavitev matice na zdrave ekonomske temelje. To je model, ki smo ga realizirali pri Marlesu. Prepričan sem, da je pri vsej kritiki sindikata in upnikov koristen za delavce Marlesa in za mariborsko gospodarstvo.
Prestrukturirati gospodarstvo brez dodatne finančne pomoči iz tujine ali pa iz republike ni mogoče brez ostrega posega, ki ima za posledico povečanje števila nezaposlenih za določen čas, kajti nanovo postavljeno in organizirano podjetje bo čez nekaj časa sposobno zaposliti tudi sedaj nezaposlene delavce.
Zelo Vam bom hvaležen in ne samo jaz, ampak tudi vsi, ki se z omenjeno problematiko srečujemo v praksi, če vi in vaš sindikat poznate boljši model prestrukturiranja gospodarstva. Z demagogijo in demagoškim prepričevanjem delavcev, da gre pri strokovni rešitvi za barabijo, pa se ne ukvarjam, kajti za takšne ocene in podtikanja je mesto drugod, kjer se bomo po vsej verjetnosti srečali.
Protestna izjava
Člani organizacije sindikata Skupščine Republike Slovenije, organizirani v sindikat delavcev družbenih in državnih organov Slovenije, javno protestiramo zaradi zamrznitve plač delavcev v državni upravi. S tem se pridružujemo tudi protestom drugih delavcev v državni upravi, ki jih te dni javno izražajo njihovi sindikati v sredstvih javnega obveščanja.
K že objavljenim podatkom o našem gmotnem položaju navajamo še tole:
1.	Najprej protestiramo zaradi neresnice, ki kroži po Sloveniji, da imamo delavci v republiški državni upravi visoke dohodke in da so nam jih v zadnjem času celo dvignili;
2.	Osebni dohodki delavcev v službah Skupščine Republike Slovenije se niso povečali že od oktobra preteklega leta, hkrati po so se življenjski stroški od septembra preteklega leta do 30. aprila letos povečali za 42 %;
3.	Naše delo se je več kot podvojilo, saj Skupščina Republike Slovenije novega sklica zaradi potreb vse pogosteje zaseda, tudi po več dni na teden in do poznih večernih ur. Vmes pa so še pogoste seje številnih delovnih teles;
4.	S tako nizkimi osebnimi dohodki delavci in delavke v administrativnih, tehničnih in strokovnih službah vse težje preživljamo sebe in svoje družine. Strokovni delavci, ki imajo vsi najmanj fakultetno izobrazbo, pa so tudi vse manj motivirani za čim bolj kakovostno delo;
5.	Ob zamrznitvi naših osebnih dohodkov - celo do konca tega leta - se nam poveduje, da bomo, če ga bomo sploh dobili, prejeli le 1.800,00 din letnega regresa za dopust;
6.	Popolnoma se strinjamo, da se javno objavijo vsi naši osebni dohodki - seveda pa tudi dohodki funkcionarjev v skupščini *n v drugih oblastnih organih v Republiki Sloveniji.
Predsednik sindikata delavcev državnih in družbenih organov Slovenije v Skupščini Republike Slovenije: Drago Bitenc
Ali bodo stranke delavcem plačevale članarino
Sodeč po naglem naraščanju števila strank v Sloveniji bi lahko rekli, da je ljudstvo zares prav sestradano in da naravnost hlepi po demokraciji. A s to trditvijo smo pri oni iluziji, po kateri je demokracija pravzaprav zgolj svo-
Nadaljevanje na 14. strani
Svetovni
slovenski
kongres
Svetovni slovenski kongres (SSK) je pred dnevi doživel dokončno medijsko predstavitev. Prodaja »slovenskega tolarja«, ki naj bi prinesla potrebna sredstva za SSK, je povzročila afero in časopisne polemike; o »slovenskem tolarju« se je zatorej pisalo veliko več kot o zamisli SSK ali o svetovnem slovenstvu. Pri tem je treba povedati, da se s prodajno akcijo spominskega kovanca nista okoristila najbolj omenjeni osebi, namreč predsednica Izvršilnega odbora SSK za Slovenijo Spomenka Hribar ne idejni avtor »tolarja« Jože Anderlič. Provizijo so pobrali uvozniki in prodajalci, kot je to navada v trgovini, ali pa so se ji odrekli. Tako pa je precej nepomembna afera prinesla v ospredje vse zdrahe, vsa nasprotovanja med pobudniki SSK.
Da gre tudi pri tej zadevi za politiko, vemo. O tem priča tudi neizvolitev pobudnika SSK, zgodovinarja in pisatelja Vlada Habjana za predsednika IO SSK za Slovenijo. Habjan je leto dni kot predsednik vodil iniciativni odbor, vendar pa so zdaj pobudo prevzeli novorevijarji. Mesec dni po javnem zboru v Cankarjevem domu so izvedli »puč« in predsednica novoformiranega izvršilnega odbora je postala Spomenka Hribar. Ali bo Hribarjeva uspela delovati združujoče, ali pa bo nadaljevala tisto histerizacijo slovenske javnosti, ki jo je začela s svojim, tedaj neobjavljivim, premišljevanjem o Kocbeku (»Krivda in greh«)? Prevzem SSK oziroma slovenske konference SSK, ki pa je seveda osrednja in najbolj pomembna, kaže na premik »v desno«. Vlado Habjan je za mnoge emigrante nesprejemljiv, saj je bil partizan. Njegova poštena in neodvisna drža, celo zaporniški staž v povojnih komunističnih časih, ne zadoščajo tistim, ki se jim je čas ustavil leta 1945. Emigracija ne odpušča ničesar in ne pozablja ničesar. Dovolj značilno je pismo emigranta dr. Petra Urbanca, ki ga je objavil v Žajdelovem »Novem jutru«. Za Urbanca so vsi komunisti - tako Habjan kot Blažič, tako Spomenka Hribar kot Franc Miklavčič. Seveda pa Vlado Habjan ni »padel« zaradi tega, da bi »spravo« s politično emigracijo izvedla neka »nevtralna oseba; če sodimo po »trdih« emigrantih, potem nevtralnih ni, pofem tudi kakršne koli kontestacije proti komunističnemu režimu nikoli ni bilo. Oni so tako in tako vse vedeli. Novorevijarski nalet na SSK je namreč povsem domačega izvora; značilen je za delovanje te, sicer najbolj prodorne kultumi-ško-politične skupine. Sodelavci Nove revije so večkrat prevzeli tuje ideje in jih realizirali kot svoje. Le tako so uveljavili svojo »vodilno vlogo« v slovenskem dogajanju.
Idejo za SSK je predlagal prav Vlado Habjan na Plenumu kulturnih delavcev OF, junija 1988 v Cankarjevem domu. Tega »plenuma OF« so se v režiji takratne SZDL udeležili prav vsi slovenski kulturniki. Toda če je bil »plenum OF« mesto, kjer je Habjan prišel na dan s svojim predlogom, je bilo srečevanje katoliških razumnikov v Dragi ali bolje rečeno na Opčinah pri Trstu kraj, kjer se je SSK »skuhal«. Septembra 1988 je bil Viktor Blažič (novinar, sicer obsojen na procesu 1976. leta zaradi kritike komunističnega režima) tisti, ki je v »Dragi« zbral »kritično maso«, torej nek dovolj reprezentativen odbor, da bi s pro-
jektom SSK zares začeli. Habjanovo idejo pa so novorevijarji jemali tedaj še z rezervo in brez prevelikega navdušenja. Toda Spomenkina »sprava« je prav s to idejo dobila svoj organizacijski okvir. Habjan je namreč vedno rad primerjal Slovence z Judi in tudi ideja SSK ima svoj izvor v Svetovnem judovskem kongresu. Če je Teodor Herzl judovskemu narodu prinesel s kongresom (1989) državno idejo, jo je Habjan povzel za Slovence. Prevladala pa je ideja »sprave« in ne ideja državnosti. Tudi ideja »svetovne povezave« je glede SSK precej filtrirana skozi optiko, ki jo pri nas pomeni dirigirana kampanja proti Izraelu od 1967 naprej; pisanje o »židovskem lobiju« nikoli ni upoštevalo vseh političnih različnosti znotraj judovskega naroda. Zatorej ima ideja »svetovnega povezovanja«, »komercialne uspešnosti« svetovnega slovenstva v sebi kal nerealnih pričakovanj. Nerealnih do samega sebe, namreč. Slovenskega kapitala je v Argentini zelo malo. Tisti argentinski Slovenci, ki so se vrnili, so prišli na udobne državne službe (dr. Kremžar, A. Rot).
Zasedanje SSK bo v Ljubljani 27. junija. Tudi Ljubljana je bila za politično emigracijo problematična, ne le zaradi seznama 19 vojnih zločincev, zaradi katerega se jih precej več ni upalo nazaj. Za
emigracijo demokratizacija namreč še ni končana, tudi zato ne, ker se še leto dni po zmagi Demosa na volitvah še vedno otepamo s preostanki prejšnjega sistema pod firmo »legalnosti«; njih to namreč prizadeva neposredno. Bo SSK vsaj končal drugo svetovno vojno na Slovenskem, če je Bučarjev govor v skupščini R Slovenije (»državljanska vojna se je končala«) ter spravna ceremonija v Kočevskem Rogu očitno še nista uspela? Ali pa bo SSK še ena manifestacija, kakršnih smo imeli lani kar nekaj, skratka, še eno veliko simbolno dejanje, s katerim novorevijarski krog uspeva diktirati vsej družbi tiste identifikacijske simbole tako, kot so to počeli komunisti prejšnjih 45 let? Bo SSK primerljiv s »Svetovnim zborom Srbskega gibanja za obnovo« ali podobnimi zbiranji v zagrebški dvorani Lisinski?
Svetovni slovenski kongres ima trenutno organizirane konference za Slovenijo, Argentino, Nemčijo, Skandinavijo, Kanado, ZDA, Av-
strijo, Avstralijo, za zamejce; individualnega članstva je nekaj tisoč, institucionalno pa sedaj pristopajo (brez pravice glasovanja na SSK) vsi, od rimo-katoliške cerkve do Stranke demokratične prenove. SSK zato utegne postati neke vrste narodno predstavništvo, zaradi dejavnega nadzora novorevij arskega kroga v konferenci za Slovenijo (in Brezigarjevega predsedovanja »svetovnemu odboru«) pa je osvojitev SSK s strani no vorevi j ar jev ključna točka v premiku vladajoče ideologije na Slovenskem, stran od »proletarskega internaciona-lizma« in proti »svetovnemu slovenstvu«. Zgodovinski miti - od karantanskega do tistega o celjskih grofih - se niso prijeli; zato so SSK propagirali s »tolarjem« in ne s »Celarjem«, kot je predlagal Habjan. So pa prvič po 45 letih v Argentini sedli skupaj politični emigranti s tistimi »starimi«, ekonomskimi, torej predvojnimi (levimi). Morda tudi to nekaj po-
men'-	Mladen A. Švare
Pirova zmaga Anteja Markoviča
O (ne)zaupnici zvezni vladi v skupščini SFRJ sploh niso glasovali
Domača in mednarodna javnost sta z velikim zanimanjem spremljali razpravo delegatov Zbora republik in pokrajin zvezne skupščine, o pobudi vojvodinske delegacije za glasovanje o (ne)zaupnici ZIS. Kot so poročali novinarji, naj bi do glasovanja vendarle prišlo, Ante Markovič in njegovi sodelavci pa naj bi dobili polno zaupanje in »mandat« za nadaljnje uresničevanje gospodarske reforme. Če smo natančni, se vse skupaj vendarle ni odvijalo tako, kot je poročala sedma sila, ampak se o (ne)zaupnici ZIS sploh ni glasovalo, temveč se je večina delegatov izrekla proti glasovanju o pobudi vojvodinske skupščine. Posredno si lahko takšen razplet vendarle razlagamo kot glasovanje o novi zaupnici zvezni vladi, vendar gre v luči političnega ozadja razprave o delu ZIS za Pirovo zmago Anteja Markoviča. Na dlani je namreč, da domala vse republike ne podpirajo programa gospodarske reforme zvezne vlade v celoti, da imajo tudi na njegove posamezne sestavine kopico kritičnih pripomb in da so se glasovanju o (ne)zaupnici zvezni vladi izognile zaradi političnih razlogov. Kot je že večkrat pokazalo razmerje sil v državnem predsedstvu, so na eni strani političnega »tabora« praviloma Slovenija, Hrvaška, Makedonija in BiH, na drugi pa Srbija, Črna gora, Vojvodina in Kosovo, morebitna zamenjava Anteja Markoviča na čelu ZIS pa bi vnesla v medrepubliške prepire o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov nevarno spremembo. Lahko bi se zgodilo, da bi izvolitev novega predsednika zvezne vlade ali celo brezvladje koristilo predvsem velikosrbskim interesom, zato so se republike enostavno odločile za status quo in potiskanje Anteja Markoviča v vlogo nekakšnega tampona miru oziroma garanta za nadaljevanje političnega dialoga o spornih vprašanjih.
Takšen položaj seveda ne more trajati dolgo, kajti gospodarske razmere se ne izboljšujejo, ampak se celo poslabšujejo.
V vsakem primeru drži, da je uresničevanje protiinflacijskega programa in koncepta gospodarske reforme za zdaj povsem zamrznjeno, da glavno odgovornost za poslabšane gospodarske razmere vendarle nosi zvezna vlada in da je kakovost njenega dela takšna, kakršno si na Balkanu pač zaslužimo in jo »volimo«. Frenetičen aplavz izidu glasovanja, da se o (ne)zaupnici ZIS ne glasuje, pa si lahko razlagamo kot ploskanje vsem našim neumnostim in politiki zvezni vladi, ki hočeš nočeš pristaja na vsesplošno politično zmedo.
Emil Lah
Nova ustava v kleščah opozicijskih in pozicijskih razmišljanj
Republiška ustavna komisija je po več kot šestmesečnem delu, intenzivno pa je bilo le zadnji mesec, končala čiščenje besedila osnutka nove slovenske ustave. V prihodnjih tednih naj bi posebne delovne skupine znova pregledale variantne predloge iz dolgotrajnih razprav, nekaj temeljnih dvomov pa naj bi poskušali rešiti s političnim usklajevanjem med strankami vladajoče koalicije in opozicije. Šele potem naj bi oblikovali delovno besedilo predloga za sprejem nove slovenske ustave, ki ga bo znova obravnavala republiška ustavna komisija.
Čeprav delo republiške ustavne komisije ni bilo lahko, saj so dobili več kot 300 predlogov in pripomb iz javne razprave, je treba resnici na ljubo povedati, da je komisija pravzaprav začela delati marca, od oktobra lani, ko je bil osnutek sprejet, pa do takrat se je malo premaknilo. Kazalo je celo, da ni prevelikega zanimanja za čimprejšnji sprejem ustave, da je slovensko ustavnost mogoče zaokrožiti z dodatnimi ustavnimi zakoni, ki so bili v tem času res sprejeti, zlasti glede pravne ureditve in neodvisnosti od zvezne ustave in zveznega prava. Opozicija je vladajoči koaliciji celo očitala, da ji ni za čimhitrejši sprejem nove ustave tudi zato, ker bi morali po ustavi v doglednem času razpisati nove volitve. Po plebiscitarni odločitvi za samostojno Slovenijo pa se je nekaj mesecev pozneje vendarle izkazalo, da ta samostojnost brez nove ustave ne bi imela pravega leska, zato so pohiteli in obstaja celo možnost, čeprav majhna, da bi do 26. junija - roka za osamosvojitev - novo ustavo celo sprejeli.
Zakaj je to malo verjetno? Predvsem zato, ker je republiška ustavna komisija v dolgotrajnih razpravah ne le prečiščevala osnutek besedila, ampak ga je celo razširila z dodatnimi variantami. Pri štvilnih vprašanjih je bila komisija znova in znova v dvomih, in sicer: kako uskladiti pravne in moralne norme, kako v ustavi zapisane pravice tudi sodno zavarovati, da ne bi bile
zgolj deklarativne norme, in slednjič, koliko v ustavo spadajo politične usmeritve in kdaj ne. O vseh teh vprašanjih imajo člani ustavne komisije iz vrst vladajoče koalicije in tisti iz opozicije različna mnenja. Človek se ne more znebiti vtisa, da je šlo včasih tudi za prestižne politične dvoboje, čerpav pri nekaterih vprašanjih posamični strankarski bloki niso bili monolitni.
Sporni prvi trije členi
Če se najprej dotaknemo poglavitnih vprašanj, pri katerih ne bo potrebna le dokončna strokovna opredelitev, ampak bo nujno politično usklajevanje med vladajočo koalicijo in opozicijo. To so: sestava parlamenta; enodomni ali dvodomni; enodomnega zagovarja vladajoča koalicija. Nadalje, vprašanje demilitarizacije Slovenije, kar zagovarja opozicija, kakšno veljavo dati lokalni samoupravi in regijam, obseg človekovih pravic in ekonomskih in socialnih razmerij. Prav tako ni enotnega mnenja o preambuli in pa prvih členov splošnih določb, ki govorijo o suverenosti, zaplete pa se lahko tudi glede položaja narodnostnih skupnosti in vprašanja državljanstva.
O preambuli je bilo ves čas javne razprave veliko zapisanega, krog okoli dr. Hribarja se zavzema, da bi v ustavo vnesli premalo dognanj pojem svetost življenja, drugi bi ga zamenjali s človekovim dostojanstvom, tretji zopet, da bi v uvodu v ustavo poudarili le pravico do samoodločbe. Zedinili so se le, da bi v preambuli poudarili večstoletni narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda za kulturni, ekonomski, politični in socialni razvoj, o preostalem pa bi se morali še politično dogovoriti. Pri splošnih določbah so sporni prvi trije členi, osnovna dilema pa je, ali Slovenijo opredeliti kot suvereno državo slovenskega naroda ali pa kot suvereno državo njenih državljank in državljanov. Opozicija namreč meni, da v ustavi preveč poudarjamo kolektivno načelo, ne pa tega, da mora
ustava zavarovati človeka posameznika. Morda se bo našla rešitev, s katero bi zajeli obe izhodišči.
Ustava naj bi tudi poudarila, da sta država in cerkev ločeni, kar ni bilo sporno, sporna pa je ustavna opredelitev do vseh verskih skupnosti oziroma vprašanje, ali so hkrati svobodne in enakopravne pri svojem delovanju. Opozicija je tudi zahtevala, naj bi Slovenijo opredelili kot pravno in socialno državo, vladajoča koalicija, sicer ne enotno, pa zastopa stališča, da je socialna država neopredeljen pojem, koliko bo Slovenije iJ resnici socialna država, pa naj bi bilo razbrati iz preostalih ustavnih določil, zlasti tistih, ki urejajo ekonomska in socialna razmerja.
Svoboda do dela namesto pravice
Pri poglavju o pravicah, svoboščinah in dolžnostih državljana in človeka so se v glavnem zavzemali za evropske standarde. O ekonomskih in socialnih razmerjih pa so bile na eni strani težnje po čimveč-jem širjenju .teh pravic (opozicija), in na drugi, da bi morali v ustavo zapisati le tiste pravice, ki so lahko tudi sodno zavarovane. Po mnenju opozicije je treba v ustavo zapisati tudi kakšno pravico, ki bi bila programske narave in bi veljala kot usmeritev za naprej. Precej so razpravljali tudi o ugovoru vesti, in se ubadali z vrpašanjem, kako pravne norme uskladiti z moralnimi. Kljub temu je prevladalo stališče, da ugovor vesti temeljna človekova pravica, ki bi jo kazalo zavarovati takrat, kadar želi država posamezniku nekaj vsiliti. Precej različnih mnenj je bilo tudi o tem, ali v ustavo zapisati pravico do prekinitve nosečnosti, nekateri so menili, da to ni ustavna kategorija, da sama pravica lahko pomeni tudi nekaj spodbujevalnega, zato bo najbrž dosežen kompromis s formulacijo, da vsakdo svobodno odloča o svojem potomstvu. Niso enotna mnenja tudi o izenačivti zakonske in zunajzakonske zveze, medtem ko ni
sporno, da imajo otroci, rojeni v takšni ali drugačni družinski skupnosti, enake pravice.
Nekaj dvomov je še o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, po vsej verjetnosti pa bodo z ustavo zavarovane tudi pravice Romov in drugih etničnih skupin.
Glede ekonomskih razmerij naj bi nova ustava med drugim zagotavljala svobodo do dela namesto dosedanje ustavne formulacije »pravico do dela«. Zajamčena pa naj bi bila pravica do enakega plačila za enako delo. Otroci, mladina, ženske in invalidne osebe naj bi pri delu uživali posebno varstvo. V prihodnje bo ustava tudi jamčila organiziranje sindikatov glede na ekonomske in socialne interese, sindikatom pa bo omogočeno predpisati le pogoje za registracijo. Razumljivo je, da bodo delavci imeli tudi pravico do stavke. Veliko je bilo tudi govora o pravici do izobraževanja, sprva so prevladovala stališča, da bi bilo brezplačno le osnovno šolanje, zatem pa so sprejeli predlog, da mora država zagotoviti brezplačno šolanje na vseh stopnjah izobraževanja, ne glede na to, da bodo lahko tudi zasebne šole. Za državno ureditev sta pripravljeni dve različici, po prvi bi imeli enodomen državni zbor s 130 poslanci, po drugi pa državni zbor in zbor regij, torej dvodomni parlament, kar zagovarja opozicija. Dvodomni parlament naj bi namreč bolj izražal interese regij, zagovorniki enodomnega pa menijo, da bi bila hotenja bolj izražena v enodomnem parlamentu, saj bi zbor regij razpravljal le o določenih vprašanjih, ne pa o vseh. Pričakovati je, da bo položaj regij in lokalne samouprave še nadalje vroča tema, namreč eni vztrajajo, naj bi bila lokalna samouprava le podaljšana roka države, zagovorniki regionalizma pa menijo, da bi regije morale imeti tudi svoje izvirne pristojnosti, neodvisno od države. Prav tako še ne vemo, kakšne pristojnosti naj bi imel predsednik republike, ali naj bi bila to zgolj predstavniška vloga z odločilno vlogo parlamenta, ali pa bi imel več pristojnosti v nekakšni mešanici predsedniškega in parlamentarnega sistema.
Ker je veliko razlik med stališči vladajoče koalicije in opozicije, bodo verjetno potrebni kompromisi, sicer se bo sprejem nove ustave zavlekel v nedogled.
Janko Saradjen

Bolj otipljive obljube
Ne bodo stavkokazi
Na skupnem sestanku sindikata odpuščenih delavcev, Ljubljane in »Vzajemnosti«, sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije, so v sredo ustanovili Zvezo sindikatov nezaposlenih Slovenije (ZSNS). Republiško koordinacijo vodi Karel Lazar, njegov namestnik pa je Mladen Aleksander Švare.
ZSNS bo ustanovila odbore na območju desetih Zavodov za zaposlovanje in bo predstavljal nezaposlene delavce v državnih inštitucijah. Partner predstavništvu nezaposlenih je Sekretariat za delo ali ustrezni Zavod za zaposlovanje. Sedež ZSNS bo na Kopitarjevi 4 v Ljubljani, sindikat »Vzajemnost« pa ima posredovalnico za delo na Komenskega 7 (soba 50), tel. 312-370 ali 310-044 int. 210. Svojim članom nudi »Vzajemnost« tudi brezplačno pravno pomoč vsak četrtek popoldne ali po dogovoru. »Vzajemnost« se ni lotevala »velikih projektov«, ampak konkrentih akcij, od posredovanja občasnega dela za nezaposlene do pomoči pri samoorganiziranju nezaposlenih.
V programski deklaraciji ZSNS so zapisali, da bodo organizirano iskali sistemske rešitve za problem nezaposlenosti, da pa ne bodo dovoljevali izrabljanja nezaposlenih za stavkokaze. Tudi v tem je smisel sindikalnega organiziranja iskalcev zaposlitve.
Š. A.
Šolnikom obljubili desetodstotno povečanje akontacij plač
Znano je, da stavkovni odbor sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije na slovenskih srednjih šolah ni dobil zadostne podpore za nadaljevanje splošne srednješolske stavke oziroma razglasitev enotedenske stavke. Ob stavkovnih zahtevah so bili za šolnike očitno močnejši nekateri drugi razlogi, tudi poklicna etika, in so se odločili to, sicer v mnogih pogledih nenormalno in pretresov polno šolsko leto kolikor toliko uspešno pripeljati do konca.
To, da v stavkovnem odboru niso razglasili stavke - po stavkovnih pravilih je tudi niso mogli, so ponekod razumeli, kot da šolski sindikalni funkcionarji odstopajo od sindikalnih in stavkovnih zahtev. To seveda ni res in tako na šolah, na katerih so se vendarle odločili za nadaljevanje stavke, minuli petek niso ostali brez podpore svojega republiškega vodstva.
Petkova stavka šol v Pomurju, v Mariboru, na Obali in še na nekaterih posameznih šolah, zlasti pa še napovedana solidarnostna podpora drugih šol, med njimi tudi osnovnih in visokih, je vendarle spodbudila oblast, da se je zganila in tako je republiška vlada na seji v soboto zvečer ponudila šolnikom nova zagotovila. Tisto, kar je bilo še dan prej videti nemogoče, vsa ignoranca, ki je prosvetnim delavcem jemala dostojanstvo, se je čez noč spremenilo v obljube in zagotovila, ki jih prej niso bili sposobni ali voljni dati. To je sicer razveseljivo, dokazuje pa vendarle nesprejemljiv voluntarizem pri urejanju tako pomembnega in usodnega področja družbenega življenja.
Kakor koli že, še pred stavkovnim ponedeljkom so nekateri funkcionarji začeli pritiskati na posamezne člane republiškega
stavkovnega vodstva, naj stavko preprečijo, saj zanjo vendar ni več osnove.
Stavka je v ponedeljek seveda bila, zajela je precej šol, že dopoldne pa je zasedal izvršni odbor SVIO Slovenije in v vlogi stavkovnega odbora proučil pisna zagotovila izvršnega sveta in izjave ministra dr. Venclja, ki je na sejo prišel pojasnjevat predloge vlade.
Na seji je minister dr. Vencelj povedal, da je izvršni svet sklenil z majem povečati global sredstev za osebne dohodke v srednjem in visokem šolstvu ter zavodih za usposabljanje za 10 odstotkov. Kot je pojasnil, bodo sredstva povečali selektivno na osnovi podatkov šol. In kaj pomeni selektivno, vsem šolam ali le nekaterim, vsem zaposlenim ali le učiteljem? Po njegovi interpretaciji gre za 10-odstotno povečanje sredstev za plače. Denar naj bi bil namenjen samo za pedagoške delavce, ki so v rednem delovnem razmerju, le izjemoma za administrativne in druge delavce, ki ne dosegajo minimalnega zagotovljenega osebnega dohodka. Podatke bodo zbrali s posebnim vprašalnikom, ki ga morajo izpolniti ravnatelji šol. Ugotavljali bodo izobrazbo redno zaposlenih učiteljev, dejansko ševilo ur, ki jih opravljajo po programu, in delovno dobo. Za
podatek bo odgovarjal ravnatelj, tisti, ki vprašalnika ne bodo vrnili, ne dobijo nič.
Šole bodo najprej dobile redno majsko dvanajstino, dodatna sredstva pa pozneje. Sklepamo lahko, da bo iz podobnih izhodišč izhajal tudi zakon o plačah. Za tega minister obljublja, da bo začel veljati 1. julija, če ga skupščina ne bo sprejela kot zakon, ga bo sprejel izvršni svet kot odlok.
O drugih stavkovnih zahtevah je povedal, da je sistemski zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja že v proceduri, glede kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti (negospodarstvo) pa je izvršni svet posredoval nove predloge, ki po oceni stavkovnega odbora omogočajo dialog in skorajšnji popis kolektivne pogodbe.
Tako je izvršni odbor S VIZ Slovenije kot stavkovni odbor pozval vse stavkovne odbore na svojih zavodih, naj prenehajo protestne aktivnosti ter v torek zagotovijo normalen pouk. Obljubil je, da bo pred začetkom novega šolskega leta ponovno ocenil stanje in ukrepal, tako da ne bo prišlo do začetka pouka v novem šolskem letu, če zagotovila ne bodo uresničena in ne bodo izvedene nujne sistemske spremembe. Da bo ta odločitev bolj utemeljena, naj dodamo, da prej vlada in minister nista dala nobenih zagotovil za ponovno intervencijo v primeru vnovičnih neskladij, to pot pa je minister taka zagotovila izrecno dal.
Igor Žitnik
Veliko dela, še več skrbi
S skupščine sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije
Kaj se kuha v Emu Celje
V Emu skuhali (pre)vročo kašo
Sindikat in delavci so dokazali, da se tudi s stavko kaj doseže
Velenjski rudarji na »dopustu«
Velenjski rudarji so bili ta teden na kolektivnem dopustu. Zanj se je odločilo vodstvo rudnika, potem ko so s slovenskim elektroenergetskim ministrom Mihom Tomšičem dorekli proizvodnjo v višini 3,7 milijona ton. Zaradi manjše potrebe po termoenergiji bodo letos nakopali za šoštanjske termoelektrarne 250.000 ton premoga manj, nekoliko manj kot so načrtovali pa tudi za široko porabo. Tako znižujejo januarja dogovorjeno proizvodnjo za 300.000 ton.
V takih razmerah se je vodstvo RLV odločilo zmanjšati število delovnih dni v letošnjem letu za 22; polovica jih bo kolektivni, preostanek pa izredni neplačan dopust. Prvi kolektivni dopust torej imajo ta teden, drugega pa načrtujejo od 29. junija do 8. julija. Proste bodo tudi vse sobote, zraven pa še kakšen dan - pač odvisno od sprotnih potreb po premogu.
Seveda se nam ob tem takoj postavlja vprašanje, kako bo tak ukrep prizadel zaposlene. V Rudniku lignita Velenje zatrjujejo - in to velja še posebej poudariti - da pomeni vsak delovni dan manj delovna mesta dvajsetim zaposlenim. Njihovo število bodo skladno s programom sicer tudi v prihodnje zmanjševali z dokupom let, odpravninami ipd. (kot smo že poročali, so tako v zadnjem letu zmanjšali število zaposlenih za 700), za socialno varnost jim pa le ne bo treba trepetati.
Zato pa bolj kot dodatno zmanjševanje proizvodnje premoga vodstvo RLV zaskrbljuje dejstvo, da Slovenija nima dolgoročne energetske politike, na katero bi lahko naravnali svoje proizvodne zmoglji-vosti.	D. K.
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, ki je imel te dni v Ljubljani svojo izredno skupščino, je prav gotovo ena izmed najbolj heterogenih sindikalnih organizacij na republiški ravni. Povezuje namreč delavce iz javnega cestnega potniškega prometa, javnega cestnega blagovnega prometa, PTT dejavnosti, blagovno transportnih dejavnosti, žičničarjev, cestnega gospodarstva, špediterske dejavnosti, letališke de-, javnosti, splošne plovbe, genshippinga (naši mornarji na tujih ladjah) delavce Adria Airways in še drugih dejavnosti. To pomeni, da je pri iskanju izhodov in najugodnejše poti včasih kar težko poiskati skupne imenovalce, nemalokrat pa povsem nemogoče. Mornarji, denimo, niso prav nič odvisni od snega oziroma ostre zime, medtem ko žičničarjem omogoča delo in s tem tudi kruh. Podobnih primerjav, bolje - nasprotij, je v tem sindikatu res veliko. Prav zato toliko več dela in skrbi.
Iz poročila dosedanjega predsednika republiškega odbora Izidorja Sodje je mogoče razbrati, da je sindikat plul v preteklem letu po zelo nemirnih vodah. Veliko ovir je bilo na njegovi poti, z marsičem pa se je moral spoprijeti povsem na novo. Med drugim je moral zelo natančno in pošteno preveriti, kaj si delavci pravzaprav želijo, ali sploh hočejo biti oziroma ostati član sindikalne organizacije in, če to želijo - katere. No, volja delavcev je bila, da se povežejo v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. V tej organizaciji jih je že 15.000, pri čemer je treba poudariti, da je včlanjevanje še vedno v polnem teku. Marsikje namreč škriplje in mnogi se šele pet minut pred dvanajsto, ko so ogroženi, odločijo za članstvo v sindikalni organizaciji. Na dlani namreč je, da je sleherno zavarovanje boljše od nikakršnega. To delavci prav dobro vedo. Zato se tudi ne obotavljajo preveč, ko zaslutijo, da zgolj pravica do dela ni vse.
»Veliko časa je šlo v preteklem letu tudi za organizacijo naše mreže na terenu,« je poudaril predsednik Izidor Sodja. »Ta je za naše delo zelo pomembna in zato ni vseeno, kakšna je. Ugotavljam, da še ni v celoti zaživela. Namesto občinskih odborov smo ustanovili regijske organizacije, ki so močnejše, pa še vedno dovolj blizu našim članom. V vsakem regijskem odboru je človek, ki se poklicno ukvarja s pomočjo članom našega sindikata in drugih pod streho Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Delavci v regijskih odborih pomagajo svojim članom predvsem pri pravni pomoči, izobraževanju in usposabljanju, pri zaposlovanju, solidarnostnih akcijah, organiziranju cenejših nakupov, nadzoru nad izvajanjem kolektivnih pogodb in pri drugih pomembnih zadevah. V republiškem odboru, v katerem delata le sekretar in tajnica s polovičnim delovnim časom, opravljamo na-
loge, ki so pomembne za širši krog delavcev. V zadnjih mesecih oziroma letif dni smo veliko energije vložili v pripravo panožnih kolektivnih pogodb, sodelovali pa smo tudi pri pripravi nekaterih podjetniških kolektivnih pogodb. Na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije pa smo prenesli naloge, ki so pomembne prav za vse člane tega sindikata...«
Kot na mnogih drugih področjih je gospodarska kriza tudi v tej dejavnosti opravila svoje. Če je bilo še lani v prometu in zvezah 47.000 delavcev, jih je bilo februarja letošnjega leta že precej
manj. Le še 44.500. Ali: če so bili lani na začetku leta osebni dohodki v panogi za dobrih 17 odstotkov večji od povprečnih v republiki, so letos le še za 12 odstotkov. Komentar ob teh podatkih bi bil gotovo odveč, mar ne?
V dosti hujših škripcih so delavci v javnem cestnem tovornem prometu. Predvsem zaradi zapiranja tržišč v drugih republikah, pa tudi rasti transportnih organizacij, predvsem v Srbiji. Kljub naraščajočim izgubam pa splošne stavke, vsaj za zdaj, ne bo.
Sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, Hilda Zežko, je bila na skupščini deležna 100-odstotne podpore. Torej s tem v zvezi ne bo sprememb. Skupščina pa je sporazumno razrešila dosedanjega predsednika odbora Izidorja Sodjo. Krmilo je prevzel Jože Gaube iz mariborskega Certusa. Veliko uspehov! In ko smo že pri »kadrovskih zadevah«: kot kandidata za predsednika ZSSS je skupščina predlagala Dušana Semoliča (14 glasov) in Metko Roksandič (13 glasov).
Andrej Ulaga
V ponedeljek zjutraj, 20. maja, je v Emovem loncu začelo vreti -popoldne pa je dokončno prekipelo. Približno tisoč delavcev popoldanske izmene je v vseh obratih začelo stavkati zaradi prenizkih plač, ki so jih tisti dan prejeli. Naslednjega dne so se jim pridružili tudi drugi delavci, razen režije in obrata v Šentjurju, vendar so se tam stavki pridružili že v sredo, 22. maja. Tako je proizvodnja v Emu skoraj povsem obstala, saj je v s redo stavkalo 2100 delavcev od približno 2500, kolikor jih je trenutno zaposlenih v tem podjetju.
Hkrati s stavko so potekala pogajanja med stavkovnim odborom, ki je bil ustanovljen že aprila (takrat se je prvič zataknilo med delavci in vodstvom), in vodstvom Holdinga Emo. Svobodni sindikat, ki je stavko organiziral, je pod vodstovm predsednika Milana Ramšaka namreč zahteval, naj se zniža razmerje med najnižjo in najvišjo plačo z 1:6 na 1:3, te pa naj se dvignejo za 100 odstotkov, pripravi naj se sanacijski program, zmanjša delovni teden, delavci pa naj dobijo večjo vlogo pri odločanju. V četrtek, torej četrti dan stavke, pa je bil le dosežen sporazum, ki ga objavljamo v celoti. Žal sindikat ni uspel zmanjšati razmerja med plačami, vodstvo pa tudi ni pripravilo sa-
Oelavci v cestnem in blagovnem prometu so v največjih škripcih, saj je dela vse manj. Pa vseeno, vsaj za zdaj, še ne bodo stavkali, kot so nameravali. Pravijo, da bi povzročili preveliko škodo. Kljub vsemu velja tisti - zazdaj.
nacijskega programa in akta o delovnih mestih. Zanimivo je, da se ravno zato izvršni svet Celje ni odzval vabilu vodstva Holdinga, ampak je prišel šele na poziv sindikata.
Kljub temu pa delavci menijo, da je sindikat s to stavko le nekaj dosegel. Zato bodo že 17. junija pripravili referendum, na katerem se bodo delavci odločali o zaupnici vodstvu Holdinga. Kot kaže, je tokrat kaša, ki so jo skuhali nezadovoljni delavci Ema, prevroča za sedanje vodstvo.
Robert Peklaj
Sporazum med stavkovnim odborom Ema in vodstvi Emo-Hol-dinga ter posameznimi družbami o pisnih zahtevah delavcev Ema jc bil dosežen 23. 5. 1991, na pogajanjih, pri katerih so sodelovali tudi predstavniki skupščine občine Celje.
1.	Vsem delavcem se izplača 1,500 dinarjev neto 24. 5. 1991. s tem da se takoj začne redno normalno delo, kar še dopušča pozitivna zakonodaja, ekonomsko finančni položaj pa ne.
2.	Regres se izplača do 28. 6-1991 v skladu s panožno kolektivno pogodbo. Predstavniki Skupščine občine Celje so dali p°' jasnilo, da se glede regresa ne predvideva sprememba sedanje zakonodaje.
3.	S 1. 7. 1991 se preide na 40-urni delovni teden.
4.	Izračun dopustov bo usklajen in objavljen do konca maja 1991.
5.	Do uveljavitve zakona o soupravljanju, s katerim so predvidene spremembe na področju upravljanja v podjetjih, delavci delegirajo enega člana v Upravni odbor družbe.
6.	Dodatek 1.500 za vsakega delavca bo vključen v osnovni OD v naslednjem mesecu in bo izplačan, če bo dovoljevala pozitivna zakonodaja.
7.	Kjer jc zagotovljena prodaja na domačem in zunanjem tržišču, sc nadomesti izpad proizvodnje.
Siti obljub in praznih žepov
Nekdanji delavci Iskre - Polprevodniki iz Trbovelj bodo na sodišču izterjali svoje
Podjetje Iskra - Polprevodniki iz Trbovelj je doletela ista žalostna usoda kot mnoga slovenska podjetja dozdaj. Tamkajšnje sodišče je namreč februarja začelo stečajni postopek, ki se je konec prejšnjega meseca tudi že končal. Izid stečaja je znan: v novem podjetju, ki so ga ustanovili še pred stečajem, Iskri Semicon je našlo zaposlitev le 380 delavcev, kar pomeni, da jih je polovica ostala na cesti.
Takrat je bilo sicer danih veliko obljub, da bodo poskrbeli tudi zanje, vendar so ostale le besede. Na cesto vrženi pa že od februarja niso prejeli nobenega prejemka, zato so se odločili, da bodo na sodišču vložili civilno tožbo za izterjavo svojih pravic. To pa je bila tudi glavna tema pogovora o možnostih za reševanje socialnih težav, ki ga je v ponedeljek pripravil v območni svet ZSSS v Zasavju.
Dogovor vseh prizadetih je namreč bil, da bodo svoje pravice uveljavljali skupno, saj jim bo tako zagotovljena pravna pomoč. Seveda, ti delavci zahtevajo, naj jim izplačajo osebni dohodek od dneva, ko so šli (neprostovoljno) čakat delo domov, do stečaja. Poleg tega jih je zanimalo, kdaj jim bodo izplačali nadomestilo OD za čas brezposelnosti, kakšne so možnosti za njihovo prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev ter predvsem, kdo je odgovoren za stečaj ter odpustitev 325 delavcev te Iskrine tovarne. Odgovor na zadnje vprašanje bo moralo, glede na to, da bo vložena tožba, najti sodišče. Na druga vprašanja pa nihče ni mogel odgovoriti. Še največ j a tolažba, žal, je bilo zagotovilo predstavnika zavoda za zaposlovanje, da jim bodo prvo nadomestilo kot brezposelnim izplačali že na začetku junija. Izplačilo dolga oziroma neizplačanih osebnih dohodkov pa je veliko bolj negotovo. Po besedah stečajnega upravitelja nekdanjega podjetja Iskra - Polprevodniki nimajo petih milijonov dinarjev, kolikor so dolžni delavcem, in tudi ne vedo, kako jih dobiti. Kot edino možnost je omenil prodajo stanovanj in počitniških zmogljivosti.
Ali bo sodišče ugodilo tožbi nekdanjih delavcev Iskre ■ pa so upanja nekaj več kot 300 delavcev zaman?
Polprevodniki in ugotovilo krivce za njihov stečaj ali
Skratka, delavci morajo prodati svoje stvari, če želijo dobiti osebne dohodke, ki pa bi jih moralo zagotoviti staro vodstvo podjetja. Ker pa starega podjetja ni več oziroma so samo še ostanki, s katerimi upravlja stečajni upravitelj, tudi ni več odgovornosti vodstva. S tem pa se ne strinja sindikat, ki ne more razumeti, da se lahko samo z eno samo potezo postavi na cesto več kot 300 ljudi, ne da bi za to kdo odgovarjal. Morda bo ravno zato tudi zanimivo počakati na odločitev sodišča, saj bo morebitna zavrnitev tožbe le še dodaten dokaz, da delavci postajajo blago z napako in za odpis.
Ker bo tako sčasoma delavec oropan vsakega dostojanstva in pravic, mu bo na koncu ostala le še volilna pravica. Če bo, seveda, preživel do prihodnjih volitev!
Robert Peklaj
Po	gaj	jan	ija ust	lel	la
Železničarji so odpovedali opozorilno stavko					
Vlaki včeraj popoldne niso stali, kot kaže, pa tudi v prihodnje ne bodo. Tako sta po uspešno končanih pogajanjih s predsedniki republiških sekretariatov za promet in zveze ter za delo sklenila Sindikat strojnega osebja in Neodvisni sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije in Istre.
Kot smo poročali v prejšnji številki DE, sta oba omenjena sindikata zagrozila s šesturno opozorilno stavko, če jim njihov delodajalec do četrtka ne bi omogočil, da bi poleg panožnih pogodb podpisali še poklicne kolektivne pogodbe. V teh naj bi urejali posebnosti nekaterih nosilnih poklicev železniške dejavnosti. Predstavniki republiške vlade so poklicnim pogodbam sprva nasprotovali, češ da niso potrebne, po vnovičnih pogajanjih pa so se v torek popoldne s sindikatoma le domenili, da bodo posebnosti urejali z aneksi k panožni kolektivni pogodbi železniške dejavnosti. »Pogajanja niti niso bila kdo ve kako burna, to pa predvsem zategadelj ne, ker nasprotna stran ni imela nobenih pametnih nasprotnih argumentov,« je za DE povedal predsednik SSOSI Slavko Kmetič in dodal, da bodo podpisniki teh aneksov posamezni sindikati.
Sestanek s predstavniki delodajalca so železničarski sindikati iz-
Sindikati ŽG Ljubljana so v zvezi z nastalimi razmerami v Republiki Sloveniji pred njeno osamosvojitvijo sprejeli tole izjavo:
V celoti podpiramo prizadevanja legitimno izvoljenega slovenskega vodstva za popolno osamosvojitev Republike Slovenije. S tem opozarjamo nasprotnike teh teženj, da se bomo z vsemi metodami sindikalnega boja uprli vsem, ki bi poskušali nasilno pretrgati ta proces. Če pa bo - po zadnjih grožnjah slovenskemu vodstvu sodeč - Jugoslovanska armada skušala nevtralizirati njegova prizadevanja, bomo železničarji Slovenije in Istre stopili v splošno stavko, ki bo trajala toliko časa, dokler slovensko vodstvo ne bo spet prevzelo vseh svojih funkcij.
Med komentiranjem te izjave je Slavko Kmetič, predsednik SSOSI, poudaril, da bi se ta stavka začela »avtomatično«, torej brez napovedi; že pred tem pa bi železničarji na svojo pest ustavljali ali pa preusmerjali morebitne »večje vojaške transporte«.
Preprečiti samovoljo
Delavska stranka Slovenije, Nova socialdemokracija, Socialdemokratska unija in Slovenski krščanski socialisti so v svoje programske izjave zapisali, da je naš skupni temeljni cilj postavitev socialno pravične družbe in gospodarsko trdne države Slovenije kot pogoja za posameznikovo materialno blaginjo in vsestranski osebni razvoj. Najpomembnejša so vprašanja, povezana z razvojem gospodarstva, uveljavljanjem delavskih pravic in reševanjem zaostrenih socialnih razmer. Ta vprašanja so v sedanji politiki neupravičeno zapostavljena.
Stranke se zavzemajo za preprečevanje samovolje, ki izhaja iz gospodarske moči posameznikov ali skupin. V bodočem gospodarskem sistemu, v katerem bo prevladovala zasebna lastnina, bodo imele delavske institucije vlogo močnega korektivnega dejavnika.
Od tod izhaja njihova zahteva po čimprejšnji zakonski ureditvi pravice do soupravljanja. Sodelovanje zaposlenih pri upravljanju podjetij in javnih ustanov ter sodelovanje ljudi pri upravljanju javnih zadev so temeljne civilizacijske vrednote tiste Evrope, h kateri težimo. V vsem razvitem svetu predstavlja piravica do soupravljanja osnovo demokratične socialne države. Obstoječa oblast ne kaže posebno velikega interesa po pravnem varstvu in uveljavitvi tovrstnih pravic delojemalcev. Zato zahtevamo, da soupravljanje postane ustavno določena obveznost in se čimprej sprejme Zakon o sodelovanju zaposlenih v upravljanju podjetij in javnih ustanov.
Delavska stranka Slovenije, Nova socialdemokracija, Socialdemokratska unija, Slovenski krščanski socialisti
(iz Dnevnika, 30. 5. 1991)
koristili tudi za pogovor oziroma svoj protest proti napovedani opustitvi 88 vlakov. Zahtevali so namreč, naj tudi po novem voznem redu še naprej vozijo vsaj najpomembnejši jutranji in večerni vlaki, ki povezujejo regije, in s katerimi se v glavnem vozijo delavci brez svojega prevoza in dijaki. »Ker vemo, da so prav ti vlaki najbolje zasedeni, smo se zmenili, naj vodstvo bolj natančno ugotovi, katere proge so donosne, ne pa da kar povprek odpravlja vlake,« so na tiskovni konferenci povedali predstavniki sindikata vlakovnih odpravnikov. Brez železniške povezave pa naj ne bi ostali niti tisti kraji, ki imajo zelo slabe druge prometne zveze. Tudi o tem vprašanju je bilo doseženo načelno soglasje, najti pa je treba še denar za to in za popravila nekaterih že izrabljenih kompozicij. Kot je bilo slišati, naj bi o tem že tekli pogovori vodstva ŽG Ljubljana s finančnim ministrom Dušanom Šeškom. Ko bo znanega kaj več, bodo v štirinajstih dneh sklicali nov sestanek, na katerem bodo ponovno preverili, katere vlake bi lahko pogrešali, kateri pa bi morali ostati - četudi kot nekakšen socialni vložek. »Smo pač na strani delavskega razreda,« so komentirali to zahtevo ...	Damjan Križnik
med nami
Tomšič kot trojanski konj
Obalni sindikati so ta teden javno protestirali, ker se je France Tomšič v družbi s svojimi spremljevalci pogovarjal z direktorji, da bi v njihovih podjetjih oblikovali še en sindikat. Verjetno je mislil na svojo Neodvisnost.
V ponedeljek pa se je Tomšič podal med sindikaliste Železarne Ravne. Poleg Alenke Orlove ga je to pot spremljal tudi dolgoletni generalni direktor Železarne Ravne Gregor Klančnik. Na sindikalni sestanek, na katerem so govorili o odpuščanju delavcev, pa je Tomšič zamudil dve debeli uri. Medtem je bil na obisku pri poslovodstvo! železarne, kjer mu je Andrej Kokalj izročil plakate Železarne Ravne za zasluge. Sindikalisti, ki so ga čakali v družbi z Gregorjem Klančnikom pa so med tem ugotovili, da je šel na poslovodstvo zato, da bi njihovo mnenje prenesel kot svoje. Ob tem se lahko spomnimo, da so podobno ravnali tudi sindikalisti nekdanje ZSS, ko so še bili uradna družbenopolitična organizacija.
Ta zgodba pa je vredna premisleka tudi zato, ker 800 železarjev že tretji mesec čaka na delo doma. Generalni direktor Andrej Kokalj pa je na prvomajskem slavju pozval sindikate k popuščanju glede presežkov delavcev. Železarji so
/Si«*'*
pred tremi meseci svoje podjetje darovali Republiki Sloveniji, ki jim je v zameno za to potezo obljubljala pomoč oziroma državno streho. Republika do danes ni naredila ničesar in ni imenovala niti upravnega odbora. Njeno streho je, kot vse kaže, dobil novi generalni direktor Andrej Kokalj, ki je na oblast prišel zaradi pomoči občine (Tasič) in republike (Rejc) in ki v podjetju za zdaj neuspešno poskuša le z novimi reorganizacijami.
Vse to kaže, da mu je sindikalist in poslanec France Tomšič prišel kot naročen za obračun z nepopustljivimi sindikalisti SSS. To sklepa tudi po tem, ker Tomšič javno hvali modrost poslovodstva železarne Ravne.
Zanimiv predpis
Tarča vseh osti, ki so na zadnji seji ROS tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije letele iz vseh mogočih smeri, je bila (skorajda) ne kriva ne dolžna Meta Štoka, strokovna delavka na ministrstvu za delo.
»Vse to, kar sem slišala na tej seji, iz dneva v dan poslušam po telefonu. Zato me ni treba prepričevati, da s takšnimi plačami delavci bolj težko živijo,« je zavrnila očitke, da nima pojma, kakšno je resnično stanje. »Ampak predpis je predpis...«
Torej nam je predpisa:	slabo
živeti!?!
Predsednik vlade Republike Slovenije Lojze Peterle je leto dni po prevzemu krmila povabil 11 sindikalnih zvez oziroma sindikatov na pogovor o osamosvojitvenih aktivnostih, kolektivnih pogodbah ter osebnih dohodkih. Prav vsi sindikati so se vabilu odzvali, na drugi strani pa je sedela skoraj polovica ministrov slovenske vlade. Pogovor je vodil Matija Malešič, podpredsednik. Uvodno informacijo o osamosvojitvi je dal minister za finance Dušan Šešok. Povedal je, da so v gospodarstvu veliki problemi zaradi napačne ekonomske politike zvezne vlade. Nerealni tečaj dinarja je povzročil 55 odstotkov izgub slovenskega gospodarstva. Po njegovem mnenju ni mogoče predvideti vsega, kar se bo zgodilo po 27. juniju, čeprav se da sklepati, da bomo izgubili del jugoslovanskega trga in da bo trpela oborožitvena industrija. Ljudem je, po njegovem mnenju, treba povedati, da po osamosvojitvi ne bomo postali nova Švica in da bo »mrtvi tek« lahko trajal kar dve leti.
Lojze Peterle je takoj zatem dejal, da ne želi nikogar nagovarjati k posluhu za zgodovinski trenutek. Povedal je, da prihaja »obdobje šoka« in šele po njem lahko pričakujemo izboljšanje. Tako pa moramo ravnati, ker propadanju v takšni Jugoslaviji ne vidimo konca.
Nov družbeni red nam bo, po njegovem mnenju, prinesel blaginjo, za zdaj pa so nujne omejitve na finančnem področju. Vlada rešuje nekatere zahteve, kot so tiste, ki jih postavlja odslej šolstvo, pa bodo delali bolj selektivno. Na nekaterih področjih pa se, po njegovem mnenju, še vedno rezerve.
Lojze Peterle je na koncu omenil skupno odgovornost za skupne cilje in izrazil zadovoljstvo, da je v Sloveniji prišlo do sindikalnega pluralizma, s sindikati vlada želi dialog.
Miha Ravnik je po tej spodbudi najprej dejal, da mu je žal, da je do takšnega sestanka prišlo tako pozno. Sestanek je prepozen, je menil Boris Mazalin z Obalnih sindikatov in dodal, da je vlada preslišala vse dosedanje sindikalne pozive. Po njegovem mnenju je vlada preračunljivo izbrala dan za pogovor. Tudi Dušan Rebolj je ugotovil, da je pogovor sklican zaradi osamosvajanja. Kasneje je v zvezi s tem Matija Malešič povedal, da so se za pogovor dogovorili skupaj s predsedstvom R Slovenije in vodstvom skupščine.
Udeleženci pogovora so veliko besed namenili socialnemu miru. Miha Ravnik je menil, da se je o njem mogoče pogovarjati le na podlagi podatkov o gmotnem in socialnem položaju delavcev. Ker ne bo sporazuma o osamosvojitvi, bomo enostransko ukrepali in prav bi bilo, da bi
Na poti k partnerstvu
vedeli, kako bo to vplivalo na položaj delavcev. Nezadovoljstvo delavcev, po njegovem mnenju, lahko zruši pozive na državljansko dolžnost. France Tomšič pa je menil, da je zdaj čas za enotnost, ker se uresničujejo tisočletne sanje o lastni državi in da je zato treba uveljavljati strpno politiko. Delavci pa so, po njegovem mnenju, prepričani, da bi morali bremena pravičneje razdeliti na vse sloje in zmanjšati razpone v osebnih dohodkih. Predstavnik Neodvisnih sindikatov iz Celja je vladi očital, da ne vidi delavcev, ki nimajo možnosti, niti za 3.000 din, ker podjetja nimajo denarja. Na težaven položaj delavcev je opozoril tudi Alojz Omejc, predsednik sindikata tekstilne in usnjarske industrije. Albert Vodovnik je menil, da osamosvojitev ne gre skupaj z lačnimi delavci in da bodo kovinarji skupaj s tekstilci znova protestirali, če ne bodo dobili odgovorov na postavljene zahteve. V imenu sindikata nezaposlenih se je Andrej Magajna zahvalil Lojzetu Peterletu, ker ni direktno pozival k socialnemu miru in predlagal socialno partnerstvo. Matija Malešič je odgovoril, da si vlada s tem pogovorom ne želi kupovati socialnega miru niti pritiskati na sindikate.
Tezo o socialnem partnerstvu so razpravljalci kasneje razširili in se dogovorili o nujnosti tripartitnega (vlada, zbornica, sindikat) partnerstva po zgledu Avstrije. Sodelovanje v tem smislu naj bi steklo čimprej, partnerstvo pa bi bilo lahko urejeno tudi z zakonom o soupravljanju delavcev.
Razprava o kolektivnih pogodbah in osebnih dohodkih je bila še bolj polemična. Jožica Puhar in Igor Umek ter drugi ministri so zagovarjali nujnost zakona, ki omejuje izplačila osebnih dohodkov in s podatki dokazovali njegovo koristnost. Gregor Miklič pa jim je dokazoval, da so plače v tržnem gospodarstvu eden izmed proizvodnih stroškov in da imajo zaposleni do njih polno pravico. Zatorej naj kolektivne pogodbe veljajo v celoti. Ministrica za delo je povedala, da so zneski v kolektivnih pogodbah previsoki, ker so predstavniki GZ preveč popuščali zahtevam sindikalistov. V nasprotju z njo pa je Gregor Miklič s podatki dokazoval, da izhodiščni OD in OD za prve štiri kategorije niso previsoki. Pollemiko je končal Igor Umek z mislijo, da se je o ceni dela mogoče pogovarjati le če, imaš možnost, da drugje dobiš več, kot tam, kjer si zdaj.
Po končanem pogovoru je Matija Malešič za DE dejal, da je bil pogovor koristen in da je pokazal pripravljenost udeležencev za nadaljnje sodelovanje. Dodal je, da so nekatere sindikalne zahteve nerealne in takšna je tista o izplačilih zajamčenih osebnih dohodkov iz proračunskih sredstev v primeru, če delavci ne dobijo plače do 18. v mesecu.
Miha Ravnik pa je za DE dejal, da na dogovoru ni dobil nobenih novih odgovorov in pojasnil o položaju delavcev in zato z njim ni zadovoljen. Tudi dogovor o sodelovanju je, po njegovem mnenju, le načelen.
Franček Kavčič
na tržnem prepihu
Za trideset dinarjev razvedrila
Plače po jugoslovansko
Zaposlenemu Jugoslovanu, ki je februarja letos zaslužil povprečno jugoslovansko plačo 5907 din, je od te ostalo, potem ko je napolnil košarico življenjskih potrebščin za povprečno štiričlansko družino, pol odstotka ali 29,56 dinarja za »razvedrilo«. Pravo razvedrilo povprečno plačanega jugoslovanskega delavca je torej nenehno trikratno obračanje dinarjev, da bi zalegli, kolikor mora »normalna« plača: za preživetje in še za kaj zraven.
To se da razbrati iz gradiva, ki ga je objavil Zvezni zavod za statistiko pod naslovom »Potrošniška košara, cene in čisti osebni dohodek«. Statistiki so zbrali podatke o delovnem času, potrebnem za nakup posameznih izdelkov iz košarice življenjskih stroškov, število povprečnih plač, potrebnih za nakup izdelkov trajnejše vrednosti ter število izdelkov, ki jih je mogoče kupiti za povprečno jugoslovansko plačo. Namen statistike, ki take primerjave izdeluje v določenih časovnih presledkih, je, da pokrije vse večje zanimanje javnosti za tovrstne primerjave in pa, kot trdijo v zavodu, da preprečejo vse pogostejše napačno razlago in uporabljanje omenjenih statističnih podatkov.
S pomočjo republiškega zavoda za statistiko smo zvezne podatke dopolnili s slovensko specifiko na tem področju. Vendar podatki med seboj niso neposredno primerljivi, ker smo iz republiškega zavoda dobili izračune za marec,
medtem ko so v zveznem gradivu objavljeni podatki za februar letos. Toda nič zato. Slika je dovolj razločna.
Zvezni podatki kažejo, da je rast osebnih dohodkov ne glede na povečevanje cen v letošnjem letu, v februarju omogočila, da je bilo moč kupiti večino izdelkov v večjih količinah, kot denimo februarja lanskega leta. Tako je bilo letošnjega februarja mogoče kupiti 45 % več mleka, čeprav so cene poskočile za 33 odstotkov. Manj pa je bilo mogoče kupiti kruha (6%) ali avtobusnih žetonov (37%). Kljub rasti plač pa je bila februarja povprečna plača jugoslovanskega delavca le za pol odstotka večja od polne košarice življenjskih stroškov. Še januarja je od košare ostalo skoraj 10 % decembra lani pa celo 18 odstotkov. Košara pa je tudi presegala povprečno plačo: januarja lani za skoraj 5 odstotkov, februarja lani pa celo za 24 %.
Da ne bo zmede s slovenskimi plačami: jugoslovanske so se jim v zadnjih dveh letih močno približale. Še leta 1988 je bila povprečne slovenska plača za polovico večja od povprečne jugoslovanske, lani decembra samo še za petino, zdaj pa je, podatek velja za februar, višja za 28 odstotkov od povprečne jugoslovanske plače.
časopis slovenskih delavcev
Predaja dežurstva
Pred nekaj meseci je takratni podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger dejal, da slovensko gospoda-stvo delavcem ne zmore izplačevati okoli 800 nemških mark povprečne plače. Glede na produktivnost bi bila realno sprejemljiva povprečna plača nekaj manj kot 400 DEM. Ministrova napoved se je medtem uresničila. Kljub temu pa nekateri zagreteži trdijo, da bi se morale plače znižati tudi nominalno (ne le realno, kar se je ob zadnjih dvigih cen in padcu dinarja zgodilo), da bi gospodarstvo preživelo. Ti ekonomski gorečneži ne vidijo, da več kot sto tisoč slovenskih delavcev prejema najnižje možne plače. O tem, koliko družin lahko z eno plačo pokrije statistično ugotovljene minimalne živ-ljenske stroške, raje ne sprašujemo. Ne opazijo torej, da so plače v resnici zelo nizke, da pa so stroški dela zelo visoki, menda celo relativno najvišji v Evropi. Da plače zdaj ne kvarijo makroekonomskih razmerij, je potrdila tudi ministrica za dela Jožica Puhar. Novinarjem je pred kratkim razglasila, da vlada z intervencijskim zakonom o plačah obvladuje gibanje osebnih dohodkov, obvladujejo pa jih tudi kolektivne pogodbe, kjer so že sklenjene. Podjetja (v globalu) trenutno izplačujejo celo manj sredstev za osebne dohodke, kot jim interventni
zakon omogoča___
Če so torej podatki o globalni rasti sredstev za plače glede na obseg proizvodnje (storilnost) točni in če sodimo, da sestavljalci intervencij-
skega zakona le-tega niso sestavili v nasprotju z makroekonomsko logiko, potem lahko rečemo: tisti dinarji, ki jih vtaknemo vsak mesec v žep kot plačo, ne morejo biti krivi za težave v gospodarstvu. Po našem prepričanju to že dolgo niso več. Dežurstvo bo moral prevzeti drug krivec: nemara slaba gospodarska politika in pretirana družbena poraba?
Boris Rugelj
Zvezna statistika je potem izračunala, koliko časa mora Jugoslovan s povprečno neto plačo delati, da si lahko kupi nek izdelek ali hrano. Žal tu ni primerjave, koliko morajo delati za nakup enakega izdelka Avstrijci, Zahodni Nemci, Američani, Korejci itd. Toda kljub temu, pišejo zvezni statistiki, podatki delujejo dovolj moreče. Naš »povprečnež« mora delati za kilogram jabolk (poudarjamo, po cenah februarja, ne po današnjih) 31 minut, za 200-gramsko mlečno čokolado 3 ure 24 minut, za kilogram črnega kruha 16 minut, za liter olja 35 minut, za moške čevlje pa dva dni 6 ur. Za kilovat električne energije je treba delati 2 minut, za pralni stroj mesec 12 dni, za barvni TV sprejemnik pa mesec 20 dni.
Za avtomobil (domnevano, da so v račun vzeli jugo koral) je treba garati 19 mesecev tri dni. Za varstvo otroka v VVZ je treba delati 4 dni 2 uri. Statistiki so se še »zlobno« poigrali z živci lastnikov avtomobilov, saj so jim izračunali, koliko časa je treba delati za obvezno zavarovanje (16 dni in 6 ur), koliko za tehnični pregled (8 ur 23 minut) in koliko za mehanikovo uro v servisu (4 ure 8 minut).
Mnogo prijetneje je prebirati podatke, koliko posameznih izdelkov je bilo mogoče februarja kupiti za takratno povprečno plačo: 647 litrov mleka ali 351 kilogramov kruha ali 808 litrov kisle vode, ali 44 kilogramov kave ali 223 vstopnice za kino. Ali sedem puloverjev... In tako dalje.
Podatki za Slovenijo, ki so nam jih izračunali na Republiškem zavodu za statistiko, kažejo, da je bilo marca letos moč kupiti za povprečno plačo manj izdelkov kot decembra lani. Zlasti je zanimiva primerjava za črn kruh za nekaj let nazaj (žal nimamo pri roki enake primerjave za Jugoslavijo). Leta 1980 je delavec s povprečno slovensko plačo delal za kg kruha 10 minut, pet let kasneje že 13. Leta 1987 je delal za kruh le še 6 minut, leto kasneje samo 5, toda že leta 1989 celih 19 in
lani 21. Marca letos pa je moral delati za kos črnega kruha že 24 minut.
Marca je zaposleni Slovenec s povprečno plačo 7757 din neto delal za kilogram bele moke 14 minut, kilogram govedine uro 28 minut, za kilogram svinjine skoraj dve uri, za liter olja 32 minut, mleko 14 minut, za sladkor 21 minut, kilogram kave 3 ure dvajset minut, za moško srajco 11 ur 47 minut, za yugo skalo skoraj 19 mesecev (ne da bi si ob tem privoščil grižljaj ali požirek) za hladilnik 124 ur 40 minut in za barvni TV sprejemnik tristo ur ali mesec in pet dni.
Jasno je, da v teh izračunih niso upoštevani najdražji izdelki, ki jih je na trgu mogoče kupiti. Skratka, cene prehitevajo naše plače vsaj za korak, dva, naše želje pa za... ? Celo miljo!
Besedilo: Boris Rugelj, slika: Sašo Bernardi
Šola poslovnosti
... Ameriška
Za delavce, ki bodo (ali so) izgubili službo, pa imajo možnost odpreti svoje podjetje (delavnico ali kaj bolj imenitnega), bo prav prišlo spoznanje ameriške podjetniške organizacije National Fede-ration of Independent Business o tem, katere lastnosti so za novopečene podjetnike najbolj pomembne. Omenjena organizacija je pred časom raziskala skoraj 3000 novonastalih podjetij in ugotovila, da je za uspešne podjetnike najvažnejše, da so samozavestni, da trdo delajo (toda ne več kot 69 ur na teden), da so moškega spola (in belci v ZDA), da imajo dobro splošno izobrazbo, dobrega računovodjo, da imajo najmanj 50 tisoč dolarjev začetnega kapitala (v ZDA), da posvetijo glavno pozornost prodaji in da imajo predhodne izkušnje z izdelkom. Manj
Aplavz na odprti sceni
Slovenska vlada je povečala cestnine na slovenskih avtocestah za domače potnike in jih izenačila s tujci. Vladi ploskamo na odprti sceni, saj je ta poteza zelo konkreten dokaz, da si oblast prizadeva izenačiti slovenske »tarife« s svetovnimi ali vsaj z evropskimi. Tako lahko kmalu pričakujemo izenačevanje stopenj obdavčitev in carin, izenačenje cen energije, da se od Evrope takorekoč sploh ne bomo razlikovali.
R. B.
važno je, da so mladi, da imajo strokovno ali poslovodno izobrazbo, da imajo predhodne ma-nagerske in podjetniške izkušnje ter dobrega odvetnika in bankirja.
Skratka, prednost imajo samozavest, trdo delo, iznadljivost in nekaj denarja pred strokovnim znanjem.
Škoda je le, da se večina odpuščenih ne bo imela »časa« ukvarjati se s podjetništvom...
Južnokorejska
Južnokorejsko tovarno avtomobilov Hyundai poznamo tako rekoč vsi, saj so njeni »ponyji« osvojili zlasti slovenski trg. Od lanskega septembra ima svoje jugoslovansko predstavništvo v Zagrebu, njegov direktor Yung Chul 1 Kim pa je za »Ekonomsko politiko« nanizal nekaj vtisov o jugoslovanskem gospodarstvu in o možnostih, da poveča prodajo v Korejo, kar postaja spričo odloka zvezne vlade o »pogojnem omejevanju uvoza avtomobilov z daljnjega vzhoda« zelo aktualno vprašanje. Direktor Kim, ki je iskal zlasti na Hrvaškem možne poslovne partnerje, tako za nakupe kot za naložbe, je s kakovostjo izdelkov in znanjem zaposlenih zadovoljen, ne pa s cenami in delovnimi navadami Jugoslovanov.
Jugoslovanska podjetja izgubljajo svojo konkurenčnost na svetovnem trgu, ker jih pestijo previsoka zaposlenost in cene ter nizka produktivnost, pa tudi vlada je »navrgla« visoke davke. Korejci imajo zato težave, ko bi pri nas radi kaj kupili, saj so izdelki za petino do tretjino dražji od domačih, korejskih. Škoda je, dodaja gospod Kim, da jugoslovanska vlada ne pomaga izvozu z nizkimi obremenitvami, saj bi bili lahko mnogi jugoslovanski izdelki zanimivi na svetovnem trgu, ker, tako pravi Kim, imamo tehnologijo, visoko tehnično raven, ljudje so zelo spretni in inteligentni.
Toda gospod Kim je skeptičen glede tega, ali lahko Jugoslavija doseže tako hiter razvoj, kakor ga je Južna Koreja v zadnjih desetih letih. Predvsem bo treba spremeniti delovne navade. V Koreji na primer, delajo, dokler ne dokončajo dela - ne samo do konca rednega delovnega časa. Nadure uslužbenci največkrat štejejo kot svoj prispevek v kariero in ne zahtevajo plačila... Skratka, pri nas ljudje živijo preveč lagodno. Gospod Kim je seveda govoril tudi o potrebi po umirjanju političnih razmer, o uvajanju postulatov, kapitalističnega gospodarstva, denimo, trga valut in vrednostnih papirjev, ki zdaj deluje le v Sloveniji.
V razmislek: Južni Korejci so imeli pred desetimi leti 700 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, zdaj ga imajo 4700.
R. B.
FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJT• FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTO
n
Prednosti in kritike participacije
Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih
-	kakovostno upravljanje ter
-	ustrezna zgradba.
vodenje in organizacijska
Pripravlja: dr. Bogdan Kavčič
Gre za podjetja v kapitalističnih gospodarstvih, katerih lastniki so v celoti ali pretežno zaposleni v istem podjetju. Takšna podjetja upravljajo zaposleni, zato jih mnogi imenujejo »samoupravna podjetja«. V zahodni Evropi in Združenih državah jih poznajo že dve stoletji, prvo je bilo menda ustanovljeno leta 1791. Iz objavljenih podatkov je mogoče povzeti, da jih je sedaj v ZDA že prek 10.000; v Kanadi več kot 300; v Veliki Britaniji skupaj s Škotsko prek 1500; v Franciji jih je bilo že v začetku šestdesetih let tega stoletja več kot 500; itd. Skratka, ne gre za obroben pojav, čeprav ta podjetja v nacionalnih gospodarstvih nimajo po-
sebno velikega deleža, vendar jih je v zadnjih desetletjih vedno več.
Podjetja v lasti zaposlenih so za nas zanimiva, ker bi nekatera (morda tudi številna) družbena podjetja lahko odkupili ali si jih kako drugače pridobili v last zaposleni delavci. Kakšna je perspektiva takšnih podjetij? So lahko uspešna ali pa je to le prehodna oblika do njihovega bankrota in prehoda v zasebno ali državno last?
Ta podjetja, pogosto jih imenujejo kar kooperative ali zadruge, delujejo povsem tržno. Pomeni, da morajo biti gospodarsko uspešna, če hočejo preživeti. V zgodovini so. doživljala uspehe in neuspehe, več jih je propadlo kot preživelo.
Kaže, da imajo tovrstna podjetja, ki preživijo prvih pet let od ustanovitve, dokaj dobre možnosti, da so še naprej uspešna. Avtorji mnogih raziskav o tem so poskušali ugotoviti, kateri dejavniki odločajo o tem, ali so uspešna ali ne.
Ugotovitve številnih študij je mogoče povzeti v sklep, da so podjetja v lasti zaposlenih lahko gospodarsko uspešna, če delujejo po določenih načelih oziroma če izpolnjujejo nekatere pogoje. Ti so predvsem:
-	zadosten kapital ob njihovi ustanovitvi
-	način poslovanja in upravljanja, ki zagotavlja ohranjanje in povečevanje lastnine (vrednosti kapitala),
Podkapitaliziranost
Premajhen začetni kapital je najpogosteje omenjeni vzrok za njihovo hitro propadanje. To napako imajo mnoge kooperative že od ustanovitve naprej. Podkapitaliziranost se povezuje z načinom in vzroki za njihovo ustanovitev. Poznamo jih nekaj skupin:
S Podjetja v lasti zaposlenih, ki so nastala iz bankrotiranih prejšnjih podjetij, predvsem zato, da bi delavci ohranili zaposlitev. Takšna podjetja imajo praviloma velike finančne težave in pogosto kmalu propadejo, saj so bila že prej osiromašena (sicer ne bi propadla). Delavci jih morajo odkupiti od lastnikov in tudi to pogosto pomeni, da nimajo potrebnega dodatnega kapitala za poslovanje podjetij. Zato v takih podjetjih ohranjajo le programe ali dejavnosti, ki so kapitalno manj
zahtevne. Te pa prinašajo manj dobička. Takšna podjetja tudi nimajo dovolj kapitala za modernizacijo tehnologije in podobno.
S Podjetja, ki so jih prejšnji lastniki prepustili (podarili) zaposlenim. Če so bila prej dobro utečena in finančno močna, nimajo težav s podkapitaliziranostjo.
S Podjetja, ki so nastala iz predvsem negospodarskih vzrokov. Med njim je lahko želja po večji enakosti med zaposlenimi, želja po dokazovanju drugim, da so lahko uspešni, itd. Kooperative, ki nastanejo na takšni podlagi, navadno vztrajajo, dokler je v njih prvotna ustanovitvena skupina, ne glede na gospodarsko uspešnost. Probleme s podkapitaliziranost j o pa imajo, če ustanovitelji niso bili sposobni združiti dovolj kapitala.
S Podjetja, ki so nastala zaradi zagotavljanja novih delovnih mest. Takšna navadno nastanejo z zunanjo pomočjo (države ali posebnih skladov, ki zagotovi ustrezne začetne možnosti). Takšna po-
pocenimo življenje
IMM
Boiza sindikalnega turizma
Borzna sporočila sprejema ATRIS - borza sindikalnega turizma, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 061/326-982, 322-975 in telefaks 061/317-298
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	Počitniški dom Premantura - ima 3- in 4-posteljne polapartmaje - spalnica, predprostor, kopalnica TWC, balkon. Plaža je v prijetnem borovem gozdičku. Cena: do 1. 7. 1991 cena polnega penziona 370 din, od 1. 7. naprej polni penzion 460 din. Trije obroki na senčni terasi.
Cene so znižane za 35%. Možnost plačila v obrokih.
2.	Moščeniška Draga - Bivanje v lesenih bungalovih, sanitarije so skupne, v naselju. Cena penziona za odrasle 400 din, za otroke od 3. do 7. leta 290 din. Prosti desetdnevni termini od 11. 7. do 21. 8.
3.	Apartmaji v Maredi - Cena najema apartmaja je 45 DEM. Prosti termini: od 21. 6. do 1. 7. in od 1. 9. do 11. 9. - apartma I; od 18. 6. do 30. 6. in od 17. 8. do 29. 8. - mali apartma; od 18. 6. do 30. 6. in od 29.
8.	do 9. 9. - veliki apartma.
4.	Počitniški apartmaji Rovinj - Monsena - 2-, 3- in 4-posteljni apartmaji. Vsak ima opremljeno kuhinjo, dnevno sobo, TWC in manjšo teraso. Najemnina je 135 din na dan na osebo. Desetdnevni termini so od 10. 6. do 8. 9. V času od 20. 6. do 30. 6. in od 29. 8. do 18.
9.	so cene za 20 % nižje.
5.	Počitniški apartmaji v Pineti - Novigrad
a)	manjši apartma -3 + 2 pomožni ležišči, TWC, balkon. Najemnina 125 din na dan. Penzion - odrasli 360 din, otroci do 12 let 265 din. Prosti termini: od 18. 6. do 28. 6. do 8. 7.
b)	večji apartma: 5 ležišč in tri pomožna - dve sobi, predsoba, TWC, balkon. Najemnina 270 din na dan, penzion za odrasle 360 din, za otroke do 12 let 265 din. Prosti termini: od 18. 6. do 18. 7. in od 7. 8. do 6. 9. PENZION JE OBVEZEN
6.	Počitniško naselje Pohorje — Novigrad — bivanje v 2- in 3-postelj-nih sobah. 10-dnevne izmene. Cena polpenziona 365 din za odrasle, otroci od 3 do 10 let 235 din. Prosti termini: od 8. 7. do 7. 8. in od 27. 8. do 6. 9.
7.	Počitniški apartmaji Nerezine - Mali Lošinj - 3-posteljni apartmaji. Najemnina 125 din na dan na osebo. Termini od 8. 8. do 7. 9. (po 10 dni)
8.	Počitniški dom Veli Lošinj - Bivanje v 1-, 2-, 3- in 4-posteljnih sobah. Cene penziona: odrasli 470 din, otroci do 10. leta 365 din. Termini so desetdnevni od 2. 7. naprej.
9.	Počitniški dom Fiesa - 3-posteljne sobe, etažni TWC, cena penziona za odrasle 340 din, otroci do dveh let brezplačno, otroški obrok (do 14. leta) 220 din. Prijave sprejema ATRIS do 20. 6. 1991.
10.	Apartmaji v Červarju - Opremljeni apartmaji za 4 osebe, kuhinjska niša, TWC, garderoba, dnevni prostor, spalnica, balkon. Najemnina 480 din na dan. Termini: od 20. 6. do 30. 7. in od 9. 8. do 29. 8. (10-dnevne izmene).
11.	Počitniški dom Vrsar IH - Biivanje v 3- ali 4-posteljnih sobah. Cena penziona: 330 din za odrasle, otroci do 10. leta 230 din. Termini: od 29. 6. do 19. 7. in od 18. 8. do 28. 8.
12.	Hotel v Banjolah - Bivanje v 2-posteljnih sobah s kopalnico in WC. Cena penziona junija in septembra 27 do 34 DEM, penzion julija in avgusta 36 do 47 DEM. Cene penziona v sobah z WC in umivalnikom junija in septembra 27 DEM, julija in avgusta 35 DEM. Organizacija izletov, možnost športne rekreacije na lastnih objektih.
13.	Hotel Mali Lošinj - Hotel Aurora, penzion v enoposteljni sobi: junij 555 din, julij 801 din, avgust 1000 din. Penzion v dvoposteljni sobi: junij 519 din, julij 770 din, avgust 950 din.
Hotel Istra: penzion v enoposteljni sobi: junij 291 din, julij 374 din, avgusta 468 din,
Hotel Punta: polpenzion v enoposteljini sobi: junij 555 din, julij 822 din, avgust 1027 din.
14.	Hotel Belvedere Izola in hotel Marina - Bivanje v 2- in 3-posteljnih sobah s kopalnico. Sedemdnevni paketi (polni penzion, samopostrežni zajtrk, nacionalna večerja, panoramska vožnja z ladjo, 2 uri tenisa, prosta vstopnica za diskoteko). Cene: junij 197 DEM za paket na osebo, julija pa 260 DEM.
15.	Počitniški dom Zelenica - Novigrad - Polpenzion v dvo- ali triposteljnih sobah z umivalnikom, TWC etažni. Desetdnevni termini od 21. 56. do 30. 8. Doplačilo za apartma (dve sobi, TWC, terasa) je 100 din na dan. Pripravljajo tudi izlete in družabne večere.
16.	Počitniški dom Crikvenica (pri Therapiji) - Dvo-, tri- in štiripo-steljne sobe z etažnimi TWC. Dopust je 7- ali 10-dnevni. Cene: junij
in september: penzion 325 din, julij in avgust: 390 din. Termini: (7-dnevni) od 29. 6. do 14. 9. (10-dnevni): od 20. 6. do 8. 9.
17.	Počitniški dom Dramalj - Crikvenica - Žito - 2-, 3- ali 4-posteljne sobe z TWC. Cena penziona je 28 DEM, otroci do 10. leta 20 DEM.
18.	Apartma Miholaščica - Cres - apartma za 5 do 6 oseb - kuhinja, dnevna soba, galerijska spalnica, TWC, balkon. Najemnina je 42 DEM na dan. Termini: julij, avgust.
Apartma Barbariga - dvosobno stanovanje, dnevna soba, spalnica, TWC, atrij. Termini: avgust. Najemnina 42 DEM na dan. Kličite 061/ 318-983
19.	Apartmaji v Barbarigi pri Pulju - apartmaji za 5 do 6 oseb. Opremljena kuhinja. Cena 42 DEM na dan.
20.	Počitniški dom Piran - 2- in 3-posteljne sobe z TWC in sobe z etažnimi TWC. Sedemdnevni paketi od 2695 din do 3367 din. Otroci do 10. leta imajo popust. Termini: junij, julij, avgust, september.
21.	Počitniški penzion v Kranjski Gori - Jasna - Bivanje v tri- ali štiriposteljnih polapartmajih: soba, predsoba, garderoba, TWC, balkon. Lastno parkirišče in mini bar. Polpenzion za odrasle 295 din, za otroke od 7 do 14 let 250 din, otroci do 3. leta brez svojega ležišča 195 din.
Mansardne sobe s 4 ležišči, etažni WC - 15% popusta. Za skupine - vikend paket, najmanj 3 dni za najmanj 25 oseb - cena polpenziona 255 din. Stavba je v neposredni bližini jezera Jasna.
22.	Počitniške prikolice
AC Finida - najemnina 330 din na dan. Termini od 31. 7. do 9. 9. (desetdnevni)
AC Funtana - Vrsar II - najemnina junija 25 DEM, julija in avgusta 36 DEM
AC Ježevac - Krk - najemnina junija 25 DEM, julija in avgusta 36
AC Atomske Toplice - najemnina junija 28 DEM, julija in avgusta 36 DEM, septembra 24 DEM
AC Lanterna III - 10 dnevni termini od 21. 5. do 21. 9. Najemnina zunaj sezone 300 din na dan, v sezoni 360.
AC Funtana - Vrsar III - 10-dnevni termini od 21. 6. do 21. 9. Najemnina zunaj sezone 300 din, v sezoni 360 din.
AC Terme Čatež - 7-dnevni termini od 25. 6. do 28. 9. Najemnina zunaj sezone 295 din na dan, v sezoni 540.
23.	Kope pri Slovenj Gradcu — Brunarica za 10 oseb — zelo komfortno opremljena. Najemnina, ne glede na število oseb, je 400 din na dan. Termini od 18. 6. do 12. 8. in 25. 8. do 9. 9.
24.	Garsonjera v Kaninski vasi - Bovec - Najemnina 360 din na dan. Termini od 15. 6. do 15. 7. in od 15. 8. dalje.
25.	Počitniški dom Oštro pri Kraljeviči - 2-, 3- in 4-posteljne sobe s TWC. Penzion za odrasle 285 din, otroci do 14. leta 215 din, do 5. leta 155 din, do 2 let brezplačno. Sedemdnevni termini od 6. 7. do 31. 8.
POSEBNA PONUDBA: Namestitev prikolic v AC Belvedere Izola: visok standard storitev, dva bazena, športna igrišča za tenis in mini golf, glasbeni večeri, trgovina z živili
Termini in cene:	za podjetja	za zasebnike
od 1. 6. do 31. 10	24.700 din	16.900 din
od 1. 11. do 31. 5.	5.200 din	5.200 din
C. PRODAMO
1.	Počitniško prikolico Adria 450 - letnik 1981 z osnovno opremo, dodatni 801 hladilnik, baldahin, lesen pod. Skupna cena 45.000 din.
2.	Počitniški dom - Brunarica - Male Kope - Dom ima 75 m2 površine. Leto izgradnje 1983. Prostori v pritličju: pokrita terasa, drvarnica, klet. Prostori v nadstropju: vetrolov, dnevni prostor, sanitarije. Mansarda: spalni prostori. Objekt je 90m od smučarske žičnice. Cena objekta - cenitev april 1991 je 92.500 DEM
3.	Apartma v Červarju - velikost 22,96m2 - predprostor s kuhinjsko omaro, TWC, dnevna soba, spalnica, v nadstropju pograd za 2 osebi, balkon. Cena 529.000,00 din ali 40.000 DEM.
4.	Dvosobno stanovanje v Novigradu - Stanovanje meri 57,30m2 in ima hodnik, kopalnico, kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, balkon, ložo, pomožni prostor, shrambo. Cena približno 70.000 DEM.
Tudi v prihodnje bomo z vami sodelovali:
Doro Hvalica Irena Prusnik Metod Zalar
Agencija »O. K.« d. o. o. Ljubljana posreduje proste kapacitete v počitniških domovih, apartmajih in prikolicah.
Posebej priporočamo počitniške domove v Piranu, Ankaranu, Fiesi in na Malem Lošinju.
Ugodni popusti, zlasti za šole, v juniju in septembru.
Informacije in rezervacije telefon 061/51-304.
FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON # FELJTON • FEL
djetja navadno nimajo težav s kapitalom.
Da bi rešili vprašanje pod-kapitalizacije, predlagajo povezovanje majhnih kooperativ v širše solidarnostne in rizične skupnosti, ki so podprte tudi z bančnimi organizacijami. Prav temu dejavniku mnogi pripisujejo slavne zasluge za usešnost sistema Mondragon v Španiji.
Ohranjanje in povečevanje kapitala
Eden izmed starih ugovorov zoper uspešnost delavskih podjetij je, da ne morejo biti uspešna, ker delavci v njih poskušajo zadovoljiti zgolj svoj interes po visokih plačah. Zato ne skrbijo za ohranitev in povečevanje kapitala, da niso zainteresirani za ponovno investiranje v svoje podjetje, temveč raje vlagajo
drugam, ker imajo od tega večje koristi.
Mnoge kooperative so v resnici propadle prav zato. Vendar je problem rešljiv z ustreznimi mehanizmi, ki zagotavljajo ohranitev in povečevanje kapitala. Takšne te-
žave sploh niso značilne za podjetja v lasti delavcev, ampak so splošnejše narave. Tudi zasebni lastnik lahko premalo skrbi za ohranitev kapitala in propade.
Problem reinvestiranja je rešljiv z dovolj visokimi dohodki od vlaganja in ni značilen za posamezno obliko lastnine. Ohranjanje kapitala zadeva stopnjo donosnosti, ki mora biti tolikšna, da nadomesti začetno vrednost investicije in nadomesti izgubljeni kapital. Empirične analize niso potrdile trditve, da delavske firme propadejo zaradi samof inansir anj a.	Problem,
da delavci ne morejo »dvigniti« svojega deleža kapitala iz podjetja, je rešljiv s sistemom dedovanja ali notranjega trga kapitala.
To je najpogostejši izid empiričnega preučevanje (ne) uspešnosti podjetij v lasti zaposlenih. Vodijo jih ali poslo-vodniki, ki so jih izvolili zaposleni, ali pa managerji, ki jih zaposleni najamejo zunaj podjetja. Za zaposlene velja, da imajo praviloma malo mana-gerskega znanja in so zato pri odločanju neučinkoviti. Vode-
nje namreč zahteva veliko znanja, tega pa zaposleni nimajo. Zato občasno angažirajo zunanje strokovnjake. Brez strokovnosti pri upravljanju seveda ne gre. Vodstvo zadruge lahko občasno najame enega ali več strokovnjakov za pomoč pri reševanju strokovnih problemov. Delovanje strokovnjakov pa mora biti takšno, da vodstvo usposobijo za kakovostno vodenje.
Najemanje zunanjih mana-gerjev za vodenje samoupravnih podjetij zahteva, da je uveljavljanje pravic zaposlenih, ki izvirajo iz lastništva, omejeno predvsem na prilaščanje dobička in na odločanje o najemanju in odpuščanju managerjev. Pomeni, da so odnosi v organizaciji dela podobni odnosom v drugih zasebnih firmah. Vendar lastniki navadno hočejo več vpliva. Zato se sposobni managerji teže odločajo za podjetja v lasti zaposlenih, saj so v njih bolj nadzorovani in manj samostojni kot v zasebnih. Praviloma so tudi manj plačani. Zato je potrebno iskati managerje, ki jim zaslužek ni glavni motiv. Druge pr-
vine, ki zagotavljajo, da managerji ne delajo v nasprotju z interesi lastnikov - delavcev, pa. je mogoče postaviti tako kot v zasebnih podjetjih (odvisnost plače od uspeha podjetja, izguba ugleda in zaposlitve ob bankrotu podjetja, presojanje uspešnosti na podlagi primerjav z drugimi podjetji, itd.)
Dosedanja preučevanja so pokazala, da so bila uspešna zlasti manjša podjetja v lasti zaposlenih, predvsem takšna z manj kot 50 zaposlenimi. Ta imajo številne prednosti, ki jih nudi visoka participacija zaposlenih (motiviranost, navezanost, psihološka lastnina, itd.) Obenem pa se je v tako majhnih podjetjih najlažje izogniti težavam.
Nevarnost majhnih podjetij pa je njihova finančna šibkost. Zato priporočajo povezovanje v širše asociacije samoupravnih podjetij.
Bistveno pri organiziranosti je celovito upoštevanje razlik v obliki lastnine. Podjetja v lasti zaposlenih se lahko precej razlikujejo v podrobnostih glede lastnine. Prihodnjič:
Evropski modeli participacije
Izračun dohodnine
Bralka, ki nam je poslala podatke pod šifro »Preživetje«, se lahko vsaj malo oddahne, saj bo verjetno morala na koncu leta doplačati »samo« približno 2.800 dinarjev. Vendar, pojdimo po vrsti.
Naša bralka prejema bruto osebni dohodek 11.889,20 dinarjev. Vzdržuje dva otroka in, žal, ne prejema dodatnega honorarja. Zato bo njen letni prihodek 109.528,80 dinarjev, na to osnovo pa bo izračunan davek v višini 18.085,50 din. To pomeni, da bo morala doplačati omenjenih 2.807,10 dinarjev, saj je med letom z akontacijami davka na dohodek plačala le 15.278,40.
Povsem drugače pa bo, če bo izkoristila predvideno olajšavo v znesku 10.952,90 dinarjev (kaj spada v olajšavo, si poglejte v knjižici Davki po novem), saj se bo njena obveznost do države na koncu leta zmanjšala na 15.018,70. Glede na že plačane davke bo končni izid ta, da bo tokrat država njej dolžna 259,70
KUPON
Za dohodnino X

časopis slovenskih delavcev
dinarjev.
Naš drugi bralec, ki pa prejema bruto OD 19.871,20 dinarjev, pa ne bo imel te sreče. Njegov letni prihodek bo znašal 183,800,40, zato bi moral na koncu leta plačati 50.530,10 dinarjev. Čeprav bo že plačal 41.372,00 dinarjev, bo kljub temu moral doplačati 9.158,10. Ob izkoriščeni desetodstotni olajšavi (drugih olajšav nima, saj nima prijavljenih vzdrževanih oseb) se bo njegov dolg zmanjšal na 2.725,10 dinarjev.
Borza dela
ENOTA LJUBLJANA
D. I. ARHITEKTURE
vodja tehničnega sektorja, OD 16.539 din bruto, MGL Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14, Ljubljana.
D. GLED. RAD. REŽISER
režiser, OD 16.539 din bruto, MGL Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14, Ljubljana.
VARNOSTNIK
poskusno delo 30 dni, OD 4.000 din, Podjetje za varovanje premoženja, Varnost, Kidričeva 8, Kočevje.
KUHAR
OD 6.000 din, Lipa, d. o. o., Rudnik 23, Kočevje.
KUHAR - NATAKAR, izkušnje z vodenjem bifeja-hladne jedi, OD 14.129 din bruto, Intereuropa, filiala špedicije Ljubljana, Šmartinska 134/B.
DEL. V ŽIVIN.
perutninski delavec - sortirničar, za določen čas - 3 mesece, OD 4.000 din, Pivka, Perutninski kombinat IKP Cerknica, C. 4. maja 46.
ADMINISTRATIVNI TEHNIK
strojepiska - zapisnikarica, za določen čas -12 mesecev, poskusno delo 2 meseca. OD 6.239 din, Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota na Vrhniki.
TESAR
tesar - modelar, vozniški izpit B kat., za določen čas - 3 mesece, OD 6.500 din, SOZD REK E. Kardelja, Tozd Rudarsko invest. gradnje, Trbovlje.
VOZNIK AVTOBUSA
OD 5.400 din, Integral, Avtobusni promet in turizem Zagorje, d. o. o., Cesta zmage 4.
GRADBENI TEHNIK
izdel. lokac. d., ekol. sklad, strokovni izpit, za določen čas - 6 mesecev, OD 6.000 din, Skupščina občine Trbovlje, Leninov trg 4.
I. GRADBENIŠTVA
ali višji upravni delavec, referent za gradben, in urbanizem, preizkus znanja iz upravnega postopka, 3 mesece poskusno delo, za določen čas -15 mesecev, OD 7.800 din, Skupščina občine Trbovlje, Leninov trg 4.
D. EKONOMIST
pomočnik glavnega direktorja, 5 let del. izkušenj - 3 leta na vodilnem delovnem mestu, OD 18.000 din. TEVE Varnost, d. o. o., Zagorje ob Savi.
POMOŽNI TEKSTILEC
za določen čas - 6 mesecev, poskusno delo 1 mesec, OD 5.500 din, Totra p. o., Trpinčeva 39, Ljubljana.
SKL. TRANSPORTNI DELAVEC
poskusno delo 1 mesec, za določen čas - 6 mesecev, OD 6.000 din, Totra p. o., Trpinčeva 39, Ljubljana.
SNAŽILKA
za določen čas - 12 mesecev, OD 5.000 din, Zavod RS za transfuzijo krvi, Šlajmerjeva 6, Ljubljana.
OD 5.000 din, PTT podjetje Lj.,.PE Telekomunikacije, Cigaletova 10, Ljubljana.
OD 4.500 din, Brin, d. o. o., Smrekarjeva 16, Ljubljana.
STROJNI PLETILEC
za določen čas - 6 mesecev, poskusno delo 1 mesec, OD 6.500 din, Totra p. o., Trpinčeva 39, Ljubljana.
BOLNIČAR
za določen čas - 12 mesecev, OD 7.000 din, Varstveno delovni center Tončke Hočeva, Vodnikova 56, Ljubljana.
LESAR ŠIR-PROF.
za določen čas - 6 mesecev, OD 6.500 din, Komunalno obrtno podjetje Šiška, p. o., Milana Majcna 7, Ljubljana,
STAVBNI KLJUČAVNIČAR (3 del. mesta)
za določen čas - 6 mesecev, OD 6.000 din, Komunalno obrtno podjetje Šiška, p. o., Milana Majcna 7, Ljubljana.
VOZNIK AVTOMEHANIK
voznik tovornjaka, vozniški izpit C in E kat., OD 8.000 din, Motomarket, d. o. o., Zaloška 149, Ljubljana.
EKONOMSKI TEHNIK
referent v ZT, znanje 1 tujega jezika, 2 leti del. izkušenj v ZT, OD 9.000 din, Lespatex, d. o. o., Pleternikova 18, Ljubljana.
ZDRAVSTVENI TEHNIK
medicinska sestra, ustrezen odnos do duševno prizadetih, za določen čas - 12 mesecev, OD 9.000 din, Varstveno delovni center T. Hočevar, Ljubljana, Vodnikova 56.
PRU MATEMATIKE
učitelj matematike in tehničnega pouka, poskusno delo 6 mesecev, znanje računalništva, OD 8.500 din, OŠ Kolezija, C. v Mestni log 46, Ljubljana, predmetni učitelj matematike, za določen čas - 7 mesecev, OD 7.000 din, OŠ Toma Brejca, Kamnik.
PRU GLASBENE VZGOJE
poskusna doba 6 mesecev, OD 8.500 din, OŠ Kolezija, Cesta v Mestni log 46, Ljubljana.
PRU FIZIKE
OD 7.000 din, OŠ Toma Brejca, Kamnik.
PRU GOSPODINJSTVA
za določen čas - 12 mesecev, OD 7.000 din, OŠ Toma Brejca, Kamnik.
UČITEU RAZREDNEGA POUKA (3 delovna mesta)
OD 7.000 din, OŠ Toma Brejca, Kamnik.
SOCIALNI DELAVEC
za določen čas -10 mesecev, OD 7.000 din, OŠ Toma Brejca, Kamnik.
D. KOMPARATIVIST
vodja umetniškega sektorja, OD 17.777 din, MGL Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14, Ljubljana.
D. ECO. KOMER-DEJ
ali ekon. za kom. dej., vodja izvoza za nemško podružnico, aktivno znanje nemškega jezika ali pasivno angleškega jezika, OD 13.000 din, Lespatex, d. o. o., Pleteršnikova 18, Ljubljana.
Igrice v časih stiske
Že dva meseca čaka na odločbe 220.000 socialnih podpirancev in blizu 30.000 novih prosilcev - Sociala v strankarskem kotlu
Sliši se neverjetno, a vendar je res: že dva meseca čaka na odločbo o socialni pomoči približno 220.000 socialnih podpirancev in blizu 30.000 novih prosilcev za socialno pomoč. In kot zdaj vse kaže, bodo čakali še lep čas, kajti zakonski praznini, ki vlada na tem področju že od prvega aprila, so se v zadnjem času pridružile še strankarske zdrahe. Te so socialno politiko namesto v strokovno strugo potisnile v politične spletke, ki jim ni videti ne konca ne kraja, saj je pred vrati sprejemanje popolnoma nove socialne zakonodaje.
Predlog za izdajo zakona o socialnovarstvenih pravicah, ki naj bi začasno urejal to področje do sprejetja nove zakonodaje, v republiški skupščini ni bil sprejet. Osnovna zamisel omenjenega zakona je ta, da bi poglavitno besedo pri dodeljevanju socialnih pomoči imeli centri za socialno delo, kar je bilo pravzaprav že doslej v veljavi.
V	republiški skupščini pa je prišlo do popolnega preobrata. Še zlasti v zboru občin so podprli dopolnilo, ki takšnega pooblastila ne daje centrom za socialno delo, ampak občinskemu upravnemu organu in to z utemeljitvijo, da so bili centri doslej preveč širokogrudni, saj da so izplačevali več in višje pomoči, kot so to dodeljevali občinski proračuni.
Vračanje sto let nazaj
Gre za tako imenovano Grosovo dopolnilo, ki je kasneje prevladalo tudi na medz-borovski usklajevalni komisiji. Podprli so ga tudi krščanski demokrati, a očitno iz povsem drugih razlogov, da bi v sociali vse večjo vlogo začela igrati dobrodelna dejavnost. To pa pomeni, da bi socialno delo postopoma prenesli iz strokovnih ustanov na dobrodelne, ki naj bi jih dotirale države. Takšen način obravnavanja socialne politike lahko pomeni razpadanje socialne države in nas privede nazaj v 19. stoletje, ko se je s socialo še največ ukvarjala dobrodelna dejavnost.
V	času, ko se tako radi sklicujemo na izkušnje Evrope na različnih področjih, ko si predstavljamo za zgled uspešno socialno urejenost dr-
žav kot so Švedska, Nemčija in druge, se za domačimi plotovi zatekamo k zasilnim rešitvam in raznim prostovoljnim organizacijam, za katere je
znano, da sistemsko teh hudih težav ne morejo urediti. Rušimo torej tudi tisto, kar se je doslej izkazalo za dobro.
To je po svoje tudi kratko-
vidnost, saj bi tisti na oblasti morali dobro vedeti, da je samo socialno urejena država lahko politično mirna in stabilna država. Vsako improviziranje na tem področju vodi v socialne eksplozije z nepredvidljivimi posledicami.
Grosovo dopolnilo v praksi namreč pomeni, da bi socialne pomoči in njihovo višino pri-
M	lal	isl	kepi	ikojn	line ni	■ w	w ■ ic veci	CD
Vlada ne odgovarja upokojencem							
Pokojnine slovenskih upokojencev so se zadnjič povečale decembra 1990, ko so se uskladile z rastjo osebnih dohodkov v oktobru 1990. Potem je zmanjkalo denarja in čeprav je zakon zahteval nadaljnje uskladitve pokojnin, teh ni bilo.
Marca letos je republiška skupščina po naj-hitrejšem možnem postopku sprejela spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zamrznila pokojnine, dokler se te ne bodo toliko znižale, da bo razmerje med povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji in povprečno starostno pokojnino za polno delovno dobo 85 odstotkov. Upokojenci vedo, da so osebni odhodki od oktobra 1990 rasli in so zato upali, da bo magična meja 85 odstotkov kmalu prekoračena. Mnogi so bili prepričani, da bodo usklajene že aprilske pokojnine. Ko se to ni zgodilo, je bilo toliko večje prepričanje, da se bodo majske pokojnine le premaknile z mrtve točke.
Dvajsetega maja je Zavod za statistiko z enotedensko zamudo objavil podatke o višini osebnih dohodkov v Sloveniji marca 1991. Povprečni bruto osebni dohodek v marcu je bil 12.363 din, neto pa 7757 din.
Povprečna starostna pokojnina v Sloveniji je danes 6.014 din, toda tisti s povprečno polno starostno pokojnino dobijo menda 6.560 dinarjev.
Kar sledi od tu naprej, bodo upokojenci komentirali tako: »Saj bi bilo smešno, če ne bi bilo tako žalostno!« Delavci Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč ne vedo, kako naj ugotovijo, ali je povprečna polna starostna pokojnina nižja od 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Ne ve se namreč, kaj je to polna starostna pokojnina in ne ve se, kaj je to povprečni osebni dohodek. V skupnosti nočejo ugibati in
potem za napake odgovarjati, vlada pa jim ne zna odgovoriti in jim svetuje, naj se kar sami odločijo.
Ali naj torej pri izračunu polne starostne pokojnine odštejemo vse tiste, ki jim je bila pokojnina odmerjena po posebnih predpisih (beneficirane odmere pokojninske osnove, višje odmere pokojnine od odstotka 85% pred letom 1984, borčevske pokojnine itd.). Vsi ti imajo večje pokojnine in potegnejo povprečje navzgor. Ne ve se tudi, ali je treba upoštevati novost iz letošnjega leta - davek na dohodnino, ki s pokojnino in minulim delom nima nič skupnega. Ne ve se tudi, ali naj se upošteva povprečje pokojnin v posameznem mesecu ali v vseh mesecih v letu.
Podobne težave so s povprečnim osebnim dohodkom, saj ni znano obdobje, v katerem ga primerjamo. Od začetka leta ni več neto osebnih dohodkov, ampak so le bruto. Za primerjavo s pokojninami jim je treba odšteti prispevke. Toda, ali je treba odšteti tudi davek na dohodnino, ki z delom nima nobene zveze?
Ker so možne najmanj štiri kombinacije, je treba tudi priznati, da tudi po za upokojence najugodnejši, maja, pokojnine ne bi bile večje za več kot 0,5 odstotka.
Vprašanj je torej več kot dovolj. Pokojninska skupnost je nanje zahtevala odgovor vlade, ki pa že drugi mesec ne odogovori. Sedaj bo pokojninska skupnost povprašala republiško skupščino. Navsezadnje je ta sprejela zakon.
Upokojenci pa se lahko konec maja veselijo poleg zamrznjenih pokojnin še enega priboljška. Tisti s pokojnino, nižjo od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, bodo dobili 1810 din, drugi pa 1210 din za rekrecijo, in to kljub temu, da si bo morala pokojninska skupnost denar spet sposoditi.
Lučka Bohm
lagajali trenutnemu finančnemu stanju v občinskih proračunih, dobri volji tega ali onega predsednika, te ali one politične naveze, ki bi odločala o tem, kdo in koliko pomoči bo dobil. To pa ne pomeni le razvrednotenja strokovnega dela socialnih služb, ampak tudi neposredno mešanje sociale s politiko. Centri za socialno delo bi služili le kot pomožna služba.
Bolj ali manj skrito delo
Centre za socialno delo so pavšalne, ocene njihove dejavnosti močno razburile. Ali to pomeni, da po novem centrov za socialno delo sploh ne potrebujemo več? Delo socialnih centrov namreč temelji na strokovni presoji resničnih socialnih razmer in poznavanju ljudi v njihovih okoljih. Predvsem pa temelji na strokovni usposobljenosti delavcev v centrih. Za presojo, kdo je tisti, ki potrebuje takšno ali drugačno obliko pomoči, uporabljajo točno določena enotna merila, ki pa so se v zadnjih letih močno zaostrili. Zaradi tega se krog upravičencev ni povečal za toliko, kot bi zahtevale vse slabše in gmotne socialne razmere. Center nima odprtega računa, v katerega bi vsote pisali po potrebi, ampak letni občinski proračun natančno določi zneske v te namene.
Delo ljudi v centrih je bolj ali manj skrito, saj se beda in človeške stiske ne obešajo na veliki zvon. Na terenu beležijo pravo invazijo nerešenih socialnih vprašanj. Po prvem
aprilu, ko je nehala veljati stara zakonodaja, vlada pravo brezpravje. Še toliko bolj, ker je treba vsako leto s 1. majem opraviti revizijo socialnih pomoči in upravičencev, na temelju podatkov o družinskih dohodkih iz minulega leta.
Revizija zahteva ogromno dela, saj je treba letos napisati
25.000	novih odločb za denarne pomoči, 5.500 odločb za razvojno motene, 135.000 odločb za otroške dodatke,
53.000	odločb za delno nadomestilo stanarin. V centrih, kjer se zavedajo, da se za temi odločbami skrivajo ljudje, odvisni od socialne pomoči, si pomagajo kot vejo in znajo. Ravnajo vsak po svoji vesti in prepričanju, da ljudi brez denarja ne morejo pustiti, pa naj bo to z odločbo ali brez nje. Zavestno kršijo zakone, s čemer se pa nočejo ponašati.
Zato odločno sprašujejo, zakaj že dva meseca ni ustreznega zakona, zakaj se stroka
o dogajanju obvešča šele naknadno, kaj ves ta čas dela področno ministrstvo. Soglasno zahtevajo, da se stroki pusti strokovno delo in da se vanjo ne mešajo politične spletke.
Prenos pooblastil izključno na upravne organe, tako kot je predlagal liberalni poslanec Vitomil Gros in sprejela medzborovska usklajevalna komisija, bi lahko posegel v postopek, ki je bil doslej dobro utečen. To pa bi lahko povzročilo velike zastoje v izplačevanju socialnovarstvenih pomoči kar v času naraščanja brezposelnosti in neiz-plačevanja osebnih dohodkov, ne bi smeli dopustiti. Zato bo vlada vrnila predlog zakona v prvotni postopek, se pravi, da bo zakon v prvotni obliki znova na klopeh vseh treh zborov. Upajmo le, da bo zdaj zmagala trezna presoja brez strankarskih primesi.
Marija Frančeškin
Obratna ambulanta
Oče medicine dela Bernardino Ramazzini (Capri 1633-Padova 1714) je takole zapisal:
»Kadar stopite v bolnikovo hišo, ga vprašajte, kakšne bolečine ima, kaj jih je povzročilo, koliko dni je že bolan, če ima prebavo v redu in kakšno hrano uživa.« Tako pravi Hipokrat v svoji knjigi »Obolenja. Jaz pa bi si drznil dodati še eno vprašanje: »Kakšen poklic opravlja?«
Tako je zapisal Ramazzini pred nekaj sto leti. In to v času, ko so v Idriji že kopali živosrebrno rudo in vedeli, da rudarji hitro mro. Sicer pa, če pogledamo nazaj v zgodovino, bomo lahko ugotovili, da so že Rimljani pošiljali svoje nasprotnike v rudnike, kjer so zaradi težkega dela in strupenih snovi kaj hitro umrli.
Z razvojem industrije in napredkom tehnologije se je vedno bolj večalo število delavcev. Večalo se je tudi izkoriščanje in vedno več ljudi in vedno več delavcev je zbolelo zaradi bolezni, ki so jih dobili na delu in zaradi dela. Nimamo prostora, da bi opisovali izkoriščanje delavcev, izkoriščanje mladine in celo otrok in vseh tistih ogromnih
Bolezni v zvezi z delom
pokopališč, na katerih so bili pokopani otroci in mladi ljudje, ki so umrli zaradi poklicnih bolezni in zastrupitev ter pretežkega dela in nemogočih delovnih razmer.
Med delavci in delavkami je že vrsto let prepričanje, da so nekateri poklici izpostavljeni nekaterim boleznim mnogo bolj kot drugi poklici ali pa narobe, da so bolezni, ki razsajajo samo med ljudmi, ki so na delu izpostavljeni nekaterim škodljivostim. Razložil sem že, da morajo biti za priznanje poklicnih bolezni izpolnjeni nekateri pogoji, še zlasti, da mora biti bolezen v seznamu poklicnih bolezni, če pa je v tem seznamu ni, potem je nihče ne more niti ne sme priznati za poklicno bolezen. Takšno bolezen štejemo k boleznim v zvezi z delom. Povedati pa moram, da v tujini mnoge zdravstvene službe, še posebej službe medicine dela v zadnjih letih intenzivno proučujejo bolezni v zvezi z delom.
Pri nas, recimo, vozniki tovornjakov trdijo, da so oboleli na hrbtenici, ker je njihov sedež v tovornjaku neprimeren, ker morajo pogosto dvigovati težka bremena, ker so pozimi na mrzlem, poleti pa se strašno potijo..,,, skratka, vzrok vseh njihovih težav je ta, da so vozniki tovornjaka. Tega, da so mnogi predebeli zaradi napačnega načina prehrane, pa nočejo niti slišati. Po njihovem mnenju bi morali šteti bolečine v križu k poklicnim boleznim. Štejemo jih pa lahko samo k boleznim v zvezi z delom. Tudi železničarji so mi nekoč zatrjevali, da so polni revmatizma, ker so večkrat na prepihu in pod vplivom vremenske neprijetnosti. To so trdili nekoč zavirači in vse vozno osebje.
Še največkrat pa se srečam s pedagoškimi delavkami, ki imajo težave z glasom. Ene pravijo, da so ob vsakem najmanjšem prepihu tako prehlajene, da popolnoma izgube glas ali pa so hripave, druge pravijo, da takoj po počitnicah po malo večjem naporu nimajo več čistega glasu, tretje potožijo, da so ob petkih popolnoma brez glasu in četrte zopet, da če se le malo glasnejše, so ob glas. Ko jim lečeči zdravnik predpiše bolniški dopust, pridejo hitro vprašat, zakaj je to navadna bolniška, zakaj to ni poklicna bolezen, saj če ne bi bile vzgojiteljice, učiteljice, profesorice, se jim kaj takega ne bi zgodilo. Pa jim moram povedati, da je to bolezen v zvezi z delom in ne prava poklicna bolezen. Potem so hude, se jezijo in protestirajo. Za zdaj je ta odpoved glasu le bolezen v zvezi z delom. Zdravniki pa moramo dokazovati, ali ne gre morda le za pravo poklicno bolezen, ki bo morda prišla v seznam poklicnih bolezni. Organizatorji šolanja pa morajo poskrbeti, da se bodo tudi šolniki učili ne samo učiti, ampak tudi govoriti na najbolj zdrav način.
Prim. doc. dr. Anton Prijatelj
življenjska razpotja
Psihične travme brezposelnega
Dr. Anton Trstenjak razčlenjuje stiske brezposelnih delavcev
Brezposelnost ne prizadene delavcev le gmotno, ampak tudi psihično. Se posebej velja to za Slovence, zanje je delo kot vrednota visoko cenjeno. O tem razmišlja v naslednjem prispevku tudi dr. Anton Trstenjak, ki razčlenjuje pet vrst psihičnih travm brezposelnih delavcev. Prispevek objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
Brezposelni se čuti mučenika ali, če hočete, žrtev družbe. Družba ga je izrinila tako rekoč iz svojega okolja.
Takšnega, kakor je kmet-delavec, med brezposelnimi ne upoštevamo. Upoštevamo res samo pravega proletarca, ki živi samo od dela v tovarni, in če to izgubi, se čuti, kakor da je žrtev družbe. Da ga je družba izločila. Posledica tega je druga travma, da se tak človek čuti odrinjenega na rob družbe. Nastopa tipičen pojav marginalnosti v moderni sociološki znanosti in socialni psihologiji; med brezposelnimi je namreč veliko takih, ki se čutijo na robu družbe, in to je zelo negativen pojav. Družba, ki ima veliko ljudi z občutkom obrobnosti ali marginalnosti, je bolna družba. Zato vsi pomembni sociologi in socialni psihologi zelo svarijo pred brezposelnostjo kot povzročiteljem tega občutka. Brezposelnost je zelo svarilen signal, da nekaj ni v. redu. Ljudje z občutkom marginalnosti namreč povzročajo nemir, nelagodnost, tesnobnost. Zakaj?
Pridem na tretji faktor. Čutijo se ogrožene, in ker so ogroženi eksistencialno, zato
seveda temu primemo tudi živijo, se pravi izražajo svoja čustva. Ta čustva so negativna, docela negativna, in v široki množici ljudi povzročajo nemir, nelagodnost, tako da niso slabe volje samo brezposelni, ampak ob njih tudi tisti, ki so zaposleni in ki jim dobro gre. Zaposleni se čuti nekako sokriv, češ, jaz sem še v službi, jaz imam plačo, ta revež pa ne, čeprav navaden človek v službi tega ni kriv in ni povzročil te anomalije v družbi, ne samo pri brezpo-
Konec marca 1991 je bilo med iskalci zaposlitve prijavljenih 11.000 delavcev, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja podjetja, to je za 4.000 delavcev ali 58 odstotkov več kot konec decembra 1990. Delavci, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja, predstavljajo 16,6 odstotka vseh iskalcev zaposlitve. Med njimi je kar 6.266 strokovno usposobljenih, kar pomeni 56 odstotkov vseh, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja.	M. F.
selnih ampak tudi pri tistih, ki so zaposleni in so socialno varni. Vsi skupaj se duševno inficirajo, okužijo s slabim ■ razpoloženjem. In zakaj?
Preidem k četrtemu faktorju - četrti psihični travmi. Človek, ki ga vržemo iz službe na cesto, kakor pravimo, je naenkrat brez eksistenčnih možnosti. Nima zaslužka,
31. maj - svetovni Jan proti kajenju
Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto proglaša 3L maj za »svetovni dan brez tobaka«. V Sloveniji bo letošnji svetovni dan proti kajenju pod geslom: »Odpravimo kajenje v javnih prostorih - dihajmo zrak brez tobačnega dima«.
Na vsem svetu ubije tobak vsako leto najmanj tri milijone ljudi. Kajenje je krivo za okrog 90 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka, 30 odstotkov zaradi vseh vrst raka, več kot 80 odstotkov primerov kroničnega bronhitisa, za 20 do 25 odstotkov koronarnih srčnih bolezni in smrti zaradi infarkta. Nevarni so stranski učinki kajenja na nosečnost, saj segajo od nizke porodne teže do pogostejših spontanih splavov, prezgodaj rojenih ter do porodne in obrojstvene smrti otrok. Prav nizka porodna teža je eden najbolj tehtnih napovedovalcev otroške umrljivosti. Drugi učinki na otroka vključujejo tudi motnje v telesnem in duševnem razvoju.
Kajenje drugih pa je veliko tveganje za zdravje nekadilcev, saj so raziskave pokazale, da rakotvorne in druge snovi v tobačnem dimu ogrožajo zdravje nekadilcev. Zato je povsod po svetu vedno več javnih prostorov brez tobačnega dima. Več kot polovica držav že sedaj predvideva zavarovanje javnih mest pred tobakom. V najmanj petini držav, kamor sodita tudi Avstralija in Finska, pa so zavarovani pred tobakom tudi delovni prostori.
nima od česa živeti. Tak brezposelni na mah začuti pred seboj življenjsko praznino. Vakuum. To je hud občutek. Prej mu je delo vsak dan dajalo občutek neke vrste življenjske polnosti, vsebino, smisel življenja. Tukaj bi se navezal na dunajskega psihiatra in psihoterapevta Viktorja Frankla; glavna njegova terapija se imenuje logoterapija. Logos mu pomeni smisel. Pravi, da ozdravlja tudi s smislom življenja. Vsak človek mora po njegovem najti v svojem življenju smisel, in sicer vsak dan. Vsak dan mora doživljati smiselnost svojega življenja. V čem naj ga najde? Neposredno, v delu. Po možnosti v tistem delu, ki ga veseli. Vsekakor pa v delu, ki mu daje kruh, ki mu daje eksistenco. Kakor hitro človeku to delo, to osnovno življenjsko možnost preživljanja odvzamemo, smo mu odvzeli smisel. In posledica doživljanja te praznine je v tem, da v njem vedno bolj naraščajo negativna čustva in ga silijo v »objestna« ali celo maščevalna dejanja proti družbi in življenju nasploh.
In tako pridemo do pete travme. Ta je neke vrste seštevek vsega, stopnjevanje prejšnjih. Tako se v brezposelnem razvija cinizem. Cinizem do življenja. Brezposelni se prepušča popolnoma negativnemu odnosu do življenja, ki ga izraža v ironiji, s tem, da se iz vsega norčuje. In ljudje okoli njega čutijo to; ko s takim človekom govorijo, spoznajo, da pravzaprav iz njega bruha samo neke vrste sovraštvo; pa ne samo sovraštvo, ampak prikrit obup nad življenjem. Takšen človek namreč nehote obupuje nad življenjem, tega obupa pa noče priznati. V obliki norčevanja, ciničnega zaničevanja pravzaprav izraža, hkrati pa nekako premaguje obup nad življenjem. Posledica je, da tak človek razširja v naši družbi nihilistično razpoloženje. Vrag, ki bi bil vir vsega zla in strahu, bi se celo sam ustrašil ciničnih izrazov, ki v superlativih v na j višji črni stopnji izražajo negativni, odklonilni,
zaničevalni odnos do življenja. Vse to se na različne črne načine potem tudi konča.
O teh načinih, kam vse to lahko vodi oziroma kdaj tudi v samomor, o tem ne bom govoril. Pač pa bi na kratko omenil, kaj bi bilo potrebno storiti proti temu. V čem naj bi bilo zdravilo, seveda uspešno, zoper psihične travme brezposelnega. Boste rekli: Delo mu dajte, nič drugega ni treba, potem vsa skrb za takega cinika avtomatično odpade! To je res in zato nadaljujem prav v tej smeri. Vračam se na primer kmeta-delavca. Zakaj ta ni tipičen pojav brezposelnega? Zato, ker ima doma delo. Ker je doma zaposlen. Na svojem posestvu ima celo vir življenja, eksistence, zato bi moral vsakdo - pridemo na to kočljivo točko, s katero sicer ne rešimo vsega, je pa vendarle kazalec, v katero smer bi morali iti, če ne moremo dati človeku dela nazaj, kakršnega je imel prej v podjetju - vsak človek bi moral vse življenje tako ali drugače ob svoji službi imeti še kakšno stransko delo ali stransko ljubiteljsko zaposlenost, ki mu daje vselje do življenja. Temu pravimo konjiček - hobi. Vsak človek bi moral imeti hobi, to je zaposlitev, ki mu ostane, ko ga vržejo na cesto, ko je brezposeln. Takrat se pač bolj posveti svojemu hobiju, svojemu konjičku in na nek način, do neke stopnje (popolnoma se to ne da) nadomesti, kar je izgubil - se pravi zaposlenost.
Na nek način bi moral vsak človek imeti tako rekoč rezervno zaposlenost, zanimanje, delo, veselje, konjička, hobi, s katerim bi se ukvarjal neodvisno od tega, ali ima uradno službo ali ne. Seveda mu popolne eksistence to ne bo dalo. Vemo pa, da kdor je podjeten, resnično podjeten in iznajdljiv, bo znal potem, ko je že na cesti, ko je že ob službo, usmeriti svoje življenje popolnoma po drugih kanalih in bo našel zaposlitev, eksitenco in zaslužek.
JESENSKI LISTI
Osnutek novega republiškega Zakona o pokojninskem .in invalidskem zavarovanju prinaša takšne novosti za delovne invalide, da bi jih morali poznati tudi njihovi sindikalni zaupniki. V preteklih dveh tednih sem opisala pogoje za pridobitev statusa delovnega invalida ter osnovo in odmero denarnega nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka zaradi invalidnosti.
Delovnim nvalidom bo zakon zagotavljal tudi nekatere druge pomembne pravice, ki jih že poznajo: denarna nadomestila, drugo ustrezno delo in delovno rehabilitacijo. Novost je ta, da njihovo delovno razmerje v matičnem podjetju ni več trdno zagotovljeno. Varnost naj bi se znižala zlasti v podjetjih z manšim številom zaposlenih, takšnih pa bo verjetno vedno več. Zasebni sektor postaja namreč pomembnejši, družbena podjetja pa se v procesu prestrukturiranja delijo na manjše, tržno bolj prilagodljive gospodarske enote.
Piše: Lučka Bohm
Delavci, ki bodo zaposleni pri delodajalcu z največ 5 zaposlenimi, bodo zaradi invalidizacije izgubili službo. Če se bodo v 30
Delovni invalidi brez službe
dneh prijavili na zavodu za zaposlovanje, bo zanje ta skrbel. Poiskal jim bo ustrezno delo in poskrbel za potrebno delovno rehabilitacijo in denarna nadomestila. Tudi večjim podjetjem ni treba za vsako ceno obdržati delovnega invalida, če ne najdejo zanj primernega dela. Vendar pa mu ga morajo vsaj poiskati v drugem podjetju ali pa prek zavoda za zaposlovanje.
Za delovne invalide bo torej postala vse bolj dragocena pravica do delovne rehabilitacije, za kar se je do sedaj večina le malo menila. S poklicno rehabilitacijo se namreč delovni invalid najprej strokovno, pa tudi fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic, tako da se zanj najde delo, da se lahko zaposli in uspešno vključi v normalno delovno okolje. Zakon bo delovnemu invalidu jamčil plačilo vseh stroškov in nadomestilo osebnega dohodka za čas poklicne rehabilitacije v višini 100% od osnove (njegova pokojninska osnova).
Poklicno rehabilitacijo jim mora organizirati matično podjetje, vendar skupaj s pokojninskim zavodom in strokovnimi institucijami. O medsebojnih pravicah in obveznostih glede stroškov in izvedbe rehabilitacije ter naknade zaposlitve podpišejo zavod, podjetje in delovni invalid posebno pogodbo.
Cilj vseh strokovnih prizadevanj v Sloveniji je, da bi v naši republiki širili mrežo strokovnih zavodov, usposobljenih za opravljanje poklicne rehabilitacije. Ta pa bo vse bolj y interesu delovnih invalidov, saj bodo le usposobljeni konkurenčni na trgu delovne sile.
Priročnik za sindikalne zaupnike in strokovne službe podjetij
Kako uveljaviti splošno kolektivno pogodbo v praksi
Vsebina:
Gregor Miklič:	Uveljavljanje normativnega dela splošne kolek-
tivne pogodbe - delovnopravni del
Brane Mišič:	Delitveni del normativnega dela splošne kolektivne pogodbe
Mag. Janez ženi: Podjetniško zasnovan sistem delitve osebnih dohodkov (na osnovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo)
Dr. stane uhan: Uveljavljanje tarifnega dela kolektivnih pogodb Priloga:	Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo
Cena 170 din
Naročila pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 321-255, 310-033
1. račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu; 2. knjigo(e) pošljite po povzetju Opomba: Posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
—------------------------------------------------------------------>Š
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
________izvodov priročnika KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO
V PRAKSI po ceni 170 din. Naročeno pošljite na naslov: _----------
Ulica, poštna št., kraj: __-------------------------------------------------------------------
Naročeno dne:_________;___________________________________Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Priimek in ime podpisnika:
Žig	Podpis naročnika



EFIlIFFi
■HHH8$=«R3





0-^»OM>2o<DCT5CT3-^
^ ^«• w S 'S 8 >§ ^ ‘^"5
'd ^--b >
> CTJ
i-^l
c
© s
g “ >£«
-S^I^tJ ao-5 I
^flllrllll
i cti i rj OJ <U
>^aW
3 * -rt, O Oj tŽ
°tž g g £ «
g O 5 -H O ^
03 03 :=?
SSil
^ to £j
2>rg^oo>cl,^cog^,ai O, to -'T > . •- oo£ ^ •« c c
o - o 34 " a £ £ E ^ E -g- a^ © B 34 « » £ °
o >N > o
§>£ O
> O, 1
P s C w " -
ti E ai m a «o rfl'& m - » --30-3	• ® tn p p c D
l^|g£>laaJ
i E S A * A
° 'S > T3 'o M
• S g 2 O N N
s‘S e
■31 *§ g£
O _g g) ° 34
i tu > > JO
°>2 >"-°B s
>.5-8^'^
|a ©
> S © 34
. d. c/5 c/5
~ cti ^ r« 5® c co •-&>-St3 § c I 5 a •*
ss a
e'1 a
3 8* g
8«a
■ IH. w	yi —.	- •	'	Qh cti r*H
EL >£ £ © S.'E > • 33 g °
C3 ^
St-3
-m ^ oj b£) > ‘r_>',p £ £ 3 g. ° o 'EvS
, _ s£ o°3i
&§'
d CU £ >u *aj ti b
ro ro;g a E c
r> !> p > O
8 8 S g °(
ti ti OJ ^ ry -ti -	.
3 ličili
s3.Ss«s'l'aj
S — ;2 'S l. -E £ tu £
ti O N E
P ^ T3 ^ ° I
-Sili
00 .—
0)
*
_ .s d g, © g -H
5 “,-g > -3 >N a £ S 3 © OJ 5 - '57 g ’o £ -o g 1-1'o 'o g . >n c !o a;3
EEt”^$'Otd§)'So.E,g's-MMy
223^1100^1 gg-
>C3
03
O
S m “	. -NO
O -E.-g B-f-cS ^
* -o *§ S ££ o
i2£-fo”s
E O 8 Ph;1-1
I §>#§>*
L- h O, O 2
Cti
1ŽE I E
PQ N . , ^
M -d ^ > Cti 'ti
|1IE1LC_____ -
mmmammp
! -c->

O ” O „," J-* O O 03 3 co > -G,M 0-2 »E 32 > 34 .2. > H 34 34 a 3 34 37 3 Ti C/3 0.01 W
3 c 3 > G '~ > 'K g N
§f!|l*
00-2 rt > g B
„	0-35 S
§1 E^iš
ts S -E 'rt 2 o
Ulil" silil
W)m ac
slii'i
34 tip
rt -r a §
^:s2
•slih -
^i-šs.g
M w
54 °
»S
>v ^
> § O C/5
54 O
.S
Iflls?li?
al g © > 1-S -I Šg£ Š^£ “ &l.2is||—=
o ^ ^ d C 8
i p o
215
o^2
S g
a rt
Cti N
'ti P Cti O >§ >N 'op a-ti d
O Cti £.ti
Oa ti 5 ti
g O f ti a.S
lliillUfl
§ S S/j? a-2 'g
- S fto“ a
S.g-5-^'g 2 8-^
c 8 „
> ar3 c .
gfiti««
g-rH £ a.S
O" g" > £ 'E ” >u ti'3d > ^ 'C rt
ti £ — 3! CU co P-34 ”	» a -
i||l Hilli Ufi
ti^2 ^ o
(_ > Ph M ^
Ort -g«
03
R
S
03
E
E
03
U
B
03
g oti i .§ Ss
£ > Ng S Si E •S iS 'Seti
OJ^fP g 'Tl >
T$
O
ti • ti CZD CO Jh CO
g N
g g^
iii
01	t-1
6C5 cu
2“ o . v. ▻ -3 ta 3<
<-< Vw> *r^»	Cti 7^ CTJ
o_rd>tib3bNrdr-' -0 ti TS 3 •§	tfl-.S O
■° 58 £ -E § g o | ti curti^^rE^^-0 ^0*->a3utiti°^,
“ ti N „r n Sh -Q d
45 £
° S-a
r£ o n
la2
0	g £
o. s >
> XI J3
c 'P 'oj
1
a>S ° ||£ s 3 a
E °
03
;s s 'S « c£ i 2 E 5.S3tS
CL, O P >0 U v
_ >U .ti dt 5h r-rt Cti cti ti ClHS
^ a N ^ > ;3 a- p “ o o
OM C ® 32 -ti 2 °
O O T3
iti
£
ti "ti XI c
^grdti -S
ti ‘ti1 N 5
lili
l = ?o^S
° P ^ -r-. P
•E-lrtl?!
>g > «S g > a « S‘g giH > a> 2 a8 £ o2 g “ c
Nr°>5| s a
_-Q~ o
t, p> ^, > T5 P •^h>^
3^1 §f3S S o:sS 2
1E|
°-g 3 n al^ 85: s ate| |S5 S 2:e5
N g‘C-g 8,|o rt^-Eti-l g5 >F,	č
.2 5 2g3gP5^5	—	o§ft4*.S§¥g-S|
- S	5 oc o ,5 .. --34-C 3 o to g £	5
o .
85-H
« ° ti
-	« 5 5
ti « .£, 3 'E rt O ^	^ S rt ti M
O 5 ^ 'S š Ti
I! Illilitlii:
w a op rt c oo ti o; M a^ rt «.2
S S “	.2,5 - « > g o a;3
03
E
ti
^ >35 SP '57 5i -2 S 5
^-t	> m xn co
aM o oj ti ti
“	. 54 -r-> ti O
S S ti CT3 W ^
11^1-8.5
ll
s %
O ti Q Ph a X bJD c/5
i ti
£a'S^
C S g 2 £ a1
Il3l§&
5 ti Ti ^
8iaE;^°
a,
P
>8 O 5 3 3 ^
Ibhhhhhbhhh^hhhhhhbbhhhhhi
®i
3 'S C/i
mm
JZ 2 N ■'"’ s «
gljafils-l s.5=
•S «||| |o|-o | >Sn>1| ti 'S £ £ S ti >w 3 > c: ti

^ rt ^ °
•g 8 ? g
J£ p O ^ ti
«	8 c
8 : ti, g ti o
- SaH
M "-i ^ O N
£ c1 ° c o
rt 33 ti o ti >U rt N 34 ti Noti N
ofslltiH-5
rt
_ rt <u .— ^ G-N C C
E CO
E	e iti rt
to 2 N c G 2 a rt o rti ^ 5 M 5
^!>gg£«ao|l25g|
a a §*> 5 a
o45o3 35 32 34 m
OOOOOOOOI^ - °- °- °- ° °- °- °- °-25 n esT m" <m~ o er. [ 3 5
E* 05 CO lO 05 05 CO OO CO P; X 05 CO t- t- 05 05
^ooošocsi^cDcjjoo
i—< t—< rH rH t-H CN
5°0000000 X 0_ O CD CD ® >o h in r—T co co cn
^lOlOCOHN^HCD
®^^ir505C|HMO
^cdoioH^cdoico
ti 5
- rt 5 ti ti ti TJ d
rt rt rt ti^ TJ T3 g C
ti 2 > rt
>>£-££ rt
O^gti
£a-o55,l isss^lf §:§•
'aSč^B*
E *5 in ^ x tii m S P ^ 'S 'S
ti N .^L > Cti Cti
is^rN
E >2 o 2i 8.
1 %SŽŠZ «-o a“5^
° 2 o o £
■2 £ ti g N I
S£c§)Cfi> e .S to £ £ >,
> m ti , rt V) ti
Sfo'l5
>
ti
>N
"d
c
>
-03,
‘o?
"d
ti
ti
M
*5*
ti
>p
p
b
o
d
>
o
'p
"d
N
ti
Sf
- o
fjdtga
M 3! rt g O -34-3c
E: £ S 8 I
ao 3 to >
j/ O cti H P M ^	54 ^ -b ^
C h cti d O
•g rt c£ Ž §
| " 8 G ft'g = ^
2 05 c ^ d a C 0> o 03 .5 E C/5 X o
•^ti|li£3^|	-
T®«rsE :25o ^ 2 O o g 66	10
o w) S
£'Pp"
ga| d n
" ”* ” 6 i
ti ti
c g? 5\5
a-> -2
ti rd
"d .5 d w
« M
5 d

5^
d
rti
'S
"d
o
>
o
>
o
ti
li s > las
to -J3 Jo §
to ti *7 ti > tu
5-3-2-34 Ti <
i||
c£ O rt >

ti 34 rt -5
E
a 2
rt >R
a o
V
rt 5-M > o N d n
ti Jh =•=
111 m co a
ii -2,-g .§ « c =5 >° o g § c
P
£ ti d
54 > >u ^ w ^ & d g
p 55 co >
•5-^ S .5, 8
^	^ p
ti > > °
«?l£|ti tj ti a£ .5
c-
.2,2
o '57	-.
£ -S ti -S 0 5 tj ^ 2 g :£■ >
C/5 p ~
o 45-3^ g
A >m - E 0 .3, N £
g “ £ > a-g-a g
^ EiS-SiS s
fc-tiOo^C 3*2 ^
5 S c S g m “a>N 2,«
5 rt'5 «02?S 82 o > a tj 3ti tj tj a- 60 3 a >
3	4) . tft I	nt“
II
2 5
>>2
a.25.2,M & a
£ >2'
2 1

ro cn ■
rH m ^
CT) CM rfH 5;HCC
05 el o n X t-h m
CD r- CM ^
^ ti m >
!zj t>" oj
rH CD co CM CD CM L— CD ^jOrf ^
HH t- 03 l>
if
l¥S
o N
O
>
O t-1 > c/}
H «
m <1 P5 P < O
0(2.3,
O W< P. O a m O O OHM
« p < o
p a 3, o
a o a
m o o ogM
O Iz; co
>63
-g >£ >n «
S «3-0 ^'S >
1111
sili
.11 st
sil2
« °-2 2 ra- S S)
'5"r2 E S3 o a E "£ S
as2 s«
nn
OHO h- CO
i tj- m cm co
J 0)0)100
-i co 1 to 6
—1 r- v 1- 1-
= CO CO CO CO
I §
■:
I
(O — <0 =
s&
Si
N (O >
>- C 1-ro ^ co
E? S E
S Is’ $ 6
> 2 >	>	J3
O R O O "g L E -o Jj oj
(0 {O o O, s o c S5 ■■ s-- °-
O o Or « O
3 H |!I
c © > o o> S
3 O O m > <U
r š o ™w o
C 2 > © •£ 34
m a« c > « X če O S N
'■S« 2 5 P 5
SF£
as
ta
S
§mm
mmm
l|A
w
(O
UN
<6
DL .S IŠŠŽL.SŠ>
i S CO § : 2 co 34
1	1 ,3 ro * u 34
iti TJ .O > O T2 2 O <D -ti 3 tž4 o x J2 O fH “ 'C! 3H Ti © o. > tu ■rl oj > ,
1S.SS
lag-aSSi
.5, © ° 3 - HI
rS «|S| 8-g -jti n .£ o S — ©
§l¥-a
Ph © 2 ^ O © 2 O. iti CO a CO Jh
'lliga2!
=* 0.-0 = s 3 S
O -rH > Q >0 ti T3 M 3 w -jti © o C N ^	-
ro 1 g •g M©
•P,>05
o ro
- 'd S
ll N s
S.Ijs”1
C/5 --H r=Sj rrt	n Cti N
o..?
122 S-2
U
, CD O
1 *’ * C/5 -rH
§ a- © .E _ >2 2 a 2 > a .a
(D
2|n
— Ph 3
'ti ^2 >w cti <D b4
o -r? ^ w ro 54 cd <u d
Š22
Ph-2,8
S c M g ">^QO
«- -rti
ti -N jH
2 2 2 2 '4 -5 'C oj
2§M£& a:l *a51J8fa' s.g i 3 g* - ■§■ I,
!.«5 e.g| > °
S 2 §,2^2 S-g 2©o9pw£2
ti >t)
tiS|2§§'^s
N
i f
rti 2 ti O -
M 2 >m co ■
ci > o >
-d rt a
s ti ■— u 2 2 © .£,a en TJ 34
c 2
rt O . rt &lf5
E co .. o N co
© N
- § fc-
>	3 ti oj
- 'ti- rt
>	£ n d
rt rt ^
. O H g rt_ »J 's 2 >
2 d N g
2 rt
2 ti —2
2or
ro c <D 0
^ cd b1 d
af0-?
W &t >-»
d o ^ ‘-d
JH tfi d 55 W a 2 2-|
S o 42 --jj*. tj a
h'5 p (ti,
° :§ > o '2 ti S “
pit
2	£ rt
1-:§>|g
^ s a«
a p w o
P ^ C/5 Cit
i&s s i?
«11 sil.

2 2 a ;et2 2
- “S 5.9 Is~
> >I
^5#čo>o#®sc®
E ® .§ 2 2 ? £ £ .2 > « «
0) c >
s
« 2 5 21 i 2 B | j
OrtOtoPtiTJO© s n	9-
v> Z a a > <w > a a n « S
■n

>i « ca o co o S N 3; 34 S 34
rt p. p. tO
C O
| g,©3 8 =
CC w fl 54 P Jh
>v S tfl e
||s > i >
O .© o s g,-
^ S ft a a’« S | c a -5 3>-8 2|S
11 ? I o 'i
g- o •- = = a g a co «
:|1U SIS
0 5 »O -a 2 O
'IS11 Q -a
N 34 ec tn -ti 5
lilill lil I §3
3 >
s?2:cas is si Ef
»ffflf
|2tsi|
52,:
£ v
IŠŠail
H « - O P g
.P M Sa S >S «
* S |2 O a
> g a
n e
i •£. i "3 %*	8 g a|
© S^-g.gjSs
>U S ' -

2 i
>ega.S>3’3
lifis g «
o 2 « 2 .0
«=§£
JC (
i 2 ©
S -O a g — 3« a
li-ajlli
O -r-e a 0-2 B :
■ ' Isi»f
c .5 * a g
»-p: a.5.-g g,>g g, g § d a^ | ®
— P w o a g>
« 2 co
5 & . B N
-g^^-2
E t< 2 -e '
sSS^JSftB
•g«3 S > 2 a M
O.ojrt^rttnNrt
S s g.«-o
olSllSli
2 ^.11 ll:
llilll's
§ & o | » g M_
0-3 o J a>| o. 2 o © a-3 „ ■ ■ S2S^aogo2 2,5S5|£ »2>oCft"s««6^30«a-
o o g g ‘C S, g ^ .©, ca-5 « ‘ti 2 2 « o '« c g “-u"soa2 S3£>j<a6t,	> -s? © 2
_«.S-3oSft;s«>”»o Ja« 1 8Ž«?
Ul!
1 2
> o t-o c b
D w V3
2
?5
lil-1
£ 34 o g ca


l!;ši
M
i«11
> N
■5, to .E (ti
§ ° d c/5
CU cC
d $5
« a £
tge
aS-g.
a< g -N p
:«a « eg ti
5 ^ N
V3 < -rP
•gN 8
> *-3 >
•f-O >
aSr2
j M I
g^|o
3 sta
p
-ifa-
I
^ CO O P
-ti-o o£ 0 Z ti
o a p to
go
1	ti 34 o,
2	g “:E
g-S 2.8
O 4_» P O
■si&S
til
s-išs-
ti £ Mo.
i-rp-ti.«
O H CJ D£
oiss
ti P3 >
1-1 £
'S* g
(N s ^	- N E
mn
N -3 M g ti ti	T	^
2	§	S
-e	q	'g	s	s
o	N	'5-	g	t
e ° 34
oš
a

Ifa«!
O £
ge § 8
„ o£ °-
° ^ nj ^
ti O -r* d d ^
s51:č
d b 5xe
-8
> ^
! £ ta OJ-«
"o to E 2 ‘S 0
2N£>'-g34H3ti5
^.ajrtSrtgtn-tn^o
a— p. P44 SfflhH
a.§1||^1SsS5..
'E-'5*£ £ 'o 5	^ ^ 2 n n m
E| “-§tic3£
g al 'S a^ g §
| ©o °* g 2. «.3 S o
g£ti rt tn	ti	^
£ S ffn to 2 P | > £ § n - ;g
-s "
“Sliaij
en, ti > oj p
CM z—h r—1 £ ^ q7 -OP,-
« JH ti .tž 5 ^ 2 -2
lila;?”"
. C 34 o o a
S.tiiN
2o cd
y ,-H <N
Ati - rt a rn ro O
O Ti
O.oj^
'COg
S £ o -j« p c o ^ 5
'»lila sla
1=:=s|s$
i S-5S| i |
BS§8fflsg.a> Po n a£ a g -3 « £ «o §
oSllII.!S'sŠžll.sislfll S
d
s?s|
Si.s|?.ss
o 1-1 P ro ti S d '"ro ■" C C 'f o Ort O co £ 34 >0 ti ro >0
Slllfg
.	> n! O m
J|s|
—' M E a ti TJ > -5-
4PN M H “	2 Sf
ti 2 P^.S ti a2 .
^ # s >8.? 5
ti^34 X:a
£ ati £ 2 34
ti o
g-0 I g
£
£
£ §2 B
P .£ >y y
> ti rtti
lts% . 2£,°^-I
£ g (p-
P > > P O
^ [g 'd d rd
c _ o
Oh ,
g d d co o d
&1 .s
5§55
£ s«S“ >'^
^'ti P5ti£
cotirtiart^tiro'3,^
M“ MtiNtiOpoSrtti
oj -o- oj -h -ti jh 44 33 oj
5.^ti | ix J |5
Ph55
ti2.
ll(£ 2 (S © '© | ti .rtE |	„„
<U Oaj P m pHrd g g C,d d 2mCQS ^ 05 Qh
CN.O^O^« . ffn > 52 .^2
© o 5 £ _ ..
i«a.A 'C g tj
' O T3 Oh P —
! ^ oi 2 C ^ H p -H
!S|l||t|l|
igX5g«£o°
> bi
> g
113.1 »H
rt r\ n-n° © o -© '
> C ti ti
ti £ O
rt £ti X>g g -p ti->ti£S^a^°2
> OJ >0 oj .ti rt T ti © _- G „ti >M
- > ro m-£ tj) n ti ti M	ti
o? G ro ^ OJ ti ro A ti M 05	g
Gd- -5--3H(S PS£gšg^ti|ogpE
2£
i © S)2 o O c S 'ti O
e Š.s s 311 It 3 š i s
nOhhJ^S.S^s^s
■slliSsf is.l !|a|3| g g
q;cC^Ph^^OcC«hcCCC	-h oj -d kC
d? N 55 C/D CM tih Oh N CO .5 N 54 d O > 00 rd V5 >>
1 p p o oj cd > p » o » ipi
•r-»H-> H-< • I—j>C/5 n o >W d fd '5?-5?>V5 cti
5 o 8^ «|| ©	gtž
o x x ^	-5? o d :S2^x
p S p
^ ^ 'ti o p
00 a S §
£ k'S dof S -3 g k. 2ti^ fe
§ © ^ rti
O
O ti
sl-- s‘s-i»8f| „M ll"
CM t-
n £ S »rS =
8 e » S ! -©
š- g a -
-	~	-2	•“ A
Š* & 81 -S o
silI«
S ge otip ge de 'p o « ti^ e>u•§ s
S »
o o co a-g
il!|tliWili!6-5S^ug>2, IBtiiMtif iiiiiteil!
aA:a> 3i'] aa-ga
© |Ž”pN
H > H h0 ^ h »U J	OO-
Q£'NOo^'o,0Nti5o'aaCn
ti n	rt ^ >a_TJ
oi -g ro > >N rt © > - «	2 £ -G

Syr. §^|4i-&w*3	.'57e
o £ jo
om.„
S 'o S 2 0 34
O) o x a.
g ▻
o n o''X n o o co u ro .m ^
Cit > 54 d >p T3 54 CD Oh d ti >m
aS ▻
« £ £ g 03 Tl Tl O
© 5
> P
>
sa°s g s
OJ O J4 §-5
tj aS d o G B rt o ,rt ‘G- O ' ' TJ 60 3 G C G
08 rt £ -3
Oh>P > >
£ "S -B a ©"
© > »5 |
c © © £-.©,^ £.'■&! 81 c
^ n!l
9 cd.s,e
5)^co o d
U r~t t-h dd ti H-> ' r—> |	|
P O
i—H	O O
fr o>
o 5 X
-§£ S|
© O G ■§
d p 2 m
O X rd 00 Oh O O m
TJ Oh-d»
^ f i s S--511 š 1! 113! I !| I f 1
sit&*fi.g|sl
SSg.S.Sdll = »
11 Eli
O >P N d rrti
n>k
ls|S|
Š 8-5 s:!
£ p o* «
rS © o $ © o _g >£Wk3 a
8 ©
°šil”I
.s 7-“3-
a iš > o 3 5 ■S a a ^
© e
(sl
O c- O i » u a, G 34 -ti TO 34
-H O
i'5-§
e © e a 9-
1 m p rg-m 34
G 8	£ © tn T3 a" G
mknim
Sl s-s.Si o^io
^	^ « « 2 '57 > tž
«aa | ^ §
o o 3 54
Oh TJ >U >C/5
P
!=§ O o o N G 00
a^£ 1^18i a
a -SSo-tigok -§£ » | Eto o-^^
g LO © -j j« O -E 0 “
^ 1,1 ro 'ti- © 'ti11 n ©
.©E'^ fo-* g| T
8S^.|-§ £'P©©©
5 £ N © | PL, ro g
|11©0:f'^'l
g-“'o«Bog°8 .« o c
o£-g S 83 >-•“ aga|^
dw2s>ux^cfl -d *0 >
Jh Oh
d ro o £
ti ^ n ?> ‘CJ O m 03 -ti ^ *d ">
^.©i^tb-.-e.-Ssg
P-Sro^ ^ rt
co;?© g- rt-o
2£ >
©'S
©
• d o
ti ti Oh5x>
'D O
N'c rt.S-O g
G -
>'45
O G-g d
.2, g/
G >
>N
g .2, o £ '© .--a
■g o •“'g- £§ S 'g a, £ tj -d.2,(S,£ e E 3
af.G-gl©
£ £ -3
IfpSllt.sl
•°g a
On.ti
G^ rt n C G 34
§|.|©
°£ S'g£ a-
., -->«•“ B © .“ 'S7 o
A O to A O £ A A S
a 34 > a 34 n a a m
_ © 8«.
B i - -ti
I-S.|'! £ g Š “i'f
BMM£SrG:5lsr8
|s|^.©^sa^
g-° g o g S > > ESEpooj-J
e 3 NJS-S 34 O «
li*
S3“
c si s Ji £> '
■a.i‘3*ts 8 a
a g g s
"5 MB'
:t!i”^i;is II« fSISlSsl!
!ffls!i=|sf| tl" «sat-l?ts
5 2 o -«|N
?h; p
a o'
A
ti
^ 5 S G -p © a CZ3 £ B ,g,~ o :
8 8.^.h ^	“ © © g 8 e-8
'5? a a g	g >	'rf £	^	.2	°->8 .»	»h	S'"« “	“	»jo
^'u	5,co	oj	> '©	©Si	S 0	soj-2>© S	c/3	«	E
SP£	©	S	>	o.^	g :®-o^	O J*	03	'E-	g
rt 5h	C7l	rv	ro	ti >Zt	O	P -H	r/1	hn	n.
.2,-3
a
b 3
^ >0 £
1 su
«£ S
g|f 8*8
■e ^ 2 to -5 © ’© g © r 544 A g » O 0.34 £0 G £ G -o >© a£ >
.£, © .©.2, © £ g tj --co ■« i-" 57 £ to b ;g >© . mn »ijE g£hO(0
£"§¥
N
p a,
r2
3 ro o
Oh
•£■ O G G
5-2^3 §W.
©£•-•n o pe
>
£ C © ’o jo 'S 2 G '1 n -S
o « £ g 2 ^ o
tirtfito'oM©g>© h
E ts en oc a g w -2, > >
I .a •° § e ©
mi
silili
fg-Ss!
ti e 'gZ2
e 2^.-1 g
'g s s
8 tŽ 2 d © £ 34
-© o TO , HH o
m
tm
'Š-k-o a
lltll _
“filmi
© 34 TO — 2^ 0 8
a § ati 8® ||
ti34(S ao e
isl
št isš>5'j,§
CD r2 CM ^ O
© -2- © a |
-3 E S 'g
'D S
© g »N
o

^ co
^ti
"p
'ti
ti
Oh
^P
S
g -S ■?'-£ .8 'a g
© B -g y 34
£ g' o N ©
^GM^eŠ^-Ž,5"-© e*£ 2 'c"£-i
|?NG^.Ma©^a|g©|aN
^tO-Sl^^S^GB^Igg .
5^M-ti.«oo^8|£ o .%£• ti H (S
'u
p
5 gfc43Sfl^p o t-cftE O a" P
54 rd -rH p a; O d 54 ‘TO n ti M .CDCD d
t°-2|;s g,o .. 0 S 'E-a o 52 »8?2 ©;B 32|.©|
■Gšll^-s-i§r^iaai^G'2-£g;3|i||'2
g.'E-a^ g 8 oti-g-B ©©-
Š.^1
P
g
>B
IiSil£Si|Iii!f
mmPl2l3"l32lSo!l8'E£-§3£roo^
mmm
mmim im——
; '53 tu
O ti o G
k x 2 >S >S
O G ._ G 34
OJ 1
d o tuo
£ :G,>N
2>S
sii-
8 S ,
sf|||
2 S
'Sili
o-g.e«
ti£ p P N
g >1S až^2 « £ 2>u N 'E .N £
©	© «A .ti
32 A “
-3 O © N O -ti O -A
o |;s«
a=.5,'S ©
© •" c 2 32
B S -s B -3
t* E 2/e o (5- §- a M
-s-^ > a
*o2 05 ti
2 'o ^ > a2£‘£
c/d 22
P 03
_o >0
O *£• g o o ca.H .s
tuo ,5 o "5"^ ^ ^ d Bf 5
li/lllttllt
P ro X d 'ti dS
> ro r-H
š-r
'57 G rt © £ TO N tŽ O
pC^IŠŽ	oj oj a T5£ S
ti rt.” A -£ £ A > G '5-cn .rt,1© > ^
> — "3 © jj- -> a n, to- © tž ^ t <u ^ .. _
co
34 -© 3 £'57
>.£2 n
- — 03 O d t3
^ §-© P
d s o -§§•«
f G
a^-l
1.1:
iiilti
a 0 £
03 P O Tl
G X
>rd © 34
__	_.	5 ©
■ »d ro p g cu 5d d •b 5 ti > ti ro p rS 'G y 50 rt G .T irt.-B £
■a.S y ° > '57 > © E a
« a £ tj a g a ©
_ J> • rH O d . r-T —
rtg-O-BoOJGgtŽŽ N^, «© S-a-tio£
©- 1-S 2^^ « © ^-a.2 ©jS'E£ "
O d
.s
O © 'B rt
^:sl§£
© ao rt
•11 -§ S “
a m -a <n
"lila
5u Oh>
>d
ES
o P
ti -H
N 54 c/5
1-2,| O g b © rt ti. ^
rt o g- cu £ -g o
|.^|| H
'S^o^|gg2
£o^oo^°ti
oc a cu a a^ o »* o
-2tj o go-o^t"0 © g 34	— ■
2.2, s g i g e
> .s S> g 3 © -2
©(§1 2 £ ©^
© £
2;53
> £ b c &
O Oh tXO £ rri
8) N O 0	^5
G	G	G	©
X	a	©	to	^
©	o	e	©	G
T tj	E	%	N
o S	©	°
l!>511JI!|b
5-2,£(5 o o E a^ 3 a P	G £
sJ a © a, a •3 ro "o © © S ©
2Sll¥s|
S s.|lf it a
-S-> I 8=-§	G O ©4§ © >
'rt »0 ti j,« ©oOtioG>go 2 •g ti o* © § a-© 'C-TJ >“ G .s 60 o" a JB^-g g §3 e © a a-* a O g '^to M §•£ n S ^ nW c-g u 4-Et ? &	«•	2£ 2 2	>34© o £
a «.2, 5
ti 65 34
s Cd £ $ fitittS G
S1" o»E S O 60 ©
: ’2 2 o « C 'ti 34 -S „
^	^ Q >2
' O “o cl ^ H o
„§ Š ^ N £,-§ 2.©, ti
Si „ -S p.© © £ 2
|l
, “ S £ -3 © i G Sb pS > > $^
1 ti -£ G4 60 “
2^B 8 g |B © B
O TO _ > ©
© © . e
G ci B G S3
© ti - ti +5
> 2 -S
E a
O ’>
°- 2 o .
2 a 34 g n
=s|-!|¥8
G ti G -75 G
g £ S TJ .©, M > g „ g
GG'GoG©aj5Gti 3^©©otitioE£ © :a b 2>tiag-Eti2T3ti2
>'g © S^3.2>^fSg a O % ■a. a c > -B G 2 B ^ o
G & c rt © -q-tž Oti" rt -i rt p o _2 > 54 ^ <u d -ra o X N d
£	S5 ro Ph §
p
ro
d^S^SpOP-r-H >0 P O. >	X	P	Ph^
"a „5 a, ^	b	"	a g	-g	t:*0	g -§ o 8 £ © -a
c p d"-1	d	o	:5? p	csj	ro d	d
d 15? »5 O	P	r-P	in TJ	-h	tJD Qh	>
o ti G^-3	~£ rt	rt	2 o	g
ti £ a rt	flJ	£	B S	&	« b
I .ti O Eti G 1 u B ti ti 0 ©
o .y .£
Iž-.ag§lll=
^ G G § O ti£^ >
ro ti
c/5 tUD
O P 03
. d rd
S£ S
o © a-a
G 'ti'S g
EgŽb'S g, 2 B © £
B >8 'ti g
G rt 60 o N > N
O M G .rt
a2	o
Sj^o 5B
£ TO ti §>G
-g G
a g a.S
eu
m
rt" ti- i .2, i
-g rt«, a g a
ti2 © ^©
t«isi
> _; 60 2 TJ £ ti o ti o
£” & G
i
TJ ro d ro • d
|-i
Jf§
>U Ph tUO
x ro o ^ d p^
'S s

£ E -2,1 o, § O
O
05
r«
S
O
o
rO
O
?e
> - •
>© ^
£. G _ .Hrg
^-2o o td-iJ - g-'57 a:“
a'3° >
>'g>>t
O o ti rt >
8^ -g
■ d o ti -b
p
'Sl
5h Ph Ph d _h
E o -č — d d oj
CX$ >n oj ,—r
|il!i
> G^ N g .N
•2-B '
O ° -2.3 ->s?£
C/5 O P X Sh h Tl fc
w Dh ro _. p
Q 'S -g •§ '.S ^ > rt E '-'
a'“ ££.-©,▻ > TJ 60 TO £
1 E> •S
p^:d
s >
tuo >
=5 ru/ >0 Q
^BB"rt^ g a.E, rt to g
£ O © §>u 2
x mg >itž
'JjTOoGG>tig
'TO oBjOG © b ^ d . d >0 m 0 t3 >0 e* o co p o g>Csl TO -G 00
a^« g a
S^oh
>03
ro uu ►>
©B.f^
fls^lg
©f o I s-o
d
p C/5
03
ro ti
>-8 :
£ 2 O P
b E
© ti
B p ca 'g
3G
N
O © tJ >ti ©
5 '0j'£. G
O > G'S
a g > ca
'g a £ G rt
■S®”
ao£
G B TJ tiN0j^J
. (3 ^ £
G TJ . ^ : ti o ti
•2,fe;
|q
Ig
1'E
Is
tj -i ©
A A
a-«
O •£ c g
g G £	|
> >© G

ro _
tUD >
P 03	-r-.
a > E B > 3*; G ® O Jj O

G > 3 B ^ TJ §
^ R s 'g > « > -g
P 5=Tr^ Tl 55 > Ph^ Ph rj os rP ro m o	p d d d d
TJ O TO M 60	GG O O O G



■■■■■■■
Gora, ki nikoli ne sameva
Razlogov za pot nanjo je toliko, kolikor je ljudi
Za prijatelje izletov, sprehodov, gozdov, mikavnih razgledov in lepih uric v naravi je Ljubljana, kakršna koli že je, imenitno izhodišče. Ob vsakem letnem času. Tudi takrat, ko sta sonce in toplota brez moči in te lenoba nagovarja, da je še najprijetneje doma. Ob obloženi mizi, v udobnem naslonjaču, ob prijetnem branju, ali glasbi po svojem okusu. Ni kaj, tudi lenarjenje je prijetno.
Pa je dan, ko se človek upre svoji lagodnosti in se odloči za sprehod na Rožnik, Rašico, Katarino, enega izmed vrhov nad Polhovim Gradcem, Šmarno goro in njeno dvojčico Grmado, ali na kak drug hrib, to pravzaprav ni bistveno, neprimerno drugačen od tistega, ki ga preživimo v stanovanju. Ni tako pomembno, kakšno je vreme, ali greje sonce ali prši droben dež, ali je poletje ali zima..., pomembno je, da se odločimo in gremo ven. V hrib, na zrak, med ljudi...
Že od nekdaj hodijo ljudje na Goro
Gremo na Šmarno goro. Njen vrh je 669 metrov visoko, kar je ravno dovolj za oči. Na vse štiri strani neba je razgled, da mu ni para. Proti Gorenjski in belim Julijcem, proti jugu, Ljubljanskemu barju in Krimu, pa v smeri Karavank, Kamniških planin...
Na Šmarno goro, ki ne doživi dneva, da bi morala samevati, se na leto povzpne toliko ljudi, kot na nobeno drugo goro v Sloveniji. Zato je rekorder. Ob koncu tedna je tu tudi tisoč ali celo več tisoč izletnikov. Pa na leto? Če zaokrožimo vse številke navzdol - kakih 30.000, zelo verjetno pa je obisk še precej večji. Prav lahko, da gre na ta hrib vsako leto 40, morda celo 50.000 ljudi. Kdo ve...
Zanimivo je, da so ljudje že od nekdaj radi hodili na Šmarno goro. Pravijo, da je razlogov za pot na to goro toliko, kolikor je ljudi. »Vsi pa
nem cvrtniku sproti cvre imenitno pecivo, nekaj, kar spominja na pustne krofe, a je celo še boljše. Sicer pa je ponudba, ki izvira iz Mihovega
« V*
m i i
Na gori je vselej prijetno. V veliki meri ima za to zasluge tudi gostilničar Miha Ledinek
Zvonček, ki najbolj pogosto poje...
se strinjajo - da gredo na našo, na svojo goro...,« beremo v Vodniku, ki ga je izdalo Planinsko društvo Šmarna gora.
Sem je, če verjamete ali ne, rad zahajal tudi naš pesnik France Prešern. V baročni cerkvici, ki so jo na Šmarni gori začeli zidati leta 1711, dokončali pa 18 let kasneje, je namreč služboval tudi župnik Jakob Prešern, stric Franceta Prešerna. Tu je bil sedem let (1830-1837). Pesnik je v tem času, ko je obiskoval svojega strica na Gori, ustvaril svoje največje vrednote: Sonetni venec, Novo pisarijo, Krst pri Savici, skoraj vse balade in romance ter veliko pesmi. Med njimi tudi tisto: »Ko brez miru okrog divjam...«
Med znamenitimi obiskovalci Šmarne gore je tudi slavni prirodoslovec Baltazar Hacquet (1739-1815), drugi
zmagovalec Triglava (8. avgusta 1779). Zanimivo je, da Šmarne gore niso zametavali ali omalovaževali niti planinci, kot so bili Kadilnik, Pi-parji, Mlakar, Wester, Oblak, Kunaver. Veliko so jo obiskovali. Mnogi so opisali v svojih spominih prav pot na Šmarno goro kot svojo prvo mladostno turo. Tako je postal ta hrib ljubljanskim pa tudi okoliškim planincem pravi planinski pojem.
Do prve svetovne vojne je na Šmarni gori že docela prevladal »izletniški« značaj nad »božjepotniškim«. Sicer pa za umazano strankarsko politiko, ki je tako pogubno zastrupljala našo takratno javnost, tu gori ni bilo prostora.
vih, kot je današnji, še vedno veliko premajhen.
Sedlo je za nami. Na tak dan »zvonček želja« seveda nima časa, da bi si oddahnil. Staro vrv je bilo treba spet zamenjati, saj v Sloveniji ni tako priljubljenega zvonca. Skoraj vsak, ki gre mimo, ima svojo željo. Kdo ve, katera se najbolj pogosto ponavlja? Ljudje pridno zvonijo, o tem, kaj si mislijo, pa ponavadi molčijo.
Lenobo najbolj prežene pomlad
Pri Mihu Ledineku na vrhu Gore je kajpak tako, kot se spodobi, kot vselej, ko vreme le preveč ne nagaja. Miha, ki je s svojo družino na Šmarni gori že 17 let in je zelo veliko prispeval s svojimi pridnimi rokami in mnogimi izvirnimi zamislimi k priljubljenosti te izletniške točke, stoji v eni izmed lesenih hišic in v poseb-
gostišča in iz zunanjih lop na takšni ravni, kot malokje v dolini.
»Vedno imamo kaj za pod zob, pa tudi žejo, takšno ali drugačno, uspešno gasimo,« pravi Miha Ledinek »Med tednom nudimo ričet, golaž, vampe, domače koline, potico, narezek, ob vikendih tudi dobra kosila in podobno. Ljudje cenijo to, da je hrana domača, taka, kot si jo izletniki želijo. Seveda kuhamo tudi domače čaje in točimo domačo kačjo slino. Takšno in drugačno, tudi za izbirčneže...«
Ja, vsekakor velja premagati lagodnost in se kdaj pa kdaj povzpeti na to našo Goro. Še lepše je, če vzamete pot pod noge med tednom. Pohodnikov ni toliko kot ob sončnih nedeljah. Zato je več miru, še več tistega, kar pogrešamo v dolini.
»Mrtve sezone tu ne poznamo, čeprav sta najbolj »sušna« meseca julij in avgust. Za' marsikoga je takrat prevroče, da bi se podal v breg in mnogi preživljajo svoje proste dni ob morju. Še največ obiska pa imamo vsako leto, ko začne pomlad spodrivati hladne zimske mesece. Takrat je tu podobno kot na sejmu. Veliko ljudi pride na Šmarno goro. Tisoč, včasih po več tisoč. Zato moramo pošteno zavihati rokave, da ugodimo številnim željam...« pravi Miha Ledinek.
Ste že bili tu gori? Če ne potlej verjemite, da se velja potruditi. Morda še najbolj takrat, ko se dolina dneve in dneve koplje v gosti megli, medtem ko se vrh Gore sonči in človek le s težavo mežika v bleščeč dan.
Besedilo in sliki: Andrej Ulaga
OB 50-LETNICI OF IN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
Piše:
Vinko
Blatnik
1941-1991
I
I
Vsak ima svojo željo. Toda - katero?
Piše: Andrej Velkavrh
Dolgi popoldnevi preidejo kar v noč
Če verjamete ali ne, jutri se začenja meteorološko poletje.
Morda ljudje bolj upoštevajo astronomski mejnik, najkrajšo, kresno noč, po kateri nastopi poletje za astronome. Mislim pa, da se boste strinjali z mano, da je junija vreme bolj poletno, kot pa kasneje, septembra, ko astronomi še vedno govorijo o poletju. Zagotovo pa bi mi pritrdili šolarji.
Kadar pa se vreme zaroti, ne pomaga niti astronomski mejnik. Letos se nam še pomlad s težavo dokazuje. Povprečne dnevne temperature so bile le v slabi tretjini dni nad povprečjem ali vsaj v tem okviru. Le osemkrat je bila najvišja dnevna temperatura v Ljubljani nad 20 stopinj. Ali je to sploh manj? Tudi padavin je bilo za tretjino preveč. Količina sicer ni rekordna, število padavinskih dni pa je zelo visoko, vendar tudi ne rekordno. Kot vidimo, smo navsezadnje lahko še zadovoljni, saj bi lahko bilo tudi slabše oziroma je tako že bilo.
Tudi ta teden je bilo, kljub razmeroma sončnemu vremenu, v ponedeljek in torek še prav hladno. V torek zjutraj je ponekod temperatura padla celo pod ničlo. Popoldnevi pa so že topli. Zaradi premaknjenega, poletnega časa smo eno uro pred dejanskim, sončnim. Zato se najvišje dnevne temperature pojavljajo sredi popoldneva, okoli tretje, celo četrte ure, in držijo tja do sedmih zvečer. Zaradi dolgih dni pravzaprav niti ni pravega večera, ampak imamo dolge popoldneve.
Današnji dan je pomemben za gobarje. »Kocjan (31. 5.) gobe seje, Primož (9. 6.) jih pobrana«. Komu pa je, dandanes, v času onesnažene narave, gob sploh še mar, boste vprašali. Morda je že skrajni čas, da se zavemo, da gobe ne rastejo zato, da bi jih v velikih košarah nosili iz gozdov. Morebiti pa kakšen rjav jurček ali druga goba še razveseli ljubitelja narave in da jedi boljši okus.
Ker kaže, da bo konec tedna sončen in topel, pa tudi še ponedeljek, povejmo, kaj pravi ljudska modrost za junij: »Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele.« Ker pričakujemo v torek ali sredo poslabšanje, naj vam dobra volja torej ne mine.
Veste, koliko poti vodi na ta naš priljubljeni vrh in koliko različnih možnosti imajo Šmarnogorci, da premagajo strmino? Verjetno precej več kot si mislite! Iz Zavrha in Skaručne vodi po ena pot, iz Šmartnega dve, iz Tacna tri in iz Vikerč sedem. Potem pa so tu še tako imenovane posebne poti. Te so Krožna pot svobode, pa Mladinska pot in še Učna pot, ki je prav nekaj posebnega.
No, če smo natančni, moramo povedati, da omenjena gozdna Učna pot vodi po Smarnogorski Grmadi, ki je za sedem metrov višja (676m) od svoje »dvojčice«, kar pa iz doline sploh ni opaziti. Učna pot se začenja in končuje v Vi-kerčah. Poteka po razglednih planinskih poteh, po Poti svobode, Mazijevi, Westrovi, Kovačevi... delno pa je speljana na novo. Pot je namenjena predvsem ljudem, ki želijo povezati planinske užitke s spoznavanjem narave. Zelo radi jo imajo mladi. Zaznamovana je z rumeno-modrimi znaki. Pot je mogoče prehoditi, če si vmes utrgamo čas za razglede, v kakih treh urah. Odvisno od tega, koliko imamo časa in, seveda, kako umi smo.
Mi se to prijazno majsko nedeljo vzpenjamo po Romarski poti. To je stara steza domačinov k cerkvici na Šmarni gori. Za mnoge Šmarnogorce je to najbolj priljubljena pot. Pa ne zato, ker bi bila mikavnejša od dmgih. Nekako najbolj pri roki je. Ob vznožju, kjer se začenja, je razkošen parkirni prostor, ki pa je ob takih dne-
Belogardizem in z njim domobranstvo nista nastala zaradi množičnih pobojev nasprotnikov OF in kot zaščita predvsem kmečkega prebivalstva. Dejstvo je namreč, da je bilo leta 1941, ob množičnem vključevanju ljudi v OF, le malo izdajalcev in zato tudi malo likvidacij, še posebno pa jih ni bilo v tem prvem letu po vaseh. Pač pa drži, da se je organiziranje bele garde začelo takoj, ko se je javno pojavila OF; najprej dokaj tajno, kasneje, v letu 1942, pa vse bolj očitno in končno tudi s posebno pomočjo okupatorja.
Drži tudi, da so se politični veljaki, ki so želeli mir in sodelovanje z okupatorjem, ustrašili za svoj položaj in svojo vlogo v slovenskem političnem življenju in so zato pohiteli s svojim izdajstvom. Vse’ kar očitajo OF glede odnosov do slovenskega prebivalstva za čas med vojno, so povzročili ti politiki s svojo aktivnostjo, ko so spodbujali izdajstvo (predvsem preko duhovščine ljubljanske škofije), organizirali domobransko vojsko, polnili zapore in taborišča z zavednimi Slovenci, spodbujali »črno roko« in podobno.
Zato je nesmiselno govoriti o NOB zgolj kot o revoluciji oziroma državljanski vojni, o domobranstvu pa kot o moralno enakovredni pritirevoluciji, ko pa osrednji, svetovni spopad, ki je pri njem sodelovalo odporniško gibanje, ni potekal med komunizmom in protikomunizmom. Medtem ko se je OF borila proti okupatorjem, so se domobranci in njihovi predhodniki borili zoper komunizem in komuniste in za slovensko domovino tako, da so okupatorjem izdajali privržence OF, jih zapirali ter predajali gestapu, v očiščevalnih akcijah in hajkah zoper partizane s fašisti ali esesovci pa ne napadali samo partizane, ampak strahovali tudi civiliste, jih mučili, pobijali in jim požigali hjše; skratka, počeli so vse tisto, kjer očitajo partizanom in kar navajajo kot vzrok za svojo protire-
volucijo. Hkrati pa so čakali, da jih osvobodijo zavezniki, da bi nato kot slovenska narodna vojska (SNV) od nacistov prešli na stran Angležev in navsezadnje z njimi skupaj obračunali s komunisti, to je slovenski partizani, ter zatrli revolucijo, ki je ogrožala njihovo last in oblast.
Za čigavo domovino je kdo padel?
Ali je kdo od domobranskih somišljenikov in zagovornikov, ki danes domobranstvo izenačujejo z NOB in trdijo, da so bili komunisti nevarnejši od nacistov in fašistov - ali je kdaj kdo pomislil, kaj bi bilo, če bi Hitler zmagal
-	česar glede na razmere pred sta-lingrajsko bitko nedvomno ni mogoče izključevati? Mar bi se za zaveznike vojna v Evropi razpletla tako, kot se je, če na primer ne bi bila po srečnem naključju jesen 1. 1942 v Rusiji tako mokra in blatna, da je upočasnila nemški prodor v SZ, in če zima tistega leta ne bi bila tako zgodnja in ostra, nemška vojska pa nezadostno pripravljena nanjo?
In kaj bi bilo potem s tisto slovensko domovino, ki so jo baje domobranci kot pomožne SS-enote branili pred komunisti? Kaj bi bilo z njo potem, ko so italijanski in nemški okupatorji takoj po kapitulaciji Jugoslavije Slovenijo razkosali, začeli njeno prebivalstvo razseljevati, množično odvažati v nemška in italijanska taborišča in zapirati, mučiti, obsojati na smrt, streljati talce, požigati vasi, kaj bi po morebitni Hitlerjevi, pa četudi kratkotrajni zmagi od domovine Slovencev sploh še ostalo?
Zato se nam - kljub temu da obsojamo protizakonito, nečloveške povojne poboje razoroženih domobrancev in njihovih družin
-	spričo napisa nagrobovih teh žrtev: »Tudi mi smo umrli za domovino«, nehote vsiljuje vprašanje, za katero domovino neki so se na
strani Mussolinijevih fašistov in Hitlerjevih esesovcev sploh lahko bojevali in za katero domovino so potemtakem v resnici umrli?
Zato lahko ugotovimo, da voditelji Slovenske ljudske stranke in Cerkve niso odgovorni in krivi samo za to, kar so med vojno delali in storili, temveč so odgovorni in krivi tudi za tisto, česar že leta 1941 niso storili, pa bi bili morali storiti, ker se niso opredeljevali in delovali samo v lastnem imenu, marveč tudi v imenu vsega ljudstva, kot njegovi izvoljeni predstavniki.
Izenačevanje podanikov okupatorske vojske z resničnimi borci za svobodo je nedvomno največja žalitev ne le partizanstva, temveč predvsem slovenske časti, ponosa in svobodoljubja. Kot bodo (če bodo) po zaslugi nosilcev novih političnih ocen padali partizanski spomeniki in jih bodo nadomeščali pomniki izdajalcem, bo to vrnitev najmračnejših časov srednjeveške inkvizicije, ki res ne bo v čast večstoletnim prizadevanjem in željam Slovencev, da svobodni in ponosni gradijo in uresničujejo svojo državnost in svojo »staro pravdo«.
Dejstvo je, da OF in partizanstvo pomenita edinstven odpor tako okupatorjem kot tudi izdajstvu. Je drago plačana izkušnja slovenskega človeka, ki mu je rešila obraz in ga vključila kot nezamenljiv člen v akcijo protifašističnih sil. Zadolžila je svet, da spozna in prizna tudi tak majhen,, vendar junaški narod, kot je slovenski. Dogodki tik po vojni, ki danes bremenijo politični trenutek in jih nekateri neusmiljeno izkoriščajo za blatenje OF in partizanov, se niso zgodili po njihovi odločitvi niti niso bili vsebina partizanskih teženj. Če partizani že morajo sprejeti nase nekatere nepotrebne smrti po vojni (ker vojna vihra ne izbira najbolj humanih sredstev in tudi ne najprimernejši način), so pa seveda mnogo hujši zločini iz tistih časov, ki jih je treba pripisati beli gardi,
l
ravbarkomanda
««¥':• • ■
Lojze Peterle:
Slej ko prej bo javnosti prisiljen pojasniti, za kaj je namenil 28,8 milijona medijsko pluralizacijskih dinarjev.

L
Tudi
Peterle je
ravbarkomandir
Po tem, kako deli denar časopisom, se Peterletova vlada prav nič ne razlikuje od svojih komunističnih predhodnic
Pri snovanju te rubrike niti po naključju ni nikomur padla v glavo misel, da bi se v ravbarkomandi utegnila pojaviti celo sama slovenska vlada. Tembolj, ker običajno vlada vsake države zelo pazi, da s svojim spoštovanjem ustavnosti in zakonitosti, predvsem pa moralnih norm, daje zgled poslovnim subjektom in vsem državljanom. Pa je prišel vse bolj razvpiti projekt Slove-' nec, ki naj bi mu Peterletova vlada na skrivaj namenila večino tistih 28,8 milijona dinarjev, ki jih je proračunu izsilila za tako imenovano pluralizacijo medijev. Moramo se prav razumeti: zame problem niti ni v tem, da je vlada ta denar dala za ustanovitev nekega časopisa, temveč, kako ga je dala. Dala pa ga je očitno na ravbarkomandirski način.
Potem ko so nekateri poslanci, med katerimi je posebej prednjačil šef liberalnodemokratske stranke Jožef Školč, v skupščini vztrajno, toda brezuspešno zahtevali od predsednika vlade Lojzeta Peterleta pojasnilo o tem, ali je res, da je šel ta denar za novo-nastajajoči časopis Slovenec, se je zdaj razprava o tej za vladajočo koalicijo zelo neprijetni temi preselila v skupščinsko komisijo za informiranje. Ta teden je bila na njenem dnevnem redu interpelacija opozicijskih strank glede vladne razdelitve proračunskega denarja za pluralizacijo medijev. Zdi se, da je v tej fazi s svojimi pomisleki najbolj na
mestu Borut Pahor, poslanec SDP, ki je opozoril, da je ta pluralizacija medijev nek zelo skrivnosten projekt, ki pa je vreden 28,8 milijona dinarjev. Skrivnosten zato, ker vlada doslej ni objavila nikakršnih meril, ki naj bi določala, kdo in kako lahko pridobi denar za svoj časopis. To pa Pahorju govori, da ne gre za nikakršno pluralizacijo, temveč za novo privilegiranost. Človek bi ob tem dejal, da smo Slovenci res nek čuden narod. Nenehno skačemo iz enega fundmenta-lizma v drugega, namesto da bi se končno že enkrat opredelili za liberalno opcijo našega žit j a in bitja, ki bi nam lahko edina nudila komunikacijski
stik z razvitim svetom. Tako se pa še kar naprej vrtimo v začaranem krogu provincialne podalpske zaplankanosti,
OB 50-LETNICI OF IN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA
rojstvo in krst samostojne Slovenije
črni roki, pošiljalcem v zapore in taborišča.
Kar zadeva povojne pomore domobrancev, najbrž ni partizana oz. pripadnika OF, ki ne bi zahteval, da se do konca razčisti tako število kot pripadnost pobitih, pa tudi, da se ugotovijo »naredbo-davci« teh nečloveških obračunov.
Kar pa zadeva »spravo« (predvsem gre pri tem za združevanje prizadevanj), je nujna, vendar ne z rehabilitacijo izdajstva, saj tega ne poznajo nikjer v svetu. Potrebno je odkrito iskanje možnosti
in poti, da v ustvarjanju lepše prihodnosti Slovenije sodelujejo vsi Slovenci s še tako različnimi političnimi pogledi in opredelitvami. Tudi tisti, ki so v strahu tik po vojni zapustili deželo - ne da bi kaj hudega zagrešili v domovini - in tudi potomci vseh, ki so se kakorkoli znašli v tujini. Saj tudi potomcev belogardistov ne smejo bremeniti grehi očetov. To šele bo prava sprava, saj bo vse slovenske moči združevala v skupna prizadevanja za lastno prihodnost, ne pa dovolila vračanja na stare politikantske zdrahe in sovraštva, ki
Iz govora predsednika Zveze koroških partizanov Janeza Wutte-Luca na slavnostni prireditvi ob 50-letnici rojstva OF v Ljubljani:
Osvobodilna fronta je bila edina sila, ki je organizirala oborožen odpor proti okupatorju in zajela široke ljudske množice, ne glede na ideološko ali strankarsko pripadnost posameznikov.
Koroški Slovenci smo že tri leta prej okusili herrenvolkovsko diktaturo, gestapovski bič in polne zapore antifašistov.
Takoj po vdoru nacističnih hord v Avstrijo se je začel odpor koroških Slovencev. Sprva so slovenski fantje dezertirali preko meje v Slovenijo, drugi so se kot zeleni kadri izmaknili mobilizaciji v nemško vojsko. Po izselitvi nad tisoč koroških Slovencev se je pričel organiziran, antifašistični odpor na Koroškem.
Antifašistični duh Osvobodilne fronte se je na Koroškem hitro razširjal in zajel vse prebivalstvo. Domala vsi koroški slovenski duhovniki, ki niso bili izgnani ali umorjeni, so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju.
Ko obhajamo 50-letnico rojstva osvobodilne fronte, se koroški Slovenci še prav posebej zavedamo, da brez Osvobodilne fronte ne bi bilo 7. člena avstrijske državne pogodbe, narodne karte naših narodnostnih pravic. V tem je globoki smisel Osvobodilne fronte za koroške Slovence.
Vsak narod, ki hoče preživeti, se mora zavedati svojih zgodovinskih korenin. Evropa zato sloni na antifašističnih temeljih.
Vsem udeležencem današnje zgodovinske proslave ob 50-let-nici OF želim mnogo optimizma in trdne volje, da ostanemo zvesti naši zgodovini.
OF je bila tista, ki je nam, koroškim Slovencem, v najusodnejšem obdobju naše zgodovine vlivala optimizem in nam dajala upe za preživetje.
so rodila tudi mnoge strahove vojnih let. Zato ta sprava ne sme pripeljati do pozabe strahotne preteklosti; biti mora odločno usmerjena v prihodnost. Mnogi danes zanikajo medvojno graditev slovenske državnosti: ne priznavajo temeljnih točk OF, ne sklepov Kočevskega zbora, pa Črnomlja, Ajdovščine, Jajca in še česa. In vendar je dejstvo, da ima vsak izmed teh mejnikov poseben pomen za takratni čas in našo vpetost v jugoslovanska dogajanja in dogajanja v Evropi in svetu. Predvsem pa so ta dejstva zgodovinska legitimacija malega naroda, ko zdaj išče novo rešitev za svojo prihodnost.
Svet je govoril o Kočevju, o Jajcu, o priključitvi Primorske in Istre, o našem vojnem sodstvu, o financah, zdravstvu, šolstvu in še čem. Ali je res mogoče, da bi danes lahko kdo vsa ta dejstva zanikal ali zmanjšal takratno, pa tudi današnjo vrednost vsakemu posameznemu izmed teh sklepov ali dogodkov? Še posebno, če vemo, da je sleherni izmed omenjenih mejnikov in da so vsi sklepi, ki so bili ob teh dogodkih sprejeti, dejanja ljudi, ki so edini v tistem času lahko res svobodno odločali in ki jim je polno legitimacijo za odločanje dajala prebis-citarna privrženost Slovencev OF in njeni začrtani poti v svobodnejša medčloveška razmerja!
Vse to mora ostati zapisano v slovenskem narodnem spominu. Ne smemo zaradi preteklosti, ampak tudi zaradi današnjega in jutrišnjega dne, zaradi preizkušenj in odločitev, ki so po svojem pomenu za usodo slovenskega naroda podobne tistim izpred petde-
setih let	Konec
(Viri za prispevek so na vpogled v uredništvu Delavske enotnosti.)
v kateri je pomembno predvsem to, kdo bo koga spodnesel doma. Če k temu dodamo še permanentne ideološke ekskluzivizme, potem je jasno, da je bila tolikanj v oltarje postavljena sprava zgolj hinavščina posebne sorte.
Seveda ne gre za to, da bi zdaj slepo pristajali na stališča, ki jih ima do tega na primer poslanec socialistične stranke Jože Smole, ki na Peterletov ekskluzivizem odgovarja s svojim, se ve kakšnim. Namreč, če se lahko strinjamo s Smoletom, ko pravi, da ne gre za nikakršno pluralizacijo, temveč monopolizacijo, pa se nikakor ne moremo strinjati s tistimi njegovimi tezami, ki govorijo o novem Slovencu kot nadaljevanju pred vojno klerikalno usmerjenega časopisa, ki da je med vojno sodeloval celo z okupatorjem. Prav to naj bi bil po Smoletovem mnenju tudi razlog, da tedanjega Slovenca niso nacionalizirali, temveč konfiski-rali. Saj ravno v tem je problem, tovariš Smole. Če namreč rdečr tovariši ne bi počenjali, kar so, in dejstvo je, da so prav ti zatrli vsako drugačno kulturno in medijsko resnico, ki je bila drugačna od njihove, najbrž Smoletu danes ne bi bilo treba govoriti o nobeni novi monopolizaciji. Tako pa na nek način celo opravičuje Peterletovo pluralizacijo, kar je po svoje potrdil tudi eden izmed članov skupščinske komisije, ki je govoril o tem projektu kot o popravljanju krivic. Marcel Štefančič pa je Smoletu kar naravnost dejal, da je preveč obremenjen s klerikalizmom.
Kje je torej Peterle ravbarkomandir? Če je res, kar govorijo poučeni poslanci iz opozicije, in sicer, da je projekt »Slovenec« predvsem časopis Krščansko demokratske stranke, potem moramo najprej ugotoviti, da Lojze Peterle izkorišča položaj predsednika vlade za svoje ozke strankarske interese. Prav to so pred njim počenjali komunisti, ki so dotirali svoje časo-
pise, medtem ko drugim ne samo da jim niso pomagali, temveč so jih z vso brutalnostjo celo zatrli. Ali to pomeni, da projekt »Slovenec« ne bi smel dobiti vladne pomoči? Prav nasprotno. Nova slovenska demokratična država bi po svoje celo morala popraviti krivice, ki so jih storili temu časopisu. To je nesporno, pa najsi je bil nekdanji Slovenec še tako klerikalno usmerjen. Prav tako ne bi smelo nikogar posebej motiti, če bi bil morebiti tak tudi novi Slovenec. Pluralizacije slovenskega medijskega prostora si namreč drugače sploh ni mogoče zamišljati. Vsebinsko gledano na tej točki Peterletu ni moč oporekati. Podobno velja tudi za dodelitev vladne pomoči novonastajajo-čemu časopisu.
Vse skupaj se zatika nekje drugje. Na dlani je namreč, da ta vlada pri dodeljevanju proračunske pomoči uporablja podobne mehanizme kot so jih uporabljale vlade pred njo. Tako kot javnost s pristojnega mesta o dodelitvi pomoči projektu »Slovenec« ni bila obveščena, tudi pod prejšnjim režimom ni ničesar izvedela o milijonih dinarjev, ki so jih goltale režimske časopisne hiše. Pomeni torej, da je davkoplačevalec pri nas še vedno podcenjena kategorija prebivalstva, saj se pred njim vlada ne čuti dolžno, da bi ga sproti obveščala o tem, kam je zapravila njegov denar. Če torej izhajamo iz Mladinine mak-sime, da »v divilni družbi državljan ni ne kristjan, ne komunist, ne Slovenec; v civilni družbi je državljan davkoplačevalec«, potem lahko rečemo, da pri nas še nimamo prave civilne družbe.
Če hoče torej Peterle pomagati pri nastanku novega časopisa Slovenec, bo moral kot predsednik vlade pred parlamentom in javnostjo opravičiti vsak dinar. Dokler tega ne bo storil, bo zame pač ravbarkomandir. Vsaj simbolno, kot rad reče Franček Rudolf.
Ivo Kuljaj
Kriminalisti le opazujejo, gospodje pa »Marija k sebi«
Današnji čas naravnost vabi k prilaščanju in prido-bitništvu. Kriminal, ki se nam obeta ob stečajih, denacionalizaciji, privatizaciji oziroma lastninjenju družbenega premoženja, vključno z njegovim ocenjevanjem - pa ni kriminal delavcev, marveč pretežno kriminal višjih slojev. Vsa ta korupcija pa je težko dokazljiva. Njeno razraščanje bo toliko lažje, kolikor bo oblast še naprej vztrajala pri nojevskem ravnanju ob številčnosti in pojavnih oblikah škodljivih pojavov in ravnanj v zvezi z družbeno lastnino, ki se izraža v nereagiranju nadzornih organov. Sedanjo odzivnost kazenskega pravosodja na vse takšne pojave je mogoče oceniti kot normalno ravnanje v nenormalnih razmerah, kajti če si je družba postavila za politični cilj, da čimprej privatizira družbeno premoženje, potem ji pač velja pomagati s pasivnostjo. Gre v bistvu za absurd, toda veliko stvari se vendarle spremeni na bolje, če jih pripeljemo do absurda.
Kriminalisti se v strahu, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali ljudi in motili normalnega poteka lastninske preobrazbe, ukvarjajo samo z najbolj vidnimi primeri, pri katerih ugotavljajo morebitna znamenja kaznivih dejanj.
Seveda takšno ravnanje kriminalistov izziva v javnosti upravičeno negodovanje, kajti organi za notranje zadeve morejo odkrivati vsa kazniva dejanja, ne le primere večjih škod. Obstoj neznatne družbene nevarnosti po zakonu ocenjuje javni tožilec, ne pa kriminalist. Če organi odkrivanja ne ugotovijo kaznivega dejanja, ne morejo organi nadzora (pravobranilec, SDK) in tudi pravosodni organi ničesar ukreniti. Pospešiti bi bilo treba tudi delo pri reviziji kazenskega zakona, saj se mora storilec glede na sedanje zapletene opise kaznivih dejanj hudo potruditi, da bo v njegovem ravnanju mogoče ugotoviti vse predpisane elemente kaznivega dejanja!
Da so nazori, po katerih naj bi organi formalnega nadzora spremljali in sankcionirali le vse večje negativne pojave, nesprejemljivi, je dejstvo!
Če ne veš, kaj se godi, ne moreš vedeti, ali je kršitev le posamična in škoda majhna, in torej ne veš, ali naj posamezno škodljivo ravnanje organi pregona raziskujejo ali ne. Res pa je, da je seštevek majhnih škod lahko zelo velik.
In tako se dogaja, kar se. Kriminalisti le od daleč opazujejo, kaj se z »lastninjenjem« dogaja, gospodje pa pridno kradejo naše skupno premoženje.
V. B.
V______________________________J
Dejavnost izhaja iz sproščenosti ljudi
Nagrajenec ZKOS Valentin Bogataj: takšen razvoj kulturnega ljubiteljstva, kot ga želijo ljudje
Pred kratkim so na konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelili odličja Svoboda najuspešnejšim in najbolj prizadevnim posameznikom, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno ustvarjalnostjo, med dobitniki odličja Svoboda s srebrnim listom je bil tudi Valentin Bogataj, ravnatelj glasbene šole v Škofji Loki, ki že več let uspešno predseduje občinski ZKO Škofja Loka.
V skopi obrazložitvi nagrade je zapisano, da se uveljavlja predvsem na glasbenem področju kot spodbujevalec, organizator in strokovni vodja. Poleg številnih drugih dolžnosti v kulturi je tudi predsednik društva glasbenih pedagogov za Gorenjsko. Leta 1971 je ustanovil Gomjevaški oktet, ki ga še vedno uspešno vodi, sicer pa je pel in poje v več zborih. Po njegovi zaslugi iz glasbene šole prihaja vse več kadrov za pevske zbore, pihalne orkestre in druge instrumentalne sestave.
Poiskali smo ga, da bi izvedeli kaj več o njegovi ljubiteljski kulturni dejavnosti. »Z njo sem začel pravzaprav takoj, ko sem končal učiteljišče. Leta 1965 sem postal učitelj na podružnični šoli v Leskovici v Poljanski dolini. Pravzaprav je bilo čisto naravno. Od učitelja v takem kraju se je
kar pričakovalo, da je organiziral kulturno življenje v vasi. Pripravljali smo proslave, v kraju je že dolgoletna tradicija ljudskega odra. To sem moral nadaljevati. Dve leti sem bil tam in začetek je bil spontan, potem pa smo z domačini začeli pripravljati igre in različne proslave ter prireditve.«
Poleg posebnih nagnjenj do te dejavnosti je imel Bogataj tudi določene izkušnje. Pridobival si jih je med šolanjem na učiteljišču, še več pa v domu Ivana Cankarja. »Takrat smo imeli izjemno bogato kulturno življenje fantov iz DIC in deklet iz DAČ.« V domu je ustanovil fantovski oktet, pravzaprav njegovo celotno ljubiteljsko dejavnost opredeljujejo pevska nagnjenja.
Po dveh letih je Valentin Bogataj nadaljeval študij na akademiji za glasbo in postal učitelj glasbene vzgoje. Novo
službo je dobil na osnovni šoli v Gorenji vasi, kjer je vodil pevske zbore in, kot je zanj čisto naravno, spet začel delovati v kraju.
Znova je bilo zanj logično, da mora učitelj storiti kaj za kulturno življenje v okolju. Aprila je minilo že dvajset let, od kar je osnoval Gorenjeva-ški oktet, ki brez prekinitev še danes prepeva. Z vrsto koncertov, nastopov, proslav, prireditev v podjetjih, pa na pogrebih, so sooblikovali kulturno podobo kraja.
Skozi oktet so ga pritegnili tudi v delovanje zveze kulturnih organizacij v Škofji Loki, je pripovedoval Bogataj. Najprej je postal član odbora za glasbeno dejavnost, potem je bil vrsto let njegov predsednik, zadnja leta pa je predsednik občinske organizacije ZKO. »V teh letih se je ljubiteljska kulturna dejavnost zelo lepo razvijala, vsestransko in raznovrstno,« se spominja. Posebnost te dejavnosti je bila po njegovem mnenju ta, da nič ni bilo nasilno, pod nobenimi, tudi političnimi pritiski ne, izhajala je iz sproščenosti med ljudmi in tako so se porajali interesi za posamezne kulturne dejavnosti - pevsko, dramsko, folklorno, likovno literarno, fotografsko. »Pri nas smo imeli zelo spontan, raznovrsten razvoj ljubiteljske dejavnosti, tak, kakršnega so hoteli ljudje.«
»Usmeritev naše zveze je vedno bila - nikogar ovirati, vsakogar spodbujati v okviru možnosti; kolikor se da, ga tudi denarno podpirati. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo v vseh teh letih ustvarili prijateljsko ozračje med kulturnimi ljubitelji in skupinami,« pove Bogataj. »Veseli smo vsakega nadpovprečnega uspeha posameznika ali skupine, nikoli nismo zavistni, razumemo pa tudi težave tistih, ki so dosegali manjše uspehe. Vedno gremo radi drug drugega poslušat, pripravljeni smo na konstruktivno oceno, vsakogar pa jemljemo takšnega, kot je. Vsi se predobro zavedamo, koliko truda, energije, prostega časa in odrekanj je potrebno, da kaj nastane. Vemo, da je tudi najmanjši dosežek vreden spoštovanja«.
Tudi strokovni del ZKO deluje v tem smislu, zato se skupine in posamezniki v škofjeloški občini radi obračajo nanje za pomoč, nasvet ali pa vsaj vedo, da jih bo nekdo pri-
jazno sprejel in poslušal.
Tako kot večinoma povsod se tudi pri njih za ljubiteljsko kulturno dejavnost odločajo ljudje srednjih let, je povedal Bogataj. Naenkrat začutijo potrebo po kulturnem ude j-
PREJELI
SMO
Nadaljevanje z 2. strani
bodno in poljubno nastajanje političnih strank. Vsekakor je strank že toliko, da bodo morale članom plačevati članarino!
V	resnici smo ponovno priče ne-
kakšni množični produkciji (kvantitativni rasti »demokracije«), ki pa zmeraj bolj očitno zapostavlja vprašanje kvalitete. Imamo torej obilico strank, a vprašanje je, ali je katera zares kaj prida in kako bodo prestajale dozorevanje	demokratične
»prakse« v prebivalstvu, v ljudeh samih. Ne kaže sicer povsem zanikati iskrenih namer snovalcev vedno novih strank, ni pa se moč znebiti občutka, da jim gre na roko predvsem razočaranje prebivalstva nad dosedanjimi rezultati družbene demokracije.
Lahko bi pritrdili Mladenu A. Švarcu, ki je v razmišljanju o poteh in stranpoteh Slovenske demokratične zveze (SDZ) v 20. številki DE namignil, da je za »bazo« nekaterih političnih strank, demokracija pravzaprav isto kot antikomunizem. Praksa je pač takšna in se ne ozira veliko na okoliščino, da »komunizma« na Slovenskem ni več. (Smešno je, da s tem takšni padajo na isti »štos«, zaradi katerega so partijo v zvezi z večnimi notranjimi sovražniki in ostanki kapitalizma pomilovalno ali žolčno kritizirali!). Kolikor vodstva teh strank takšno logiko svoje »baze« sprejemajo za svoje vodilo, imajo (zdaj) na političnem odru (torej pri vplivu na oblast) več uspeha. Švare je na vse to lucidno opozoril s primerom SDZ in ocenil, da je stranka soočena z nadvse resnim vprašanjem lastne identitete.
V	resnici pa problem lastne »identitete« ne zadeva samo SDZ, temveč kar vse stranke po vrsti. Vendar ga ene (zdaj še uspešno odrivajo z »dokazi« zunanje (navidezne) uspešnosti. Treba je namreč vedeti, da je vsaka stranka kar lepo zadovoljna s svojo »identiteto« vse dokler ne opazi, da ji vloga in vpliv na družbenem prizorišču nevarno pešata. O lastnih spremembah torej začne razmišljati šele pod pritiskom zunanjih okoliščin...
DAVKI PO NOVEM
Iz vsebine:
.- Pregled dosedanjih in predvidenih davkov s komentarjem
-	Novi neposredni davki:
-	dohodnina
-	socialni prispevki
-	davek na izplačane osebne dohodke
-	davek na dobiček
-	komunalne takse
Pri vsakem davku so za ponazoritev: preglednica dajatev, primerjava z dosedanjim sistemom ter komentar, razlaga zakona in navodila za izpolnjevanje davčne napovedi ter konkretni primeri za delavca, upokojenca, kmeta, zasebnika.
-	Novi posredni davki:
-	davek na promet nepremičnin
-	prometni davek
-	sistem javnih financ v samostojni Republiki Sloveniji
Cena 150,00 din. Brošura je izšla pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete naročilnico, naročite pa jo lahko tudi po telefonu št. (061) 321-255 in 310-033, int. 362.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno na-
ročam(o) .... izvodov knjige DAVKI PO NOVEM (a 150
din). Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:-----------------------------
Ime in priimek podpisnika:---------------------------
Naročeno, dne:---------------------------------------
1.	račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
2.	knjigo(e) pošljite po povzetju
Opomba: Posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
Žig za DO Podpis naročnika
stvovanju, potem pa se dolga leta ukvarjajo z njim, marsikdo ostane zvest po poznih let. Pretiranega navala med mladimi ni, imajo pa seveda tudi mladinske skupine, celo zelo dobre, ki po načinu dela odstopajo od tradicionalizma. To se aktivistom v ZKO zdi povsem normalno, tako pač mladi mislijo. Na gimnaziji je tako zelo živahno zlasti na literarnem in gledališkem področju, dramska skupina pridobiva izkušnje, ki obetajo nadaljevanje bogatega loškega gledališkega izročila. Poskušajo pomagati z mentorji če se ujamejo dobro, če ne pa se tudi ne vznemirjajo, pač niso uspeli navezati stika. Nič ne sme biti umetno in vsiljeno, o tem so prepričani.
Sicer pa je splošen problem pomanjkanje ustreznih mentorjev za ljubiteljsko kulturno dejavnost, je povedal Valentin Bogataj. To velja tudi za osnovne šole, gre pač za delo, ki je zahtevno, ker je mentorjev premalo, so preobremenjeni, že navada je, da so tudi slabo stimulirani.
Valentina Bogataja smo povprašali še o njegovi poklicni dejavnosti v glasbeni šoli, saj smo iz obrazložitve priznanja razbrali, da je glasbena šola dobro povezana z ljubiteljstvom. Njihova skrb je usmerjena v dve področji; svoje učence usposabljajo za poznejšo dejavnost, ko glasbeno šolo zapustijo, izjemno pa tudi skrbijo za nadaljnje šolanje mladih. Že vrsto let glede na svojo majhnost dajejo nesorazmerno veliko učencev v nadaljnje šolanje. Cela vrsta njihovih nekdanjih
Med vplivnejše (močnejše) stranke, ki se z vso resnostjo srečujejo s problemom »identitete«, vsekakor sodi Stranka demokratične prenove (SDP). Vendar to ni povezano z odstopom in izstopom njenega podpredsednika M. Balažiča. Vprašanje je v resnici vsaj toliko staro kot stranka oziroma vse njene predhodnice (KPS-ZKS-ZKS-SDP). Aktualno pa je vsaj od Kučanovih časov naprej in bi ga lahko izrazili z arhaičnim jezikom takole: Kaj se dogaja s partijo? Stvar je zanimiva politično in strokovno. A pustimo sedaj »predzgodovino« problema in njegove politične in znanstvene vidike! Ob tej priložnosti ni mogoče načenjati razlogov, poteka in dosežkov strankine »prenove« niti okoliščin, razlogov in neposrednih posledic Balažicovega odstopa in izstopa. Potrebno pa si je ob njem nekoliko osvežiti spomin, da bi bili kot delavci zastran njegovega dejanja (a prav delavcem v prid naj bi bilo!) ravno prav previdni.
V zvezi s tem je koristno pripomniti, da stranke volilcem (recimo delavcem, ki so precej številna skupina!) rade ponujajo svoje storitve, a to zgolj zato, ker same potrebujejo pomoč volilcev. To jim je toliko lažje, ker ob tako neemancipirani javnosti strankam povsem zadošča, da njihovi kandidati dobijo dovolj glasov volilcev, nato pa je vseeno, kaj kot poslanci počno. Zato seveda stopnja demokracije ni dosežek strank, temveč izraz politične dozorelosti in emancipiranosti prebivalstva.
Če torej poenostavljeno povzamemo razloge, ki so Balažiča (po njegovih besedah) - navedli k omenjenemu dejanju, je šlo za naslednje: dobršen del vodstva SDP je močno desno usmerjen in naivno naseda na Demosove »velike teme«, namesto da bi se stranka ubadala s problemi delavcev, zlasti s socialnimi; po Balažiču strankino vodstvo ni sprejelo dejanske »socialdemokratizacije«. Močna sredina v strankinem vodstvu je sicer nujne spremembe v omenjeno smer verbalno sprejemala, v resnici pa ni ničesar storila za podporo »levičarski« usmeritvi, ki si je sicer izborila formalno pozicijo z oblikovanjem socialdemokratske frakcije. Po očitkih prvakov frakcije, da se v stranki tudi po mariborski konferenci v praksi ni nič spremenilo v smislu bolj socialdemokratske usmeritve, so bili »levičarji« deležni nenačelnih postopkov s strani sredinsko usmerjenega vodstva itd.
učencev igra v pihalnih orkestrih v žir eh, Železnikih in Škofji Loki, pojejo v pevskih zborih, narodnozabavnih in zabavnih ansamblih. Veliko zanimanja je za solopetje, teh kandidatov ne zavračajo in se ne zmrdujejo nad njihovimi interesi. »Tudi rock in narodno glasbo je lepše poslušati, če lepše igrajo in pojejo,« misli Bogataj.
Njihovi nekdanji učenci, ki sedaj študirajo glasbo, se radi vračajo v svojo glasbeno šolo in tu prirejajo nastope. Za to je zlasti primerna spremenjena grajska kapela v puštal-skem gradu. Take nastope zanje radi organizacijo, saj mladi glasbeniki s tem pridobivajo rutino, se uvajajo v kulturniški svet, vse to pomeni dolgoročno naložbo, saj se nekateri zato vračajo v občino. Celo pomlad, pa tudi sicer, v kapeli potekajo različne prireditve, nastopajo tudi študentje glasbe od drugod. Prostor namenjajo tudi za druge prireditve, likovne razstave na primer, vse prireditve pa poskušajo pripraviti kot celovit kulturni dogodek.
Veliko občutka, potrpljenja, dobre volje, trde kože in pripravljenosti prisluhniti ljudem je potrebno, da ljubiteljska kulturna ustvarjalnost lahko zaživi v vseh razsežnostih, je prepričan Valentin Bogataj. Očitno njemu to uspeva, ko skozi ZKO poskuša zagotoviti prijateljsko in delovno povezavo loških ljubiteljev, skozi glasbeno šolo pa povezavo z okoljem in zagotavljanje možnosti za kakovostnejšo kulturno dejavnost.
Igor Žitnik
Zato se je vodja socialdemokratske frakcije Balažič odločil za odstop in izstop ter iz frakcije zasnoval samostojno stranko Nova socialdemokracija. Ta naj bi vnela srca razočaranih in zavrženih delavcev in sploh igrala pomembno konglomeracijsko vlogo pri strnjevanju levice oziroma vsaj »delavskih« strank. (Ta ambicija Balažiča oziroma njegove stranke sama po sebi zahteva zadržanost in previdnost - ne le med delavci, temveč med vsemi levičarskimi grupacijami.)
Iz čiste zlobe, a ta je za obravnavo primera več kot umestna, omenimo, da Balažič s tem ni spravil v mučno zadrego le strankinega vodstva, marveč tudi nekaj svojih bližnjih kompanjonov, ki pa so plače prejemali (ali jih še?) iz strankine blagajne. (Balažič je pač plačan kot skupščinski veljak.) Zato bo zanimivo opazovati njihovo nadaljnje obnašanje.
Vendar poudarek mojega zapisa ni na tem. Že takrat, ko je Balažič »izposloval« oblikovanje frakcije, sem nekaterim strankinim prvakom izrekel prepričanje, da se on s tem ne bo zadovoljil. Potolažili so me s floskulo o koristnosti notranje pluralnosti in demokratičnosti strake. To je bila zreš le floskula. Stranka je namreč že v svojih prejšnjih »stadijih« (kot ZKS in že kot KPS) na resnične delavske koristi pozabila, čeprav seveda tudi takrat v dejanjih, ne pa v besedah. Zato sam ne verjamem, da bi ta stranka lahko »sanirala« svoj položaj z »vračanjem« na socialno demokracijo. Socialdemokratsko prepričljivost in privlačnost bi si mogoče pridobila edino, če bi se kot ZKS povsem razpustila in bi nato »zdrave sile« zasnovale novo stranko. - Balažič je to sprevidel in v tem odkril zgolj svojo priložnost.
Dejstvo je namreč, da je on že od svojega vstopa v strankino osrčje gojil ambicije, da se (v stranki) kar najbolj afirmira. Spominjam se začetnih razprav o strankini prenovi in že takrat je bilo opazno njegovo nagnjenje k ustvarjaju »frakcijske« skupine istomišljenikov. Vendar v njegovem besednjaku tedaj ni bilo vulgarnih zadev, kakor so delavski problemi. Zavračal je ubadanje s konkretnimi rečmi in vztrajal pri »osmišljanju« globalne strategije, ker je pač videl na tem terenu opazno praznino.
Sčasoma so se stvari spremenile. STranka se je naivno osredotočala na svojo vlado za svojo afirmacijo. Gotovo je, da stranki
Na kakšno poklicno pot naj krenem
Le še malo časa do dejanskega vpisa (v srednje šole)
Po prikazu razmer v srednješolskem prostoru v ljubljanski enoti, kjer je stiska največja, predstavljamo še razmere v drugih enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje.
V	enoti Kranj ki je najbližja ljubljanski, so v seštevku še 703 prosta vpisna mesta, kar pa ne pomeni, da na tem področju hkrati ne primanjkuje prostora v nekaterih šolah. Prosta mesta so na Jesenicah (CSUI) za strojne mehanike, obdelovalce kovin, oblikovalce kovin, preoblikovalce in spa-jalce kovin, metalurške ter strojne tehnike, preveč kandidatov pa je v isti šoli za zdravstvene tehnike (32) in gimnazijce (20). V Škofji Loki so prosta mesta v Srednji kovinarski in cestno prometni šoli za poklica obrtni orodjar ter monter in upravljalec energetskih naprav (po 30), preveč je oblikovalcev kovin (26) in avtomehanikov (38). V Srednji lesarski šoli je še nekaj mest za obrtnega mizarja, tapetni ka ter lesarskega tehnika. V Srednjo družboslovno šolo pa se je prijavilo 41 kandidatov preveč. V Kranju so prosta mesta za vse poklice v Srednji mlekarski in kmetijski šoli (85) in v Srednji gradbeni šoli (85). Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj ima približno 490 prostih mest za vse razpisane poklice, razen za šivilje in konfekcijske tehnike, ki jih je nekaj preveč (27 oz. 20). V Srednji šoli ISKRA so še prosta mesta za strojne mehanike, elektrikarje motornih vozil, oblikovalce kovin (55), finomehanike, strojne tehnike ter elektrikarje energetike. Nekaj mest za administratorje (11) in administrativne tehnike (27) je v Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve, hkrati je 15 ekonomskih komercialnih tehnikov preveč. V gimnaziji Kranj je 40 kandidatov preveč.
V	enoti Koper je premalo vpisnih mest, tudi če ne upoštevamo notranjih neskladij. V Kopru so prosta mesta le za strojne tehnike (53), hkrati je preveč obdelovalcev kovin (20) in monterjev in upravljal-cev energetskih naprav (66) v Srednji kovinarski in prometni šoli. V Srednji pomorski šoli Piran je nekaj mest za ladijske tehnike (8), preveč pa je elektrotehnikov elektronikov (21). Prijav je preveč v Srednji gostinski in turistični šoli Izola za kuharje (14) in turistične tehnike (7), v Srednji ekonomski in družboslovni šoli za prodajalce (22), ekon. kom. teh. (36), v Gimnaziji (45), v Srednji zdravstveni šoli (15) in v gimnaziji z italijanskim jezikom (10). V Postojni pa je v Gozdarskem šol-
skem centru približno 45 prostih mest za gozdarske tehnike, prosta mesta pa so še za obdelovalce kovin, za oblikovalce kovin, mizarje in lesarske tehnike, po 12 preveč je obdelovalcev lesa, avtomehanikov, ekonomsko-komercialnih tehnikov in 38 gimnazijcev. Tudi v Srednji šoli v Sežani je preveč ekonomsko komercialnih tehnikov (41).
V	enoti Nova Gorica so srednje šole v Ajdovščini, Tolminu in Novi Gorici. V Srednji gradbeni in naravoslovni šoli v Ajdovščini so prosta mesta za zidarje za zidanje in ometa vanj e ter za zidarje (12 oz. 24), primanjkuje pa 16 mest za šivilje. V Novi Gorici je v Naravoslovnem srednješolskem centru prostor za poljedelce-živinorejce (26), kmetijske tehnike (12) in mesarje (5), preveč pa je zdravstvenih tehnikov (43) in gimnazijcev (15). V Tehniškem srednješolskem centru B. Brelih so prosta vpisna mesta za strojne mehanike, (15), strojne tehnike (40), elektrikarje (28), elektrotehnike energetike (12) ter računalniške tehnike (26). Preveč pa je avtomehanikov (10) in elektrotehnikov elektronikov (11). Za vse razpisane lesarske poklice je v Srednji lesarski šoli prostora še za 120 učencev.
V	Srednji družboslovni in ekonomski šoli je preveč prodajalcev (36), ekonomsko komercialnih tehnikov (19) ter 8 administrativnih tehnikov, hkrati pa je 8 kandidatov premalo za poklic administratorja.
V	seštevku je glede na število razpisanih mest prostih 170 vpisnih mest.
V	enoti Novo mesto so srednje šole v Črnomlju, Metliki in Novem mestu. V Srednji družboslovni šoli v Črnomlju so prosta mesta za poklice v kovinarstvu (42), preveč je le 14 gimnazijcev. V Tekstilni šoli v Metliki je 32 mest za poklica pomožna šivilja in šivilja. V Novem mestu je še približno 95 mest za vse razpisane poklice v kmetijstvu. V Srednji šoli tehniške in zdravstvene usmeritve so še prosta mesta za gradbene tehnike (28), oblikovalce kovin (28), za tesarje opažev (30), zidarje za zidanje in ometa vanj e (12) ter nekaj mest za elektrikarje elektronike in mizarje. Preveč je avtomehanikov (30), elektrotehnikov elektronikov (15) in zdravstvenih tehnikov (18). Le nekaj mest je še za natakarje (6) v Srednji šoli za gostinstvo in turizem, kjer je hkrati preveč po 20 kuharjev in gostinskih tehnikov. V Gimnazijo se je prijavilo 21 gimnazijcev več kot je mest, v Družboslovno in ekonomsko šolo pa
10 več prodajalcev, 25 ekonomsko komercialnih tehnikov in 4 administrativni tehniki.
V	enotni Sevnica so še prosta vpisna mesta v Srednji šoli kovinarske in elektro stroke v Krškem in sicer za poklice strojni tehnik (35), preobli-kovalec in spajalec kovin (21) ter elektrikar energetik (23), preveč pa je elektrotehnikov elektronikov (30). V Srednji tekstilni šoli v Sevnici pa so prosta vpisna mesta za šivilje (31). Razpisanih je prav toliko vpisnih mest kot je v seštevku prijav.
V	enoti Celje je večina šol v Celju. Prosta mesta so v Srednji vrtnarski in kmetijski šoli za vse razpisane poklice, razen za tele poklice, kjer je prijav preveč: za vrtnarja (17), za kmečko gospodinjo (13) ter za vrtnarskega tehnika (8). Srednja tehniška šola v Celju ima še prosta mesta prav za vse poklice, razen elektrotehnika elektronika (19 preveč).
V	Srednji šoli B. K. Celje so prosta mesta le za prometne tehnike (27), preveč prijav je za frizerje (99), avtomehanike (14) iii šivilje (52). Preveč prijav za vse razpisane poklice je v šolah: Srednja šola za trgovinsko dejavnost - prodajalec (25), ekonomsko komercialni tehnik (16), v Srednji ekonomski šoli - ekonomsko komercialni tehnik (29), trgovska akademija (18), v Srednji gostinski šoli - kuhar (24), natakar (11), gostinski tehnik (22), v Srednji zdravstveni šoli - zdravstveni tehnik (26), Gimnazija Celje (54) Gimnazija Celje-center-varuh (8) in gimnazijski maturant (10). V Srednji kovinarski, strojni in metalurški šoli Štore je na voljo še približno 130 mest za vse razpisane poklice. Prav tako ima na voljo okoli 50 mest Srednja šola Rogaška Slatina za poklice v steklarstvu.
V	enoti Velenje je premalo kandidatov za vse poklice v Srednji kovinarski šoli Muta (okoli 80),
V	srednji šoli Ravne na Koroškem so prosta mesta za vse poklice, razen gimnazijskega maturanta (preveč 35). V Centru srednjih šol Titovo Velenje so še mesta za rudarja (35), preveč pa je kandidatov za gimnazijskega maturanta (23), elektrotehnika elektronika, avtomehanika, in monterja električne mreže (po 15). Srednja šola v Slovenj Gradcu ima približno 66 kandidatov preveč.
Enota Maribor ima srednje šole v Mariboru in Ptuju. V Mariboru je okoli 90 prostih mest v Srednji kmetijski šoli za kmetijske tehnike in v Srednji šoli kmetijske mehanizacije okoli 50 za kmetovalke
gospodinje. Srednja živilska šola ima na voljo mesta za mlinarje (24), mesarske tehnike in tehnike živil rastlinskega izvora (27), preveč pa je delavcev v slaščičarstvu (44), slaščičarjev konditorjev (56) in mesarjev (35). Za vse poklice, razen avtomehanika (le 18 preveč), je v Srednji kovinarski strojni in metalurški šoli na voljo približno 350 mest, v Srednji kovinarski šoli TAM pa za vse poklice okoli 240 mest. Srednja kemijska šola Ruše ima na voljo približno 190 mest. V Srednji šoli elektrotehniške in računalniške usmeritve so na voljo mesta za elektrikarje in elektrotehnike energetike (skupaj 73), preveč pa je elektrotehnikov elektronikov (35) in 15 računalniških tehnikov. V Srednji gradbeni šoli je prostor za vse poklice (190) razen za zidarja za zidanje in ometavanje. V Srednji lesarski šoli so še mesta za mizarje. Premalo kandidatov je za vse poklice, razen za šivilje (72 preveč) in frizerje (109 preveč), ki jih izobražuje Srednja tekstilna šola. ŽG Železniška šola ima na voljo 59 mest za prometne tehnike. Za vse razpisane poklice imajo preveč prijav tele šole: Srednja šola za trgovinsko dejavnost (okoli 60), Srednja ekonomska šola (39), Srednja šola za gostinstvo in turizem (116), Srednja zdravstvena šola (65), I. Gimnazija (57), n. gimnazija (121) in IH. gimnazija (17).
V	Ptuju so v Srednješolskem centru še prosta mesta za vse poklice, razen za avtomehanika, elektrotehnika elektronika in gimnazijskega maturanta, pa tudi za te kandidatov ni dosti preveč.
V	enoti Murska Sobota so prosta mesta za kmetijske poklice (okoli 60) v Srednji kmetijski šoli Rakičan. V Srednješolskem centru v Murski Soboti je premalo prijav za oblikovalce kovin (40), strojne mehanike (12), strojne tehnike (21), šivilje (17), konfekcijske tehnike (18) ter gimnazijskega maturanta (22). Preveč je 13 pomožnih šivilj in 28 avtomehanikov. Za strojne tehnike so prosta mesta tudi v Srednji kovinarski šoli v Lendavi (22). Le nekaj prostih mest (12) je za administrativne tehnike v Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti, kjer je hkrati 10 ekonomsko komercialnih tehnikov preveč. Za natakarje v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih je še nekaj mest, preveč (42) pa je kuharjev.
V	teh dneh so zavodi za zaposlovanje dobili podatke, kje bo nujna omejitev vpisa, kje bodo za kakšen oddelek razširili obseg vpisa in kje bodo vpisali učence v programe, ki pri tej šoli niso bili razpisani. Staršem in učencem, ki so zaskrbljeni zavoljo vpisa, bodo ti podatki dobrodošli. Na voljo so pri strokovnih delavcih poklicnega usmerjanja na vseh enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Olga Tomšič
manjka marsikateri del nekega konsistentnega programa. Tako tudi ta, ki mu Balažič pravi socialdemokratska usmeritev - oziroma da bi bil bolj privlačen: skrb za delavca. Verjemite mi, da mene za delavca skrbi toliko bolj, kolikor več strankarskih tutorjev ima. Balažicova Nova socialdemokracija je eden takšnih, a kot že rečeno: z večjimi ambicijami. To mi je - poznavajoč nekoliko Balažiča! - razumljivo. Mislim pa, da ravno zaradi ambicioznosti lider-jev ne more uspeti.
Seveda pa mene ne skrbi usoda prvakov te nove strankarske tvorbe. Bolj me skrbi, da bodo delavci naivno nasedli spretni politični retoriki tvorcev delavskih strak, ki o delavskem življenju hudičevo malo vedo. Naj stranke rešujejo svojo identiteto na svoj rovaš!
Martin Ivanič
PCB, Hg - zavržen projekt?
Se spomnite »afere PCB« - zdravstvenega ogrožanja delavcev in prebivalcev ob Krupi v Beli Krajini ter drugih zapletov s težkimi kovinami in strupi v vodah, hrani in pri ljudeh? Če nam spomin seže vsaj desetletje ali poldrugo nazaj, potem se spominjamo neštetih zastrupitev voda in okolja, ki tako ali drugače ogrožajo življenje ljudi. Ko se zgodi kak incident, pride do razburjenja in po logiki, da se učimo na svojih napakah bolj uspešno kot s pomočjo znanosti, sprejmejo tu in tam kak pomirjujoč ukrep. Delujejo tudi inšpekcije. Toda problemi se ponavljajo, zadevajo ljudi v živo in v žepe, neredko pa ostanemo nemočni, ker nam vode odnesejo dokaze o krivcih, ker se sklicujemo na znanost po dogodkih in ne pred njimi, ker so sankcije neučinkovite in si nekateri še vedno upajo odpuščati, odlagati, Ugotavljati raven dovoljenega ob neznanem in prepuščati zadeve »drugim«...
Prvega pravila: smo del narave in njenih zakonitosti, ne kaže zanemarjati. Vsa narava je z neštetimi bitji v sožitju, tudi vsak človek je izjemno zapleten in uravnan organizem, v katerega ne moremo posegati brez največje odgovornosti in znanja - ali pa sploh ne!
Drugo pravilo, ki vselej velja: strup je strup, četudi ga je prav malo, učinkuje pa različno, lahko se v organizmih kopiči in povzroča spremembe. Zdaj živimo na
stopnji, ko bi morali vse strupe zares obvladovati. Toda vsako leto pride v rabo vse več novih kemikalij in nekatere se sčasoma izkažejo tudi z neželjenimi učinki. Živimo v dobi kemizacije, obče in prodorne. Prinaša nam koristi, toda zahteva znanje in odgovorno ravnanje. Tudi zdravila, varovalna sredstva in gospodinjski pripomočki so kemikalije. Stroji so dragocene in koristne priprave, toda v njih so poleg elektrike lahko nevarne še kake druge snovi, denimo poliklorirani bife-nili, živo srebro, svinec in podobno.
Tretje pravilo: sleherna preventiva je cenejša od popravljanja škodljivih učinkov in napak. Preprečevati moramo nevarnosti in ogroženost, da bi onemogočili škodljive pojave.
Znanost raziskuje preteklost in sedanjost v vseh pogledih in s spoznanji in z ustvarjalnostjo lahko utira tudi pot naprej. Nič drugače ni z medicino, ki z zdravljenjem marsikaj popravlja, s preventivo pa obeta vsaj nekaj preprečevanja neželnih pojavov in dejanj, pripomore k prosvetljeva-nju in razumnejšemu ravnanju (seveda za dojemljive!).
In zdaj smo pri bistvu tega pisanja. Zaradi primera Krupa, torej prizadetosti ljudi, se je začela zdravstvena in raziskovalna akcija. Glavne ugotovitve lahko strnemo takole: skupina kemikalij PCB, živo srebro in težke kovine ter strupi sploh ogrožajo ljudi; prizadete prebivalce Bele krajine smo zdravili, ugotovili izboljšanje, pozneje pa vendar znova povečano količino PCB v krvi; medicinsko znanost in ustanove je potrebno usposobiti za ustrezne raziskave in ravnanje o vseh teh škodljivih snoveh. Od 9. 11. 1984 do 14. 10. 1985 je delovala komisija pri republiškem komiteju za zdravstvo (skrajšano). Zatem so bile naloge zaupane Univerzitetnemu zavodu za zdravstveno varstvo in skupini SEPO pri Inštitutu J. Stefan, komite pa je vseeno še usklajeval strokovno delo. Do konca 1988 je bil sklenjen projekt o sanaciji kontaminiranih zemljin in odpadkov, pozneje zgrajeno skladišče itd. Posledice za ljudi in za okolje pa so proučevali še naprej in iz tega je nastal petletni projekt Vpliv polikloriranih bife-nilov in podobnih spojin na zdravje izpostavljenih delavcev in okoliškega prebivalstva. Predlagal in vodil ga je Univerzitetni inštitut UKC za medicino dela, prometa in športa ob polnem sodelovanju Univerzitetnega zavoda za zdravstveno varstvo v Ljub-
ljani. Temu projektu sta se pridružila še Inštitut za medicinska raziskovanja in medicino dela v Zagrebu ter Inštitut za medicino dela in radiološko zaščito »Dr. Dragomir Karajevič« UKC v Beogradu. Projekt je podprl zvezni komite za znanost, tehnologijo in informatiko ter je dobil tudi finančno podporo zveznega sklada! Projekt ima svoj svet, predseduje mu dr. Avguštin Lah, in koordinatorja projekta, ki je dr. Samo Modic.
Prvo leto raziskovanja je minilo od 1. 10. 1988 do 30. 9. 1989. Pregledane so bile naše in tuje dosedanje ugotovitve s tega področja, okvirno ocenjene lokacije izpostavljenosti, zasnovane anketa in metode raziskav ter izdelan program za vse vidike varstva. Inštituti so sami vlagali sredstva ali delali brez nadomestil, oktobra 1989 pa je prišla prva spodbuda zveznega sekretariata za razvoj. Poleg pomanjkanja sredstev so omejitve uvoza preprečile nabavo potrebne opreme in materiala. Z izsledki so bili seznanjeni vsi pristojni organi in Iskra. In pri tem je obtičalo! Prejšnja vlada ob vseh ugodnih ocenah ni zagotovila stalnega prispevka iz proračuna, nova pa tudi ne. Ni nam pomagala niti dobra volja dr. Pluta, dr. Šešerka in drugih; na seji projektnega sveta pred dnevi smo ugotovili, da delo v Beogradu in Zagrebu teče, zvezni sekretariat kljub vsem jugotežavam daje spodbujevalni prispevek, pobudniki in koordinatorji projekta pa nismo le cokla v njem, temveč smo privedli projekt do zamrznitve. Tudi z »etično energijo« ne gre več!
Sram naju je pred kolegi v drugih inštitutih in pred več kot 40 uglednimi znanstveniki v Sloveniji, zato se oglašava javno. Radi bi pomagali prizadetim ljudem, hkrati pa uposobili naše zdravstvo, da bo kos raziskavam in ukrepanjem ob zastrupitvah in varstvu pred njimi. Ali ne spada tudi to med naloge naše toliko želene samostojnosti?
V Ljubljani, maja 1991.
Hab. red. prof. dr. Avguštin Lah, redni prof. dr. Samo Modic
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Aktiv skupnosti ogroženih stanovalcev (SOS)
Stanovalci, ki živijo v lastniških stanovanjih, zgrajenih po letu 1945, postanejo solastniki stanovanjskega sklada v sorazmerju, kot so ga soustvarili, in zmanjša-
nem za že prejeto družbeno pomoč. Solastniški del se jim prizna v obliki obveznic države, ki jih je mogoče prenesti na zakonite dediče ali obračunati za tekoče obveznosti do stanovanjskega gospodarstva (davki, tekoče anuitete in podobno). Pogojno je mogoče te obveznice ponuditi tudi na trg.
Prebivalci, ki še nimajo zagotovljenega minimalnega stanovanjskega standarda ali vsi, ki si stanovanje šele pridobivajo, so upravičeni do lastnih sredstev, ki so enaka njihovemu dosedanjemu prispevku v stanovanjski sklad in do družbene pomoči. Kriteriji in pogoji morajo biti uravnoteženi tako, da omogočijo realno reševanje stanovanjskih potreb.
Pri preoblikovanju obstoječega je potrebno preprečiti nastajanje rentnih odnosov.
Ker gre za družbeni kapital, s katerim imajo pravico upravljati podjetja, občine in republika ter njene inštitucije SPIZ, Zveza borcev ipd. in ki ga uživajo stanovalci, ki so ga soustvarjali, se mora ta kapital z normalno amortizacijo in odkupe vrniti v občinski stanovanjski sklad. Ta sredstva bi se namenila sofinanciranju programa za zadovoljevanje stanovanjskih potreb.
Vzdrževanje in prenova zgodovinskih mestnih jeder
Potrebno je uvesti prehodno obdobje od 5 do 7 let, v katerem se bo sistem vzajemnega prelivanja sredstev za vzdrževanje postopoma zamenjal z drugim ekonomsko učinkovitejšim sistemom. V prehodnem obdobju je v prvi (pravni) fazi od 1 do 5 let) potrebno rešiti vprašanje bodočih lastnikov in njihovih medsebojnih obligacij. V drugi (ekonomski) fazi bi morali razdelati programe, ovrednotiti stroške in določiti finančne konstrukcije (komercialni in hipotekami krediti idr.) ter pripraviti investicijsko-tehnično dokumentacijo v tretji (izvedbeni) fazi pa organizirati stroko za prevzem operativnih nalog.
Oblikovanje najemnin
Ob predlaganem razlastninje-nju družbene lastnine obstaja upravičena bojazen, da je samo vprašanje časa, ko bodo novi lastniki uveljavili svoj interes, da jim bo na lahek način pridobljena (podarjena) lastnina dajala dobiček. Z obstoječimi stanovanji, zgrajenimi s sredstvi vseh delavcev, ne more nihče ustvarjati dobička in rente.
Da bi preprečili rentništvo, morajo stanovalci postati solastniki.
Vzdrževanje mora biti s strani države (zakonske prisile) omejerjo
na najnujnejšo (sprejemljivo) mero. To je tisti minimum ukrepov, ki so potrebni, da se tretjim osebam ne povzroča škoda. Popravila skupnih delov v stanovanjskih hišah in v stanovanjih je mogoče prisilno odrediti v breme lastnika premoženja.
Najemnine ne gre vezati na odstotek vrednosti stanovanj, saj stroški niso v takem sorazmerju — prej nasprotno.
Kako bo (so)lastnik ohranjal vrednost nepremičnine, je stvar njegove poslovne odločitve oziroma medsebojnega dogovora in obligacijskih odnosov v primeru več solastnikov.
Stanovanja, ki bodo nastajala v razmerah veljavnosti novega tržnega sistema, bodo imela lahko najemne odnose, kot je bilo to predvideno z investicijskim programom; ali tržno - profitne ali socialne in neprofitne.
Stanovanjska zbornica
V predlogu za izdajo zakona ji je dana nesorazmerno velika pozornost. Vztrajati je potrebno pri tem, da stroški zbornice nikakor ne morejo povečevati stroškov za stanovanja in da ni nobene potrebe po krepitvi centralizacije na republiški ravni. Prej kot zbornico bi potrebovali strokovno organiziranost na ravni univerze v obliki katedre ali v prihodnje inštituta za stanovanjsko gospodarstvo.
Nacionalni program
Osnova za stanovanjsko prenovo ne bi smelo biti vprašanje razlastninjenja, oblik odplačnega in neodplačnega prenosa na obubožano prebivalstvo in kompromis med tržno-profitno in socialno stroškovno najemnino, ampak vprašanje, kako ter s kakšnimi ukrepi zagotoviti ljudem stanovanja ter kako ta stanovanjski sklad vzdrževati, prenavljati in obnavljati; Kako z danimi omejenimi sredstvi zadovoljiti čimveč potreb.
Predlog, naj bi postala stanovanja za del prebivalstva tako draga, da bi se uravnovesila ponudba in povpraševanje (tržni zakon), ni sprejemljiv. Tudi ni sprejemljivo, da bodo prebivalci postali najemniki stanovanj, za katera so odvajali del svojega zaslužka ravno tako kot tisti, ki so si že na začetku reševali problem s pomočjo istih družbenih sredstev (in inflacije) lastniško.
Spodbuditi bi morali nov investicijski ciklus. Takšen program bi imel mnogo pozitivnih učinkov:
S zagotovil bi stanovanja vsem interesentom,
•	poživil bi urbanistični razvoj in s tem saniranje mnogih prostorskih, infrastrukturnih in drugih problemov,
•	povzročil bi razcvet podjetništva v gradbeništvu,
•	industrija gradbenega materiala, lesno predelovalna industrija in praktično vsa proizvodnja, ki se veže na porabo gospodinjske opreme, bi zaživela.
Program nacionalne proizvodnje stanovanj bi ustvaril množico novih delovnih mest.
Kako bi to dosegli?
Osnovni pogoj je zagotovitev gradbenih zemljišč. To mora postati vladni projekt. Stroške za pridobitev zemljišč je potrebno v pretežni meri v izhodišču zagotoviti v nacionalnem finančnem programu (proračunu). Dokumentacijo (urbanistično, projektno, upravno) zagotovijo občine. Investitorjem bi omogočili ugodna posojila, zavarovana s hipotekami. Ugodnosti se financirajo iz dela prilivov na osnovi uporabe obstoječih stanovanj in davkov iz tekočega dela in dobičkov. V ta program je potrebno vključiti tudi obnovo in prenovo starejšega stanovanjskega sklada.
Prvi ukrep v tej smeri je odprava prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Ta cehovski davek bi morali usmeriti v komunalno opremljanje novih gradbenih parcel (kmetijska zemljišča je potrebno zavarovati v enotnem nacionalnem programu, v katerem se zagotovijo tudi gradbene parcele - enoten projekt gospodarjenje s prostorom - enotni republiški sekretariat za prostor). Drugi ukrep je ustanovitev občinskih stanovanjskih skladov. Tretji ukrep je organiziranje sistema financiranja in kreditiranja. Sledi faza spodbujanja podjetništva in investitorstva. Nacionalni program bi morali ambiciozno zasnovati (n.pr. na 100000 gradbenih ali stanovanjskih enot v 5 do 10 letih). Nanj bi pod določenimi pogoji lahko priključili tudi tuje investitorje.
Menimo, da bi takšna zasnova od nacionalnega programa do ukrepov za njegovo uresničitev pomenila mnogo boljšo iztočnico za pripravo stanovanjske reforme. Osnovno vodilo mora postati, da postanejo stanovalci solastniki v procesu »nacionalizacije« družbenih stanovanj in se s tem osebno zavzamejo za čimboljše gospodarjenje s sredstvi, ki so na voljo.
Izvršni odbor A SOS
Dolenjski
sindikalni razgledi
Pogovor z Igorjem Vizjakom, Stanetom Čelesnikom in Darinko Antončič
Sindikat je strelovod za vse, kar so delavci izgubili
V območno organizacijo sindikatov dejavnosti za Dolenjsko je včlanjenih več kot 18.000 oziroma tri četrtine zaposlenih iz občin Novo mesto in Trebnje. Njen predsednik je Igor Vizjak, ki skrbi tudi za delo petih odborov sindikatov dejavnosti, za drugih pet pa Bojana Kordiš, ki dela v sindikalni pisarni v Trebnjem. V Novem mestu in Trebnjem nudijo članstvu pravno pomoč. Območna organizacija se je konstituirala 4. aprila, potem ko so prenehali neuspešne pogovore z Metliko in Črnomljem o skupni organizaciji. V območno organizacijo pa niso povezani člani avtonomnih sindikatov, ki delujejo v republiki: šolstva, zdravstva, PTT, železničarjev in elektrikarjev.
O delu te organizacije sem se pogovarjal s predsednikom Igorjem Vizjakom, s Stanetom Čelesnikom iz Pionirja, ki Vodi sindikat gradbincev, in Darinko Antončič, članico republiškega odbora tekstilne in usnjarske industrije, ki je zaposlena v Labodu.
DE: - Za začetek nam povejte, katere sindikalne zveze delujejo na vašem območju in kako z njimi sodelujete?
Stane Čelesnik: »Obveščeni smo le o organizaciji Neodvisnosti, ki deluje v Krki in menda tudi v nekaterih drugih podjetjih. Moram pa povedati, da nikjer niso objavili števila svojega članstva.
Igor Vizjak: »Pripravili smo osnutek dogovora za sodelovanje z drugimi sindikati v konkretnih okoljih, vendar se Neodvisnost nanj ni odzvala. Zato mislim, da še niso čvrsto organizirani. Povsod tam, kjer slišimo, da obstaja tudi drug sindikat, jih ob naših akcijah vabimo k sodelovanju. Ugotavljamo pa, da se ne odzovejo, kadar rešujemo resne probleme. Za javnost je zanimiva sindikalna organiziranost v IMV. Svobodni sindikati imamo tam največ članstva, deluje pa tudi avtonomni sindikat, v katerem so tako imenovani beli ovratniki, deluje pa tudi Neodvisnost.
Zaradi vsega tega še vedno poslušamo očitke, da smo edini sindikat in da imamo zato monopol.«
DE: - Kateri so najbolj žgoči problemi v podjetjih na Dolenjskem?
Darinka Antončič: »Tekstilna in usnjarska industrija sta delovno intenzivni panogi. Ker sistem davkov in prispevkov še vedno temelji na obdavčitvi zaposlenega delavca, plačujemo občutno več kot podjetja z večjim deležem kapitala. Kljub temu pa ima pri nas večje težave le primarna tekstilna industrija, medtem ko konfekcija posluje pozitivno. V Novoteksovi Tkanini pa trenutno poteka prisilna poravnava.«
Igor Vizjak: »Ocenjujemo, da bo v Tkanini brez dela ostalo 200 delavcev in le nekaj jih bo mogoče prezaposliti v konfekciji. Zaradi pomanjkanja dela čaka doma več delavcev Tovarne obutve Novo mesto in Bora iz Dolenjskih Toplic. V stečaju je Zmaga iz Mokronoga, kjer je ostalo brez dela 36 delavcev, s katerimi še iščemo stik.«
Stane Čelesnik: »V gradbeništvu so največje težave zaradi nelikvidnosti podjetij. Plače v Pionirju zamujajo po štirinajst dni in zgodi se, da ne moremo izplačati vsega, kar obračunamo. Pionir je ohranil obrate v Ljubljani, Krškem, Zagrebu, delamo na Poljskem, ob tem pa smo izgubili jugoslovanski trg. Ker nam zmanjkuje dela, že tri leta zmanjšujemo število zaposlenih. V letošnjem prvem trimesečju je čakalo na delo po osemsto naših delavcev. Naše plače so nizke in so marca znašale povprečno le 4.800 dinarjev, nekoliko več zaslužijo le delavci na deloviščih v tujini. Kar tretjina zaposlenih dobiva OD, ki ne presega zajamčenih plač, in lahko rečem, da so socialno ogroženi.«
DE: - Zanima nas, ali se delavci z juga zaradi osamosvajanja Slovenije počutijo ogrožene?
Stane Čelesnik: »Na javnih sestankih delavci teh problemov ne omenjajo. Povedali pa so nam, da se bojijo, da ne bomo več potrebovali njihovih rok. Skrbi jih cena, ki jo bodo morali plačati, da bi ostali na delu pri nas. Trepetajo pred možnostjo, da bodo ostali brez pokojnin. Imamo kar 60 odstotkov delavcev iz drugih republik; večina živi v samskih domovih in ima v Sloveniji le začasno prebivališče. V sedemdesetih letih smo te ljudi zbirali na njihovih domovih in jih na delo vozili z našimi avtobusi. Večina delavcev v neposredni proizvodnji je iz drugih republik.
Tako kot zanje pa je tudi za vse druge gradbince glavno vprašanje, kako preživeti z res nizkimi plačami.«
DE: - Po vsem tem, kar ste mi povedali, se mi zdi, da so delavci na Dolenjskem bolj potrpežljivi kot v drugih okoljih.
Igor Vizjak: »Dolenjci smo znani po svoji potrpežljivosti, saj radi rečemo, da je oblast oblast in da se z njo ne splača bosti. Dolenjska je imela in še ima visoko stopnjo zaposlenosti. Pri nas skoraj ne poznamo klasičnega proletariata. Imamo kar precej sive ekonomije in marsikdo ima zemljo, na kateri si je postavil zidanico.
DE: - Tudi pri vas imate izkušnje s stečaji. Zanima nas, kaj se zgodi z delavci in sindikatom v takšnih razmerah?
Igor Vizjak: »Sindikati, hočemo in moramo pomagati vsem delavcem. Takoj po stečaju pa se delavci razdelijo v skupino: v eni so tisti, ki imajo delo, v drugi pa tisti, ki so na cesti. Zato prihaja do razbitja sindikata v podjetju; celo predsedniki sindikatov ostanejo praviloma brez dela in to se zgodi tudi večini sindikalnih
Darinka Antončič pravi zase, da je bolj strokovna delavka v sektorju plana in analiz kot sindikalistka. V ROS sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije prenaša interese delavacev iz podjetja Labod in obenem skrbi, da je sindikat podjetja vključen v delo ROS. Misli, da delavci njenega sindikalnega dela ne občutijo preveč in dodaja, da danes ljudje sindikalistu ne ploskajo, razen, če jim konkretno pomaga k višjim plačam. Ugotavlja, da v Labodu, kjer imajo poslovodni delavci pravilen odnos do sindikata, ni težko biti sindikalni zaupnik. Zato bodo v bližnji prihodnosti podpisali pogodbo o delu sindikata in z njo rešili tudi vprašanje profesionalnega predsednika sindikata podjetja.
Tekstilci so se, po njenem mnenju, obdržali nad vodo le zato, ker so bili vedno odvisni le od svojega dela in rezultatov ter velikega izvoza. Ugotavlja pa, da so plače tekstilcev izjemno nizke. V Labodu pa so ta mesec pri uveljavljanju kolektivne pogodbe na zahtevo sindikata prvi upoštevali ekskalacijsko določilo. Povprečna plača v Labodu je bila 7.400 din, za kolektivno pogodbo pa še vedno zaostajajo za deset odstotkov.
Igor Vizjak: »Ta hip se mi zdi, da so prizadevanja za uveljavitev splošne kolektivne pogodbe marsikje Sizifovo delo. Podjetniško pogodbo ima le Novoles in še ta se je ne drži. Zakon o omejevanju izplačil osebnih dohodkov pa omejuje le kolektivne pogodbe, ne pa individualnih in tu se začenjajo težave, na katere pogosto opozarjamo.
Ugotavljamo, da je v naših podjetjih na tem področju veliko neznanja in moramo zato sindikalisti opraviti delo, ki bi ga morala strokovna služba podjetij. Ugotovili smo tudi, da so v nekaterih podjetjih vprašljive pogodbe o zaposlitvi. Če jih po našem opozorilu direktorji ne bodo hoteli popraviti, bomo zahtevali, da sodišča presodijo zakonistost pogodb, v katerih, na primer, ni napisano delovno področje.«
DE: - Govorite o neznanju strokovnih služb, nas pa zanima, ali so delavci izobraženi v zvezi s svojimi pravicami in koliko poznajo vlogo sindikata?
Igor Vizjak: »Vsakodnevno spoznavamo, da delavci ne dobivajo več nobenih informacij in da razen sindikata nimajo nikogar, ki bi jim odgovarjal na vprašanja. V teh razmerah je sindikat v očeh delavcev strelovod za vse, kar je v zadnjih letih izginilo iz podjetij. Zato se nam pogosto dogaja, da članstvo od nas preveč pričakuje. Celo poslovodstva podjetij se rada skrivajo za sindikat.«
Stane Čelesnik: »Predsednik sindikata mora stopiti pred delavce in jim prenesti informacije, ki jih dobijo strokovne službe in poslovodstva. Zaradi tega posredništva nekateri delavci mislijo, da sindikalisti zagovarjamo poslovodstvo in nas zmerjajo s prodanimi dušami.«
Igor Vizjak: Vsepovsod potrebujemo več
Stane Čelesnik: »Poslovodstvo Pionirja trdi, da imata podjetje in sindikat isti cilj. Razlika je le ta, da mora podjetje težiti k profitu, sindikat pa k v višjim plačam in med obema je potreben kompromis. Svobodni sindikat Pionirja, v katerem je 60 odstotkov zaposlenih in tudi generalni direktor, ima možnosti za delo, ki so zapisane v posebni pogodbi, ki ureja vlogo in pravice sindikata. Po tej pogodbi bi se lahko predsednik profesionaliziral. Osebno pa sem že četrto leto predsednik in delam volontersko, čeprav v zadnjem obdobju skoraj ves delovni čas porabim za sindikat.«
Posojila članstvu
Sindikati v Novem mestu dajejo članom posojila pod ugodnimi pogoji. Za ta namen uporabljajo vnaprej planiran delež članarine. Po sklepih, ki so jih sprejeli, bodo do konca meseca maja dali 500 posojil po tri tisoč dinarjev, po dvanajstod-stotni letni obrestni meri in ki jih bodo posojiloje-
malci vrnili v treh do šestih mesecih. Prosilci večinoma mislijo, da je sindikat ta denar nekje dobil In ne razumejo, da obrača njihov denar in da torej ne more biti brez obresti.
Ljudem bodo posodili milijon petsto tisoč din, šeststo tisoč din pa so naložili v hranilnico, ki jim bo jamčila odprtje sindikalnega diskonta in udejanjanje drugih akcij, ki izvirajo iz obljub na hrbtni strani članskih izkaznic SSS.
Igor Vizjak: »SODNIKI SE UČIJO NA STEČAJIH.«
Sedemsto delavcev, ki so izgubili delo v stečajih, nas je pooblastilo, da jih zastopamo v zvezi s pravicami iz stečajne mase. Največ jih je iz šentjemejske Iskre - Upori in iz Novolesovih Novih ambientov. Prihodnji mesec bo verjetno šla v stečaj še ena tovarna pohištva iz sestave Novolesa. Ugotavljamo, da so vsi stečaji uvedeni le zato, da se podjetja rešijo odvečnih delavcev. V podjetjih, ki nastajajo iz stečajev, proizvodnja sploh ne preneha in zaposlujejo se isti ljudje, zlasti pa vsi vodilni iz firme, ki je šla pod vodo. Sodišča sklepajo o stečaju kljub temu, da podjetje pred tem sploh ni napovedalo presežkov delavcev.
Območni sindikati Dolenjske smo za delavce Iskra - Upori iz stečajne mase že dobili zajamčene osebne dohodke. Vse druge zahteve bo stečajni upravitelj še preveril. Ugotavljamo, da se sodniki in pravniki na stečajih šele učijo. Pozna se jim, da smo pred desetimi leti opustili specializirana gospodarska sodišča. Tudi zaradi neznanja sodišča v dvajsetih minutah sprejemajo sklep, s katerim ukinjajo podjetja, ki imajo blagovno znamko, znano doma in v tujini. Ta blagovna znamka pa se potem brezplačno prenaša na novo podjetje in prisebni posamezniki si jo lahko prisvojijo ali kar ukradejo.
Ker se ne strinjamo s prodajo podjetij pod ceno, bomo v imenu delavcev tožili tiste, ki prodajajo oziroma kupujejo. Republiška oblast bi morala vedeti, katere panoge in podjetja je treba zavarovati pred samovoljnim lastninjenjem.
zaupnikov. V takšnih razmerah se ljudem naseli strah v kosti in v sindikatu noče nihče več delati.«
Stane Čelesnik: »Naš republiški odbor sindikata gradbeništva je pred časom sprejel peticijo in jo naslovil ustreznim oblastnim organom. Ničesar, kar smo v zvezi z delom in pravicami delavcev zahtevali, nismo dosegli. Zdi se mi, da se splošno stanje v družbi ne bo popravilo tako dolgo, dokler se ne bo izboljšal položaj gospodarsstva. V zadnjem času pa se vsakodnevno zmanjšuje število zaposlenih v proizvodnji, to je tistih, ki ustvarjajo. Obenem pa se število zaposlenih v negospodarstvu ne spreminja in zaradi tega bo, po mojem mnenju, prišlo do kolapsa. Zdi se mi, da so se pred volitvami nekateri zelo trudili za to, da bi potem, ko pridejo na oblast, lahko poskrbeli za sebe.«
Darinka Antončič: »Najtežje nam je zato, ker nas oblast ne jemlje resno. Ljudje pa dobro vedo, da jim osamosvojitev Slovenije ne bo mogla pomagati, če bomo v tem času uničili gospodarstvo. Tekstilci bi propadli, če ne bi toliko.izvažali in če se ne bi že pred leti privadili na tržno gospodarjenje. Tudi letos smo na Dolenjskem povečali izvoz in to veliko bolj kot vsa republika. V Novem mestu pa se vseeno pozna, da so pri nas tekstilna, usnjarska in lesna industrija, ki so v preteklosti reševale naše nacionalno gospodarstvo.«
DE: - Po tem, kar pripovedujete, se mi zdi, da niste prepričani o uspešnosti stavke kot najbolj korenite oblike sindikalnega boja.
Igor Vizjak: »Menim, da se za stavko ni težko odločiti, če je le-ta sama po sebi cilj našega dela. Če pa vemo, da je stavka le sredstvo za dosego cilja, pa se moramo najprej vprašati, kje bo podjetje dobilo denar za večje plače oziroma druge pravice delavcev. Menim, da večina ljudi ne verjame, da lahko s stavko dobijo denar in si izboljšajo položaj. Po tem lahko sklepamo, da naši delavci izražajo v teh težkih časih večjo družbeno zavest. Na to karto pa ne igra le oblast, temveč tudi številni poslovodni delavci. Če oblast res igra na to karto, pa mora vedeti, da bo zelo hudo, ko bodo po cestah razgrajali tisti, ki bodo potisnjeni čez ograje tovarn in bo prišlo do socialnih nemirov. Menim, da vodilni politiki in ministri ne bi smeli govoriti o 150.000 nezaposlenih, ne da bi povedali, kako bo zanje poskrbljeno na socialnem področju.«
DE: - Zanimajo nas vaše izkušnje s kolektivnimi pogodbami?
strokovnega znanja, da bi člane in poslovodstva prepričali o pravilnosti naših stališč. S tem lahko popravljamo tudi medsebojne odnose, ki so zdaj slabi zaradi pomanjkanja kulture pri poslovodnih delavcih. Tam, kjer sindikalisti nimajo znanja, radi delajo na horuk. Delavci v teh okoljih nas ne razumejo, četudi mi ne delamo le po teh enostranskih predstavah.«
DE: - Ali ste se na območju organizirali za pomoč sindikalistom iz podjetij tudi v takšnih primerih?
Stane Čelesnik: »Sindikati podjetij opravljamo primarno delo za članstvo in zato potrebujemo v vsaki občini sindikalno pisarno. Tam dobimo strokovno pomoč in tam delavci dobijo tudi pomoč pravnikov in odvetnikov. Kljub temu da smo na Dolenjskem zamujali s postavljanjem organizacije in da v Trebnjem nekaj mesecev ni bilo nikogar na Svobodnih sindikatih, je zdaj delo steklo in ta trenutek kaže, da bomo uspeli.«
Igor Vizjak: »Ugotavljam, da preveliko drobljenje območij povzroča tudi drobljenje in s tem zmanjševanje moči Svobodnih sindikatov. Številčnost organizacije oziroma organov sindikatov na terenu ne povečuje kvalitete dela, ki ga je treba opraviti za članstvo. Ugotavljamo pa, da se zanimanje za sindikate še vedno povečuje in zaradi tega narašča tudi število naših članov.
Kljub temu da članarino obračamo tudi za sindikalni program in pomoč članstvu, smo na Dolenjskem poravnali vse obveznosti do ROS in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Držimo se dogovorov in pričakujemo, da se jih bodo tudi na drugih območjih.
Franček Kavčič
Ljubljana, 31. maja 1991
Dolenjski sindikalni razgledi
TE
17
Brane Bambič, predsednik območnega sindikata delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije
Pokopalo nas bo pomanjkanje idej
V kemični, gumarski in nekovinski industriji na Dolenjskem deluje le pet podjetij. Zato ne preseneča, da večino delavcev zaposluje Krka v Novem mestu, ki glede na svojo uspešnost in poslovanje prednjači v sivini dolenjskega gospodarstva. Kljub temu pa to ne pomeni, da se druga podjetja in tudi Krka ne ubadajo z vprašanjem kako preživeti. 0 tem nam je nekaj več povedal predsednik območnega odbora Brane Bambič.
»Zagat v podjetjih je vsak dan več. Rušita se nam evropski in jugoslovanski trg; na že obstoječem trgu ne znamo ali nočemo pravilno tržiti, kupci nam ne plačujejo računov itd. Tako bi lahko še našteval, vendar je bistveno to, kaj nam je vse to prineslo. Posledica so namreč seznami preseženh delavcev, ki so iz meseca v mesec daljši. Priznati moram, da nam je dozdaj uspelo vsa ta žgoča vprašanja rešiti dokaj humano, saj je večina odšla v pokoj ali pa na drugo delovno mesto. Seveda pa smo morali zato popolnoma ustaviti novo zaposlovanje, kar pa ne pomeni obetov za mlade, ki prihajajo iz šol.«
- Kje je rešitev?
»Trenutno vidim rešitev
edinole v licenčni povezavi z razvito industrijo v zahodni Evropi, saj drugega kot delovno silo ne moremo ponuditi. Pri tem ne mislim, da bi se poceni, ampak pametno prodali in iz tega poskušali čimveč potegniti zase. Bojim pa se, da nad tem ne bo navdušena država, saj bi zanjo, glede na zahteve licenčnih partnerjev, bolj malo ostalo. Poleg tega pa prihaja do nesoglasij že v panogi, saj so različne dejavnosti v zelo različnih položajih. Morda je še najtežje nekovinski industriji, čeprav tudi tam poslovni rezultat večinoma ni vprašljiv, ampak že omenjena nelikvidnost zaradi neplačevanja računov.«
- Ali lahko sindikat kaj vpliva na to?
»Bolj malo! Sedaj je naloga sindikata, da spremlja vse zadeve v podjetju, da je pravočasno obveščen in da sproti reši morebitne nejasnosti. Delo so nam olajšala tudi vodstva, ki so pripravljena na pogovor z nami, kar nam daje možnost, da že na začetku uskladimo različna mnenja. Tako je verjetnost, da bi prihajalo do nesporazumov zaradi različnih prijemov pri reševanju težav, veliko manjša.«
-	Kako pa deluje panožni sindikat v Krki?
-	»Po dolgih in mučnih pogajanjih smo le prišli tako daleč, da bi lahko v kratkem podpisali panožno kolektivno pogodbo. Omenim naj samo to, da so izhodišča za osebni dohodek približno pet odstotkov višja kot v splošni pogodbi. Želeli smo tudi doseči boljše varstvo in možnosti za delo v sindikatu z dodatno sti-
mulacijo, pa nam, žal, ni uspelo. Vendar pa izgubljena bitka še ne pomeni izgubljene vojne.
V Krki se glede položaja sindikata ni veliko spremenilo. Pripravljen imamo dogovor o profesionalizaciji mojega dela, določeni so tudi že prostori. Izmed 200 presežnih delavcev, kolikor jih je trenutno v Krki jih bo večina šla v pokoj, druge pa bodo prerazporedili drugam.«
- Vaš položaj v sindikatu (predsednik območnega odbora, član republiškega odbora in novi član republiškega sveta ZSSS) vam nalaga tudi nove naloge. Katere bi po vašem mnenju morale imeti prednost?
»Sindikat mora zagotoviti svojim članom tisto, s čimer smo jih privabili v svoje vrste. To pa bo mogoče le, če bodo sindikalni aktivisti bolj. usposobljeni. Dogajalo se je namreč, da so v vodstvo sindikata prišli ljudje po liniji najmanjšega odpora in so to odgovorno nalogo jemali kot nujno zlo. Zato tudi niso imeli dovolj znanja niti volje, da bi vztrajali pri zahtevah delavcev. Morda bi moral sindikat v sodelovanju s kakšno fakulteto zagotoviti primerno šolanje.
Več znanja v sindikatu pa bi verjetno tudi prisililo nove delodajalce oziroma lastnike podjetij, da upoštevajo mnenja delavcev. Tako pa nimamo niti lastnikov niti ustreznega znanja, kar še dodatno zmanjšuje učinkovitost delovanja sindikata.«
Robert Peklaj
Brane Štanc, predsednik območnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije Dolenjske:
Iskati delo, ne presežkov
Za kovinsko in elektro industrijo v Sloveniji je značilno, da ni podjetja, ki ne bi imelo težav. Žal tudi Dolenjska pri tem ni izjema. Delavci tako rekoč vsak dan trepetajo za svojo usodo, saj je groženj s stečajem čedalje več. Kako lahko v takih razmerah deluje sindikat, smo povprašali predsednika območnega odbora SKEI Braneta Stanca.
Brane Bec, predsednik območnega odbora sindikata delavcev
v trgovini
Na trgu vlada anarhija
Sindikat delavcev v trgovini spada med najmanjše na območju, saj ima le 600 članov med 900 zaposlenimi v tej panogi. Kljub temu pa težave niso prav nič manjše, čeprav za trgovino velja, da jih naj-
1111:
mil
hujše še čaka. Kako so v sindikatu pripravljeni na omejevalne ukrepe v gospodarstvu, ki kažejo zobe tudi že v trgovini, nam je povedal predsednik območnega odbora Brane Bec.
»Vemo, da je trgovina le podaljšek proizvodnje, zato se padec standarda, manjša kupna moč prebivalcev vsekakor pozna tudi pri nas. To je opaziti ne samo pri kakovosti kupljenega blaga, ampak tudi pri manjši količini prodanih izdelkov. Čedalje pogostejši so tudi tako imenovani intervalni nakupi, ko je predvsem ob plačilnih dnevih opaziti večje povpraševanje po nekaterih izdelkih, tudi živilih. Torej si lahko delavec za svojo plačo čedalje manj privošči.« Sicer pa si tudi zaposleni v trgovini ne morejo veliko privoščiti, saj je povprečna plača le okrog 5.000 dinarjev. Poleg tega jih moti tudi to, da ni-
majo urejene prehrane tako kot drugi delavci v gospodarstvu. V takih razmerah je delovanje sindikata zelo oteženo še posebej, ker so trgovine zelo razpršene po območju, v njih pa je zaposleno malo delavcev. Na območju poslujejo tudi trgovine, ki imajo svoj sedež drugod, zato se zaposleni povezujejo z matičnimi sindikati ali pa, kar je še najpogosteje, z nikomer.
Za trgovino je značilno tudi to, da je njeno poslovanje določeno in omejevano z republiškimi zakoni ter predpisi, na katere pa, žal, sindikat nima vpliva. »Stalne težave nam povzročajo spremembe zakonov, ki nam prinesejo le ogromno dela, stroškov in primanjkljajev zaradi spreminjanja cen, učinka pa ni. Poleg tega je dokaj sproščena zakonodaja na tem področju prinesla nekaj slabosti, saj se je na veliko razpasla nelojalna konkurenca. Danes lahko vsakdo in kjerkoli prodaja karkoli, le v družbenih podjetjih se moramo dosledno držati predpisov. To je zame anarhija, ker ni enakih pogojev za vse. K temu pa še pripomore dokaj blaga kaznovalna politika, ki preblago kaznuje predvsem zasebne kršitelje.« Navzlic vsem tem težavam pa se lahko v trgovini pohvalijo, vsaj na Dolenjskem je tako, da za zdaj še ni predvidenih presežkov. Če pa se že bodo pojavili, jih bodo poskušali rešiti po naravni poti, to je z dokupom let in upokojevanjem. Vse pa je, seveda, odvisno od predvidenih zakonov, ki bodo tudi v trgovini vzburili mnogo vroče krvi. Tako predvideva bodoči zakon o trgovini prehod na evropski, deljen čas, kar bo zmanjšalo potrebe po zaposlenih, povečalo pa število nezaposlenih trgovk, saj so v trgovinah večinoma zaposlene ženske. Dodatno težavo pa bosta povzročila tudi zakona o privatizaciji in denacionali-
zaciji, saj ima dosti trgovin svoje prostore v hišah, ki so bile po vojni nacionalizirane. Če bodo te hiše vrnjene prejšnjemu lastniku in ta ne bo obdržal trgovine, bodo spet oškodovani zaposleni v teh tr-
govinah. Skratka, prav nič obetavna prihodnost.
In kaj lahko pri tem stori sindikat? Brane Bec meni, da se je sindikat preveč ukvarjal sam s sabo in da je ta čas zanemaril svoje osnovno poslanstvo, to pa je varovanje pravice delavcev. Dejstvo pa je, da bi bil sindikat lahko zelo močan, če bi imel dovolj denarja in ustrezno usposobljen kader. To pa sta tudi osnovni nalogi sindikata v bližnji prihodnosti.	R. P.
»Še lani je bilo tu povsem drugače. Letos pa se je vse obrnilo proti nam. Razmere v svetu in pri nas so spremenile gospodarjenja, tako da je čedalje teže dobiti naročila, kaj šele uspeti na tržišču.« Morda to še najbolj občutijo v kovinski industriji, saj na Dolenjskem v glavnem izdelujejo polizdelke ali končne izdelke, tako da se vsak padec kupne moči in manjše povpraševanje takoj začuti. To pa je, po besedah Braneta Stanca, tudi glavni vzrok za povečanje števila presežnih delavcev, saj novih naročil ni. Samo na Dolenjskem bodo odpustili približno petino zaposlenih, vendar so to le približne ocene, ker natančnih opredelitev presežkov po podjetjih še ni. »Velikih odpuščanj do zdaj še ni bilo. Izjema je edinole podjetje Iskra Upori Šentjernej, ki je šlo v stečaj in je od 460 delavcev ostalo začasno v službi le še 150. Tudi v mojem podjetju (Iskra Tenel) se, kot v vsej Iskri, ubadamo z vrsto težav, vendar, vsaj upam tako, se bomo uspeli izkopati iz njih.«
V mnogih primerih, ko bi moral posredovati sindikat, je le-ta nemočen, saj zaradi pomanjkanja denarja gredo v stečaj tudi podjetja z dobrim in perspektivnim programom. Prav tako sindikat ne more vplivati na previsok tečaj dinarja, kar je za pretežno izvozno usmerjena podjetja na Dolenjskem (Revoz, Adria Novo mesto, itd.) pomenilo še dodatno obremenitev. Seveda pa so, kot je dejal naš sogovornik, za težave krive tudi notranje slabosti. »Tudi sindikat še vedno ni tako močan, kot bi moral biti. Sedaj lahko delavcu ponudimo le pravno pomoč, čeprav je tudi to dosti, ker se tudi
pri nas pozna osip članstva. Seveda se tako nabere veliko manj denarja, saj smo popolnoma odvisni le od članarine. Kljub temu pa si sindikat prizadeva, da bi se upoštevale vsaj tiste minimalne pravice delavcev, ki jih določa ko-
lektivna pogodba. Žal pa imamo veliko težav že pri uresničevanju splošne in panožne kolektivne pogodbe, tako da v večini podjetij še nimajo podjetniških.« Najbolj pogosto vprašanje, ki si ga postavljajo zaposleni, je, kako rešiti to panogo. Ali bi bila dovolj velika spodbuda več naročil? Brane Štanc se strinja, vendar je dodal, da bi moralo biti to delo tudi plačano. Vodstvo podjetja bi se moralo bolj truditi za iskanje dodatnega dela, ne pa se zadovoljiti le s številko presežnih delavcev. To pa se, žal, še prepogosto dogaja tudi na Dolenjskem.
R. P.
Matevž Tešar, predsednik območnega odbora sindikata delavcev v obrti:
Delodajalci želijo nevedne in nepovezane delavce
Spremembe, ki jih je lanski kongres prinesel v sindikalno življenje Slovenije, je po svoje občutil tudi sindikat delavcev v obrti, na Dolenjskem. Tako kot drugod se je tudi pri njih število članov občutno zmanjšalo, zato sta tako finančna moč kot vpliv veliko manjša, kot pa bi, glede na težave delavcev, morala biti. Teh težav pa je dosti, kot nam je v pogovoru zaupal predsednik območnega odbora tega sindikata Matevž Tešar.
»Glavni vzrok za takšen opis članstva je prav gotovo ponesrečena reorganizacija aprila lani. Takrat bi morali izpisati le tiste, ki ne želijo biti več v Svobodnih sindikatih, tako pa smo spraševali tudi tiste, ki so že bili naši člani. Zato ne preseneča, da so se mnogi premislili in ostali zunaj sindikata.« Poleg tega, kot pravi naš sogovornik, delodajalci ne želijo, da bi se njihovi delavci povezovali v sindikate, saj bi tako lažje nadzorovali in tudi izkoriščali delavce, ki jih tako ne bi nihče branil. »Vendar, kar je je, zato se moramo sprijazniti s tem, da moramo ponovno privabiti te delavce v naše vrste. Nekaj jih je že prišlo nazaj, in to predvsem zaradi pravne pomoči, ki jo nudimo, saj tudi že obrtniki grozijo z odpusti. Če bo do tega res prišlo, si bodo morali nečlani pomagati, kakor vedo in znajo. To pa je danes lahko zelo zamudno in predvsem drago.« Kako velik je bil osip,
pove že to, da je bilo leta 1976, ko je bil ustanovljen območni odbor, vanj včlanjenih 79 članov, kar je predstavljalo 16 odstotkov vseh zaposlenih. Pred reorganizacijo je to število naraslo na 302 člana oziroma na skoraj polovico delavcev, pa je včlanjenih le še 115, kar spet predstavlja slabih 16 odstotkov izmed 800 delavcev, zaposlenih pri obrtnikih v novomeški občini. Žal pa je to prineslo tudi manj denarja v skupno blagajno, zato je njihov boj s težavami tolikanj težji.
Težav pa je, kot smo že omenili, dosti. Predvsem pa skušajo doseči tisto, kar jim zagotavlja panožna kolektivna pogodba. V obrti jo imajo že skoraj 20 let. Prerado pa
se zatakne pri izplačilu dogovorjene višine OD, regresa in nadomestila za prehrano. Tu se pokaže dvoličnost delodajalcev oziroma zasebnikov, ki se, na primer, pritožujejo nad tem, da je nadomestilo za prehrano večje, kot ga prejemajo v družbenih podjetjih. Na drugi strani pa nimajo prav nič proti, da je regres za letni dopust trdno omejen med 2.700 in 4.100 dinarji, kar pa je veliko manj, kot ga dobijo drugi delavaci (če ga dobijo!?!). »Sicer pa večino težav rešimo že v podjetjih, tako da se o njih bolj malo sliši. Poleg tega imamo tudi srečo, da je teh primerov bolj malo, saj smo lani obravnavali le dve pritožbi. Vzrok za to verjetno ni boljši položaj, ampak strah za delovno mesto, saj se je le redkokdo želel zameriti svojemu delodajalcu. Zato je tudi čedalje teže dobiti ljudi, ki bi želeli sindikalno delovati.«
Brezposelnost, ki je druge panoge že močno prizadela, delavcev pri obrtnikih za zdaj še. ni
oplazila. Odpuščanj še ni, bodo pa obrtniki občutno zmanjšali novo zaposlovanje, saj je tudi njih prizadelo določilo, da morajo odvečnega delavca vzdrževati še šest mesecev. »Sicer pa je, navkljub nekaterim pripombam, naše sodelovanje dobro, saj imamo skupna stanovanjski in izobraževalni sklad. Žal pa sta v teh gospodarskih težavah tudi tadva opešala, predvsem je docela zamrlo reševanje stanovanjskih vprašanj.«
Kako pa bo sindikat deloval naprej? Na to vprašanje je Matevž Tešar odgovoril takole: »Skušali bomo v naše vrste pridobiti čimveč delavcev in jih seznaniti s pravicami, ki jih imajo. Dogaja se namreč, da delodajalci pridejo sami po informacije namesto delavcev, saj se bojijo, da bi delavci preveč izvedeli. Zato tudi niso preveč navdušeni nad dodatnim izobraževanjem, ker hočejo ohraniti svoje delavce nevedne in nepovezane. To pa mora sindikat preprečiti!«	Robert Peklaj
časopis slovenskih delavcev
Dolenjski sindikalni razgledi
Jože Klemenčič, predsednik območnega odbora sindikata delavcev družbenih in državnih organov za Dolenjsko
Dosti enot z malo zaposlenimi
Pavlina Hrovat, predsednica območnega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije za Dolenjsko
Plače za
zaklenjenimi vrati
Sindikat delavcev družbenih in državnih organov je prav gotovo eden najbolj »zdrobljenih« sindikatov. Dosti enot z malo zaposlenimi, specifični odnosi s šefi so že od nekdaj oteževali delo sindikata. Različni interesi delavcev posameznih služb pa ta položaj še poslabšujejo.
»Trenutno imamo na območju, to je v občinah Novo mesto in Trebnje, 415 članov,« je povedal predsednik Jože Klemenčič, sicer strokovni sodelavec za stanovanjsko gospodarstvo občine Trebnje. »Marsikje pa z včlanjevanjem še ni vse razčiščeno in se število praktično spreminja iz dneva v dan.
O ustanovitvi območnega odbora našega sindikata smo se pogovarjali že lani in to skupaj z Belokranjci. Ti so se potem odločili za svoje območje. Iz našega sindikata so potem odpadli tudi delavci sodišč, ki so ustanovili svoj sindikat, prav tako tudi miličniki. Na občini Trebnje, kjer je zaposlenih 84 delavcev, se jih je naj-
prej 45 včlanilo v SSS, potem pa so si premislili in včlanili v Samostojen sindikat delavcev upravnih organov, ki ima sedež menda v Celju in ki je bil ustanovljen oktobra lani. Na občini Trebnje sem zdaj edini član Svobodnih sindikatov.
Čeprav se v našem območnem odboru še preštevamo in iščemo, se ukvarjamo tudi s konkretnimi problemi. Tudi pri nas se pojavljajo presežni delavci, ki pa bi jih vodstvo rado reševalo v zaprtem krogu. Čakamo na drugo fazo reorganizacije, posebno v občinskih upravah. Kakšna bo, še ne vemo.
Sprejeli smo že pravila o delovanju območne organiziranosti in stavkovna pravila.
Vnaprej nas čaka najbrž ena najtežjih nalog. To je bitka za kolektivno pogodbo. S tem pa so povezane številne težave. Sami smo premajhni. Prešteti se bo treba in videti, kaj se da po vsebinski in akcijski plati narediti skupaj z drugimi. Odnos nadrejenih je pa tako enostranski, da je delo sindikata zelo ovirano. Pri vsem tem pa nas marsikje omejuje že zakon.
Ta hip je za kolektivno pogodbo najpomembnejše, kdo z obeh strani bo med pogajalci. O tem se bomo kaj več pogovarjali na prihodnji seji območnega odbora.«
A. A.
„ J

’1 '■			W\
mm			m s
			
Lojze Vencelj, Novoles - Ploskovni elementi
Brez regresa in drugih nadomestil
Le dva dni pred našim pogovorom so ustanovili območni odbor sindikata lesarjev za Dolenjsko. Za predsednika so izvolili Lojzeta Venclja, predsednika sindikata Novolesove tovarne Ploskovni elementi Račje selo. On je bil tudi naš sogovornik. Razumljivo je, da o delu odbora panoge ni mogel dosti povedati. Več smo se zato pogovarjali o Novolesu, ki pa je doslej tako ali drugače združeval vse lesne tovarne v občinah Novo mesto in Trebnje.
Kot je povedal, je bil zaradi razmer, ki vladajo v lesni industriji in predvsem zaradi reorganizacije Novolesa v več samostojnih podjetjih že sredi februarja sklican ustanovni sestanek odbora lesarjev. Vendar so se ga takrat od desetih predsednikov sindikata udeležili le štirje.
Po stečajnih postopkih v dveh Novolesovih tovarnah, ki pomeni izgubo dela za številne delavce, pa tudi nadaljnje zaostrovanje gospodarskega položaja v drugih podjetjih, nujno terja aktivnejše delovanje in ustreznejšo organiziranost sindikata; pa tudi zato, ker ima sindikat v obeh občinah prek 1500 članov, so
se odločili za povezanost lesarjev v območni odbor.
»Kot skoraj vse lesne tovarne je tudi Novoles že nekaj časa v velikih težavah. Praktično je v razsulu. Tovarna Stilno pohištvo je že v stečaju, predlog za stečaj pa je za tovarno drobnega pohištva. Povsod se pojavljajo presežni delavci. Imamo podjetniško pogodbo, narejeno po splošni. Odbijajo pa nam od plače tistih 20 odstotkov, zato so te zelo nizke, pa še te dobivamo
včasih z zamudo tudi do enega meseca. Že dve leti nismo dobili regresa. Odpravili so nam tudi nadomestilo za prevoze na delo.
Sindikat je bil pri tem zelo aktiven in je povsod poskušal zavarovati delavce, kolikor se je le dalo. Res pa je, da je bil osamljen in je tudi deloval bolj vsak po svoje.
Sedaj imamo v Svobodnih sindikatih le 40 do 50 odstotkov vseh zaposlenih. Z novo organiziranostjo v območni odbor dejavnosti bomo lahko učinkovitejši, kar pa pomeni tudi nove člane. Tisti namreč, ki niso v našem sidnikatu, v glavnem niso v nobenem.
Iz sedanjih Novolesovih tozdov in drugih delov delovnega procesa se sedaj ustanavlja družbeno podjetje s 13 družbami z omejeno odgovornostjo. Naloga našega odbora bo najprej organizirati sindikat v njih ter s pogodbo urediti odnos vodstva do sindikata. Sedaj je ta odnos v večini primerov na bojni nogi. Zmaguje pa tisti, ki ima denar. Ve se, kdo je to.«
Čaka jih torej težko delo, zato brez pomoči republiškega odbora ne bo šlo.
A. A.
Območni odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije so na Dolenjskem ustanovili že aprila lani. Kot je povedala predsednica odbora Pavlina Hrovat, ki je tudi predsednica sindikata v Dani na Mimi in članica republiškega odbora, imajo na dolenjskem območju trenutno 753 članov.
»Kaj smo delali v tem letu? Največ časa smo posvetili pripravi panožne kolektivne pogodbe. To je bilo toliko bolj nujno, ker je bil standard večine naših delavcev zelo slab. Morali smo jim čimprej izboriti boljše pogoje. Uspelo nam je, da je naša panožna kolektivna pogodba za delavce ugodnejša od splošne. Glavno bitko je res vodil republiški odbor, na območnem pa smo zbirali mnenje iz baze, bi rekli včasih, in jih posredovali naprej. Delavce pa smo tudi sproti obveščali o pogajanjih.
Sedaj pa nas čaka marsikje še kar težko delo. Pogodbo je treba uveljaviti v praksi in skleniti podjetniške pogodbe. Tu pa je nemalo težav, ker marsikje vodstva hočejo le prilagoditi dosedanje pravilnike. Odločno smo za podjetniške pogodbe, posebej zato, ker so materialne pravice delavcev v stečaju neizterljive, če so te napisane le v pravilniku.
V tovarni Dana je sindikat že izdelal svoj predlog podjetniške pogodbe in tudi že imenoval pogajalsko skupino. Predlog smo v pisni obliki že dali direktorju. Tudi vodstvo pripravlja svoj
predlog in upam, da bomo kmalu sedli za mizo in izbrali iz obeh predlogov tisto, kar je za delavce najboljše. Drugod marsikje še niso tako daleč.
Druga stvar, s katero smo se in se še ukvarjamo, zadeva pa predvsem kmetijce, je priprava zakona o denacionalizaciji. Tudi pri nas na Dolenjskem bo prizadel kar precej delavcev. Med njimi že nekaj časa vlada vznemirjenje zavoljo negotove socialne varnosti. Prek republiškega odbora smo in še bomo na vsak način zavarovali te delavce. Trdno namreč zagovarjamo stališče, da če že vračajo tistim, ki jim je bilo premoženje vzeto, naj tudi delavcem zagotovijo tisto, kar so dolga leta vlagali.
Isto velja pri predvideni privatizaciji, ki jo nekako združujemo z denacionalizacijo, saj bo povsod gotovo najbolj prizadet le delavec. Borimo se za to, da bi upoštevali minulo delo pri razdeljevanju ali prodaji delnic. To še posebej velja za živilsko industrijo, kjer so tovarne zrasle z odrekanjem in žulji delavcev. Sedaj bi pa to radi prodali čisto tretjim ljudem.
Že nekaj časa si na našem območnem odboru prizadevamo tudi za odpravo zaprtih kuvert. Nismo pa edini mi, kmetij ci, ki se odločno upiramo tajnim plačam.
To, kar se sedaj dogaja, je že prehudo. Vodilni imajo pri plačah že kar svojo samopostrežnico. Vzamejo, kolikor potrebujejo ali pa še več. Šušlja se že kar o fantastičnih številkah. No, in ob tem, ko dobivajo delavci le zajamčene plače. Tudi delavce odpuščajo zato, ker jim zakonodaja dopušča potem enako maso za OD. To pa si lahko po mili volji delijo.
Tudi stimulacijo delijo delavcem tisti, ki dela posameznikov sploh ne poznajo. Mojster namreč ne sme vedeti, koliko dobiva njegov podrejeni.
Pri nas v Dani smo šli še dlje. Tajna je tudi povprečna plača v podjetju. Da pa kdo le ne bi kaj odkril mora biti soba računovodstva med malico zaklenjena. Kaj lahko sklepate iz tega? Da je lahko s plačami res nekaj hudo narobe.«
Andrej Agnič
Bojana Kordiš, sekretarka območnega sindikalnega sveta za Dolenjsko
Zapolniti vrzel
Bojana Kordiš, ki je nova sekretarka območnega sindikalnega sveta za Dolenjsko, skrbi med drugim tudi za sindikalno pisarno v Trebnjem, in za pet odborov dejavnosti območja.
»Sedaj se v glavnem seznanjam z delom sindikatov v podjetjih. Tu, v Trebnjem, se zelo pozna, da sindikalna pisarna šest mesecev ni delovala. Sindikati v podjetjih so marsikje zaspali, tako da bo tam treba začeti znova. Čaka nas veliko dela. Urediti bo treba razmere za delo sindikata v podjetjih, realizirati panožne kolektivne pogodbe v podjetniške. Za vse to pa bodo sindikati potrebovali veliko pravne pomoči.
V mnogih firmah se že pojavljajo presežni delavci. Sindikat v podjetjih je bil bolj ali manj prepuščen sam ali sebi. Stečaj podjetja Zmaga pa je tako šel čisto mimo sindikata.
Sedaj se položaj v Trebnjem počasi normalizira, saj poskušamo program in delo poenotiti na vsem območju, strokovno delo, pravno pomoč, izvajanje nalog iz programa kot tudi možnost za najemanje posojil za člane. Vse to je doslej v Novem mestu teklo normalno.
Po podatkih je bilo novembra lani v občini Trebnje prek 2000 članov Svobodnih sindikatov Slovenije.
Območna organizacija sindikatov dejavnosti za Dolenjsko
Sedež: Novo mesto, Društveni trg št. 2, telefon (068) 21-564
-	vsak dan od 7. do 15. ure informativna pisarna (Anica Švajger)
-	vsak dan od 8. do 15. ure, razen v sredo od 8. do 12. ure, pravna pomoč (dipl. pravnica Vanja Vizjak)
-	vsak dan od 8. do 15. ure strokovna in organizacijska pomoč članom, organizacijam in odborom (sekretar sveta in odborov Igor Vizjak, vsak torek in četrtek pa tudi sekretarka sveta in odborov Bojana Kordiš)
-	opravljanje finančno-računovodskih opravil (Stanka Šlej-kovec)
Sindikalna pisarna: Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 16, telefon (068) 33-073
-	ponedeljek, sreda, petek od 8. do 15. ure strokovna in organizacijska pomoč članom, organizacijam in odborom (sekretarka sveta in odboro Bojana Kordiš)
-	vsako sredo od 13. do 16. ure pravna pomoč (dipl. pravnica Vanja Vizjak), ostale dni je pravna pomoč na sedežu za vse člane.
Območni odbori:
1.	sindikata kovinske in elektroindustrije (4802 člana, predsednik: Brane Stanc, Iskra - Tenel Novo mesto);
2.	sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije (2171 članov, predsednik: Janez Rotar, Labod Novo mesto);
3.	sindikata delavcev gradbenih dejavnosti (1158 članov, predsednik: Stane Čelesnik, GIP Pionir Novo mesto)
4.	sindikata obrtnih delavcev (144 članov, predsednik: Branko Ralijan, DEKOP Osolnik Novo mesto);
5.	sindikata lesarstva (1507 članov - v ustanavljanju);
6.	sindikata kemične, gumarske in usnj arsko-predelovalne industrije, (3659 članov, predsednik Brane Bambič, Tovarna zdravil Krka Novo mesto);
7.	sindikata kmetijstva in živilske industrije (753 članov, predsednik: Pavlina Hrovat, Dana Mirna);
8.	sindikata trgovine (626 članov, prdsednik: Branko Bec, No-voteks - Trgovina Novo mesto)
9.	sindikata družbenih in državnih organov (403 člani, predsednik: Jože Klemenčič, Skupščina občine Trebnje);
10.	sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva (346 članov, predsednik: Matija Gotenc, Komunala Novo mesto).
Strokovno in administrativno-tehnično delo za prvih pet odborov opravlja sekretar sveta in odborov Igor Vizjak, za drugih pet naštetih pa sekretarka sveta in odborov Bojana Kordiš. Člani drugih sindikatov dejavnosti, ki se ne povezujejo območno, delujejo v območni organizaciji preko svojih sindikalnih organizacij.
Predsednik območne organizacije:	funkcijo predsednika
opravlja ob svojem delu sekretar sveta in odborov dejavnosti Igor Vizjak.

Peterletu dajem še...dni
Časi Demosovega hazardiranja z gospodarstvom in delavci se iztekajo. Delavska enotnost zato v tej rubričici razpisuje nagradno igro, v kateri boste lahko napovedovali, koliko časa še bo Slovencem krojila njihove usode ta vlada na čelu z njenim predsednikom Lojzetom Peterletom. Odgovore bomo prejemali do vključno 35. številke Delavske enotnosti. Nagrajeni bodo tisti, ki bodo zadeli oziroma se bodo v svoji napovedi najbolj približali času Peterletovega odhoda.
-STARŠI -
NE DOVOLITE DA VAS SIN ZAOSTANE V RAZVOJU, KUPITE MU OTROŠKI VOJNI KOMPLET
Še 65 dni?
Alenka Vidovič iz prometnega podjetja Avtopark Ptuj daje gospodu predsedniku Lojzetu Peterletu še 65 dni. Če smemo pripomniti k njeni napovedi, bi lahko rekli, da ji gre v prid predvidena razprava o 28,8 milijonih dinarjev, ki naj bi šli za tako imenovano pluralizacijo medijev, dejansko pa jih je predsednik v proračunu izsilil za krščanskega (Jože Smole: klerikalnega) Slovenca. Ne gre jo pa ji v prid dogodki v Mariboru, za katere Dnevnikov komentator Vlado Miheljak pravi, da gredo na roke najbolj militantnim silam v Sloveniji. Seveda s tem nismo rekli, da je Lojze Peterle »militantna sila«, res pa je, da velike nacionalne teme prej krepijo kot slabijo položaj predsednika. Nekaj podobnega velja tudi za Miloševiča in Tudmana. Jugoslavija očitno nima možnosti za preživetje, dokler bo v njej predvsem pomembno, kdo je dober ali slab Srb, Hrvat ali Slovenec. Preživela bi lahko kvečjemu takrat, ko bi bilo pomembno, kdo je v njej dober oziroma slab davkoplačevalec. Takšna Jugoslavija pa bi bila že demokratična država, za kar pa trenutno ne vidimo nobene možnosti.
v tem položaju

sta se znašla resnicoljubnost Demosove vlade in nekaj manj kot 30 milijonov dinarjev, ki so jih slovenskim davkoplačevalcem vzeli za novo (krščansko) slikanje njihove bedne stvarnosti.
				Delavska enotnost	PLOD STROČNIC	VADITEU	IZSTRE- UEVALEC RAKET	0MLAČEN SNOP	KATARI, BOGOMILI	Delavska enotnost	REČICA V POSAVINI (CESTNI NADVOZ)	MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI	PREVZETA SPAKEDRA-NA BESEDA	EKIPA, MOŠTVO
	m/IL II			ZGORNJA PLOSKEV V PROSTORU						MAČJA DLAKA				
rim			l	LIVADA						UUBK0V. MOŠ. IME				
1	ste	>y/l		LOPAR DIRIGENT- SKA PALIČICA					-	DRŽAVA V INDIJI SL. PESNIK VODNIK				
				►										AVTOR KRIŽANKE R. NOC
Delavska enotnost	PODROČJE POKLICNEGA UDEJSTVOVANJA	ZAVOJ OMOT GEOMETRIJSKI LIK	▼					ŽELEZARSKO MESTO NA KOROŠK. ŽEN. IME						OBLJUB- LJENA DEŽELA IZRAELCEV
SOTOČJE					ŽIDOVSKO ŽEN. IME							DRAGO KRAU 0KRET, ZASUK		
NAJVEČJA LUKA SEV. JADRANA					TEMPELJ, SVETIŠČE	FR. FILM. REŽISER CLAIR IT. IGRALKA MAGNANI					TALISOVA 0RANŽADA			
ZGODNJE VINO							TUJE MOŠ. IME JAPONSKA DEN. ENOTA				NAČELNIK BANOVINE TOVARNA V KAMNIKU			
0SLA- NJANJE									DOBITEK NA TOMBOLI					
FINSKI DRŽAVNIK (URH0)									ODISEJEVA DOMOVINA					
ZAČETEK AZBUKE			ZA MEDITACIJO UGODNI POLOŽAJ PRI JOGI						HEBREJSKI PREROK					
z
Humoreska
Kako bojeviti
smoU■■
»Danes pa ne bom piva,« je sporočil neposredni proizvajalec splošnih strok, ko se je zavihtel na svoj stol za šankom bifeja Bližnjih srečanj raznih sort.
-	In kaj boste danes? smo povprašali.
»Danes bom ta zelenega!«
-	In zakaj ta zelenega? smo vpraševali naprej, medtem ko mu je oštir natakal žganje iz steklenice, v katerem je bil namočen domači pelin.
»Danes sem bojevito razpoložen, zato pijem zelenega, ker je še najbolj podoben olivno zelenemu. Olivno zelena pa je vojaška barva, a ne?« In ga je ruknil do dna.
-	Že res, toda to je barva JLA. Mi pa imamo zdaj našo domačo vojsko, ki ji pravimo teritorialna armada...
»Kaj hočete reči, da jaz nisem za slovensko vojsko?« se je neposredno grozeče obrnil k nam.
-	Ne, ne, smo hiteli zatrjevati, le to hočemo pripomniti, da slovenska teritorialna obramba nima sivo-olivnih uniform, pač pa takšne šekaste...
»Ja, ali bi zdaj hoteli, naj pijem ta zelenega, v katerega bi primešal malce »zemfa?«
-	Reče se gorčica, smo ga popravili.
»Madona, a vi mene malo zajebavate?«
-	Zajebavate je srbska beseda. Pri nas bi se reklo »zafrkavate«!
Mož je ponorel:
»Jaz se pripravljam na vojno s sovragi, tukaj pa me neki tip masira, češ da ne znam slovensko, zahteva od mene, naj pijem pelinkovec z zemfom in...«
-	Z gorčico! smo ga spet popravili.
»Ja, z gorčico, mater ti... Veš kaj, to mi boš pa drago plačal. »In grozeče je razjahal z visokega barskega stolčka in se nam pričel bližati.
-	Hitro še enega zelenega, za gospoda neposrednega, smo kriknili proti oštirju.
Neposredni se je zamajal, se oprijel šanka, a se premagal in stopil še korak proti nam.
-	... pa še eno pivo, za poplaknit, smo hitro kompleti-rali naročilo pri oštirju.
Neposredni proizvajalec je obstal. Sovražno je pogledal proti nam, potem pa z ljubeznijo sank, na katerem sta drug ob drugem stala ta zelen in pir... In potem se je obrnil ter se spet zavihtel na svoj stolček.
»Saj sem ti rekel, da te bo tole drago stalo,« se je
bojevito zarežal.	.	.
Bogo Sajovic
V___________________________________________________________J
Nagradna križanka št. 22
Rešitev nagradne križanke pošljite do 11. junija 1991 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 22.
Nagrade so: 500, 300 in 100 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 20 SMRDOKAVRA, LAMINARIJA, O LA, EVA RAS, IVAN, AAR, VE, CVEK, LL, AMON, GRAJNICA, TIL, ADNEKSITIS, RAB, LEK, ALMADEN, SA, OČAK, IP, EMONKA, ŠKRNICELJ, RIAS, EE, AMARNA, AŠ
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 20
1.	Nuša Gros, Vodovodna 9, 61433 Radeče,
2.	Katja Lipovšek, Gorenjska c. 12, 63320 Velenje,
3.	Jožica Gosler, Krimska 1, 61111 Ljubljana
Nagrade bomo poslali po pošti.
f	časopis ^ Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. no-
Wr"i slovenskih vembra 1942.
| Jiijj j delavcev • DE - časopis slovenskih delavcev, je gla-silo Svobodnih sindikatov Slovenije
Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942 Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 316-527, 311-956, 313-942 Časopis urejajo: Andrej Agnič (sindikalni zaupnik, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (ravbarkomanda, najpomembnejša in zadnja stran), Damjan Križnik (sedem dni v sindikatih), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (na tržnem prepihu, pocenimo življenje), Sonja Seljak (lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (razgibajmo življenje), Igor Žitnik (razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-956, 313-942 Naročnina: 321-255
Posamezna številka DE stane 21 dinarjev Žiro račun: 50101-603-46834 Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan in Miha Ravnik
po TTFZšs
delavcev
Iloruk v nove čase...
Slovensko mladinsko gledališče je odpovedalo nastop na Steriji-nem pozorju, ker bodo tam manjkala hrvaška gledališča. Celjski mednarodni mladinski pevski festival so preložili na leto 1992, ker so tuji zbori odpovedali sodelovanje. Svet Cankarjevega doma je ugotovil, da se mednarodni program tega kulturnega kolosa dobesedno sesipa...
Kot je nekdo v šali označil: »pol slovenske vlade« se je udeležilo otvoritve nove podružnične knjižnice v Dobrovi pri Ljubljani. Da se ne bi preveč spraševali, povem, da sta ta polovica Lojze Peterle in Andrej Capuder, strankarska prvaka Slovenskih krščanskih demokratov. Sredstva za ureditev knjižnice je prispevala nekdanja Ljubljanska kulturna skupnost. To je povzeto iz verskega občinskega glasila, ki pa ni krivo, da pripravljale! te lepe otvoritve niso zmogli imenovati Franceta Dimca, moža, ki je v zadnjih šestih letih posodobil ljubljansko knjižničarstvo in s tem dal spodbudo tudi drugim slovenskim okoljem za kakovostno izboljšanje prostorskih in kadrovskih razmer v tej temeljni kulturni mreži.
Sicer pa ste verjetno zaznali nasprotje, ki veje iz že zapisanih besed. Vse se je dogajalo v bližnji
preteklosti in hkrati lepo kaže na eni strani na osamitev, ki se nam obeta iz različnih razlogov, in na pozabo ali pa slavnostno prilaščanje tistega prejšnjega, ker novega še ni. O vsem tem sem že pisal, zadeve pa so vsaj tako resne kot napovedi ničeve turistične bere. Kljub vsem ministrskim potovanjem po svetu Slovenija namreč nima svoje identitete. To nam je pred leti jasno povedal že Boris Podrecca in takrat to marsikateremu današnjemu oblastniku ni bilo všeč. Tako smo se zlasti na področju kulture odločili za tisto znamenito »bosansko« iz Kusturi-činega filma Se spominjaš Dolly Bell: »vsak dan, v vsakem pogledu, v vseh stvareh, vse bolj napredujem!« Realnost pa gre svojo pot proti dobravi.
Manj kot mesec dni je do Samostojne Republike Slovenije, toda v parlamentu, ki je oklical permanentno zasedanje, je ni stvari, ki bi kulturo sistemsko pripravljala na samostojnost. Pa ne le to. Kulturniki, ki so postali del establi-šmenta, pridno krotijo in brzdajo vihravost kolegov kulturnikov, ki bi mogli celo stavkati, saj so razmere zato naravnost idealne. Nekaj so zaslužili vsaj oblikovalci, z novimi vojaškimi in policijskimi
r
Ce
vprašate
mene
Odprto pismo nekaterim znancem in sodelavcem.
Pomembnosti dogodkov, ki jih živimo, se bomo dodobra zavedli šele čez dolga leta.
Ko ne bo več mogoče prav ločiti vašega perja od tujega, boste vedeli, da so dogodki mimo, da so potisnjeni v zgodovino. Dobili bodo svoje mesto, avreolo in spomenike na častnih mestih. In brez izjeme se boste kitili z njimi. Nekateri molče, ker ste bili zraven in drugi zgovorno, da bi preglasili svojo vest. Toda takrat bo pač tako, kakor je vselej, ko nevarnost mine.
Danes pa je tu. Ima podobo verjetnega, nenadnega obrata v pretepu dobrega in zla, neba in pekla. Danes se bojite, da bi vam razvrednotili dosedanje življenje, da bi vam izrezali rdečo zvezdo iz duše, da bi vam zalepili lažniva usta. Otrpli ste pred prihodnostjo, ki jo je že sama težnost potegnila z oblakov. Ne nazadnje, človek nikoli
V
ne ve, kajne, za kaj le bi se onemogočil na obeh straneh. Čisto navadne previdne riti, oprezanje za jutrišnjim dnem in računarstvo.
Sam vem, da ni kaj prida sejati nejevero v ljudi v času, ko potrebujemo vsakogar. V dneh, ko smo zasičeni z audio-video resnico o spontanem odporu in monolitnem dostojanstvu, bi bilo menda pametneje peti drugače.
Pa ne. morem, ker živim z odprtimi očmi in umitimi ušesi. Ne morem pisati o enotnosti Slovencev, če pa vidim okoli sebe toliko pikrosti in zavisti, če po mariborskih razbojništvih v lastnem delovnem kolektivu poslušam pomembneže modrovati, da se oblast šopiri z množičnim odporom, ima pa pokazati le nekaj brezdelnih pokav-cev z izrezano zvezdo na zastavi, ali pa, da je zajetje vojaških ogleduhov navadna Janševa predrznost, ali pa tista, da naj godljo požre kar tisti, ki jo je zakuhal...
Dal sem svoj ZA in prispeval sem torej k tej juhi. Kakršna koli bo že ta jed, bo tudi moja, pa čeprav godlja. Že vnaprej se je veselim.
Ne maram pa zagrenjenih in do takšnih izjav prirotiranih sindikalistov. Ne prenesem vašega slepega, steklega sovraštva do vsega, kar poraja nova slovenska politika. Celo takšni so med vami, ki želijo z bučnim socialnim patriotizmom zdraviti le lasten ideološki kolaps. Škoda. Nič boljši niste od Pučnika, ki nas vabi v agresivni kapitalizem z najnovejšo limanico o socialističnem socialnem programu.
Če vprašate mene, mi je žal vsakogar, ki ne zna ljubiti, tudi če ni ljubljen, ki ne zna upati tudi, če je brezupno in, ki ob 21. uri ne zmore prižgati sveče, ker bi to utegnilo pomeniti pripadnost oblasti in ne le predanost samemu sebi.
Bes vas plentaj. Bom že kako tudi brez vas. Je pa škoda.
Doro Hvalica
uniformami in razpisom za simbole samostojne Republike Slovenije.
Nakupi si hrane za dva meseca, mi je svetoval znanec iz vladnih krogov in s pesmijo v nove dni. Kmalu bo pevski tabor v Šentvidu in družinsko petje bo še bolj pomembno!
Milan Bratec
ZA VSAKOGAR...

...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
Dostojanstvo je potrebno
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
Zaskrbljeni nad minulimi dogodki v Sloveniji, ko je prišlo do tragične žrtve - umrl je človek po poklicu delavec in ko je kot vojak preminil prav tako mladenič - delavec, poziva Delavska stranka Slovenije vse sile, ki so vpletene v medsebojna nasprotja, k strpnosti, objektivnosti in realnosti. Če se bodo nasprotja po sedanjih napovedih nadaljevala, lahko pričakujemo nove žrtve, te pa ne bodo ljudje na oblasti niti generali, temveč bodo nedolžni ljudje, ki sicer živijo v najtežjih razmerah in ki neposredno nimajo nobenega vpliva na razvoj dogodkov. To so predvsem delavci, ne glede na to, ali so trenutno v uniformi ali pa v običajnih civilnih oblekah. Prav ti ljudje so ponavadi vedno žrtve medsebojnih obračunavanj mogočnežev.
Delavska stranka Slovenije, ki združuje članstvo in simpatizerje pretežno iz najsiromašnejših slojev prebivalstva naše republike, zahteva, da se spori in pogajanja rešujejo z upoštevanjem človeškega dostojanstva, brez sile, orožja, tankov, groženj in izsiljevanja. Prisila z ene in druge strani lahko prinese le žrtve. Z vso odgovornostjo najresneje pozivamo vse, ki uveljavljajo politiko nasilja, naj se odrečejo ščuva-nju, saj so naši ljudje zaradi gospodarskih stisk že
tako močno vznemirjeni, in tudi že fizično ogroženi, saj jim gre že zgolj za svojo osebno varnost in življenje. Naše članstvo pa tudi množice delavcev, ki živijo od svojega dela, ne morejo iti nikamor, ostali bodo tu, kjer so, doslej pa so že velikokrat izpričali svojo privrženost in spoštovanje Sloveniji. Ti ljudje nimajo orožja, njihova edina priložnost za preživetje je izključno v delu, toda tudi tega vsak dan bolj primanjkuje. Delavci so zelo zaskrbljeni, tako zase kot tudi za svoje družine in potomstvo.
Politiki in generali, lahko se prepirate med seboj, toda ne na račun ljudi, katerih edini greh je, da živijo v teh tragičnih časih. Če tega ne boste upoštevali, potem se zavedajte, da vam bo najširši krog ljudi lahko odrekel »pokorščino« in tega se bojte!
Zato vas rotimo, da si prizadevate za zmago razuma v interesu obstoja naše republike Slovenije, njenega prebivalstva, ne glede na politično prepričanje, veroizpoved in narodnost. Delavci so bili vedno prvi izkoriščani tako na gospodarskem področju, velikokrat pa so pomenili tudi topovsko hrano in to ne želijo biti več.
Delavska stranka Slovenije
ICtivlV
MOJE PR NA DELOVNEM MESTU
vsebina q Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
•	Prenehanje potreb po delu delavcev
•	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
•	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
•	Varstvo pravic delavcev
•	Sodno varstvo pravic delavcev
•	Varstvo pri delu
•	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
•	Pravice za primer brezposelnosti
•	Zdravstveno varstvo
•	Socialno varstvo
•	Mesta sindikalno-pravne pomoči
HOROSKOP
Zrak in plamen
Dvojčkovo znamenje prihaja počasi k svojemu vrhuncu. Oranžna barva in planet Merkur, umetnost in intelektualnost, pamet, a tudi sebičnost, skopost in malodušje. ta glavna znamenja dvojčka začenjajo vse bolj in bolj obvladovati ljudi, ki so bili rojeni v tem znamenju. Sicer pa je tudi zrak ena dvojčkovih lastnosti, kar daje dvojčku sloves človeka, ki ima visokoleteče načrte.
Dvojček Jan Hus, češki verski reformator iz 14. in 15. stoletja, rojen je bil 6. junija 1371, je bil vsekakor tipičen dvojček, saj je v takratnem versko zagrizenem srednjem veku imel idejo reformirati krščansko cerkev. Vendar se mu je zgodilo, kot se je velikemu delu takšnih reformatorjev (in ne le takrat, ampak tudi še pozneje, le da v drugačni obliki), da je zgorel na grmadi, kot razkolnik in sovražnik ljudstva. Oranžna barva ognja in zraka, ki je grmado oziroma oranžne plamene še spodbujala, je spremenila njegove načrte, njegovo intelektualnost in pamet v pepel in dim, ki je spet (kako značilno za dvojčke) šel v zrak.
Čeprav ni prav nič skoparil z besedami in prav nič sebično zadržaval svojih spoznanj zase, saj drugače se mu ta neprijetnost ne bi zgodila, ga preprosto ljudstvo vseeno ni razumelo, ne le to, celo sovražilo ga je. Sicer pa je Jan Hus takrat, ko je na grmadi že čakal na eksekucijo, opazil staro kmečko ženico, ki je mogočnim snopom kuriva, ki naj bi ga upepelili, priložila majhno butarico šibja, da bi bolje sežgalo tako nevarnega krivoverca. Jan Hus je takrat vzdihnil:
»Sancta simplicitas! (Sveta preproščina!)«
Sicer pa so dvojčki, rojeni v tem tednu, tudi slovenski skladatelj Mirko Polič in slikar Fortuna! Bergant, ruski skladatelj Igor Stravinski in književnik Aleksander S. Puškin, angleški ekonomist Adam Smith, španski pesnik Frederico Garcia Lorca in nemški romanopisec, Nobelov nagrajenec Thomas Mann.
Deni
Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Cena: 90 dinarjev.
Naročite jo lahko pri: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko tudi po telefonu št. 310-033, 321-255, 311-956 in 313-942.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročam(o) ..... izvod(ov) brošure MOJE PRAVICE NA DE-
LOVNEM MESTU. Naročeno pošljite na naslov:
(naziv DO ali priimek in ime naročnika)
Ulica, poštna št., kraj:...............................................................
Ime in priimek podpisnika (pri DO):....................................................
1.	račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
2.	knjigo(e) pošljite po povzetju
Žig	Podpis naročnika
* posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
r# LIPE SVEDER: REZULTAT____________________________!

To uczaj/ko z
; ~ /A/ UaAJBvK
$6T4VMI
m ra