ŠTEVILKA 104 JOLIET, ILLINOIS, 24. NOVEMBRA 1916 LETNIK XXV. DELNIČARJI SLOVENSKO-AMERIKANSKE TISKOVNE DRUŽBE V JOLIETU, ILLINOIS, L. 1900. 1—REV. F. S. ŠUSTERŠIC, urednik. 2—ANTON NEMANICH, predsednik 3—JOHN KUKAR, tajnik. 4—JOHN GRAHEK, blagajnik. 5—VILJEM GRAHEK, podpreds. 6—ŠTEFAN KUKAR, 2. nadzornik. 7—MAT. H. NEMANICH. 8-ANT. GOLOBITSH, 1. nadzornik. 9—JOHN B. STUKEL, 3. nadzornik. 10— MAX BUH, poslovodja. 11—MATH. GRAHEK. 12—MARTIN STEFANlC. 13—ANTON HORWATH. Čestitka mil. g. škofa Jakoba Trobec k petindvajsetletnici Amerikanskega Slovenca Rice, Minn., 18. novembra 1916.—Petindvajseti letnik "Amerikanskega Slovenca" je srečno dokončan. Slava mu! Reven začetek je imel, tako da so njegovi prijatelji, ki so ga z veseljem pozdravili, dvomili, bo li mogel obstati ali ne .Vendar kmalu je prišel k moči; od leta do leta si je več prijateljev pridobil, ki so ga z veseljem v hišo sprejemali. Veliko dobrega je storil za naše ljube naseljence. Zdaj stoji na trdni podlagi in šteje toliko prijateljev, da lahko brez skrbi v prihodnost gleda. Srčno mu voščim srečo in čestitam k vsemu, kar je v prvih 25 letih storil. Voščim in želim, da bi si vedno več prijateljev pridobil; voščim in želim, da bi kmalu še več kakor dvakrat na teden izhajal, in da bi čez 25 let kakor dnevnik svojo 50 letnico praznoval. Bog naj ga blagoslovi mnogo, mnogo let! JAKOB TROBEC. Amerikanse. Slovenec llflllltHIflflllKltlUlflllllllllflCIlllllIIKftlflltllltlllllllllflll tlEIIIIItltIfllIlJlllllllllllll]llIlIEiilIIIIll[IIIIItllllIllltIlllll(IIIIIIlllltlllllllllIiltlIltlflIlItllffl(lllI£tl[|[IIlIIlltlIlllllIlliII[ll[illIIItllll(lltl[IIllll''^''^'^'''''^ (IKIllIlllIllfllfllltflilfllltltllllllllllllfllKimilKIlIKIIfKtlll 1 1891 j # SREBRNI JUBILEJ # j 1916 | %IUIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^ IIIIIIIIIIIIINIIIII1IIII1II!I!IIIIIIIIIIIII!III!III!IIIIIIIIIIIM Rev. Frančišek Šaleški Šusteršič. Ponatisk iz "Spominske knjige" župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111. Ne ni umrl! Še duh njegov živi med nami Na delo nas budi in drami. V nesmrtnih delih mož živi! Živi in večno živel bode. Simon Gregorčič. Ni je težje stvari, kakor pisati zgodovino velikih mož. Kakor se ponižna vijolica skriva pod trnjem in listjem, tako je skrito tudi življenje onih mož, kateri so se skrivno vadili in učili, da so tako postali sposobni storiti kaj velikega. Njihova pot je preprežena s trnjem in le malo jih je, kateri spoznajo vrednost tihega življenja. Ko človek odraste in nastopi javno delovanje, zadene ga pač človeška usoda. Rožice, s katerimi so bile rojenice posule otročičku pot, zginevajo z leti in prikaže se golo trnje. Mož trdnega značaja pa se tega ne ustraši in pogumno koraka naprej. Četudi pada kaplja za kapljo krvi, svest si je, da pada na rodovitna tla, katera bodo rodila stoteren sad. Ni mu zato, da bi vžival ta sad sam, saj seme mora segniti, če hoče obroditi sad. Občudovalcu prirode sili srce iz prekrasne doline na visoko goro, da od tam prav občuduje prekrasne doline. Mož, kateri dela v resnici za narod in dobrobit tavajočega človeštva, ne misli na trud, na plačilo. Ve namreč, da bo občudoval sad in lepoto svojega truda iz svojega bivališča nad zvezdami, od katerih lepše se bo svetilo njegovo delo. To je načrt človeškega življenja. Saj je to čisto naravno. Gotovo je Bog sam hotel tako imeti. Dokler imamo velike može med seboj, jih ne cenimo prav. Ker smo le ljudje, nam ni zamere. Videti ne moremo velikih misli, kakor tudi ne takoj spoznati plemenitega drevesa, katero je šele začelo odganjati. Srečni smo lahko, da o pravem času spoznamo plemenit sad. Ker je človeku odločeno po neskončni Božji modrosti, da spoznamo velike može šele po smrti, nikakor ni prepozno, da se spomnimo moža, kateri ima največ zaslug in sicer, nevenljivih tudi pred Vsemogočnim, za slovenski narod v Ameriki, posebno pa še za našo slovensko župnijo sv. Jožefa v Jolietu, Illinois. Vsi poznate moža, kateremu so namenjene te skromne vrstice — častitega gospoda Frančiška Šaleškega Šusteršiča. Rev. Francis S. Šusteršič je bil rojen v dobro znani hiši "Pri Bobenčku", dne 22. januarja 1864, na Viču pri Ljubljani. Hodil je v ljudsko šolo, kakor tudi gimnazijo v Ljubljani, slovenski metropoli. Ravno tam je dovršil tudi bogoslovje ter bil posvečen v mašnika dne 21. julija 1886. Novo mašo je' samo za Joliet, za svojo župnijo, je veliko storil blagi gospod. Njegovo srce hišo žalosti ogromno ljudij; da se poslove od dragega rojaka. Na krsti pokojnega rojaka sta ležala zadnja pozdrava ameriških rojakov: krasna venca uredništva "Amerikanskega Slovenca" in K. S. K. Jednote, katero je ustanovil pokojni župnik Šusteršič. Uredništvo in upravništvo "Amerikanskega Slovenca" in K. S. K. Jednote sta poslala tudi brzojavni sožaljki, ki v gin-ljivih besedah izražata žalost amerikanskih Slovencev ter se združujeta v klicu: Pokojniku večna slava, trajen spomin! Sprevod je vodil prevz. škof Ivan Stariha ob asistenci svetne in redovne duhovščine. V viško-glinško občino, kjer je pokojniku tekla ziltelka,. so se prijatelji pokojnikovi peljali v sprevodu v 14 kočijah. Župna c/rlčev, kjer se je vršil obred, je bila do mala polna ljudij. Od tu so truplo blagega pokojnika spremili na pokopališče. Gg, bogoslovci in ondotno katoliško slovensko izobraževalno društvo so pokojniku ob nešteti množici občinstva v slovo zapeli tri žalostinke. Č. g. Frančišek Šusteršič je prvi duhovnik, ki počiva na viško-glinškem pokopališču. Z njim je legel v grob zadnji član nekdaj imovite in obče spoštovane Boben-čkove rodovine. Naj počiva v miru v zemlji domači, katero je ljubil z zvestim srcem in krepkimi, požrtvovalnimi dejanji! Hvaležen mu spomin!" * * * Da, v čednosti njegovih lavoriki Ta dvojni list nikdar ne bo zvenel: Krivice storil ni in ne želel, Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je, pa srce na jeziki. Simon Gregorčič. Po smrti našega vzor-župnika bi nam bila skoro domača fara nekako tuja. Nr našega duhovnega očeta, katerega smo ljubili. Kako smo bili vajeni videti malo, čokato postavo, okroglega ofrraza in prijaznih oči, ki se nam je smehljal, bodril ali učil. Da, bil je to zelo prijazen gospod. Poznal je človeško naravo; vedel je, da človek lahko in večkrat pade. Zato je bil goreč učitelj in bodritelj. Bil je strog pri učenju^ mil pri sodbi. Spregledal je napako, če je bilo le mogoče. Iz njegovih ust ni bilo čuti pritožbe. Svojih duhovnim sobratom bil je ljub prijatelj. Zato je pa tudi Bog blagoslovil njegovo delo. Krasna stavba cerkve sv. Jožefa, vzorno urejena župnija, lepo vpeljana slovenska šola pod vodstvom ses^tefsv. Frančiška, vse to je delo Rev. Šusteršiča, delo dolgih dvajsetih let njegovega župnikovanja. Toda, koliko preču-tih nočij, koliko gmotnih žrtev, koliko zatajevanja samega sebe je bilo treba od strani gospoda župnika, preden se je vse to doseglo, kdo to ve? Kdo more to ceniti? Vidimo stavbe, viiiltto red v župniji, toda tega, kar je bilo pri tem poglavitno, tega ne vidimo. Gospodu je ostalo prikrito, ker je bilo leiza Njega storjeno. Njegovo vtrujepjjst razumemo in — spoštujemo. Bila je za nas, slovenski narod v Amerik za napredek slovenskega ljudstva, za blagor in zveličanje duš, za naprddek naše matere sv. katoliške cerkve. Ne HM >SB i mm ■mg. ■ wm - f ■ -V ' 1 . nii 0 daroval dne 8. avgusta 1886. Deloval je kot kaplan v Smledniku nad Ljubljano in Šmartnem pri Litiji. Njegov prijatelj, Rev. John Solnce iz St. Paula, Minn., ki ga je dobro poznal, je vedel, da bi bila ravno Amerika dovolj obširno polje za delavca, kakoršen je bil Rev. Šusteršič. Poznal je Joliet in dobre katoliške rojake v Jolietu, katere je večkrat obiskal, zato jim je hotel preskrbeti duhovnika, kakoršnega potrebujejo. Ko je šel leta 1851 v staro domovino, je vzel s seboj svojega prijatelja Rev. Šusteršiča. Dne 13. aprila, leta 1891, sta odplula proti novi domovini, kamor sta dospela 2. maja. Ko je dospel v chicaško nadškofijo, ga je tedanji nadškof, Most Rev. Patrick A. Feehan, D. D., izbral za ustanovnika slovenske župnije v Jolietu. Do-»pevši v Joliet, je takoj prvi dan, dne 12. maja, 1891, pričel z delom. Ljubezen do domovine ga je prvič gnala v stari kraj leta 1897, ko je imel ravno namestnika pri rokah, tedanjega novomašnika, Rev. John Plevnika. Drugič je šel pogledat svojo prvotno domovino leta 1901. Tedaj ga je nadomestoval Rev. Francis Jager. Tretjič se je podal domu leta 1907. Njegov namestnik je bil Rev. A. M. Kraschowitz. Neumorno delo, o katerem govori vsa zgodovina slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, pa mu je začelo spodjedati zdravje. Zdravniki so mu nasvetovali potovanje v domovino, kamor se je res napotil leta 1910. Težko mu je bilo posloviti se od svojih zvestih faranov, zdelo se je, kakor da mu skrb za svoje ovčice krči srce. Rev. F. S. Šusteršič, nepozabni ustanovitelj naše fare, je izdihnil svojo blago dušo dne 24. marca, leta 1911, zjutraj ob eni. "Amerikanski Slovenec" je prejel v petek, dne 24. marca 1911, dop. ob poldevetih naslednjo brzojavko: O pogrebu piše ljubljanski "Slovenec" z dne 27. marca takole: "Pogreb č. g. Šusteršiča se je vršil včeraj veličastno za moža, ki je vsled ogromnega dela za versko in narodno probujo naših ameriških rojakov legel ni poznalo ozkih mej Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, ttrtoož-je storiti dolžan! Vsi amerikanski Slovenci so mu bili pri srcu. Vidimo ga pri snovanju prve slovenske jednote, vidimo ga pri amerikanski Zvezi Slovenskih Duhovnikov, katere predsednik je tu^^-ptrstal 29. oktobra 1902. Srečujemo ga po raznih slovenskih naselbinah; kjer niso imeli duhovnika, tam je on hodil rojake klicat k vstrajnosti in vernosti. Tako ga vidimo redno v naši sosednji naselbini La Salle. Rev. Šusteršič je pravi ustanovitelj te naselbine. Tam je neumorno delal. Večkrat je začel spovedovati kmalu po kosilu in spovedo-val do polnoči. Drugo jutro je zopet začel navsezgodaj. Poleg tega jih je še bodril in učil. Začel je zbirati za cerkev, za katero je tudi prostor sam določil. Leta 1900 je bil tudi predsednik cerkvenega odbora. Istega leta sta šla z njim J. Oberstar in P. Perušek prosit šlcofa v Peorijo za slovenskega duhovnika. Ostal jim je pa tudi pozneje vedno naklonjen. Najdemo ga v sosednjih naselbinah, kjer še nimajo cerkve, ker jih je premalo, da bi vzdrževali svojega duhovnika: Roanoke in Wenona. Rev. Šusteršič je ustanovnik slovenske župnije v Springfieldu, ravno tako v Chicagi, So. Chicagi, Wauke-ganu. Da, njegovo misijonsko delovanje gre še dalje. On je pravi ustanovnik slovenske župnije v Milwaukee, Wis. in Indianapolis, Ind. Misijonaril je tudi v Kansas City, različnih manjših naselbinah v Iowi, Pennsylvaniji, Vir-giniji i. t. d. Dasi je bil utrujen do skrajnosti, vendar si ni privoščil počitka. Samo leta 1902 ga je hud prehlad prisilil, da je ostal v postelji. Ako ni bilo drugače, srečamo ga na potu v domovino po mlade moči, po mladeniče, kateri o se tukaj posvetili duhovskcr %astanu. Gledamo ga, kako mu je pri srcu slovenščina. Zato deluje, da i ^obil slovenske učiteljice za župnijske šole. prezgodnji ^rob. Kljub silnemu nali u s,- je zbralo včeraj popoludne nred >,Zopet hiti v sjji domov in vs£„ 1jpvxic"linB) 208-210 Collins Street JOLIET, ILLINOIS 4 Ustanovitev slovenske župnije sv. Jožefa V JOLIETU, ILL. Ponatitk iz "Spominske knjige" omenjene župnije, Dne 17. majnika 1673 je dobil Louis Joliet nalogo od kanadske vlade, da si ogleda Mississippi, očeta rek. Njemu se je pridružil jezuit Jakob Marquette, kateri je znal že pridigati v šesterih različnih indijanskih narečjih. Njegov namen je bil obiskati Indijance po Illinois. Na tem raziskovalnem potovanju sta našla lep kos zemlje, kateri se jima je zdel primeren za naselbino. Kraj so imenovali po raziskovalcu "Joliet". Leta 1837 je bila vasica inkorporovana. ..Bilo pa je nekaj nemirov med belci in prvotnimi prebivalci. Leta 1841 je bil barter preklican. Kraj je bil toraj brez vsake organizovane uprave do 19. junija 1852. Kmalu so začeli prihajati naselniki različnih ver in narodov. Katoliško prebivalstvo zasledimo že leta 1837. Prva Božja služba je bila opravljena menda leta 1838; daroval jo je leta 1834 posvečeni in 1839 vmrli škof Vincennes Simon Gabriel Brute. Že leta 1835 je bil duhovnik Du Ponta- Sedanja cerkev in župnišče sv. Jožefa v Jolietu, 111. šče pred oltarjem so kupile naše slovenske žene dragoceno pregrinjalo. Messrs. Jacob Bluth in Steve Stanfel sta kupila mašni plašč za $50.00. Mašno knjigo je kupil Jakob Bluth, sedaj bivajoč v Montani. Prvi kelih je kupil Mr. Joseph Štukel. Še celo iz drugih krajev so prihajali darovi. Michael Butala iz Sugar Creek (Brown's Station) Iowa, je poslal $800.00. Cerkev je dobila v dar tudi monštranco; venec iz čistega 'srebra je kupilo društvo sv. Jožefa j št. 2 K. S. K. Jednote. Posrebreno kadilnico je darovala Mrs. Mary Sto-nich. Cerkev je dobila tudi svetilnico za večno luč in obilo drugih reči. Rev. Šusteršič je izdal za cerkev skoro ves svoj denar. Veliko število faranov je prišlo k Rev. Šusteršiču prosit, naj se darovi ne oznanijo v cerkvi. Ker on ni tega storil, tudi mi ne bomo tu naštevali njihovih darov. Mnogo teh še živi, drugi pa so šli že v boljši svet po plačilo. Blagih dobrotnikov se bomo vedno spominjali v molitvah. Ti stari farani, ustanovniki, naj bodo vedno zgled mladini. Njihov spomin je časten. Tudi Slovaki so se skazali prijazne. Kupili so kipa sv. Cirila in Metoda za veliki oltar. Ko je bilo vse gotovo, določili so 18. oktobra za blagoslovljenje cerkve. Tisto nedeljo je priredilo chi-caško slovensko društvo sv. Martina, sedaj sv. Štefana, izlet v Joliet. Da Slovani vzajemno delujejo, dokazuje posebno to, da so se radostnim srcem pridružili tudi češki cerkveni spolki velevažnemu izletu. Prišedše v Joliet je pozdravila došle goste izvrstna 'slovenska godba pod vodstvom kapelnika g. Kresal, slovensko društvo sv. Jožefa pa je napravilo špalir svojim sobratom. Hitro sta se sporazumela jolietska maršala, gg. Anton Nemanich in Steve Stanfel, s chicaškim maršalom, vsi na brzih belcih, dobro pogodili komando in uredbo številnih gostov, ki so se prav vojaškem redu podali v mesto. Pri- (Nadaljevanje na 12. strani.) Stara slovenska cerkev sv. Jožefa v Jolietu, 111, Standard Pale ali Home Trade PIVO Pripeljemo ga kamerkoli v mestu Naprodaj vse povsod OBA TELEFONA 26 umi.....""""""""""'1868—1 d 1 G11"""""1"1"11111111111111 Jolietu priljubljeno pivo! Naročite zaboj danes!« vice namenjen v Joliet; vendar pa je šele č. Frančišek X. Plunkett sezidal prvo, malo cerkvico, posvečeno sv. Juriju, leta 1838. Ta ubogi duhovnik je storil žalostno smrt v snežnem viharju, ko je jezdil s svojim spremljevalcem k bolniku. Ker mu je burja nesla sneg v obraz, se je nizko sklonil na konju. Pri tem se je pa s tako silo zaletel v vejo, katera je štrlela ravno na pot, da je skoraj takoj zdihnil. To se je zgodilo 14. marca 1840. Njegov naslednik je bil Du Pontavice. Leta 1844 je prevzel to mesto Rev. John Ingoldsby, leta 1850 pa Rev. Hamilton. Ta je sezidal sedanjo cerkev sv. Patricija blizu prejšnje cerkve sv. Jurija. Cerkev sv. Jurija je bila prva cerkev v Jolietu. Mesto je bila sezidana cerkev sv. Patricija. Tjakaj so hodili v cerkev katoličani vseh narodnosti. Rev. Regal, Francoz po rodu, je začel zbirati Nemce, kateri so začeli zidati svojo cerkev. Bila je dovršena leta 1852. V nemško cerkev so hodili tudi naši rojaki. O velikonočnem času pa jih je obiskoval Rev. Solnce iz St. Pavla. Nemci so jim pa kmalu in odločno pokazali, da jim Slovenci niso dobrodošli. Ko je bil pri nemški cerkvi Rev. Cyprian, O. F. M. za župnika, so naši rojaki začeli misliti na ustanovitev lastne župnije. Že 2 leti pred prihodom Rev. Šusteršiča zbrali so se na posvetovanje k John Zupančiču na 1109 N. Chicago cesti. Tu je bil izvoljen začasni odbor: John Zupančič, predsednik; Steve Štanfel, tajnik; Peter Rogina, blagajnik; John Meteš, Jakob Cesar, Steve Skrinar in Anton Golobič. Začeli so takoj zbirati denar. Takoj prvi mesec so nabrali $800.00. S tem pa se je tudi ustavilo, ker ni bilo dobiti duhovnika. Da bi dobili duhovnika, so šli Peter Rogina, Jakob Cesar in Frank Schwab k nadškofu Feehanu. Ta jim je poslal Rev. Joseph Molitorja, škofijskega 'svetovalca, da pregleda, kako župnija obstoji. Najprej so hoteli postaviti cerkev na vzhodni Jackson cesti; nazadnje pa so se odločili za prostor, kjer stoji sedanje župnišče, 810 N. Chicago cesta. Sedaj je bilo že več upanja. Imeli so že $1,300.00, treba je bilo še $450.00 za začetek. Ker ni bilo drugače mogoče, je odbor sam junaško posegel v žep. Na pomoč je prišel Rev. Solnce. Zjutraj je spovedoval v pritličju irske cerkve sv. Marije (St. Mary's Church), popoludne pa je imel sejo -^Werner dvorani. V odbor so bili izvoljeni: Markus Krakar, predsednik; Joseph Štukel, blagajnik, in Anton Golobič, tajnik. Da dobi slovenskega duhovnika, je šel Rev. Ivan M. Solnce v staro domovino. Ppznal je gorečnost nekdanjega kaplana v svojem rojstnem kraju, Smledniku. Tega je hotel pripeljati s 'seboj. Jolietska slovenska naselbina je dobila svojega župnika v osebi Rev. F. S. Šusteršiča 12. maja, 1891. Navdušeni dušni pastir je takoj pričel z delom. Maševal je v nemški šoli na oltarju, katerega je naredil Mr. Anton Nemanich. Njegov mašni strežnik je bil Mr. Anton Golobič, ki je vsakokrat zlagal ta oltar. V tej nemški šoli je imel tudi prvo sejo, kjer so se pogovorili, kakšna naj bo slovenska cerkev. Prvo nedeljo, ko je bil Rev. Šusteršič prišel v Joliet, imel je tudi prvi krst. Bila je to Mary Bluth, hči Jakoba Bluth in Marije, rojene Bertnik, sedaj živečih v Montani. Z zidavo nove cerkve se je pričelo takoj. Vogelni kamen je blagoslovil dne 19. julija, 1891, sedanji opat opatije sv. Pro-kopija, Rt. Rev. Nepomuk Jaeger, O. S. B. iz Lisle, 111. Vdeležba pri slavnosti je bila velikanska. Bile so pričujoče pričujoče pri blagoslovljenju vse narodnosti, posebno pa še Hrvati in Poljaki, ki so se tudi ločili od nemške cerkve in se priklopili Slovencem. Ta vogelni kamen se vidi še sedaj. Uzidan je v jugovzhodnem voglu novega župništva. Kamenje za novo cerkev je daroval Mr. Marcus Krakar. Pri tej priliki pa tudi ne smemo pozabiti tesarja, Jakoba Malarič, kateri je zabil prvi klin za stavbo. Ta čast ga je doletela, ker je bil prvi poročen v slovenski fari, dne 25. maja, s Katarino Kočevar. Še predno je bila cerkev dodelana, bil je tudi prvi pogreb. .Umrla je namreč Marija Le-gan, stara 10 mesecev. Pogreb se je vršil 6. avgusta. Zidanje cerkve je hitro napredovalo. Darovi za cerkev so prihajali eden za drugim. V treh mesecih je bila cerkev dovršena. Zidana je bila iz rezanega kamenja, 90 čevljev dolga, 52 široka in oskrbljena s plinovo razsvetljavo. Za patrona so si farani enoglasno zbrali sv. Jožefa. Društvo sv. Jožefa, najstarejše društvo v Jolietu, je kupilo kip sv. Jožefa za veliki oltar. Bil je importovan iz Pariza. Za 'sveti- Fred Sehring Brewing Go. JOLIET, H-iXJUSTOIS KiVDiVR HOČETE DOBRO F»IJ^ČO ....................................................................................................................................................umi.......................................................................................................trt iiiftiiiiiiiiiiijtiitiiiijiiiui .................................................................................................n.......i........m........,..,,.....iiNn^n.^Mi.Zl^n.r^l^, ki je okusna, okrepčujoča in zdravilna, sezite po časi ali steklenici slavnoznanega (Nadaljevanje s 11. strani.) zoi je bil impozanten, kakoršnega Joliet še ni videl. Kakor v Chicagi, tako je tudi tukaj spremljala velika množica češke viteze, kateri so lepo izvajali težke vaje z meči, kar je bilo težko radi hrupa, bobnanja in godbe. Med potjo so se pridružila polska in celo nemška kat. društva. Zopet so napravili tuji spolki špalir pred cerkvijo; med temi pa je stopalo domače društvo z zastavo. Češki vitezi so pozdravili z meči. V cerkvi so se poklonili Vsemogočnemu in se zopet vrnili. Cerkev je bila natlačena, da niso mogli vsi noter. Ko so društva prišla iz cerkve, so napravila špalir med cerkvijo in župniščem. Kmalu je prišla častita duhovščina iz župnišča: mil. opat Bernard Ločnikar v lepi pontifikalni opravi z mitro in škofovsko palico, čč. gg. domači župnik F. S. Šusteršič, J. Molitor, češki župnik iz Chicago, o. Ciprijan, O. S. F. in o. Mangan, irski župnik iz Jolieta. Blagoslovljanje se je vršilo z običajno molitvijo in procesijo okrog in po cerkvi. Po blagoslovljanju so bile pete, latinske litanije vseh svetnikov. Mil. opat je nato govoril slovensko o pomenu hiše Božje. Po pridigi je bila pontifikalna sv. maša. C. g. Molitor je bil dijakon, č. g. Šusteršič subdijakon, o. Ciprijan pa arhidijakon. Med svetim opravilom 'so se vršile tudi pridige v drugih jezikih. Služba Božja je trajala do ene popoludne. Ob štrih popoludne so bile še slovesne večernice in s tem je bila slavnost končana. Kmalu je cerkev dobila tudi harmonij. Orgljanje je sprva oskrbovala gospa Krakarjeva. Prvi organist je bil Frank Bernik, kateri je orgljal in vodil petje do leta 1894; temu pa je sledil A. Grčar. Bil je naš organist 10 let. Še isto leto sta bila postavljena v cerkev dva stranska oltarja s kipoma Marije Device, katerega je daroval rojak J. Zupančič, kakor tudi dva angelja za veliki oltar, dar Mr. Steve Štukela, in presv. Srca. Ome njeni kip Matere Božje stoji sedaj v velikem oltarju. Tako je dobivala cerkev vedno več okrasja, le stene so bile še prazne. Več družin in samskih fantov je obljubilo kupiti posamezne postaje, tako da smo kmalu dobili nov križev pot. Postavljen in blagoslovljen je bil dne 28. februarja 1892. A nekaj drugega so naši rojaki še posebno pogrešali pri cerkvi — zvonov. Navajeni lepo ubranega zvonenja, kakoršno se čuje po slovenskih deželah pri vsaki cerkvi, so želeli, da bi tudi iz našega zvonika tem preje zapel zvona mili glas. Začeli so nabirati doneske za zvonove in napravili veselico v ta namen. V kratkem času je bila zbrana potrebna svota. Za nobeno drugo stvar ni bilo lažje nabirati novce, kakor za zvonove. Veliko je bilo veselje, ko so jih naši farani pripeljali pred cerkev. Imena darovalcev, kateri so darovali po $10.00 ali več, so zapisana na zvonovih. Veliki zvon, krščen na ime sv. Jožefa (St. Joseph), nosi naslednja imena: Društvo sv. Jožefa, Joseph Pezdirec, Joseph Štukelj, Mathias Puhek, Anton Golobič, Martin Kapsch, Peter Jurjevčič, Jacob Kren, Jacob Želko, John Vraničar. Srednjemu zvonu je ime Jurij (St. Georgius) in nosi tale imena: Vitezi sv. Jurija, Anton Nemanič, Jacob Bluth, Štefan Štanfel, Stefan Kukar, Matthew Bradeška. Mali zvon nosi ime Marijino (Sancta Maria). Vlila jih je slavno znana livarna Stuckstedejeva v St. Louisu. Uglasbeni so na glasove: F. A. C. Tehtajo 3,000 amerikanskih funtov. Stanejo $800.00. V nedeljo, dne 23. novembra, leta 1892 so jih blagoslovili z veliko svečanostjo. Drugi dan so jih naši korenjaški fantje potegnili v zvonik. Od tedaj se glase čez hrib in plan, nas vabijo k molitvi in Božji službi, pošiljajo zadnji pozdrav zamrlim faranom, kadar prinesejo in odnesejo njihove telesne ostanke iz hiše Božje in zopet z veselim glasom oznanjajo lepe praznike naše sv. vere. Ker so obešeni v zvoniku na isti način, kakor zvonovi v stari domovini, je kaj lahko potrkavati in klenkati z njimi. To znajo naši rojaki, da se jim čudi vse mesto kadar pritrkavajo ob velikih praznikih. Zdaj je bilo vse, kar se rabi v cerkvi, vendar pa rojaki niso deli križem roke. Pred očmi jim je bila nova naloga, katera je čakala cerkveno občino. Ni bilo še lastne, farne šole, ne lastnega pokopališča. Svoje ranjke *so pokopavali na pokopališču nemške ali angleške cerkvene občine. Na obeh krajih pa so zahtevali previsoke cene za grobove. Nemci so nazadnje popolnoma odpovedali pokopavanje naših mrličev na njihovem pokopališču; bali so se namreč, da bi jim prostora ne prevzeli. Sedaj ni kazalo drugega, kakor omisliti si lastno pokopališče. Vedno bolj občutljiva je bila tudi potreba lastne, farne šole. Ob ustanovitvi naše župnije je bilo komaj 12 otrok godnih za šolo. Nekateri izmed njih so hodili v angleško, drugi v nemško šolo, nekateri pa nikamor. V krščanskem nauku jih je poučeval č. g. župnik F. S. Šusteršič ob nedeljah v cerkvi, ob sobotah pa jih je učil slovensko brati in pisati v zakristiji. Polagoma se je namnožilo število otrok. Več slovenskih družin se je preselilo v Joliet, ko so čuli, da imajo tam slovensko cerkev; marsikdo je dobil ženo in otroke z doma, mladi Amerikanci naši >so tudi rastli. Treba je bilo misliti na zidanje šole. Vsi farani so bili s tem zadovoljni. Že so imeli pripravljen načrt in narejeno pogodbo, kar se je prigodilo nekaj, kar jim je zmedlo račun. Baš tedaj, po sklepu svetovne razstave v Chicagi, so nastopili slabi časi v Zjedinjenih Državah. Marsikdo se jih še sedaj spominja z žalostjo. Delo se je ustavilo povsod, z delom pa tudi zaslužek. V Jolietu so bile tovarne zaprte celih 18 mesecev. Kar si je kdo prihranil poprej, je tedaj potrošil. Kdor pa je živel od rok do ust, se je moral zadolžiti, da je preživel sebe in svoje. Trda je bila tedaj za vsakdanji kruhek. Na zidanje ali kupovanje zemljišča še misliti ni bilo. Čakali so, da se razmere zboljšajo Da bodo rojaki pomagali, kakor hitro mogoče, o tem ni bilo dvoma. Tako je tudi bilo. Darovi za cerkvene potrebščine so hitro pričeli dohajati, ko se je delo zopet odprlo. Spomladi, leta 1895, so kupili na zapadni strani mesta, dve milji od mestne hiše prostor v obsegu peterih akrov. V sredo je postavil M. Stukelj velik križ 26. maja se je vršilo blagoslovljenje z vso slovesnostjo. Vsa naša katoliška društva — tedaj jih je bilo že čvetero — sv. Jožefa, Vitezi sv. Jurija, sv. Cirila in Metoda in sv. Janeza Krstnika, so odkorala z društvenimi znaki in zastavami na prostor. Vsi čč. gg. jolietski duhovniki so bili prisotni in mnogo drugega občinstva. Vsakomur je ugajal raven, prostran, lepo ograjen prostor z velikim, pozlačenim križem v sredi. Prostor sam je veljal $1,500.00, ograja, pota, križ, drevesa, nasadi in drugi stroški so pa znesli $500.00. Po blagoslovu so se farani zbirali in kupovali lote, katere bodo nekoč služile v pokop njim in njihovim rodbinam. Kakor jih sedaj v življenju druži hiša Božja, tako jih bo po smrti družila njiva Božja, kjer bodo mirno spavali smrtno spanje drug poleg drugega, čakajoč angeljeve trobente, da jih pokliče k vstajenju. Križ, razprostirajoč se nad grobovi, bo oznanjeval njihovim potomcem, da ljubezen ne mine na robu groba, ampak sega v daljno večnost, kjer se bomo zopet videli nad zvezdami. Isto leto so zgradili tudi svoje šolsko poslopje. Dovršeno je bilo meseca septembra. Zadnji teden istega meseca je bila veselica v šoli za pokritje novih stroškov. Šola se je odprla 2. oktobra 1895. Poslopje je bilo enonad-stropno, 60 čevljev dolgo in 30 široko. Veljalo je z napeljavo mestne vode in notranjo opravo $2,000.00. Ob otvoritvi šole se je vpisalo 64 otrok. Poučevali ste jih dve sestri iz reda sv. Frančiška, v petju pa cerkveni organist. Ko 'se je začela šola, se je začela tudi družba masnih strežnikov. Bilo je okrog leta 1897, ko je č. sestra M. Ferdinanda naučila prvega mašnega strežnika Josepha Stukel, da je bral trpljenje Kristusovo na cvetno nedeljo. Bila je namreč vedno ta navada, da je nekdo bral Kristovo trpljenje slovensko, ko ga bere duhovnik latinsko. Spočetka pa je opravljal to Mr. John Pezdirc. Leta 1896 so podarili jolietski Slovenci cerkvi sv. Jožefa nove orgije. Napravila jih je orgljarska tvrdka Story and Clark v Chicagi. Imajo 24 spre-menov in stanejo $475. To leto je bila že tudi prva nova maša v naši cerkvi. Bral jo je Rev. M. Šavs na novega leta dan. Leta 1897 je obljubil mil. g. chicaški nadškof, da pride delit zakrament sv. birme. Za to svečanost je bila cerkev prebarvana, kar je stalo $200.00. Naša društva so se pripravila na vreden sprejem našega nadvladike. Napovedani dan, 28. aprila, pa je deževalo, kakor bi iz škafa lilo; zato ni bilo mogoče imeti nikake slovesnosti izven cerkve. Zakrament sv. birme je prejelo 24 slovenskih otrok; pripustilo se ni namreč nikogar, kdor še ni bil pri prvem sv. obhajilu. Tisti čas še otroci niso bili tako srečni, da bi smeli pristopati k sv. obhajilu v zgodnji mladosti. Klub temu pa se je zbrala v cerkvi velika množica faranov, kateri so vestno sledili sv. opravilu. Župnija je ob tem času močno narastla. Ko 'so pričeli delati cerkev, je bilo 73 družin, tedaj pa jih je bilo že okrog 200. Začeli so gledati, kje bi se dobilo kaj novega prostora, kmalu se je ponudila ugodna prilika. Naprodaj je bilo kos zemljišča ravno za cerkvijo. Pogodili so se z lastnikom in je kupili 24. maja, leta 1897. Lota je dolga 165 čevljev, 66 čevljev široka in stane $1,200. Bila je neprecenljive važnosti, ker leži poleg cerkve in šole. Leta 1897 je bila že druga nova maša v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Pel jo je Rev. John Plevnik, dne 20. junija. Poseben napredek je napravila naša cerkvena občina leta 1898. To leto so zgradili novo župnišče, razširili šolo ter jo povišali za eno nadstropje. Staro župnišče ni bilo pripravno za duhovnikovo stanovanje; tudi ni bilo na- REV. JOHN KRANJEC, drugi župnik pri fari sv. Jožefa in urednik Amer. Slovenca do svoje smrti dne 12. febr. 1915. rejeno v ta namen. Noben jolietski duhovnik ne pomni, kedaj je bilo zidano. Vsi farani so bili tega mnenja, da je treba novega župnišča, katero naj b> bilo dostojno stanovanje za duhovnika in ponos fari. Cerkveni odbor se je temeljito bavil s tem vprašanjem in potrdil načrt, katerega je napravil 'Stavbenik Chas. Wallace iz Jolieta. Zidanje se je pričelo meseca junija. Novo župnišče je stalo na istem prostoru, kjer je stala stara hiša, to je, na voglu Chicago in Clay ulic. Ima dvoje nadstropij in šteje s kuhinjo vred 12 sob. Oskrbljeno je z vso moderno hišno pripravo. Brez notranje oprave 'stane $4,000.00. Dodelano je bilo začetkom oktobra, slovesno blagoslovljeno Pa i 16. oktobra 1898. Blagoslovljenja so se vdeležila vsa naša društva z društve-1"*! nimi znaki in zastavami. Pričujočega je bilo tudi mnogo drugega naroda. Mesec pozneje so blagoslovili tudi novo šolo. Dasi je bilo z župniščem obilo 'stroškov isto leto, so se vseeno lotili povečanja šole; stari prstori namreč niso nikakor več zadostovali. Delo je bilo dovršeno v treh mesecih. Prejšnja leta so hodili sestre domu v samostan, oddaljen kakih 15 minut od naše cerkve. Leta 1898 so jim napravili lastno stanovanje zraven šole Staro župnišče so premaknili na novo kupljeni prostor, je popravili in prenovili. Prostor za cerkvijo in šolo 'so ogradili, ga navozili s peskom in spremenili v igrišče, kjer se šolska deca razveseljuje in kratkočasi v prostih urah. Poprave in naprave so stale $4,000.00. Za božič, leta 1900, je dobila naša cerkev prekrasen dar, katerega še vedno občuduje vse mesto. Društvo sv. Jožefa je darovalo cerkvi krasne jaslice, kakoršnih nima nobena druga cerkev v mestu. Prvič je bil sv. misijon v naši cerkvi leta 1901. Trajal je od 17. do 25. marca. Vodil ga je č. g. F. X. Bajec iz Fairfax, Minn. 1868 PIVA, ki se imenuje "EAGLE BREW" Dobite je v vseh slovenskih in hrvatskih gostilnah v Jolietu in okolici. Ako dobite naše pivo po isti ceni, kakor katero druge vrste, sezite po našem, ker je dokazano, da je okusneje, krepčilneje in zdraveje pivo, kot katero drugo. E. Porter Brewing Co. OBA TELEFONA 408 JOLIET, ILLINOIS -- 1916 Cesar Franc Jožef I. umrl naglo na Dunaju. V pondeljek nastopila kriz*. V torek zvečer ob 9. uri (po dunajskem času) nenadoma izdihnil, vpričo svoje hčere nadvojvodinje,Valerije in zdravnikov. Žalost na Dunaju. Prestolonaslednik Karel Franc Jožef proglašen vladarjem avstrijskim. Vojne novice. Avstro-Nemci prav hudo stiskajo Rumunijo. London, 22. nov., 3 zj. — Cesar Franc Jožef je umrl snoči ob 9. uri v Schoenbrunnskem gradu, po Reuter-jevi brzojavki iz Dunaja čez Amster-1, 9am. Dunaj, 22. nov. — Smrt avstro-ogr-skega cesarja-kralja Franc Jožefa je bila uradno naznanjena ob 3. uri davi. Naznanilo, da je vladar, ki je bil 86 let star, umrl ob 9. uri snoči, je povzročilo malo iznenadjenja, ker je bilo pričakovati konca vsako uro v zadnjih dneh. Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bl' proglašen avstrijskim cesarjem in ogrskim kraljem. Smrt cesarja Franca Jožefa sredi vojne, ko je vladal 68 let, je povzročila globoko senzacijo po vsej Evropi. Du-, najsia poročila pa pravijo, da izpre-V memba vladarja ne bo vplivala na poetični položaj, niti na vojaški položaj nemških zaveznikov. Kdaj se bo vršil pogreb cesarja £ ranča Jožefa, še ni določeno. Truplo ° 'eza'o-na parah več dni pred pogrebom. Cesar Viljem in bolgarski Kralj Ferdinand prideta na Dunaj k pogrebu, kakor pričakujejo, Zadnje ure. London, 22. nov. — Smrt cesarja Franca Jožefa je povzročila na Dunaju globoko žalost, tako poročajo iz Amsterdama na Exchange Telegraph Co, Veliko občinstvo ni vedelo, da je pri* letn, vladar tako resno zbolel, kajti bojazen vzbujajočih zdravnikih dnevnih naznanil niso objavljali. Cesarja je včeraj popoldne napadla u k' SC ie vedno huišala- Bolnik "' hotel užiti svoje večerje in se je Podal v posteljo s pomočjo svoje hče-Z' nadvojvodinje Valerije. Zaspati M m mogel in je zahteval zdravnika, je o bolečinah v grlu Ob 9. nje bolnikovo nekoliko"zbo°jšala Ne- šla v zavest vsem njegovim narodom. Ljubil je svoje podanike, in ta očetovska ljubezen je. ukrotila borbe sovražnih bratov. Nasprotujoče si sile je nagibal k skupnosti in z združenimi močmi ustvaril velesilo, ki kljubuje sedaj vsem viharjem. V božjo pomoč je zaupal, in Bog je blagoslovil delo Njegovega življenja. Naš cesar je postal naš oče, in vsi narodi so mu vdani z otroško ljubeznijo.. .. Franc Jožef I. pa je postal svetu učitelj in zgled višje državniške modrosti. Ustvaril je državo iz zveze dežela in narodov in s tem pokazal človeštvu sijajen zgled, da je mogoče tudi v najtežavnejših razmerah združiti narode k skupnemu delu za prospeh prave civilizacije v okviru urejene države. Narodi monarhije so to razumeli. Ko je poklical naš cesar svoje zveste narode, naj vstanejo v bran proti sovražnikom z orožjem v roki, je ta zavest zažarela v plamenu živega navdušenja. Tedaj so Slovenci pokazali svojo tradicionalno zvestobo proti Habs-buržanom. Kakor so leta 1848. Slovenci in Hrvati z navdušenjem pozdravili mladega cesarja, tako so se tudi zdaj junaško dvignili na bran domovine. Novi vladar. Po smrti Frana Ferdinanda je prešlo nasledstvo krone na Karla Frana Josipa, najstarejšega sina pokojnega nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe, rojene princezinje saške. Rojen je bil dne 17. avgusta 1887 un je bilo videti, da se je sta ikc minut pozneje so zopet prišli kaj zdravniki pred bolnik je pokazal na svoje grlo. Koj nato je Franc Jožef izdihnil. Člani rodovine so bili brž sklicani, kakor tudi državni uradniki, in smrtno naznanilo je bilo izdano. S cesarjem Franc Jožefom je umrl najstarejši vladar na svetu. "Slovenec" o cesarju. Ljubljanski "Slovenec" z dne 2. dec. 1915 je pisal: Najčastitljivejša krona sveta se blišči na najčastitljivejši glavi. Vsi narodi sveta, ki se bore v ljutem vojnem viharju, morajo danes povzdigniti svoje poglede na to krono. Kakor velik svetovno-zgodovinski simbol stoji danes sredi vesoljnega človeštva naš cesar Franc Jožef I. Danes se že sedeminšestdesetič praznuje veliki dan monarhije, ko se je zasvetila avstrijska cesarska krona na maziljeni glavi vladarja od božje milosti. Kakor živ čudež stoji ta skoro nadzemska prikazen sredi sedanjega! v Persenburgu na Nižjeavstrijskem. rodu, in svetovna zgodovina bo vlado Poročil se je dne 21. oktobra 1911 z cesarja Franca Jožefa štela med naj- j nadvojvodinjo Žito, princesinjo Par-važnejše, kar jih je doživel Adamov j«ma. Medsebojna duševna in značajna rod. Sedeminšestdeset let! Kar je sorodnost je privedla do zakona, ki ve-sicer v zgodovini doba ene dinastije,' Ija v vseh dvornih krogih za vzor rod-to je tu doba enega samega vladarja, j binske idile. V bojih in viharjih spočeta, napolnje- Prestolonaslednik ima dne 20. no-na z neutrudnim delom vladarske mo- yembra 1912 rojenega sina nadvojvodo drosti, doživlja ta doba svojo najtežjo Franc Jožefa in hčerko Hedvigo. — in najsijajnejšo preskusnjo sedaj vpra- Po poroki Frana Ferdinanda z grofico čG vsega Strmečega svfeta. Prijatelj in Chotek je bilo dedno vprašanje rešeno, sovražnik n\6f& Vzklikniti: Tu je prst Z abdikcijo Frana Ferdinanda in kne-božjil Tu govore znamenja neskon-tfio modre Prevvintjsti, pred katero padejo v prah vsi sovražni naklepi! Tudi leto 1848. je bilo viharno leto, morda za obstoj monarhije bolj nevarno, kakor sedanja vojska. Kajti državo je bilo treba šele notranje urediti in toliko needinih narodov združiti v eno državno misel. Tej nalogi je posvetil svoje življenje mladi vladar in jo je z neskončno modrostjo, ljubeznijo in potrpežljivostjo izvrševal skozi toliko let vztrajno in poln zaupanja v na in na Nižje Avstrijskem, daleč od dvornega življenja, skupno s svojim bratom Maksom. Življenje mladega Karla Franca Jožefa je potekalo pri-prosto in brezskrbno. Pozimi je bival ponajveč v gradu v okolici Payerbacha na Semeringu, kjer se je živahno zanimal za zimski šport. Lepi mladosti je kmalu napravila konec bodoča naloga. Z 18. leti je odšel kot poročnik v Prago, od tam pa s svojim polkom v Brandys na Labo. Tekom svojega bivanja v Pragi se je temeljito priučil češčine in v svojem občevanju s profesorji češke uni-. erze odkril svoj lepi, moderno vzgojeni in za vsa vprašanja napredka izredno se zanimajoči značaj. Njegovo bivanje na Češkem je naravno vzbudilo v njem simpatije za češki narod in utrdilo njegovo objektivno presojanje narodnostnega vprašanja v Avstriji. VOJNE NOVICE. Laška fronta. Rim, 20. nov. (Čez London.) — Danes objavljeno uradno poročilo se glasi:* "Avstrijske čete so pridobile nekoliko zemlje od Italijanov na kraški fronti. Naskok po močnih oddelkih na vrh brda 126 v soboto se je končal s tem, da so Avstrijci zasedli enega italijanskih okopov." Lahi odbiti. Dunaj, 21. nov. (Čez London.) — Uradno poročilo vrhovnega vojnega vodstva: "Italijansko bojno torišče: Protinapad, ki ga je podjel sovražnik v mno-štveni sestavi proti nedavno južno od Bilj osvojenim postojankam, je bil odbit." svoje providencielno zvanje. Veroval njegovo posteljo, in ie v moč monarhiie. in ta vera ip nrp- ginje Hohenberške na hišni zaly>n in pragmatično sankcijo, je bil Karel Franc Jožef definitivno imenovan za bodočega prestolonaslednika. Vzgoja mladega Karla Franca Jožefa je bila vsled teh pomembnih dogodkov že s pričetka posvečena bodočim vladarskim nalogam. Kot mlad otrok je pričel z učenjem avstrijskih jezikov. Cesar se je večkrat osebno prepričal o njegovem napredovanju v jezikovnih študijah in dajal navodila za izpopolnitev vsestranskega izobraževanja. Karel Franc Jožef se je vzgajal v domači hiši, po večini v gradovih rodbine Oto- Makedonska fronta. London, 20. nov. — Zavezniške čete so bile popolnoma zmagovite od Černe do Presbajskega jezera na makedonski fronti, po uradnih poročilih, izdanih tukaj in v Parizu. Pariško naznanilo pravi, da so Francozi po vhodu v Bitolj (Monastir) prodirali severno ter osvojili Grič 821 in vasi Kirklina, Karamand in Orizar. Umik nemško-bolgarskih čet iz Bi-tolja je bil podoben begu, pravi brzojavka iz Rima danes. Zavezniki pridobivajo. Pariz, 21. nov. — Čete zaveznikov pritiskajo nemško-bolgarske zadnje od delke severno od Bitolja, kakor je naznanil francoski vojni urad dane^ popoldne. Italijanske čete so odbile protinapad zapadno od Bitolja. Pri osvojitvi Bitolja so se najbolj odlikovali Srbi. Srbi so včeraj osvojili vasi Makovo, Orahovo, Vranoviči, Ribarci, Biljanik, Novak in Suhodol, vse zapadno in se-verozapadno od Bitolja. Ob srebrnem jubileju Amer. Slovenca. F bil kronan"za ?ch?enbrunnu Poleg Dunaja dne 18. avgusta 1830. leta, nastopil vlado dne 2. decembra 1848. leta, "a °Krskega v Pešti dne 8. junija 1867. leta in umrl v Schoenbrunnu dne 21. nov. 1916. AVSTRIJSKI CESAR FRANC JOŽEF I. Rumunska fronta. Berlin, 20. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Veliki glavni stan je naznanil nocoj, da se nemški zavezniki v Rumu-niji bližajo Krajovi, glavnemu mestu pokrajine istega imena v zapadni Va-lahiji. Boji ob dolenji Donavi in na fronti ob Strumi so zopet živahnejši Krajova leži nekako v sredi ob železnici Oršava-Bukurešt in je oddaljena od rumunskega glavnega mesta ka kih 120 milj. V Dobrudži so se razvijali topniški boji. Avstro-Nemci osvojili Krajovo. Berlin, 21. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Osvojitev Krajove v zapadni Valahiji po avstro-nemških četah, ki so prodrle skozi gorske soteske v Ru munijo, je uradno naznanil vojni urad nocoj. Nemške in avstro-ogrske čete so od bile več napadov po ruskih četah snoči severno od Kampulunga. Ruska fronta. Berlin, 20. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Z vzhodne fronte je naznanil vojni urad danes: "Fronta princa Leopolda: Hud mri« vlada in zelo ovira bojevanje." Petrograd, 20. nov. — Vojni urad naznanja, da so bile včeraj ob cel fronti samo praske med razglednimi oddelki. Neznatne praske. Berlin, 21. nov. (Brezžično v Say ville.) — Veliki glavni stan naznanja da so Nemci pri Ludovi v gozdnatih Karpatih ujeli 40 Rusov in odbili na pad na neki drugi točki. Petrograd, 21. nov. — Vojni urad naznanja, da je bilo ob reki Stohod Volhiniji topniško streljanje, in da so Rusi v gozdnatih Karpatih severno od Gifpneva odbili sovražen napad. Pozdrav. Ob zaključku XXV. letnika Am. Slovenca si štejeta uredništvo in uprav-ništvo v svojem in v imenu slavne Slo-vensko-amerikanske Tiskovne Družbe v prijetno dolžnost, pozdraviti vse zve^ ste naročnike in vrle sotrudnike ter jih zahvaliti za njih dosedanjo naklonjenost, s prošnjo vred, da nam ostanejo zvesti še v prihodnje. Naš pozdrav pošiljamo nadalje g. Antonu Murniku, začetniku Am. Slovenca, ki smo žal zaman povpraševali po njegovem sedanjem bivališču; samo to vemo, da se nahaja nekje na zapadu. Bog ga živi vrlega moža in rodoljuba! Naš pozdrav in poklon Rt. Rev. Monsignoru J os. F. Buhu v Ely, Minn., ki je bil osem let glavni urednik in ima največ zaslug za nadaljnji razvoj Am. Slovenca, dokler se ni zadnji preselil v Joliet. Čast in slava monsignoru Buhu! Naš pozdrav preč. g. župniku Matiji Šavsu v Delanu, Minn., ki je bil najboljši pomočnik Father Buhov ter ima nebroj zaslug za Am. Slovenca in ustanovitev K. S. K. Jednote. Čast in slava Father Šavsu! Pozdrav vsem drugim čč. gospodom, ki so se trudili za naš list! In končno čast in slava spominu slavnega sina Slovenije — Rev. F. S. Šusteršiča, ki je bil nad enajst let glavni urednik Am. Slovenca v Jolietu in si je stekel nebroj neminljivih zaslug za naš narod v Ameriki! Vsem mrtvim sotrudnikom našim čast in slava! Vsem živim pa pozdrav, z iskreno željo za nadaljnje sodelovanje po geslu: Za vero in narod — naprej in navzgor! * Sledijo nekatere čestitke, ki smo jih prejeli: Monsignor Buh čestita. Ely, Minn., 17. nov. 1916. — Čestitam Amerikanskemu Slovencu k dopolnitvi XXV. letnika ali k njegovemu srebrnemu jubileju. Želim in se hadjam, da bode čvrsto in neumorno apredoval, da zopet čez 25 let obhaja še slovesnejši svoj zlati jubilej. Z bratskim pozdravom! RT. REV. MGR. J. F. BUH. * Monsignor Plut čestita. Shakopee, Minn., 20. nov. 1916. — Amerikanski Slovenec: — Petindvajset let si se junaško boril za vero in Slovenski narod. Dovoli mi, da ti gratuliram k tvojemu 25-letnemu obstanku, in prepričan sem, da bodeš tu di v prihodnjem času še bolj neutrudno delal za Slovenski narod. Ad multos annoa! ALOIS PLUT. ♦ . Rev. Marko Pakiž čestital. Iz West Allisa, Wis., smo prejel krasno pismo, iz katerega navajamo samo sledeče vrstice: Priznati moram, da je bil A. SI. v teku svojega obstoja neusušen vir za nimivega, poučnega in zabavnega čti va, pogumen branitelj pravice in res nice in vsled tega neustrašen boritelj za delavske pravice, ostroviden vodi telj in neumoren bodritelj katoliča nom, odločen zagovornik krščanske vere naše..." MARKO PAKIŽ. * Čestitka domačega g. župnika. Joliet, 111., 20. nov. 1916. Veliko za-ilug si je pridobil "Ame rikanski Slovenec" v 25. letih svojega obstanka za splošni napredek sloven skega naroda v Ameriki. Nepopisljivo veliko zaslug pa si je tudi pridobil za versko življenje Slovencev širom A merike; kajti lahko rečemo, da ima danes toliko slovenskih naselbin svoje lastne cerkve in šole: je v gotovi n^eri zasluga "Amerikanskega Slovenca"', ker je v prelepih člankih, spisih in dopisih celih 25 let spodbujal Slovence na delo: "Za Boga, vero in narodA Da je danes naša župnija Sv. Jožefa v Jolietu s krasno cerkvijo, lepo šolo i. t. d. ,ne samo v ponos faranov, ampak vseh Slovencev v Ameriki, je to v navduševal farane k složnemu delu za čast božjo in lepoto hiše božje. Dolžnost me veže, da se v svojem in v imenu cele župnije Sv. Jožefa zahvalim "Amerikanskemu Slovencu" ob Srebrnem jubileju za vse, kar je storil za napredek župnije Sv. Jožefa. Bog pa naj blagoslovi "Amerikanskega Slovenca" in naj podpira še za naprej njegovo delo: "Za Boga, vero in narod". (REV.) JOHN PLEVNIK. * Nadaljnje čestitke. Springfield, 111., 15. nov. 1916. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.: — Čestitam in pripoznam kot večleten naročnik Vašega drago cenjenega lista, da ako bi mi ga ustavili, bi ga najtežje pogrešal med slovenskimi listi v Ameriki. Vas pozdravim Vam vdani JOHN KLOPČIČ, 1913 E. Stuart Street. * Joliet, 111., 22. nov. 1916. — Cenjeni Amerikanski Slovenec: — Najprisrč-nejše čestitke k tvojemu 25-letnemu delovanju na narodnem in katoliškem polju! Le tako naprej za vero in narod, nerazdružljivi svetinji Slovencev! Živela tudi začetnika Am. Slovenca: g. Murnik in monsignor Buh, ker samo Bogu je znano, kaj sta onadva dobrega storila, ko sta začela izdajati A. S.! JOHN N. PASDERTZ. Zahvala. Kot predsednik Slovensko-ameri-kanske Tiskovne Družbe v Jolietu, 111., izrekam tem potom tudi jaz svojo o-sebno zahvalo vsem cenj. naročnikom in vrlim sotrudnikom Am. Slovenca za njihovo dosedanjo naklonjenost ter obenem izražam željo, da nam ostanete zvesti še zanaprej. Mi z Vami, Vi z nami — za Boga, vero in narod! V tem zmislu Vam kličem: Pozdravljeni! ANTON NEMANICH st., predsednik Slov.-Am. T. Družbe. Ameriški Slovenci napredujemo. Novo visokošolsko slovensko društvo se imenuje "St. Joseph's Slovenian Literary Society". Ustanovljeno je bilo pred kratkim v St. Francis Seminary, St. Francis, Wis. To društvo ima namen, gojiti in spoznavati naš materin jezik. K društvu spadajo slovenski visokošolci rojeni tukaj in v starem kraju. Vsak teden imajo poučna predavanja. Društvo goji tudi pouk v slovenščini v zavodu. Dasi mlado, vendar ima že tudi svojo slovensko knjižnico. Društven moderator je Rt. Rev. Joseph Rainer; predseduje mu Dr. Kolar; tajnik pa je Aug. Florijanc. Le škoda, da ni v zavodu več amerikanskih Slovencev. Škoda tudi, da je pot zaprta starokrajskim dijakom, kateri bi seznanjali naše A-merikance z našim narodom. To društvo pa kaže, da amerikanski in staro-krajski Slovenci prav lahko skupaj delujejo in se tako nauče veliko koristnega eden od drugega. Bog je živi!— (Rev. J. Plaznik.) "Deutschland" odrinila. New London, Conn., 21. nov.—Nemška trgovinska submarinka "Deutschland", z $2,000,000 nakladom in uradno pošto za cesarja Viljema, je v drugič odrinila proti Bremenu danes popoldne. Ko je poskušala odriniti zadnji petek, je zadela ob neko spremljajočo jo ladjico in jo pogreznila, pri čemur je utonilo pet mož posadke. "Deutschland" je bila poškodovana in se je morala vrniti v luko zaradi poprav. V petek je poskušala odriniti v mraku, vsled česar se je pripetila nesreča. Danes je odrinila ob belem dnevu. Atlas — zastonj 1 Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev. veliki meri zasluga "Amerikanskega j ter yse države in vse dežeie na svetu, Slovenca", ker je ob vsaki priložnosti' Zapadna fronta. Berlin (brezžično v Sayville), 21 nov. — Dnevno poročilo za zapadno fronto se glasi: "Armada prestolonaslednika Rup preehta: Naše topništvo je bombardiralo sovražne baterije in več opirališč. "Sovražnik je močno obstreljeval naše postojanke na obeh straneh potoka Ancre in v gozdu St. Pierre Vaast. Do pehotnih napadov ni prišlo. "Armada nemškega prestolonaslednika: V Champagni in v odseku reke Meuse so zopet živahnejši topniški boji." _ Povišba plač za jeklarje. New York, 21. nov,—"United States Steel Corporation" je nocoj naznanila 10-odstotno povišbo v plačah za zapo-sjence v jeklarnicah in železarnicah njenih družeb, ki zadobi veljavo z dnem 15. dec. t. 1. Plače in mezde se primerno urede tudi v drugih depart-mentih korporacije, je bilo naznanjeno. Povišbe v plačah bo deležnih kakih 200,(XX) delavcev, in letni stroški korporacije se povišajo za približno $20,-000,000. velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." BOŽIČNA DARILA v gotovem denarju v staro domovino skozi zanesljive banke in potom brezžičnega brzojava. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.50 ! 100 K za. ..$ 13.00 50 K za... 6.75 | 1000 K za... 130.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 22. nov. 1916. — Svoj srebrni jubilej obhaja Amerikanski Slovenec. S to številko sklepa 25. leto svojega častnega obstanka. Petindvajset let svoje starosti je dopolnil. Dolga so leta, odkar že zahaja Amerikanski Slovenec med slovenski narod v Ameriki, mnogo se je izpremenilo v tem času, marsikaterega naročnika in sotrudnika iz onih prvih časov ni več, ali list je ostal — vkljub vsem odkritim in skritim nasprotnikom! Ostal je in živi — in bo živel! Kajti Amerikanski Slovenec ima v sebi življensko moč, ki se ne da streti. Amerikanski Slovenec združuje v sebi mladeniško navdušenje in moško izkušenost ter gre lahko pogumno naprej do nadalj njega — dela! Dobro se zaveda, da ga čaka še težko delo, ali dobro ve tu di, da ima med ameriškimi Slovenci prav mnogo prijateljev, ki ga imajo radi in so pripravljeni pomagati mu da dvigne svoj prapor še višje in se ne ustraši nobenega boja z uma svitlim mečem. Amerikanski Slovenec hoče i nadalje izvrševati svojo prelepo nalogo: buditi ameriške Slovence in jih voditi po potu prave krščanske izobrazbe do časne in večne sreče. U to ime pomozi Bog! Na delo torej! Na delo vsi, ki vam je mar pravega napredka naših rojakov v novi domovini. Oklenite se Amerikanskega Slovenca in delujte v njegovih vrstah za vero in narod! Vsem dosedanjim vrlim sotrudni-kom in dopisnikom Am. SI. izrekamo zahvalo in obenem željo, da listu še nadalje ohranijo svojo naklonjenost in najdejo v zaslužnem delu za dobro stvar mnogo posnemalcev! — Umrli delničarji. Na prvi strani prinašamo slike delničarjev Slovensko-amerikanske Tiskovne Družbe v Jolietu, 111., leta 1900. Šestnajst let je preteklo od tistega časa, ko je bila skupina v večji obliki prvikrat objavljena. Od tedanjih delničarjev jih je med tem časom umrlo že šest, namreč: Rev. F. S. Šusteršič, Martin Ste-fanič, John Kukar, Makso Buh, Mat. H. Nemanich in John B. Stukel. Slava njih spominu! — Opozarjamo naše čitatelje na prelepe članke ter zgodovinske in spominske črtice izpod peresa znanih prijateljev Am. SI., ki so se spomnili srebrnega jubileja njegovega in so ga poveličali s svojimi krasnimi prispevki, za kar jim bodi tudi tem potom izrečena najiskrenejša zahvala. — V tej skromni slavnostni izdaji Am. SI. povodom njegovega srebrnega jubileja smo ponatisnili životopis Rev. F. S. Šusteršiča in poglavje o ustanovitvi naše župnije iz prelepe velike "Spominske knjige", ki je bila izdana povodom srebrnega jubileja župnije sv. Jožefa v Jolietu. Iz tega životo-pisa in poglavja, ki smo ju ponatisnili samo v odlomkih, lahko prijazni čita-telj sklepa na neprecenljivo vrednost cele "Spominske knjige". Te knjige je še nekaj iztisov na prodaj v našem župnišču in v tiskarni Am. SI. Požu-rite se in kupite to prekrasno knjigo, dokler zaloga ne poide. "Spominska knjiga" naše župnije stane samo $1, a vrednosti je neprecenljive. Kupite jo! — Kratko zgodovino Am. Slovenca izza časa, ko se je preselil v Joliet, objavimo o priliki. — Sedanja tiskarna Ani. Slovenca je bila zgrajena 1. 1909. Kje se je tiskal A. S. poprej? Najprvo v tesnih prostorih pod h. št. 913 N. Scott street in sicer od dec. 1899 do 22. jan. 1901; potem v hiši na voglu Benton in N. Chicago sts. do meseca majnika 1905; potem v hiši na voglu N. Scott in Clay sts. do februarja 1910. — Opozarjamo na poziv mil. g. nadškofa chicaškega glede nabiranja prostovoljnih darov za sv. očeta, objav ljen na tej strani. — G. John N. Pasdertz, naš dobro znani trgovec in vrli rodoljub, je bil zopet izvoljen direktorjem ali ravnateljem jolietske trgovske združbe (Retail Merchants' Association) na njenem letnem zborovanju, ki se je vršilo dne 14. t. m. Čestitamo! — Ob tej priliki naj še omenimo, da si je g. John N. Pasdertz pred kratkim kupil lep nov avto in je tako pomnožil že prav lepo število slovenskih avtomobilistov v Jolietu. —Kam pa v soboto zvečer? Na plesno veselico, ki jo priredi društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v Sternovi dvorani ob priliki 10-letnice svojega obstanka. Igrala bo izvrstna godba. Vstopnina 25c za osebo. — G. Jos. Stukel, bivši mnogoletni faran naše župnije sv. Jožefa, ki je bil 1. 1894. izvoljen prvim predsednikom K. S. K. J., in ki se Je posvetil v zadnjih letih farmarstva v Montani, je prišel te dni k svojcem v Joliet, kjer ostane nekaj mesecev. Pred nekaj leti je ustanovil malo slovensko farmar-sko naselbino v Montani ob Great Northern-železnici blizu Harlema. Tam so zdaj naseljeni poleg g. Jos. Stukla njegova dva sina Eddy in Gust, potem g. Jakob Plut z družino, g. John Zimerman z družino, g. Mike Wagner (Plutov svak), vsi iz Jolieta, in g. Jos. Mohar z družino iz Clevelanda, O. Njihova naselbina se imenuje East Cherrypage. Postavljene imajo bolj ali manj velike hiše z gospodarskimi poslopji, zraven imajo vodnjake. Letos so imeli preveč dežja z nalivi, vendar je bila letina prav dobra. Med njihovimi pridelki so lan, pšenica, oves, rž, ječmen in krompir. Vsega je bilo dovolj, pravi g. Stukel. — Naši lovci so danes zopet na lovu na zajce. Šli so na lov vkljub gosti megli. Calumet, Mich., 17. nov. 1916. — Ce-nj ■ - list Amerik. Slovenec! Z zadnjo številko XXV. letnika bo Am. SI. prekoračil svojo starost 25 let. Torej obhaja svoj srebrni jubilej. Pač velika čast. Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki obhaja srebrni jubilej. V pretečenih letih, oziroma v zadnjih par letih je bilo med nami Slovenci v Ameriki že par srebrnih jubilejev, cerkvenih kakor društvenih, in to so sicer velike slavnosti, ali so pa hitro pozabljene. Slavnost pa, katero obhaja te dni Amerikanski Slovenec, nad kriljuje vse. Jubilej, katerega obhaja te dni list A. S., je obenem jubilej vseh ameriških Slovencev, zbranih pod zvezdnato zastavo. Saj list A. S. je bil zadnjih 25 let zaščitnik in branitelj naše sv. vere in milega nam slovenskega naroda. Rojake po širnih Zjed. državah ameriških je opominjal vedno in naprej, da ne pozabite onega, kar vam je vcepila v glavo vaša mati, namreč sv. katoliško vero. Učil in opominjal jih je tudi za bratsko ljubezen med seboj. Pošiljal jim je vedno skozi 25 let zdravo čtivo. Pisal je lepe članke, poročal glede delavskih razmer in dnevne novice. Pošiljal je med svet najlepše in podučljive povesti, razne krat-kočasnice i. t. d., i. t. d. Zatorej ra-dujmo se danes tudi mi na ta uspeh, ki smo ga dočakali, saj ni majhen. Koliko težav je imel prestati čez leta A. S. .namreč od drugih, pozneje ustanovljenih listov. Napadali so ga in ga blatili, ker jim je bil na potu, ker jim je škodoval na njih uspehu. Ali vsa njih prizadevanja so bila zastonj! A. S. ni premaknil niti za pičico svojih nazorov, svojega stališča napram narodu, ostal je nedotaknjen na katoliškem prepričanju. Zatorej to je ona reč, zakaj moramo vsi praznovati srebrni jubilej z A. Slovencem, namreč ker smo si ohranili med seboj 25 let od začetka nespremenjen katoliški list. Noben drugi slovenski list v Ameriki dosedaj, pa naj obhaja zlati jubilej, se ne more pokazati, da je storil toliko za slovenski živelj v tej deželi, kakor to lahko A. S. pokaže. Zatorej čestitam ti, ljubi mi list, na tvoji sreči! Čestitam vsemu osobju lista A. S. od začetka do sedaj. Bili ste vzor ljudje in ravno zato danes ta slavnost. Želim, da bi A. S. še za naprej storil isto, kar je delal do sedaj. Želel bi, da bi zahajal v vsako pošteno slovensko hišo. Še najbolj bi želel, da bi nas obiskaval od sedaj naprej sleherni dan. Čestitam ti torej še enkrat na tvoji veliki slavnosti, katero obhajaš, ter upam in želim, da bi od danes 25 let obhajal svoj zlati jubilej. Nazadnje pošiljam pozdrav vsem zvestim čitateljem tega lista. Vam pa, g. urednik, kar največ mogoče uspeha, Frank Vesel MOJE MISLI OB 25-LETNICI "AMER. SLOVENCA". Godi se mi pač tako, kot mend; vsem drugim, kakor tudi rojakom on kraj morja. Čakamo mi, čakajo oni, kedaj in kakšen bode konec svetovne vojne. Zato pa pero deloma počiva; ne vemo, ne znamo kaj pisati! Proroki tudi nismo, zato se ne drznemo prerokovati. Udani v voljo božjo, pač ne moremo drugega reči, nego: končalo se bode vse to, kadar bode volja božja... Morda sem jaz tudi eden izmed onih, — in mislim, da teh ni malo, — ki nestrpno čaka, ki se trese za svojo domovino. Kakor vsak, bi tudi jaz rad vsaj še enkrat, videl svojo domovino, ako ne v boljših razmerah, pa vsaj tako, kakoršno sem zapustil! Vedno, posebno zadnje mesece, mi uhajajo moje misli tje proti solnčni Gorici! Kakšni morajo biti sedaj oni tako prijazni, lepi kraji, kjer sem užil toliko lepih dni! O kolikokrat hodim v svojih mislih proti prijaznim Brdom, namočenim sedaj s krvjo naših junakov! Pač posvečena zemlja! In one prijazne brdske jori'-« njso več slovenske! Nemogoče. iyj sif.el, ne nx»yei Vsaj š« enkrui 'j . Slovenskih Brdih, ktr po i. u&kih' ne maram hoditi!.....«Zato ti pa'povem, Amerik. Slovenec, da mi je pO tvojih člankih o bojih za solnčno Gorico žal, zelo žal! Obmolknil si, ker solnčne Gorice ni več, razrušena je, razstrelje-na, a vrhu tega že v italijanskih, izdajalskih rokah! Naj bi Bog dal, da bo-deš mogel zopet pisati o naši novi solnčni Gorici! Želel bi, da bi mogel to storiti ob 25-letnici svoji, a ni mogoče. Bog dai pa, da bi mogel to kmalu storiti, potem bi ti znal tudi jaz kaj napisati o prerojeni naši Gorici! Sedaj mi to ni mogoče, ker z razbito solnčno Gorico je razrušeno, razdejano tudi moje s>"ce. Gotovo se bodeš, 'Amerikanski Slovenec", oblekel ob svoji 25-letnici v praznično obleko, a mene ne moreš razveseliti, ker razrušena, ugrabljena je moja lepa Gorica, kjer sem preživel najlepša leta svojega življenja. Tako je moje srce ob tvoji 251etnici polno samo le žalostnih mislij. .......Č. SPOMINI — IN ČESTITKE. TISKARNA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" v Jolietu, 111., 1006 N. Chicago St , zgrajena I. 1909. Dobro se še spominjam, ko mi je prišel v roke en izvod "Amerikanskega Slovenca". Bilo je to nekako v za četku ustanovitve lista, ko sem ravno začel hoditi v metliško šolo. Pokazal mi ga je eden sošolcev, ki ga je dobil od svojih sorodnikov, katerim ga je nekdo naročil iz Amerike. Od onega časa sem ga večkrat tu in tam čital, saj ga so dobivali v sko-ro vsaki vasi naše okolice. Ko sem pa prišel v Ameriko, sem ga našel v vsaki družini, kjer sem se naselil. Še celo na prerijah severne Minnesote in North Dakote sem ga čital pri oranju in setvi. Ko sem bil v St. John's College 1. 1903-4, sem ga bral vsak teden. Pokojni John Mali (semeniščnik) nam ga je posojeval. Tako mi je bil "Amerikanski Slovenec" nekak dobrodošel obiskovalec že od onega časa, odkar sem zmožen čitati. Seveda se nismo zavedali, ko smo čitali prve letnike tega lista, velikega truda in požrtvovalnosti njegovih u-stanoviteljev in urednikov v prvih letih. Raditega jim pa ob srebrnem jubi-eju najiskreneje čestitam na njihovem delu, trudu in požrtvovalnosti za vero in narod. Njihovo delo je bilo res iz pravega namena. Kdor bi trdil, da so u-tanovili in vzdrževali list iz dobička-želj^osti, bi se silno motil. Še dandanes, ko je ves svet bolj moderen in ko smo Slovenci v Ameriki tako veliko napredovali, ima list večje ali manjše težkoče, ker znan je izrek Amerikan-cev: "Publishing is a rich man's game." (Le bogatin se lahko igra s izdajanjem časnikov). Bog naj živi in ohrani g. Murnika, ki je bil pred 25. leti načelnik lista, monsignorja Buha, ki je žrtvoval mnogo zlatega časa in denarja za vzdrževanje lista, dokler se ni zadnji preselil v Joliet na boljša tla, ter slaven spomin pok. Rev. F. S. Šusteršiču, ki je največ storil za preselitev lista in za njegov nadaljnji razvoj! Slava in čast tudi raznim drugim rodoljubom, ki so na en ali drug način listu pripomogli, da mu je mogoče danes obhajati svojo 25. letnico ali srebrni jubilej. JOS. KLEPEC. GEORGE WILLIAM MUNDELEIN Po milosti Božji in blagohotnosti svete stolice nadškof chicaški. Duhovnikom in ljudstvu chicaške nadškofije. Predragi: Odkar je bila sveta stolica oropana časnega posestva, so podpirali ljubeči otroci svetega očeta. Sveti oče in cerkvena vlada ima le nekaj malih dohodkov; za vse drugo je odvisna od prostovoljnih darov vsega vernega sveta, katerega mu daje pod imenom Petrov novčič. Za svoje lastne potrebe in za one, ki so pri njem, sveti oče potrebuje prav malo. Veliki pa so stroški, pa naj varčuje, kakor hoče, za vzdrževanje cerkvene vlade, prelate in duhovnike pri raznih svetih kongregacijah, katere zastopajo sveto stolico, kakor tudi za misijone v daljnih, paganskih deželah. Največ denarja za to je prihajalo iz katoliške Evrope, katera je smatrala to za otroško predpravico, kakor otroci, ki podpirajo svojega očeta iz daljne tujine. Najbolj darežljiva je bila najmanjša dežela, Belgija. Potem je prišla Avstrija in Francija. Obe deželi ste takorekoč tekmovali med seboj, katera bo boljše podpirala Kristusovega namestnika na zemlji. Tekom zadnjih dveh let pa se je vse to spremenilo; vojska z vso svojo grozoto je razprostrla svoje krilo nad evropskim površjem in storila nesrečne te dežele. Uboga, mala, zapuščena Belgija, nekoč cvetoča in napredna dežela, je pomandrana; peklenski stroji so razrušili mesta in vasi. Nekoč je bila dežela zadovoljstva, sedaj ima kruha komaj za svoje žene, delo za svoje može, mleko za svoje otroke. Tudi Avstrija je bila nekoč imenitna katoliška dežela, njeni otroci slovanskega in germanskega plemena, dobrih rok, radodarni in prijazni. Danes pa ppčiva avstrijska industrija, njeni delavci pa so postali topovski cilji in njene delavske na polju, da otmo gladu sebe in svoje otroke. Francija, katera je tudi po ločitvi med cerkvijo in državo več prispevala za svetega očeta, kakor naša dežela, katoliške pro-vincije na Nemškem, nobena ne more podpirati svete stolice, zaradi prevelike revščine doma. Tudi nekatere manjše dežele, katerih še ni onesrečila vojska, imajo svoje vojake na straži. Ljudstvo čuje in se boji in moli, da bi se ne odtrgal nad njimi črn oblak, ki jim preti, in jih tako ne vniči. Sedanji naslednik sv. Petra, papež Benedikt XV., je videl takoj pri nastopu svojega vladanja le žalost, smrt in puščobo; Evropo, eno samo veliko bolnišnico, ki je napolnjena s pohabljenci in ranjenci, en ^am velik okop, napolnjen z vojaki, samo eno veliko hišo žalosti, iz katere odmeva vpitje vdov in sirot. Samo ena dežela je še, kjer je mir, ena dežela, kjer rosi Božja roka blagoslov na svoje ljudstvo, en narod, kateri naj bo hvaležen Bogu, da ga ni zadela vojska, lakota in žalost; to je naša ljuba dežela. Ali se ne spodobi, da smo hvaležni, ko se zahvaljujemo Vsemogočnemu za Njegovo usmiljenje, da dokažemo tudi svojo ljubezen in udanost do Njegovega namestnika na zemlji na praktičen način? Sedaj je prišel čas in prilika za to. Z eno besedo, sveti oče potrebuje pomoči in se sklicuje na nas. Na nas, katoličane v tej deželi, se ozira sveta stolica, da prevzamemo nekaj bremena, katerega so nosili prej drugi narodi. Ker >nio bili sami potrebni, nismo do sedaj veliko storili za svetega očeta. Sedaj pa je v potrebi, ne zavoljo sebe, ampak cerkvenc vlade, zavoljo daljnih, raztresenih misijonov, zavoljo revežev, zapuščenih vdov in sirot, kateri so stegali svoje roke proti njemu za pomoč. Niso zastonj prosili; sedaj pa je drugače, ko se ne more sklicevati na nikogar. Sedaj se o-brne naravnost do nas, da pokažemo svojo radodamost, da se preskusi naša zvestoba do cerkve in njenega glavarja. Mi ameriški katoličani smo zvesto ljudstvo; vselej smo bili pripravljeni pomagati v potrebi; postavili smo si svoje cerkve; podpirali smo zavode; zidali smo in vzdržujemo šole. Posebno tukaj v našem mestu in naši škofiji nismo nikoli zaostali, kadar se je šlo za vero in ljubezen do bližnjega. Tudi sedaj, ko so nam dale druge škofije lep zgled darežljivosti, se ne bojimo, da bi se katoličani v chicaški škofiji ne odzvali temu posebnemu pozivu. Posebno, če se oziramo na namen te prošnje, na predpravico, da ji lahko odgovorimo. Kadar je poglavar škofije ali duhovniki v potrebi, ni nikogar, ki bi mu ne pomagal. Mi pa prosimo za nekoga, ki je veliko večji, veliko bolj vreden vašega spoštovanja, ki je bolj vreden vaše ljubezni. Njegove misli se vedno skrbno obračajo do nas, njegove roke so vedno razprostrte in nas blagoslavljajo. Mi pa smo tako malo storili za njega, tako malokedaj se spomnimo na njega, tako malo smo mu pomagali v njegovi potrebi. In vendar je najimenitnejša oseba za nas na svetu, takoj za skritim Zveličarjem v tabernakelnu. Ali ne združuje v sebi oblast Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa na zemlji? Ali nima ključev nebeškega kraljestva? Ko torej pri-neseš svoj dar zadnjo nedeljo tega meseca in obenem zadnjo nedeljo cerkvenega leta, misli na njega in spominjaj se ga pri sv. maši. Moli za njega, ker nosi težko breme papeštva v teh viharnih časih, kateri mora s svojim šibkim telesom, toda z bistrim pogledom in očetovskim srcem, kljubovati tolikim težavam, skrbem in žalostim. Moli, naj ga Gospod ohrani, poživi, blagoslovi na zemlji in ne da v roke njegovim sovražnikom. Vaš zvesti v Kristusu, George William Mundelein, nadškof chicaški. Ob osmini vseh svetnikov, 1916. Vzor svetovnega časopisa. V Buenos Ayres izhaja časopis "Prensa", kateri ima tako razširjeno brzojavno in korespondenčno zvezo, da je v stanu svojim bravcem postreči vedno z najnovejšimi dogodki po celem svetu. Ta časopis je objednem tudi nekako univerzalno podjetje, po katerem so občinstvu najrazličnejše dobrodelne naprave brezplačno na raz polago. V velikanski listovi palači, katera je ena najlepših na celem svetu, se nahajajo med drugim: Pisarna za odgovore juridičnih vprašanj, medicinski oddelek, zvezan s kirurgično in zo-botehnično kliniko, fizikalično-kemični laboratorij za analize, glasbeni zavod, na katerem se izobražujejo nadarjeni učenci v vseh panogah glasbe, meteo-rologični observatorij in bogata knjižnica tudi ne manjkata. Ima celo elegantno opravljene salone za stanovanje imenitnejših tujcev, kateri pridejo iz znanstvenih namenov v Buenos Ay-res. Vodstvo lista si posebno prizadeva samo najboljše in najimenitnejše moči v vseh strokah nastavljati kot učitelje in svetovavce naroda. Vpo-gj raba vseh teh naprav ne stane nič. Kaj * hočemo še več? Ptiči v Južni Afriki so mnogo bolj zaupni in domači, nego pri nas, kjer jih preveč preganjamo in vznemirjamo. Kapske lastavice so tako domače, da gnezdijo v kmečkih sobah. Burom je to drago, ker jim po-končujejo muhe, ki jih je tam neznansko mnogo. Ravno tako domače so tam prepelice, ki se prav nič ne boje ljudi. Prihajajo v hiše, kakor pri nas kokoši. Trinerjev Zlati Koledar. V? Trinerjev stenski koledar za leto 1917. je radost za oko in dušo. Na zlatem ozadju se dviga veličastna podoba Kolumbije z 9. lepoticami v mič-nih narodnih nošah. Washingtonov portret in pet prizorov (Ben, italijanski vinograd, Trinerjev laboratorij 'n dvoji notrini) dopolnjuje krasno sliko. Pošljite 10 centov v pokritje poštnih stroškov. Jos. Triner, izdelovatelj A-meriškega zdravilnega grenkega vina. 1333-1339 S. Ashland ave'., Chicago, H'-—Adv. 3tFri. Ustavite vaš KAŠELJ S predno se -dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter utešite razdražene z rabo EVERA'S Balsam for Lungs. (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja, prehlada, hripavosti, krčevite davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. Ako dvomite naSe besede, fltajte sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli in katero potrjuje kar ml trdimo: "Hočem vam naznaniti, da je Severov Balzam za Pljuča zelo uspeSno učinkoval. Takoj po prvem popitku so se moji otroci boljSe počutili. Pomagalo jim je odpraviti kaSel) ln preprečal je tudi na-daljne napade. Rabili smo ga tudi v slučaju oslovskega ka&lja pred dvemlJeti ter je tudi pomagal." J. Kowalskl, Cutchogue, M. Kadar potrebujete zdravila, vpraSajte za Severova v lekarni. Glejte da dobite tinta po katerih povprašujete Zavrnite nadomestitve. Ako jib ne morete dobiti v lekarni, naročite jih od nas. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. m i A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr- Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son B^isnc Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111« Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali dru gi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel S«0^*1 Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, ko zervatorji ter v vseh enakih zadevah. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač: prirejen za slovenski narod na podlagi drugih "j^j. slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BRE'' TELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane d« poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. ka*ttJ*" Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike "" . eC, jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden n»»< Cena knjige v platnu trdo verane je $2.00, ter se debi Pr,: y V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, m Prvi Slovenci v Ameriko. (SPISAL J. L. ZAPLOTNIK.) Pri proučevanju naše zgodovine se besede nemške izdaje Bertia) ladij in mi je večkrat porodilo vprašanje: se z njimi zopet odpravil v Ameriko, prišel vprvo na otok ljudožrcev, Kdaj so prvi Slovenci prišli v Ameriko? Lahko si je misliti, da se na podlagi amerikanskih spisov ne da rešiti tega vprašanja. Mogoče bi nam stvar kaj pojasnili razni spisi na Slovenskem? Toda kako do teh priti zdaj, ko nas je ta strašna evropska vojska skoraj odrezala od stare domovine? Saj roparski Angleži niti našim pismom ne prizaneso, kaj bi se šele zgodilo z večjimi zavoji! Naročati knjige iz Evrope torej ne gre v tem času. Vendar pa sem si želel dobiti v roke zlasti starega kranjskega zgodovinarja Valvasorja. Tu mi je čisto nenadno z njim postregel prijatelj Frank Završ-nik iz Jolieta, za kar mu bodi iskrena zahvala. Takoj sem začel prebirati "Čast vojvodine Kranjske" in našel sem v njej tudi nekaj, kar bo brez-dvomno vsakega zavednega amerikanskega Slovenca zanimalo. * * * V 10. poglavju XV. knjige popisuje Valvasor krvave boje, ki so se vršili med Kranjci, Turki in Madjari proti koncu 15. stoletja, potem pa nadaljuje oroča T1WT TneJecS .na i a I^BT CTdknl 1 na katerega se pri tem sklicujejo, temi tremi ladjami je (da vendarle nekaj malega o tem omenim) vprvo pri sel do otoka Cuba, kjer so velike jate Ptic, in sicer nekatere kot naši slavci, v novembru razveseljevale goste gozdove s svojih ljubeznivim petjem, se tudi ljubko ogledovala v mnogih srebrno čistih potokih poleg stoječa dre- \esfln Prav tako tekle velike reke sladko vodo." tega prijetnega obrežja, katero V, po"°'goma obplul v nadi, da doseže konec otoka, ga je pa odtrgala nevihta tirala k drugemu otoku, katerega je nato imenoval Hispaniola, a se danes ve ban Domingo. Bertius pristavama je (Kolumb) ravno tedaj odkril t«di otok Jamaica, na katerem je za-v ' P°manjkanja živeža s svojci prišel _mrtno nevarnost, vsled česar so b rba kl , . upai. da bQdo Toda o„ T"' Uudi tem Prej "niči,i- tem , -J , JC Pa ba'e Prestrašil s glavarin ♦ ' 0t 2Veden zvezdoslovec K'a\ arju tega otoka J da 8a bo zadela njemu in lahko dale za boj prav izvrstno oborožiti in se tudi hitro in ročno obračati; zato so stari Rimljani svoje lahke ladje, katere so naposled tudi po vzorcu liburnijskih gradili, pozneje ravno tako liburnijske imenovali, če tudi niso bile zgrajene v Liburniji, ampak v Italiji; to pa zato, ker so se v obliki, pri-ročnosti in hitrosti skladale z liburnijskimi. In če so menili lahko ladjo iz čisto drugih dežel, najsi je bila že z Grškega ali iz Azije, imenovali so jo sčasoma liburnijsko. Zato so pozneje vsi stari in mlajši latinski pisatelji vse lahke dirkalne ali lovske ladje slehernega naroda imenovali liburnijske." "Ravno to je po mojem mnenju Bertius tudi tukaj mislil s tremi liburnij-skimi ladjami, s katerimi je Kolumb prvič jadral s Španskega v Ameriko, kakor tudi s 17 liburnijskimi, katere mu je prvič dal kralj po poročilu Petra Bertius, dasi se je slednji tudi tukaj nekoliko zmotil. Kajti španski in drugi zgodovinarji, predvsem pa marljivi pisatelj nanovo popisane Amerike (Das Neubeschriebene America D. O. Dappers), katerim je v tem bolj zaupati, pravijo, da je Kolumb najprej 1. 1492 na kraljeve stroške odjadral v dveh dirkalnih ali lovskih ladjah in v tretji večji ladji s 120 vojaki brez mornarjev; drugič pa da je kralj ukazal zgraditi in pripraviti mu brodovje štirinajstih velikih ladij in treh še večjih, ki se pravzaprav imenujejo pinske ali kljunske ladje, in da je bilo to brodovje preskrbljeno z dvanajst sto vojaki, tudi nekaterimi duhovniki in vsakovrstnimi rokodelci, kakor tudi s konji, voli, prešiči, kozami, ječmenom, pšenico, fižolom, grahom, sadnim drevjem, trsjem in drugo zalogo." "Toda tudi ta popisovalec Amerike (Dapper) pri prvi vožnji s tremi ladjami dveh ni prav imenoval. Kajti dve lahki lovski ali dirkalni ladji s samo eno večjo barko bi gotovo vsega tega nikdar ne mogle nositi, kar so one tri ladje naložile, deloma moštva, deloma drugih stvarij." "Popisovalec življenja pomorskih junakov pravi, da so bile Kolumbu pripravljene prvič ena velika ladja z dve ma brigantinaina ali karavelama, za drugo vožnjo pa "tri male in štirinajst z dvanajst sto možmi dobro zasedenih in oskrbljenih brigantin ali karavel", na katere je bilo naložene tudi vsakovrstne živine in več drugega (kot je bilo že prej omenjeno). Prevajalec te knjige o morskih junakih se je sicer tudi zmotil, ker je postavil "briganti-ne ali karavele", kakor da bi bile te ladje iste vrste, kajti karavele so okrogle ladje kakor holandske tovorne Valvasorjev sotrudnik in po'j<»snjeva-lec njegovega dela "Čast vojvfixfce' Kranjske". Izdano je bilo to delo' 11 1689, torej skoraj 200 let potem, ko je Kolumb odkril Ameriko. Potemtakem bi sklepali, da se da težko dokazati, da so že s Kolumbom prišli Slovenci v Ameriko. Mogoče je, da so prišli, a dokazov ni. Da so pa prišli kmalu nato, recimo v 17. stoletju, to bi se pa po mojih mislih dalo nepobitno dokazati, če bi mogli pregledati tozadevne dokumente, ki bi se morali nahajati ali v avstrijskih, ali pa v španskih arhivih. In sicer so bili ti naši rojaki najbrž vojaki. — Ta trditev se bo marsikomu morda nekoliko čudna zdela, zlasti če vpošte-va samo razmere, kakoršne vladajo zadnja desetletja v naši stari domovini, ne pozna pa razmer, v katerih so živeli naši pradedi pred 225 in več leti. Ali pomisliti je treba najprej, da je splošno vojaško dolžnost na Slovenskem vpeljal šele milostljivi cesar Franc Jožef 1. leta 1868. Vsled te postave mora dandanes vsak sposoben slovenski mladenič k vojakom, in tako že vlada poskrbi za to, da se tudi najbolj vročekrvni fant naveliča vojaškega tornistra in trobente, ne da bi mu bilo treba v ta namen hoditi preko avstrijske meje. In kot je znano, za to ne dobi pravzaprav nobene plače. Ali nekdaj je bila stvar drugačna, ko še ni bilo splošne vojaške dolžnosti. Avstrijska armada je bila takrat še majhna, in zato je bilo tudi povpraševanje po vojaških novincih primeroma še majhno. Toda Slovence je že od nekdaj veselilo vojaško življenje. To je razvidno tudi iz Valvasorja, ki v 2. poglavju II. knjige (zv. I, str. 103) najprej hvali Kranjce kot jako dobre delavce, potem pa piše o njih sledeče: "Kakor pa se takoj neumornih pe-stij poprimejo dela, tako imajo pa pri vsem tem vendarle urne noge tudi pri telečnjaku in trobenti. Kajti ne dajo se neradi vzdrževati za vojake; saj jih samo v Ljubljani v mestu vsako leto kar mnogo ffeoč stopi v službo ne' Je pod rimskim (t■ ji. avstrijskim) cesarjem, ampak tudi ftod- španskim kraljem (ki skoro vsako* l«to na Kranjskem nabira vojake) in p<»d Benečani. Zato' s« bo pod vsemi vladami našlo Kranjce, in treba je o njih zares poudarjati, da postanejo najboljši in naj- žava na svetu. Njene kolonije so se nahajale po vseh delih sveta. Zlasti Obsežne pa so bile v Ameriki. Ali bi bilo torej kaj izrednega, če so tedaj tudi slovenske veterane pošiljali čez morje v Ameriko, kjer je bilo vojaštva tako neobhodno potreba? A ni slovenskega zgodovinarja, ki bi nam te vztrajnejši vojaki. To pa tudi ne zadeve pojasnil na podlagi pristnih do- more biti drugače, ker se že doma v miru vsak dan borijo zoper vsako nežnost in mehkužnost ter se s trdo živ-ljensko navado že naprej utrdijo, še predno pridejo med vojake-oklopnike." "Človek bi se sicer začudil in komaj verjel, da Kranjska vsako leto pošilja toliko vojakov pod zastave in se tako-rekoč olajšuje svojih obilnih ljudij; ali kdor pozna množino prebivalcev, se temu ne bo čudil. Kajti dežela je nad vse bogata ljudij in celo po najvišjem, najstrmejšem in čisto kame-nitem gorovju vsa obljudena; da, še celo po Krasu, kjer je videti le samo kamenje, je pomanjkanje rastlinstva povsod nadomeščeno s človeškimi bivališči, tako da tam vzklije in vzraste več ljudij kot pa pridelkov." — Ker jih torej preobljudena dežela ni mogla dostojno rediti, so šli pa k vojakom, kajti takrat vojaki niso služili zastonj kot dandanes, ampak so bili dobro plačani. Mnogokrat čitamo, da so se kar sredi vojne uprli, če niso redno dobili svoje mezde. Poleg tega so Slovenci že od nekdaj radi potovali, in vojaška služba jim je nudila najlepšo priliko, da so si ogledali tuje kraje. In ker so bili Slovenci že od nekdaj na glasu kot izborni vojaki, se ni čuditi, da so jih povsod radi sprejemali v svoje armade. Iz zgoraj navedenega Valvasorjevega poročila razvidimo, da so tedaj kranjski veterani služili pod vsemi vladami križem sveta in da jih je na tisoče opravljalo vojaško službo tudi na Španskem. Saj so takrat na Španskem prestolu sedeli Habsburžani in so splošno vladali najboljši odnošaji med špansko in avstrijsko krono. V onih časih je bila Španska največja dr- kumentov. Naša zgodovina tiči pač še vedno v plenicah, m mnogo je bode tudi ostalo v njih, dasi je vredna "Iej^ ših, slavnejših usod". Kdaj naj jemo. Pri nas je postala navada, da jemo trikrat na dan: zjutraj zajtrkujemo, o-poldne obedujemo in na noč večerjamo. "Časopis za ljudsko zdravje" pa priporoča, naj bi bil zajtrk izdatnejši, opoldne naj bi zaužili le kaj lahkega io v majhni količini, glavni obed pa naj bi bil šele okoli 7. zvečer. Večerja naj bi popolnoma odpadla. Tak način življenja bi bil baje najzdravejši. Otroci in slabotni ljudje naj po sedmih zvečer ničesar več ne uživajo. Opoldne je koristno malo počivati in zaspati. Zlasti otrokom je opoldansko spanje baje zelo koristno. Konec hajduka. Pred kakimi 40 do 50 leti so v dalmatinskih gorskih pečinah živeli haj-duško življenje sedmeri bratje Lasič, pred katerimi se je treslo ljudstvo pa tudi oblasti. Moderni čas je sam po sebi napravil konec hajduštvu, a sedaj je v Cavtatu umrl zadnji izmed hajdu-ških bratov: Pero Lasič v visoki starosti. Plesenj na prekajenem svinjskem mesu. Osnaži pred vsem s ščetjo do dobrega plesnjivo meso, otari potem dotič-na mesta s solno kašo. To dobiš, ako deneš v nekoliko vode toliko soli, da postane tekočina kot gosta kaša. Jamaica namignil, velika nesreča, ako vsega no, n,Jegovim takoj ne prineso . ,ga Potrebnega; ' dok- ' az tnrr ^ "1U b° » bo \ Zl?hki ,Unin nirk- katere*a tega so ,nJ° noč 1>ovzročil- Vsled »'oval doki ^^ tak° d0,K° zasme-nega " T Zapazili meseč" strašili^da cn S° Se tako >'rc" i" Prinesli v t i'111' "°Ke p0pada,i voljno oblh KTVrStnih 2a,og' 1,1 rado" bo nadaHe i! St°riti tUdi tist°- kar vv 5 ZahtevaI- (Petrus Bertius tabel , a 7*r?J ' Zbra"ih ^grafičnih ''Na 788 r tU Edit in Octav.)" tiu*o Jutni A k,jCr ra2"rav'ia Ber- nekoliko L^ t ° tCm odkritju niajki niče°r g°V°ri' ° Ja" le z ostalimi se pa in svojemu kralju Pravi- ^ je Ko,"" ,P°r0Ča' a,"Pak ka' ^terih en 'T °b dva °t0" nia' c'ri,geKa ni i JC ,men0Val "ispa-38 svojih tova >nna' " t8m PUStil SV01*1 d°mOV' PotolaSK"0 POr0Čil° ° kršenem lastila znova-* Se ga Jc P°z»eje P«-na mor" Ja POdati se še enkrat '—-—^sklh al, slavonskih***) (rabim t>, H Kranjski tud' srednj D JSKi prišteva Valvasor e in vzhodno Primorsko z » ;2 T"tom> Pazinom in Lovra-**)" "rask°. Rel nam priča srebrni jubilej Ame-rikanskega Slovenca? "Če zastopa pravico, ga ne morete uničiti; če ne, bo razpadel sam." Kedaj list izgublja svoje naročnike? Kadar se obrne od resnice in prave poti. Tedaj je že tudi obsojen v propad. Amerikanski Slovenec je bil vedno dovolj razširjen in se je vedno sam podpiral. Ni mu bilo potrebno beračiti za podporo. Zvest svojim načelom bi bil pa tudi rajši junaško vmrl, kakor pa sprejemal cente z opazkami, ki delajo sramoto človeškemu umu, iz katerih puhti duh v nesramnosti zapravljenega življenja, zalitega z alkoholom. Amerikanski Slovenec je bil vedno list, katerega smo našli le v poštenih hišah. V beznicah ga ne najdeš nikjer. Zakaj nespodobno govorjenje, preklinjanje, zabavljanje čez vero in duhovnike ter surove opazke in pa Amerikanski Slovenec ne gredo skupaj. Nezmotljivo mnenje si lahko ustvariš o kakem prostoru takoj, kakor hitro vidiš, kaj se tam bere. Ame- Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, C* Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, IMt Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Af*-t Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", if Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. rikanski Slovenec ni glasilo visokošol-cev, kakor ni njegova ti-karna visoka šola. Le kak plitev um se čudi, zakaj ni naš list napravil ljudi učenjake v celem četrtstoletju. Naš list je v pouk in zabavo. Kdor pa hoče postali učenjak, naj gre v šolo. Amerikanski Slovenec nima namena delati kakih prosvitljencev, ker to so navadno res ljudje s tako plitvimi možgani, da se skozi sveti. Njegov namen je poučiti svoje čitatelje o vprašanjih, ki na dnevnem redu, kar ne napravi človeka učenjaka, kar bo vsak potrdil. Ta list hoče ohraniti vero, katero so prinesli Slovenci kot doto po svojih sta-riših. S to jih hoče v resnici vedno bolj seznati; življenje po tej veri pa stori človeka pravega moža in poštenjaka. Seveda ni list kak orožnik, ki bi koga silil, da mora prav delati. S svojimi dobrimi nauki in sveti pa je storil brez števila dobrega med našim narodom v Ameriki. Ker je torej na pravi podlagi, ga smemo zagotoviti, da bo ostal in napredoval, dokler se bo govorilo v Ameriki v našem jeziku. Naš narod v Ameriki napreduje. Listi, katere pišejo ljudje, ki hodijo z lolgimi koraki gori in doli po beznicah in čakajo, kedaj se jih bo kedo u-smilil za kozarec piva, bodo izginili brez sledu, kakor alkoholni duhovi, Amerikanski Slovenec pa bo ostal, dokler bo ostal narod Slovenski. Potem, na večer svojega obstanka pa bo smel z veseljem pogledati v preteklost in reči: Brezštevilo dobrega sem storil, moj spomin bo živel. Amerikan-skemu Slovencu pa kličem: Vedno naprej na katoliški podlagi! NEKAJ ČRTIC K ZGODOVINI AMER, SLOVENCA, Slovensko izseljevanje v Ameriko se je za"čelo v drugi polovU-i jjroštega stoletja. V veliki množini so se izseljevali Slovenci od I. 1880. dalje do ev- ropske vojne, ki je začasno ustavila "beg iz domovine v tujino". Neka tajna moč je gonila Slovence za neznanimi cilji v Ameriko, želja po samostojnosti in neodvisnosti, želja po ustanovitvi lastne eksistence v deželi svobode in neomejenih možnosti. Toda v ogromni novi domovini so se naši ljudje od začetka izgubljali, ker niso imeli nikogar, ki bi jim klical: "Le vkup, le vkup, ti uboga gmajna!" To je trajalo nad deset let, da so bili razkropljeni, osamljeni in zapuščeni, kakor ovce brez pastirja, brez vodnika. Leto 1891. jim je bilo leto odrešenja. To leto je največje zgodovinske važnosti za ameriške Slovence. Tega leta je začel izhajati prvi slovenski časopis v Ameriki. Bilo je dne 3. septembra 1891, ko je v Chicagu zagledala beli dan prva številka — Amerikan-skega Slovenca. G. Anton M u r n i k je ime tistemu zavednemu rodoljubu, ki je prvi spoznal potrebo slovenskega lista za slovenske priseljence v njih novi domovini. In šel je in začel na svojo roko izdajati list, ki ga je krstil na ime Amerikanski Slovenec. Program mu je očrtal jasno: "Namen Amerikanske-ga Slovenca je v prvi vrsti združenje vseh amerikanskih Slovencev, ker le z združenimi močmi se moremo ponašati kot narod in braniti potujčenja." Potrebo slovenskega lista pa je nagla-šal takole: "Ker Slovenci žive raztreseni po vseh državah severne Amerike, se je bati, da upeša in se zgubi vera in slovenski jezik, zato je neobhodno potrebno in amerikanskim razmeram primerno, da imamo časopis v svfijeffl jeziku." 1 Zavedni rojaki naši so z veseljem, pozdravili prvi slovenski list v Ameriki, vendar je moral hoditi izprva tr-njevo pot. Izdajatelju je kmalu ne- dostaialoL sredslexjsa. nadaljevanje lista. Zato ga je moral prodati kontu (Nadaljevanje na 7. strani.) t: JAVNA ZAHVALA. Cenjeni G. J. Wahčič, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Dolžnost je moja, da se Vam javno zahvalim za Vašo čudodelno "Alpe" tinkturo". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem vee drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti Vašo "Alpen tinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom s0 mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati m če hočete tudi v novine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša ALPEN TINKTURA v resnici najuspešnejša na svetu, za katero se Vam se enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem, MRS. MARY STELCER. Adv. 751 E. 70 St., Cleveland, Ohio. Največja jolietska veletrgovina oblek, pohištva in drugega blaga THE EAGLE -ČESTITA TEM POTOM- Amerikanskemii Slovencu K NJEGOVEMU SREBRNEMU JUBILEJU. Veletrgovina "The Eagle" je pristno slovensko podjetje in je stalno oglaševala v tem listu. Njenemu napredku je več ali manj pripomogel list "Amerikanski Slovenec". Prepričani smo, da so res naši oglasi v tem listu bili vselej uspešni. sv. Družine Družba VZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVE8XB AMElUKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 Vstauovljena 29. novembra 1914 IH DRU2B1N3 GESLO: ' VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.SEDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: rtdsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet. Ill Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. &apis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111. ila ;ka ne-sa-po ieli so cer al: »!" lili ni, f ca. ja. iž-le-o" n-ila n- NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, I1L KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. Mt. Olive, 111., 20. nov. — Iz urada društva sv. Družine št. 2 D. S. D., Mt. Olive, 111., se naznanja vsem podrejenim društvom D. S. D., da se je odločilo igranje za zlato uro v korist društvene blagajne na 9. decembra. Ob-Jednem se prosi vsa ostala društva, da mi Pošljejo prodane tikete do konca tega meseca, ker kasneje se ne bodejo šteli veljavnim. Toliko v prijazno na-*ianje. And. Maren, tajnik, dr. sv. Družine št. 2 D. S. D. Nekaj črtic k zgodovini Araer. Slov. Nadaljevanje s 6. strani.) drugemu, da ga reši preteče pogube. Izdajal ga je samo do 10. številke. Tedaj je list prešel v druge, srečnejše roke. preč. g. Jos. F. Buh, slovenski misijonar in župnik v Toweru, Minn., je kupil Murnikov list meseca februarja 1892 za par sto dolarjev ter potem izdajal Amer. Slov. od 4. marca 1892 do 8- dec. 1899. Dasi prileten in že itak Možen z delom v misijonskem pokli-- je preč. gospod pričel z mladeni-•kim navdušenjem orati ledino sloven-v?ega časnikarstva na ameriški ženijo Pod njegovim spretnim uredništvom se je list kmalu priljubil antenskim Slovencem. Budil jih je k Iju-sv- vere in mile materinščine, J n zbliževal in družil ter izpodbujal k ustanavljanju slovenskih društev, cer- sli "v 0bČini Šo1 itd" In Slovenci so usai, njegov glas: vsepovsod, koder eih"aŠ lod' se je zače,° vesel° K oanje v verskem in narodnem oziru, «u«l. so se y dfuštva jn zed.nii. not« u-USUa V močno K" S- K- M-Vs,T ,[ tako blagodejno deluje po vseh državah naše ljudovlade. T*U 'zdajanje slovenskega lista v da bI"' T' je bi,° za P'* gospo-razli Z ° teŽavno- ker »»d "a nanir g° 1>rimer»ih ™či. List so "n! St3Vi,i Sam° a»«leJki tiskarji, vi Ve,Clnonia Ponoči, kajti podne-"ne sv°je navadno delo. Po--je se je stvar v tiskarni obrnila na ^.kojeJobil Rt. Rev. Buh iz Ljub-J ne svojega nečaka Maksa Bulia, ti-£ : P°klic"- L-t je imel začet- ie dr LPtnbl,Ž"° *» naročnikov. Pa be ar«ge težave so bile. Rev M 4 K S K t j Je objavil v Glasilu vom'"K ., De 7' a')r- pod naslo-K 1.. °b etn,ei "Stanovljenja K. S. Slovenca "Slo lastnimi' k°l naro(l s Posebnim ameriL memm jezikom- stop»«o vega sl0„iftV,noSt z ustanovitvijo pr-'Amcr;^ !1!^ časnika v Ameriki ce vrstice, tičoče se Piše: ^ On je bil požrtvovalen 'Ann.,'1 cas,li Poprav "ja gmotnii hC J,C 1 ra
  • listu,'a°cJ se duditi- da >c kar »ranili , S-'' iskanih v Tower, tiskovnih „ s,lovstvcnih, pismenih in -pr n naPak. Minn^/.8^ jc Pri5'o v St dijakov b°go*'ovn se " tak. tev iste najboljši posredovatelj baš Amerikanski Slovenec, je splošno znano in priznano. Ob sklepu 111. letnika Am. SI., dne 14. dec. 1894, je bilo v dolgem uvodniku rečeno med drugim: "Kje so blagodejni uspehi našega delovanja? S ponosom in zavednostjo odgovarjamo: v K. S. K. J e d n o t i 1 Koj v začetku nas je vodila misel, da na nekak način zjedinimo Slovence, a sami, nismo vedeli kako. Hoteli smo polagoma stvar upeljati, spoznati mišljenje rojakov v novi domovini in potem po gotovem načrtu z vso silo in odločno delovati za nameravano zvezo. Tako smo delali in dosegli svoj namen Lansko leto smo jasno povedali, da bo III. letnik v prvi vrsti posvečen delovanju in agitaciji za ustanovitev Jed-note. Po Jednoti smo stremili, za Jed-noto se potezali, razlagali njeno potrebo, mogočost in korist; ni nas strašilo nasprotovanje protivnikov med lastnimi rojaki, vnemali smo zavedne Slovence, budili mlačne, pregovarjali dvomljivce in vabili na ustanovno zborovanje, ki je v prvih dnevih aprila v Jolietu -sklenilo, da naj se jednota res prične — naša misel je prodrla, vres-ničilo se je naše pričakovanje, zmagali so nazori. Borili smo se nesebično za korist rojakov-delavcev, in to so oni sprevideli in se ravnali po naših navodilih ter v priznanje svoje naklonje nosti izbrali prostovoljno naš list za glasilo .novorojenega osrednjega slovenskega diuštva, K. S. K. J e d n o t e." V istem uvodnik-u je v nadaljnjem rečeno: "K. S. K. Jednota je, rekli bi, hčer 'Amer. Slovenca'." In k desetletnici Am. Slov. dne 13 dec. 1901 je pisal tedanji urednik Rev F. S. Šusteršič med drugim sledeče: Še pred desetimi leti sta bili v Ameriki le dve slovenski cerkvi in tri slovenska podporna društva, toda kdo je ondaj čul o šolah, tiskarnah, knjižnicah, klubih, pevskih društvih, koncer tih ali glediščnih predstavah ameriških Slovencev? Dandanes nam je to nekaj vsakdanjega, samo ob sebi umevnega Dandanes imamo v Združ. Državah dvanajst slovenskih župnij, slovenskih kat. podp. društev pa okoli stotine, to rej več kakor jih imajo naši bratje na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem skupaj. Kaj je dalo po vod temu veselemu napredku? Kdo je zbral in združil ameriške Slovence Največ zaslug za to ima Amerikanski Slovenec, prvi in najstarejši slovensk ist v Ameriki. Napredek Slovenstva v Združenih Državah je v tesni zvezi z Amerikanskim Slovencem." Monsignor Buh je oral ledino še marsikaterem drugem oziru, toda kdor koli bo pisal njegov životopis, ne bo smel pozabiti zaslug, ki si jih je pri dobil s svojim štabom vrlih sotrudni kov vred na polju slovenskega časni karstva. v St. Paul ico več slovenskih nctl njimi jaz. Ponudil sem k °j sprej ,|U -V s°delovanje. kar je on Sevanje - a 'e "" deiansko prepustil P0Scl>n0 S' v letih 1«92 do 1896 Sem a po.c'tnicami. V tih letih lista in »Si ?°p,jov»> Po Ameriki radi nin,i 'lovenV ?°tik° 2 vscmi takrat °pisano lal ■ društvi". Nadalje ie i s. K u K prišl° do ustanovitve ,redmetu n pa nc spada k nažcmu • ua pa je bil za ustanovi novi, povekšani in olepšani obliki pred lovensko občinstvo. Tiskan je vseskozi z novimi črkami na lepem, trpežnem papirju in oblika mu je še enkrat večja, kakor je bila poprej. Do sedaj je imel štiri strani, sedaj jih ima osem. Cena mu ostane ista ($2.00)." In potem: "Današnji list 'Amerikan-kega Slovenca' je tiskan v štiri tisoč iztisih." Kako je Am. Slov. vsestransko napredoval pod uredništvom prerano u-mrlega Rev. F. S. Šusteršiča, je znano vsem, ki so čitali list od leta do leta. Kadar se najde mož, ki bo pisal zgodovino Amer. Slovenca, bode gotovo pokazal v pravi luči vse delo urednikovo in njegovih sotrudnikov. Za danes pa zadostuj, kar je napisal o tem za Spominsko knjigo" slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu sedanji upravnik Am. SI. Med drugim piše: "Prvi predsednik lista (A. S. v Jolietu) je bil g. Anton Nemanich, ki mu še danes vzorno načeljuje. Prvi tajnik lista je bil g. Viljem Grahek, pravi amerikanski Slovenec, rojen in vzgojen v državi Illinois; tudi on je ostal tajnik tiskovne družbe do današnjega dne. Prvi blagajnik lista je bil g. John Grahek, ki je znan finančni steber. Tudi on je blagajnik tiskovne družbe še dandanes. Prvi urednik lista v Jolietu je bil pok. Rev. F. S. Šusteršič, ki je vodil list ves čas do svoje prerane smrti. Sledil mu je pok. Rev. J. Kranjec, ki je ostal urednik do svoje smrti leta 1915. Zdaj je urednik lista g. Filip Gorup, ki je vposlen pri listu kot so-rednik in urednik že od leta 1902. Prvi upravitelj lista je bil g. Maks Buh, ki se je z listom preselil v Joliet iz Tower-ja. Ostal je pri listu do leta 1903. Kakor znano, je g. Bull premi nul v Pueblo, Colo., pred nekaj leti. Leta 1903. je sledil g. Buhu v uprav-ništvo g. Jos. Dunda, ki je ostal pri listu do jeseni leta 1905. G. Jos. Klepec je prevzel upravni-štvo z odstopom g. Dunde in je ostal pri listu do današnjega dne, le od no-embra 1912 do junija 1913, ko je potoval za list in bil v stari domovini na obisku, ga je nadomestoval g. Rafael Zupanec. Poleg uradnikov v tiskarni je več vposlencev, ki so Slovenci. V tej tiskarni so se naučili tiskarskega posla sledeči: G. Leo. Grill, je že 15 let stalno vposlen pri listu, g. John Ivanšek, ki je črkostavski mojster pri Joliet Herald-News, g. John Brunskole, g. F. Husich, g. Jos. Avsec, g. Geo. Sugel in razni drugi, ki so bili pri listu dalje ali manj časa vposleni, a nekateri pa so še sedaj. Od leta 1901. je v tiskarni vposlen Mr. Alex. F. Ross. On je sedanji delovodja, sicer ni Slovenec, a se je toliko privadil našim črkam, da celo pomote sam opazi in popravi. Od leta 1914. je vposlena v uradu gdč. Mary Stefanich, kot knjigovod-kinja. Kakor imajo pri evropejskili "kna-pih" svojega "parkmandeljca", tako je tudi v amerikanskih tiskarnah znana stvar neki "škrat", ki slučajno povzroča napake, ali vsaj vso krivdo potrpežljivo prevzame na svoja pleča. Delničarji tiskovne družbe so gg.: Anton Nemanich, John Grahek, Viljem Grahek, Geo. Lopartz, Jos. Le-gan, B. Zelko, Jos. Sitar, Anton Nemanich Jr., Anton Pasdertz, George Erb, B. Ponikvar, Mat. Stefanich, John N. Pasdertz, John Ferko, Mih. Koche-var, Jos. Klepec in fara sv. Jožefa. "Amerikanski Slovenec" si je leta 1909. po?tavil svoj lastni dom, kjer se nahaja od februarja 1910; ima svoje stroje, ki odgovarjajo vsem potrebam tiskarske stroke. Vse to ima v lasti brez vsakoršnega bremena. Kot 251etni mladenič v lastnem domu in dobro finančno utemeljen, stoji danes "Amerikanski Slovenec" trdnejše, kakor kdaj poprej v 25tih letih svojega obstanka." ČAST "AMERIKANSKEMU SLOVENCU"! Pod tem naslovom je napisal Rev. Anton Sojar ob pričetku XX. letnika "Amer. Slovenca" krasen članek, katerega navajamo sledeče vrstice: Vsak človek ima svojo zgodovino— vsak časopis ima svojo zgodovino. Kakor koklja zbira piščeta pod peruti, tako je hotel zbrati prvi slovenski a-meriški časopis naše po tej veliki državi razkropljene rojake v eno celoto, to je: zavedajmo se potom lista, da smo sinovi ene in iste matere Slovenije in ene in iste matere sv. katoliške cerkve. Dajmo se spoznati, kar nas je Slovencev v Ameriki—to je bil prvi klic tega lista, iz katerega se je spoznal njegov nesebičen in idealen namen. A glej — Slovan ni za slogo, dasi bi v slogi Slovan bil nepremagljiv! Vsaka naselbina svoj list, vsaka jednota svoj list, vsak rojak hoče imeti svoje društvo, vsak predsednik dru- RT. REV. JAMES TROBEC, slovensko-ameriški škof v pokoju, ki je eden najzvestejših prijateljev Ame- rikanskega Slovenca. šfava hoče imeti svojo jednoto. S kratka: "prekunštni" smo vsi —• in ravno ta naša "kunšt" nas bo prignala tako daleč, da nas bodo kmalu požrli valovi angleškega morja. Vsi vemo, da sloga jači, nesloga tlači — ampak mi Slovenci smo že taki domoljubni in rodoljubni gentlemani, da — če moje ne obvelja, naj pa vse skupaj h.... vzame. In ravno vsled tega je list imel razun veselih dnij tudi žalostne dneve tekom svojega obstanka. Zatreti so ga hoteli, hoteli so mu odvzeti javni vpliv in hotele so ga "mlade" moči poriniti v kot kakor godrnjavega deda, a ni se dalo in se ne bo dalo. Dokler se bo slišala slovenska beseda v Ameriki, toliko časa bo živel ! Amerikanski Slovenec. — Dokler se bo v Ameriki molil "Oče naš" v slovenskem jeziku, toliko časa bo ta list spoštovan od vsakega rojaka, ki se prišteva med poštene katoliške Slovence. Koliko velja en strel iz topa. Strel iz topa, kakršne imajo na bojnih ladjah, velja 4160 K. Kadar odda top 90 strelov, se mora znatno popraviti, kar je zopet precej drago. Dostikrat se pa zgodi, da postane top po nekaj strelih popolnoma neraben in da se ne da več popraviti ter ga morajo vreči med staro železje. Top na bojni ladji velja 400,000 K, torej se mora prišteli stroškom za vsak strel, če zdrži top 90 strelov, še 444 K, tako velja en strel iz ladjinega topa 4604 K. Človeška kri kot zdravilo. Iz Madrida poročajo: V Almeri sta bila dva mazača in pet drugih oseb obtoženih, da so umorili nekega mladega dečka, s čegar srčno krvjo so hoteli ozdraviti nekega bolnega kmeta. Obtoženci, trije moški in štiri ženske, so bili obsojeni na smrt. L. 1899., po dopolnitvi svojega IX letnika, se je Amerikanski Slovenec po napornem prizadevanju Rev. F. Šusteršiča preselil iz Towcra v Joliet ., kjer izhaja še danes. Tu se je te daj ustanovila velezaslužna Slovensko amerikanska Tiskovna Družba, ki j bila inkorporirana še istega leta in je prevzela izdajanje našega lista, ki je bil tedaj še tednik, pod uredništvom goriomenjenega č. gospoda. List je začel izhajati v Jolietu dne 22. dec. 1899. Na uredniški strani prve joliet-ske številke je bilo čitati: " 'Slovcn-sko-amerikansko tiskovno društvo' je inkorporirana družba v državi Illinois s sedežem v Jolietu. Njeni uradniki so: Anton Nemanich, predsednik; Viljem Grahek, podpredsednik; John Kukar, tajnik; John Grahek, blagajnik. Urednik Rev. F. S. šusteršič. Generalni manager Makso Buh." Potem še: "Amer. Slovenec stopa danes v rnTTfjT TJ* J% r^T X7* MATH. SIMONICH JL Jt^LMJA JjAJmLIjI 1F1 predsednik in vodja 406-408-410 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. - Rodoljubje na deželi. POVEST. # & SPISAL DR. FR. DETELA. (Dalje.) ''Moja nova natakarica," je pokazal Berus. "Le bliže!" "Oho, Berus, ta pa ni napačna. Kje si jo dobil? Ta bo vabila goste bolj nego deset smrekovih vršičkov." "Ali ne poznaš?" "Kaj! Ali res? Danica Megličeva," je skočil zdravnik pokoncu. "Ne zamerite! Nisem Vas spoznal, ker ne nosite klobuka. Ali ruta se Vam poda se lep-ve. Ampak Vi natakarica; ne!" "Mama se je že dogovorila z gospodom Berusom." "To ni možno. Kako boste metali Vi pijance iz krčme! To ni vse skupaj nič. Glej, Berus, to se je pa naključilo kakor nalašč. Ti prepusti Danici vso krčmo; njena mati je izborna kuhari ca. "Potem bi se pa rajši pogovoril z materjo." "Ne, ne, z materjo pa ne. Danica naj prevzame sama. Gospodična, prepustite meni to reč! Pogodim se jaz z Berusom." "A mi bi se radi že preselili," je o-pomnila deklica. "Aha," je dejal Berus. "Vidiš, Danica — jaz te ne bom vikal — tam-le na vratih ključ. Pojdi na hodnik gori, in prvi dve sobi na levo je vaše stanovanje. Mislim, da je vse pripravljeno, in France naj takoj pripelje sem vse pohišje." Vzdignil se je zopet z velikim naporom in šantal proti dvorišču; psička sta se valila zvesto za njim. "France, France!" je klical, da se je oglasil iz hleva hlapec, "naprezi takoj veliki voz z legnarji in pojdi doli do šole; boš pripeljal Megličevo pohišje. Pa še Janeza vzemi; bosta nakladala." Prav ugodno pogodbo je izsilil zdrav nik, ki je verjetno dokazal Berusu, da je taka rešitev ne samo koristna zanj, ampak tudi potrebna. Danica je hvaležno uprla'oči v zdravnika in menila, da ne razume mnogo o krčmarstvu. "To se Vam samo tako zdi," je dejal Poljak, "ker še niste poskusili. Kdor je razumen, je za vsako reč dober, naj se loti ,česar se hoče. Samo poguma je treba. Dobro srečo, gospodična! Zdaj se bova videla večkrat." Dr. Osat je bil pa med tem časom že srečal Konrada in ga ustavil na poti, češ, ta si bo vsaj nekoliko bolj vzel k srcu zadevo, ki je. vznemirila druge vse premalo. "Oprostite, gospod doktor, da se ne utegnem razgevarjati z Vami," se je opravičeval Konrad; "toliko imam nujnega dela." "Torej Vas spremim jaz." "A meni se mudi, silno mudi. Premislite: pevke in igralke so se začele ku-jati." "Ali veste, zakaj?" "Najbrž še same ne vedo. Zaradi kakšne malenkosti, ki jim je važnejša od svete narodne stvari." "Če Vam povem jaz vzrok, se začnete najbrž tudi Vi kujati." "Popolnoma izključeno, gospod doktor. Osat pa mu je začel pripovedovati in opisovati ves dogodek in je vprašal navsezadnje, ali se vendar ne misli potegniti za razžaljeno sestro. "Po veselici, gospod doktor," se je branil Konrad, "po veselici. Zaradi o-sebnosti ne sme trpeti narodna stvar. Zdravi, gospod doktor!" In odhitel je lahkomiselni mladenič in pustil Osata osuplega, da uko propada resnoba in nravnost naše mladine. Osupnil je pa tudi Bogomir, ko mu je povedal nadučitelj, kako ogorčeni da so podlomski veljaki zaradi snoč-nega dogodka. Očetovsko ga je posvaril, daMiaj bode previden zanaprej, in menil, da se najmanj spodobi učitelju norčevali sc iz rajnega učitelja sirote. Bogomir je zardel in prebledel, jezen zaradi ukora, ki ga po svoji sodbi ni zaslužil, in v dvomu, ali je pa morda vendar lazžalil proti svoji volji siroto. Opravičeval se je, da ni on pričel neumne igre, ampak zdravnik. "Gospod kolega," je dejal nadučitelj, "z zdravnikom Poljakom se ne smete primerjati. Njemu nihče nič ne zameri, ker si je vedno enak in so ga ljudje vajeni; učitelju se pa zameri, če se le enkrat izpozabi. Tako je." Nejevoljen se je napotil Bogomir h kaplanu. "Kaj pa vendar počenjaš!" ga je ta ogovoril in mu podal obe roke. "Kaj že počenjam?" sc je zavzel Bogomir, in kaplan mu je začel zopet pripovedovati, kar je bil sam slišal ravnokar, in po očetovskem svarjenju svojega nadučitelja je moral poslušati Bogomir bratovsko opominjevanje svojega prijatelja. "Kje si pa ti zvedel?" je vprašal u žaljen. "Nadučitelj je pritekel nalašč zaradi tega navsezgodaj k meni." Lepo se pričenja inoja služba, si je mislil Bo gomir, in mnogo malodušneje se je zagovarja! proti svojemu prijatelju, ker njegovim besedam ni mogel podtekniti postranskih nagibov. Začel se je u-verjati, da se je res hudo pregrešil. To ima človek od družbe, si je dejal, ko je razpostavljal doma po praznih sobah svoje pohišje. Naj bi bil razžalil ko-garsibodi, ne bilo bi mi tako hudo. A kaj hočem storiti! Če sem jo razžalil, jo poprosim odpuščanja, je skleni in sedel k mizi, da napiše list, v no vem kraju prvi list, ki mu je pa prizadel več težav nego pisanje vseh dosedanjih prošnja za razpisana mesta. Prijateljem je bil obljubil poslati razglednic; a pri taki volji se ne pišejo razglednice in prijateljem, ki lahko čakajo, celo ne. Spisal je list, ga prebral in raztrgal; ni se mu zdel pisan zadosti prisrčno. Pisal je drugega, grizel pisalo in premišljeval in pretehtoval besedo za besedo; pisanje se mu je zdelo zopet premoško, prevzetno, žaljivo; razburjen je raztrgal papir na drobne kosce in preudarjal zopet, kakšne izraze da bi rabil, da bi niti one ne žalil, niti sebe ne zavrgel. Vse zaman. Naveličan je napisal slednjič par besed da obžaluje iz srca, če jo je količkaj razžalil s svojim ravnanjem, da je pripravljen dati vsako zadoščenje, če zahteva ona, tudi držati besedo, ki jo je dal dr. Poljaku. Hitro je zapečatil in nesel sam na pošto nesrečno pismo in prav odleglo mu je, ko ga je vrgel v nabiralnik. Prevzela pa ga je neka neutemeljena nejevolja proti vsemu prebivalstvu v Podlomu in zlasti še proti Danici, ki ne zamerja takorekoč drugemu nikomur nič, samo od njega se čuti razžaljeno in samo od njega zahteva zadoščenje. V tej nejevolji je srečal Ernesta, ki je prihajal iz davkarije. Fant se je ustavil, pozdravil nekako boječe, kakor bi hotel nekaj izpregovoriti, a si ne upa. Začel pa je vendar neodločno in pomišljavo, naj mu ne zameri, če ga nadleguje, ker se mora potegniti za svojo sestro. "Ah, že zopet ta zadeva!" se je rezko nasmejal Bogomir. "Kdo pa je Vas poslal?" "Dr. Osat, ki mi je dejal, da mi je častna dolžnost braniti svojo sestro." "Dobro, gospod Meglič; če sem razžalil jaz proti svoji volji Vašo sestro, obžalujem in sem pripravljen njej dati zadoščenje, ker drugega ne briga to nikogar nič. Zdravi!" Bogomir je hitel k Mraku, da odko-sT; preden pridejo drugi gostje. Popoldne se je hitro nekoliko pripravil za drugi dan, ko bo pričel s poučevanjem, in vzel potem palico in krajepis-ni zemljevid, da preroina okolico pod-lomsko. Živo je začutil potrebo samote, da zbere zopet razvlečene predstave, ki niso bile sposobne za noben pameten preudarek. Ko se je skrilo za gričem domače selo, so se mu bila že tudi polegla burna čuvstva in se jele zbirati in urejevati misli. "Kar sem pisal, sem pisal," si je de-daj trmasto, ko je začel spoznavati, da se je zavezal, cnostrano zavezal, brez vseh pogojev; ko je uvidel, da bi se pripetila velika nesreča, če bi ga prijela Danica za besedo, nesreča za njo in za njega, uboštvo pomnoženo z u-boštvom in obteženo še z eno materjo, eno sestro in dvema bratoma. "Gospod Janez ne razume teh stvari," je kimal trpkim mislim. "V romanih in povestih se tako sklepajo zakoni; a če bi moral pisateij vsaki nevesti, ki jo tako nepremišljeno omoži, šteti doto, bi se ne končavalo toliko povesti tako poskočno. Naši kmetje so pametnejši, ki vse natančno preračunijo in se jim razbije večkrat zakon ob enem samem petelinu." Podobne misli so nadlegovale Danico, ki je dobila nujnejših skrbi črez glavo. Komaj se je bila pogodila z Berusom in začela spoznavati nobi o-brt, ki ga je tako malo razumela, je prišlo pismo, ki ga je razumela še manj. Neumevno ji je bilo, zakaj da se opravičuje Bogomir, ko bi se morala opravičevati ona, in vse drugo je bila uganka. Vendar ni pokazala pisma nikomur. Čemu tudi kazati otrokom! In otroci so se ji zdeli vsi, od matere do Anice, ali po letih ali po mišljenju; ona pa gospodinja, ki bo morala za nje skrbeti. Ko pa so sedeli opoldne pri kosilu " novem stanovanju, se je Konrad ljuto jezi! na vse takozvane rodoljube, ki o-virajo napredek in se ne le nič ne zanimajo za narodne prireditve, ampak jim celo natihem ali tudi naravnost nasprotujejo in brezsrčno duše vsako navdušenje. Mati je zadovoljno omenjala, kako je ljubi Bog in poleg božje dobrotljivosti tudi Konradova priljubljenost poskrbela, da sta se spomnila davkar in sodnik Ernesta, da je dobila Danica službo in vsi skupaj stanovanje. Ernest pa je pravil, kaj da mu je bil zjutraj pripovedoval dr. Osat o zabavi podlomskih samcev. "Meni," je dejal Konrad, "je tudi vse to povedal ta sitni človek, ki samo pošte prenaša. Prav zdi .se mi, da je on kriv napetosti po vasi." Danica je začela poslušati in razumevati pismo, ki ga je bila prejela; nekoliko je prebledela in se sklonila po prtič, ki ga je bila izpustila iz roke, a ni sc čutila toliko užaljene, da bi ji bila ugajala Osatova gorečnost. "Ubogi ljudje ne smejo biti občutljivi," je dejala mati. "Bog vse poravna." "Zdravnik je dober človek," je dejala Danica, "in tudi sodnik in davkar sta nam izkazala veliko dobroto." "Novega učitelja," se je ponesel Ernest, "sem pa jaz prisilil, da je pripravljen dati vsako zadoščenje. Zdaj se je j-delo Danici še jasnejša vsa skrivnost; a nič prav všeč ji ni bilo to novo pojasnilo. Zaničljiv nasmeh je skril drobne ustnice; vstala je od mize in se lotila novega dela, ki so ga bile nekoliko premotile nove misli. Torej Ernest ga je prisilil, je dejala sama pri sebi, boječega reveža! Oh, nikar se ne boj! Zadoščenje velja, če je prostovoljno; prisiljeno je nova žalitev. In siromak misli, koliko milost da bi mi izkaza!, če drži svojo besedo in me spozna vredno, da delim ž njim vse življenje lakoto in uboštvo in pre-ziranje. Oh, saj se niso norčevali iz mene prešerni naši sanici; njega so imeli za norca; prvi večer ga je potegnil zdravnik in za njim vsa družba, in drugi dan ga je vzel v roke komaj odrasel deček. Kaj hočem v življenju s takim siromakom! Ali naj poleg matere in Anice skrbim še za njega? Pisma vendar ni raztrgala; shranila ga je, da bi osramotila ž njim Bogomira, če bi se ji hotel katerikrat kazati drugačnega, nego ga je spoznala ona, ki ima že razbistrene oči, da hitro pregleda in presodi človeka. Šla je pripravljat vse potrebno za zvečer, naročala materi, ukazovala dekli, kratko in odločno, kakor da ne trpi nobenega ugovora, gospodinja od vrha do tal. Tudi liace in murče sta že hodila za njo in jo pogledovala zdaj z enim, zdaj z drugim očesom. Julček se je še nekoliko bal, se skrival za vrata in gledal izza hangarjev. Takoj pa se je sprijaznil z Anico, ki je bila v njegovih letih. To je vodil po dvorišču in se opiral nanjo in ji razkazoval po hlevih konje in krave in znašal skup igrače, kakršnih še ni videla Anica. Zavidala mu jih je natihem, kakor je on njej zavidal, ko mu je kazala, kako zna skočiti z druge ali tudi tretje stopnice na tla. Berus je gledal zadovoljen, kako pripravno družbo je dobil njegov ljubček, ki ga je moral poprej vedno prepuščati deklam, kadar so klicali njega opravki od doma, in zadovoljen je čutil, da ima hiši poštene ljudi, na katere se lahko zanese. Z isto pridnostjo in natančnostjo, kakor se je prej učila v šoli, je prevzela Danica novo delo in odganjala nepotrebne misli, kaj bi bilo in kako bi bilo, če bi se ne bilo zgodilo to in ono; zakaj izprevidela je, da s<^ to prazne domišljije delbmrznih ljudi, l;r se ne zavedajo svojih dolžnosti. Ravnotako resno in vneto je vršil Konrad svoje narodne dolžnosti. Takoj po kosilu je hitel k rodoljubni pril jateljici Milki na pošto, da se posvetujeta, kako bi se poravnal nepotrebni razpor, ki je v toliko nesrečo sveti narodni stvari. Nadejal se je, da dobi odpraviteljico samo; toda v prostoru; kamor je bil vhod prepovedan strankam in odprt le pismonošti in gospodi/ Konradu, je že sedel široko krepak mož, ki >e je samozavestno oziral po pisarni. "Gospod Šeptc," je predstavila od-praviteljica svojega gosta, "poštar v Gabru — gor.pod Konrad Meglič." "Po imenu že znan," je dejal poštar in mu podal debelo roko. "Obiskat sem prišel gospodično koleginjo, ki ima tukaj jako prijetno službo in v primeri z menoj skoraj nič dela." "In v primeri z Vami skoraj nič place," je dejala Milka in vzpolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnonjp odstranim za samo 75 centov. Za potno noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba jo velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe Di mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti Čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75e. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Za vsedrugo piiite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. THE CAPITOL BAR 6. Svetlicicli, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatika gostilna v osredju mesta. Dr. Richter's Pain Expeller zoper revmatl-zem in trganjf bolečine in o-trpnelostčlen kor in mišic. Pravo zdravilo Je i zavoju, knkorSnega vi dite na sliki. Zavrnite vsak zavoj ki ni zapečaten s An hor Trade Mark. 25c in 50c vseh le karnah ali pa piSitt ponj naravnost na F. Mater & Co. 1»! 74-80 Washington Street New York. Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI 1 Metropolitan Drug Store N. Chicago A Jackso« Sta. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I •laftantudriMiimHM REVMATEMU SLABOSTIH y ČLENKIH hromosti bolesti » kolku bolestih . Členkih nevraloh, protmj OTRPLOSTI HfiK SLABOTNEM KRt23J pljučnih m prsnih Bouaad HRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OPRSNB URENS, PREHLAJENJU BOLESTIH . LEDJU BOLESTIH t KRdU (UatKA&JU Rojaki in rojakinje! Kadar imate moške ali ženske obleke ali perila očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut Si Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avW mobil odpelje in pripelje obleko t' 1 vaš dom. Naše cene so zmerne " r delo garantiramo. I Oscar J. Stephen Sobe 201 tu 202 Barber Bldg. U JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ^OTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško, JOSIP Spolarici Cor. Hickory & Mar«* _ St»., Joliet, IU- URAR IN ZLATAR« Popravljam vse vrste stenske žepne ure in zlatnino. Vse delo čim. — Prodajem vse vrste ure in ^ nino, zlasti fine poročne prstane o Podpredsednik:... .MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. rne Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Wv.» jatf* M-dcO?\„ I Društveno Geslo: "V slogi je moč." 1 LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar &a obresti v največjo in najmočnejšo banko Y Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših Ijndi v Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 """""""""""»mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm—mB—^ SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljnbi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih . sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tyrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. ®«3 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 RODOLJUBJE NA DEŽELI. (Nadaljevanje s 8. strani.) ',4 \ Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Preiernova ulica št. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Ko: Rezi "cem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.- ervnega zaklada ..................................K 1,330,000.— Sprejema vlogo vsak delavnik in jih obrestuj« po b|,ez odbitka. Hranilnica jc PUPIL AR NO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlado. varčevanje ima vpeljane lifne domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5Ji odstotkov, !*ven kranjske pa proti Syi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-Cetrt odstotkov odplačevanju na dolg. "Pet krone boste pa vendar dali. Za toliko smo se tlogovorili pri sestanku." "Po dohodkih bi se bili morali dogovoriti, gospod Šepec; potem bi še pet vinarjev ne prišlo name." 'Tako hudo Vas vendar nismo smeli žaliti. Enake pravice, enake dolžnosti, smo rekli. Nekdo, ki ga Vi tudi dobro poznate in ki rad malo pobaha, je predlagal celo po deset kron." "Ali jih je tudi odštel?" "Samo pet jih je odrinil; za deset se je pa prikupil. Torej, gospodična ko-leginja, prazen vendar ne odidem, ko sem prišel nalašč zaradi tega prispevka v Podlom." "Saj bi se bilo to lahko opravilo s pismom." I seveda; ker imamo pa pri Mraku tudi nekaj opravka, sem se potrudil o-sebno." Odpraviteljica se je še nekaj časa ustavljala in jezila in naposled odštela s težkim srcem trdo prisluženi denar, znaten del skopo odmerjene plače. Gospod Konrad, zdaj boste pa Vi kaj prijetnejšega povedali," se je nasmehnila mladeniču, ko je odšel poštar. "Premislite, gospodična," je dejal Konrad in se piijel za glavo, "še sedaj ne vem, ali pridejo dame k pevski vaji ali ne; še sedaj ne vem." Jaz pridem vsekako." Edina, ki mi je ostala zvesta, edina, ki me razume, ki hoče delati nesebično za narod." 'Ali že imate dobitke?" 'Ne še. Julka je obljubila, da bo pobirala zanje; a ne vem še, pri čem da smo." "Julka je bila pač že pri meni; a ona naj bi rajši sama kaj dala, ne pa samo pobirala. Največji dobiček imajo Mra-kovi od vsake veselice; koliko prodajo koliko potočijo! Mi imamo pa samo delo in trud in vrhutega stroške." Ah, ljuba gospodična, nesebičnost je redka čednost; tem više se mora ceniti. Torej ob sedmih nocoj! Na Vas se zanašam." "Ali se tudi jaz lahko na Vas?" "Popolnoma. In pri veselici, prva etverka in prvi valček je moj. — Mama, dober večer!" je pozdravil mater poštne odpraviteljice. "Pošto sem pre jel, zdaj pa odhajam." "Ali je prinesla kaj pride, kakšno denarno pismo.'"' "Jaz se že ne spominjam več, kakšna la so denarna pisma. Gospodična Milka mi bo morala enkrat enega pokazati," se je smejal Konrad in odhitel ;jo važnih svojih opravkih. ___ Sami sta ostali mati in hči. Milka ie začela tožiti, kako je morala zopet prispevati za r.eko nepotrebno petin-ivajsetletnico in kako ljudje kar pobirajo za to in za ono brez ozira na siromake, ki morajo vedno le dajati. "Samo kavo bova večerjali ta me sec," je dejala mati, "in malico lahko opustiva. Oh, da bi bila vendar že tu di ta veselica pri kraju!" "In ta nesramnost! Julka pobira pri -pevke za dobitke, in najbrž pride še Mira." "Pokliči takrat mene, Milka! Jaz jo odpravim, ker ti si vse predobra. Oh da bi le še ta mesec ne umrl kak so rodnik ali znanec, ki bi mu morali ku piti venec! — Ali je tvoja obleka že narejena?" "Pomerila sem jo že. Oh, koliko bo zopet to stalo!" "In če bo nazadnje vse zaman, Mil ka! Vse premalo resen se mi zdi tvoj Konrad." "Kakšen pa bi bil resen človek njegovih letih, mama! Star mladenič bi ugajal meni še manj ko mlad starec. "Bog daj, da bi se ne motila!" j vzdihnila mati, ker se je spomnila svo jih mladih let, ko je tudi njej bil ideal navdušen mladenič, iz katerega je zra sel učen in resen mož, tako učen in tako resen, da je njo čisto pozabil. Oh kako nedosežni so ideali! Mati je odšla v kuhinjo, Milka pa j sanjarila o svoji bodočnosti, dokler niso prišli vsakdanji ljudje priporočat pisma, oddajat zavitke in povpraševat če ni že došlo naznanilo o kakšni po šiljatvi ali nakaznica iz Amerike. T jo je hipoma zopet postavilo na realna tla in spomnilo, da je navezana na pi sarno in da mora z določeno plačo blačiti in hraniti sebe in mater in pri spevati k vsem narodnim, dobrodelnim zabavnim in poučnim prireditvam Podlomu in skrbno paziti, da se ne bo sramoval gospod Konrad pred Julko in Miro in Belko revnejše oblečene to varišice. Ko je ostala sama, jc začela računiti in premišljevati, kako bi mogli še zmanjšati stroški in kako bi se dalo postrani, z ročnim delom kaj prislužiti, in tolažila jo je nada, da bo vsaj po tej prireditvi za nekaj časa mir z narodnimi veselicami. "Oh, zakaj se kaj takšnega imenuje veselica!" jc vzdihnila, ko se je oblač la za pevsko vajo. Te vaje so se vršile v šoli, in nava da je bila, da so prihajale pevke pridno in točno in da je bilo treba pevcev iskati po gostilnicah. Pevovodja moral biti vesel, če je vsaj parkrat pri šel vsak pevec k vaji; hujše je bilo, če katerega ni bilo pri nobeni vaji hotel vendar peti pri slavnosti. Ta večer pa je bila že odbila ura s dem, a niti pevk še ni bilo, ne onih lepimi glasovi, ne tistih z lepimi oblekami; užitek namreč morajo imeti pri takih slavnostih ušesa in oči. Po vasi je še vabil in lotil in navduševal Konrad trmaste rojakinje; toda spoznal je, da razžaljen rodoljub ne le sam ne pod pira narodnih stvari, ampak celo druge odvrača. Takšni sta bili gospodič-Julka in Mira; vsaka je obljubila, da pride, če pride tovarišica, in vsaka se izgovorila na tcvarišico, da ni prišla. Milko, ki je bila prišla edina, je spremljal proti domu Konrad ves obupan. Skupno sta se jezila na narodno mlačnost, ki razjeda ves slovenski rod in zlasti še Podlomce, in ne samo moške, katerim se to ne more tolikanj zameriti, ampak celo požrtvovalni, za se lepo in blago vneti ženski spol. "Ali sploh zaslužijo ti ljudje, da se človek žrtvuje zanje?" je dejal Konrad in si je mislila Milka. "Ne zaslužijo," je odgovoril ogorčen, "ampak za narod treba živeti, gospodična Milka. Moje srce bije le za narod — in za Vas seveda." In res, žalostno, kako malo se je brigala družba pri Berusu za narodno stvar! 'Novo gostilničarko vpeljavamo," rekli gospodje sodnik, adjunkt, zdravnik, in sedeli trdno, vsi odločni, da ne gredo k pevski vaji, naj jih pride klicat, kdor hoče. Prišel je bil tudi lekarnar s svojo soprogo in hčerko, in si so nazdravljali Danici. Mira jo je zadrževala, kadar je prinesla vina na mizo, in se ji umeknila, da naj sede k njej. 'Preklet hudič," se je umikal davkar od druge strani. Naravno, da ni sedla Danica k njemu; zakaj niti vsem moškim niso ugajali njegovi vzkliki, nikar nežnim gospem in gospodičnam. Največjo nepriliko seveda dela ta grda razvada davkarjeva pisatelju, ki čuti bridko, kako se kolne ne samo brez vse potrebe, ampak tudi brez vsakega pravega povoda. Pisatelj se kar trese, kadar nastopi ta človek; zakaj bralci, ki niso zadosti objektivni — in kdo je dandanes objektiven! — stavijo vse te grehe na pisateljev račun. Po krivici. Če ni mogla navaditi tega moža finej-šega vedenja niti zgledna družba dr. Osata, ki se ne izpozabi nikoli, da bi zarobantil, niti gospa davkarjeva sama, ki je odločna žena in ne skriva svojih misli, kako bi ga mogel izpre-obrniti pisatelj! Tako se je bati še marsikakih sitnosti v teku naših dogodkov v veliko pohujšanje rahločutnih bralcev. Toda nikar naj se ne jeze; Boga naj zahvalijo, da so boljši od tega davkarja, ali pa naj si mislijo, da jim ga stavi pisatelj v svarilen zgled, kakor stari špartanci pijane Helote svojim otrokom, da bi jih obvarovali pijančevanja. V srednjem veku je bilo preklinjeva-nje pod ostrimi kaznimi strogo prepovedano, in marsikak hraber vitez se je hudo zadolžil zaradi te pregrehe. Da bi se pa preveč ne obremenila posestva, je vložilo nekoč viteštvo na deželno vlado ponižno prošnjo, da naj se to kaznovanje opusti ali vsaj kazni znižajo, češ, da je preklinjevanje tako združeno in spojeno s slabo človeško naravo, da se ga pošten človek nikakor ne more ubraniti; v dokaz naj služi dejstvo, da so prve besede njih otrok, še preden pridejo k pameti, vedno kletev in pridušanje. Davkar Muren, ki je sicer priženil lepo doto, bi bil prišel vsekako na boben, ako bi bil živel v srednjem veku. V .sedanjih časih se mu pa, žal! ne more lahko do živega. Škoda, da nima dr. Osat nanj več vpliva! "Kako prijetno je pri Vas," je dejala gospa lekarnarjeva in pogledala Beru-sa, ki je sedel na oglu mize, da je lahko iztegnil hromo nogo, in Danico, ki se je zabavala z njeno hčerko; "prijetnejše nego pri Mraku, in lahko bi določili, gospod adjunkt posebne ve čere, da bi se shajali." "Rajši posebne večere, kadar bi se ne shajali, milostiva," je odvrnil Brega r. "Kaj pa tvoja noga, Berus?" je vprašal zdravnik. "Kakor da bi jo ščipal s kleščami." "Tako je, moj dragi. Zajca ne ujame vsak star lovec, protin pa polagoma vsak." "Ah, kaj! To je vse od vode. Pri nas je voda tal šna," je dejal adjunkt. Ali vsaj pijača," je dejal lekarnar, "In človek iztakne, če se pri pijači preveč nazaj drži." Govorili so seveda tudi o dr. Osatu in delali slabe dovtipe na njegove stro ške. "Samo gospa Radičeva ga rada po sluša," je dejal adjunkt. "Kaj ga bo rada poslušala!" se je oglasil sodnik. "Potrpežljiva je pač in dobrodušna." "Kaj pa zahaja tako pogosto v gra dič?" je dejala davkarjeva gospa poemnjlivo namežiknila. "Res je to. Kaj zahaja?" je dejala lekarnarjeva. "Milostiva gospa vendar ne mislite, je dodal adjunkt, "da bi mogel dobit gospod sodnik, š* preden je oženjen tasta, ki bi ga keltski učil!" Pozno so odšli veseli gostje, ko so se bili poslovili od Danice z zagotovi lom, da so se zabavali prijetno in da pridejo kmalu zopet, je Berus je vprašal deklo, če sta dobila psa večerjo, in lezel potem, opirajoč in oprijemajoč se, na mostovž, kjer sta nad stopnicami že stala razkoračena hace in murče, ga pogledovala postrani in nekako miiovala, ko jima je sopi-hal naproti. V spalnici je brlela nočna svetiljka, in v mehki postelji je spal mali Julček; lahno je rdelo drobno o-bličje in na smeh se krivila napol odprta ustca v mirnem spanju. Oprezno mu je pokril cče ramo, ki se je bila odgrnila, poslušal ganjen enakomerno dihanje in tiho kolikor je mogel, legel k počitku. Danica pa je zadovoljno preštevala izkupiček. Dan se ji je zdel srečen; Ernestu je preskrbel sodnik dela v svoji pisarni, dokler bi ne dobil plače davkariji, in za Anico je lahko skrbela zdaj sama, na kar je bila posebno ponosna. Bogomirovo pismo ji še na misel ni prišlo več; toliko moč ima denar. (Dalje prih.) Ako hočete streho popraviti po za du) denar oglasite se pri QLPUGH ROOFING GO. COMPOSITION ELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shinglea. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. 614 N. Scott St., Cor. Crowley Ave. JOLIET, ILLINOIS. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo IVI osni o a Telefon 101. JOLIET, ILL. 10S1P Javni Notar I/LE PEC l\z 10 let. skušnjo Izdeluje vse pravno ln poaUvnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo garni&ira; če ' ' otrok certifikat za delo; če imate kako rugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N. Chicago St., Joliet, 111. JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino 8« dob« pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po mori. Velika caloga najmodernejih klobukov in kap vsth velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čev-ev visokih in nizkih za moške, žen' ike in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo t«r povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z viakim nakupom dajemo 4 odsto vrsdn« znamke ali pa register tikete izTitmii na oblekah delanih po meri Vaii naklonjenosti sc priporoča Prva Slovanska Trgovina" na sevtnii strani mota. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AF« NO, ZMLET KAMEN. OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tar vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOGL Chicago Phone 225. FrankJuričič 1M1 M. Chicago It JOLIST, IL» The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarna h log ter pošilja denar na vse dele svata. Kapital in preostanek 1300,000.09 :. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kaiir. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošlil Joliet Steai Oje Boise Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in pr< dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago'., Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, IL1 F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT Jf. V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ava, Telefon: South Chicago 579. Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO Iyer boste najbolje potUeitni. Fino pito, najboljSa vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and. Broadway JOLIET NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111. ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SGHOENSTEDT & CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125?, Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODK Sobe v najem in Lunch Poom. Garn^ey, Wood & Lennoi ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL W. C, fVSOOTVEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. S m m PRIPOVEDKE O HABS-BURŽANIH. i Hi i!li Akoravno nimajo pripovedke vrednosti zgodovinsko dokazanih listin, vendar so nam dragoceni pripomočki, da lažje spoznamo značaj onih oseb, iz katerih življenja nam kak dogodek pripovedujejo. Če tudi ni vselej vse resnično, naj je le deloma ali celo popolnoma izmišljeno, kar nam poročajo pripovedke o odličnih in zgodovinskih osebah, vendar se vedno vjema z značajem dotične osebe in podaja ljudem natančno sliko njenega vedenja. Zato spoznavamo iz anekdot dostikrat bolje karakteristične lastnosti zgodovinskih oseb, kot iz zgodovinsko dokazanih činov, ki so lahko nastali vsled neizogibne sile. Zato takih pripovedek ne sme mo zaničevati, dostikrat pa nam slu žijo celo kot zgodovinski pripomočki. Stuttgartska bukvama Robert Lutz je izdala knjižnico anekdot, kjer so v posameznih zvezkih popisani dogodki iz življenja knezov in velikih mož. Tretja izdaja petega snopiča te knjižice nosi naslov "Habsburger Anekdoten". Te pripovedke o Habsburžanih se prično z Rudolfom Habsburškim in se končajo s cesarjevičem Rudolfom; pripovedujejo -vse, kar je znano iz življenja 23. udov habsburške rodovine in kar je vredno, da se je napisalo, da bolje spoznamo značaj teh oseb. "Ta velika, mogočna rodovina," pravi izdajatelj v predgovoru, "katera je skoro pol tisočletja odločevala dogodke v polovici sveta, rodovina, v katere deželi solnce ni nikdar zašlo," popisuje se nam z vsemi svojimi udi: ti so pobožni in mogočni, siloviti in nežni, rahločutni in brez srca, možje trdega značaja kot jeklo, pa tudi priproste odpustljive narave, kakoršne so jih napravili čas, zmožnosti in okrožje. Tu dobimo marsikaj vsakomur znanega, toda mnogo tudi tacega, kar je tudi izobraženim krogom neznano. O Rudolfu Habsburškem pripovedujejo ljudje to-le dogodbico, ki nas spominja na originalno razsodbo kalifa Harun al Rašida. Neki kupec je tožil cesarju, da je izročil svojemu gospodarju mošnjo polno denarja, da mu je pa ta sedaj noče vrniti. Rudolf je zahteval od trgovca, naj mu natančno popiše mošnjo, in mu rekel, naj čaka v stranski sobi konca. Nato je poslal po gospodarja. Začel se je ž njim razgovarjati in slednjič izrazil željo, da se mu njegov klobuk tako dopada, da bi ga rad imel. Z veseljem je po-"Mftfll gospodar svoj klobuk cesarju, ki je naročil slugi, naj ga nese pokazat ženi gospodarjevi in jo v imenu njenega moža prosi, naj mu da zatp qiiq .denarno mošnjo, 2«na ]t Spoznala klobuk kot lastnino svojega moža, ni mislila na kako zvijačo ter je dala mošnjo služabniku, ki jo je izročil svojemu cesarju. Sedaj pa je Rudolf kar naravnost rekel gospodarju, da je trgovca okradel. Ker je ta vse skušal utajiti, pomolil mu je cesar pod nos ukradeno mošnjo. Tat je prebledel in priznal cesarju svojo krivdo, za kar mu je ta odmeril pravično kazen. O cesarju Maksimilijanu I., zadnjem vitezu, se pripoveduje naslednje: Maksimilijan je dal vselej, kadar se je umival, svoje prstane enemu izmed okoli stoječih dvornikov, da mu jih je držal. Nekoč mu neki strežaj, kateremu je že večkrat prstane izročil, ni dal vseh prstanov nazaj. Ko si je drugič umival roke, pririnil se je tat zopet do njega, da bi mu nekaj nakitja odnesel; toda ta mu je odgovoril: "Ti j kako je nek častnik zmerjal nekega vo- mi še od zadnjič nisi vrnil prstanov, zato te ne morejn sedaj rabiti. Toda le potolaži se; v kratkem pride dosti zlata in dragih kamnov iz nove Indije, kjer so zelo po ceni. Potem si dam zopet nove prstane napraviti, da mi boš mogel zopet katerega ukrasti." Da so znali ljudje knežjim osebam tudi v prejšnjih časih v gostilnah po "knežje" računati, dokazuje nam sledeča dogodbioa iz življenja cesarja Karola V. Na nekem potovanju skozi Pijemont obedoval je cesar Karol z veliko slastjo mastnega kapuna; po kosilu vprašal je cesar, koliko da je ka-pun stal. Ko so mu odgovorili: "Šest funtov", je ta rekel: "Ko bi bil to vedel, ne bi ga bi! s tako slastjo povžil." O cesarju Ferdinandu I., ki se je zlasti s svojo zvesto odlikoval, pripoveduje zgodovinska anekdota naslednje: Drugi sin cesarja Ferdinanda I., nadvojvoda Ferdinand Tirolski, poročil se je zoper voljo na tihem s prelepo hčer jo nekega augsburškega patricija Filipino Welser. Ko je bil cesar vsled tega zakona na svojega sina dvanajst let jezen, pripomogla je Filipina sama do sporazumljenja. Leta 1561 prišla je nepoznana v Prago na cesarjev dvor, vrgla se Ferdinandu k nogam in mu tožila bol, katero ji strogi oče njenega soproga pripravlja. Ginjeni cesar jo je vzdignil in ji obljubil, da hoče pri tem očetu posredovati, da ne bo tako ljubke svakinje zaničeval. Sedaj pa se je dala Filipina spoznati in prevaran cesar je spozna! zakon za morganati čen. Cesar Leopold I. ni samo rad poslušal godbe, temveč gojil jo je tudi sam. Igral je na flavto in komponiral. Njegov kapelnik se je izrazil nekoč zelo priliznjeno o njegovem muzikaličnem talentu: "Kako škoda, da ni Vaša Visokost postala kak muzikus!" Cesar pa je odgovoril zadovoljno: "Nič ne škodi, počutimo se tako bolje." Slično dogodbico pripovedujejo o cesarju Karolu VI. Karol je nekoč mojstrsko ustrelil nekega jelena. Njegov spremljevalec, grof Trautson, vsled zbadajočih šal in surovosti v celem kraljestvu znani ljubljenec Ka-rolov, je rekel nato: "To je strel! Bilo bi pametneje, da bi bili Vaša Visokost postali lovec." Karol mu je pa odvrnil, smeje se: "No, saj moremo tudi tako živeti!" Mnogo je pripovedek iz življenja cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. Po smrti svojega soproga dolgo ni Marija Terezija obiskovala gledališča. Ko pa se je 12. februarja 1768 narodil njenemu sinu, poznejšemu cesarju Leopoldu II., prvi sin, obvestili so cesarico o tem dogodku na večer, ravno ko je imela opraviti v kabinetu. Takoj je tekla kar v nočni o-bleki skozi pršenje sobe in hodnike y cjvprno gledali;ce, se daleč pnpognila čez doprsnjak lože in zavpila doli v parter: "Polde ima fanta in ravno aa vezilo na dan moje poroke — ta je ga* lanten". Cel parter in vse lože šo bile vsled teh besed presunjene. — Ko se je Marija Terezija prvič po smrti svojega ljubljenega soproga pokazala svojemu dvoru, videla je kneginjo Auers-perg, zadnjo ljubljenko Franca I., vso objokano in zavito v črn pajčolan. Vsi, ki so se ji doslej klanjali, so jo zapu stili in osamljena je stala na strani. Marija Terezija se je obrnila proti ne-srečnici, ji podala roko in rekla glasno: "Medve sve v resnici veliko izgu bili, draga moja!" Potem še je ogovorila tudi druge dame in gospode, ki so zopet preje zapuščeni marljivo dvo-fili. Cesar Jožef II. je slišal nekoč pri vežbanju nekega dragonskega polka, POMAGAJMO REVEŽEM V SLOVENSKI DOMOVINI! Predsednik Wilson pravi v letošnjem razglasu o Zahvalnem dnevu sledeče: "In tudi nujno omenjam in priporočam našo dolžnost, na ta naš dan miru in izobilja misliti v globokem sočutju na trpeča ljudstva, katera so po grozoti vojne tako neusmiljeno prizadeta, ter prispevati od naših obilnih sredstev v olajšbo njih trpljenja. "Naše ljudstvo ne bi moglo na noben boljši način pokazati svojega resničnega obnašanja nasproti sedanji borbi narodov, nego tako, da prispeva iz svoje obilnosti v olašbo trpljenja, katero je povzročila vojna." — Pač lepe in uvaževanja vredne so te besede predsednikove. Ali se boste ravnali po njih? Ali boste kaj prispevali v olajšbo svojcev, prizadetih po vojni? Pošljite kak dar v "Amerikanskega Slovenca" sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih! * Devetnajsti izkaz darov. Michael Ursich. Joliet, III........$ .50 Joseph Plevnik, Joliet, 111....... 1.00 Geo. Maurin, Eveleth, Minn......50 Miss Marie Torker, Valley, Wash. .50 Geo. Miketich, Pittsburgh, Pa... 1.00 G. M. Sone Bruder, Spring Garden, Cal...................2.00 Skupaj................$ 5.50 Osemnajsti izkaz.............. 723.80 Skupaj................$729.30 Vsem usmiljenim rojakom in rojakinjam, ki so dosedaj kaj darovali v ta sklad in namen, izrekamo najiskrenej-šo zahvalo! Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. REV. J. M. SOLNCE, ki je pripeljal v Ameriko pok. Rev. Šutteriiča, mnogoletnega urednika Am. SI. jaka. "Gospod, ne zabite," je rekel strogo cesar, "ta vojak je ravno tako človek, kakor vi. Jaz ne trpim, da bi se z onimi, ki so se posvetili domovini, slabo ravnalo!" — Dve ženski sta prišli cesarja Jožefa II. nekaj prosit. Ena teh je imela na glavi po turški šegi napravljen nakit. Prošnjo prve je cesar odobril, drugi pa je rekel: "Vi morate pa prositi vašega vladarja, turškega sultana; saj poznam iz vašega nakitja, da spadate med podanike turškega sultana." — Na poti v Pariz dospel je Jožef preje v Rheims, kot njegovo spremstvo ter se nastanil v že preje odločeni gostilni. Radovedni gostilničar ga je opazoval, ko se je česa! in bril in ga vprašal, kakšno službo ima on pri avstrijskem cesarju. Jožef pi jc Odgovorili gZ včasih bri- jem." Resnica je, da se je česar Jožef celo življenje sam bril. šfelte v zadnji bolezni je rekel, naj ga pride B&rit brivec. Ko ga je obril, dal mu je cesar tri cekine in rekel: "Ta človek je prvi, ki je imel z mojim obrazom o-praviti." Ko so vprašali cesarja Jožefa, kako da sodi on o novih ameri-čanskih nemilih, je rekel: "Ti ljudje ravnajo iz njihovega stališča popolnoma prav, toda moj stan zahteva, da sem kraljevskega mišljenja." Cesar Franc J. izbral si je za geslo: "Justitia regnorum fundamentum" (pravičnost je temelj kraljestev). Zato sc je podvrgel vsaki postavi, tudi najmanjšemu policijskemu predpisu. Kadar se je peljal v Prater na izprehod, vselej se je peljal v isti vrsti kot so vozili drugi; tožbe proti svojim podanikom pa je večkrat celo izgubil. Seveda so ga zato vsi državljani imenovali pravičnega. V političnih vprašanjih pa je bil ta cesar strogo absolutističnega naziranja. Znane so njegove besede: "Kaj naj pomeni to, ljudstva, narodi? Jaz ne poznam narodov, jaz poznam samo podložnike!" O njegovem absolutističnem naziranju priča naslednji dogodek: Meseca februarja 1822 rekel mu je njegov telesni zdravnik, baron Stifft: "Akoravno Vašo Visokost zelo muči kašelj, vendar se ne plašim, ker Vašo Visokost dobro poznani. Nič ni boljšega, kot dobra kon-stitucija." "Kaj govorite?" rekel je cesar, "mi smo sicer dobri prijatelji, toda, Stifft, te besede ne smem nikdar več slišati! Recite trdna narava, ali tudi dobra kompleksija, toda konstitu-cije sploh ni. Jaz nimam konstituciie in je ne bom nikdar imel!" — Milosrčnost Franca I. nam kaže sledeča do-godba: Dvorni tajnik dal je cesarju prošnjo, v kateri je neki uradnik, ki je postal po dolgem službovanju bolan in onemogel, prosit podpore. Cesar jc prijel za pero in vprašal: "Koliko je navada dati v enakih slučajih?" "Za enkrat bo dosti pet sto goldinarjev," je menil tajnik. Cesar je prikimal iti pisal. Ko pa je hotel tajnik pisavo posušiti, zapazil je, da je cesar namesto pet sto — napisa! pet tisoč in ga opozoril na to. "O, res je!" smejal se je cesar, "eno ničlo sem preveč zapisi! No, pa ne škoduje nič; kar je napisano, naj ostane. Mož ima pet o-trok — rad mu podarim še to ničlo!" Znano je, da se tudi o cesarju Francu Jožefu I. pripoveduje mnogo pripovedek. Predmet teh pripovedk zlasti ljubeznjivost in milosrciyfsf "cesarjeva. Naš vladar jc zlasti virfk- prijatelj otrok in iz srca naj dokiSye to prijaznost cesarjevo. Nekega dne prišel je cesar nenadoma v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu in je hitro vstopil v neki razred. Ko je učence prijazno nagovoril, rekel je profesorju, stotniku Ebersbergu: "Le predavajte naprej, gospod stotnik!" Potem je položil svoj generalski klobuk na prvo klop in je, sloneč na klopi, poslušal predavanje učiteljevo. Učenec B., pred katerim je ležal cesarjev klobuk, si je hotel dobiti nekaj za spomin na to uro. Skrbno je stegnil roko in odtrgal iz šopka na cesarjevem klo-buko eno zeleno peresce. Ko so to zapazili njegovi tovariši, naznanili so mu z znamenji željo, naj da tudi njim kak spomin iz cesarjevega klobuka. B. jih ie ubogal in predrzno ruval iz šopka perje. Naenkrat pa mu je klobuk od-Ietel in zadel vladarja v roko. Ta se je obrnil in zapazil grešnika, ki je bil ves bled in s strahom pričakoval kazni. "Kaj ste nameravali s tem peresom, ljubi moj?" vprašal ga je vladar. Tolika prijaznost je ojunačila učenca in jecljal je: "Za spomin, Visokost!" — "Pa Vam ni dosti eno peresce?" — "Ne, Visokost," je odgovoril hrabro mladenič, "tudi vsak mojih tovarišev je hotel imeti eno." — "No, potem pa mi ne preostala druzega, kot da Vam prepustim cel šopek", rekel je smeje se cesar in podaril šopek učencu B. Potem pa se je obrnil k profesorju in mu rekel: "Gospod stotnik, ne kaže mi drugega, kot da mi za sedaj posodite Svojo čepico!" Z veseljem so zavpila mlada grla cesarju trikrat "Živio!" Žalibog ne moremo navesti tu več dogodbic iz življenja Habsburžanov, toda to bo zadostovalo, da spoznamo glavne poteze iz njihovega življenja. KJE JE G. JOS. VIDENIK IZ ME-tlike? Za njegov naslov bi rad zvedel Ludvik Kambich, 1000 N. Chicago st., Joliet. Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vin« ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obisk 1014 North Chicago St., Joliet, III« Nova bolezen. Zdravnik francoske vojne mornarice dr. Bellile je opozoril strokovnjake na neko novo bolezen, ki se pojavlja pri osebah, ki so zaposlene pri brezžičnem brzojavljanju. Ob zadnjih za-pletljajih radi Maroka, ko je bil brezžični brzojav neprestano v delu, je pri poslujočem osobju opazil neke očesne bolezni, ki morejo imeti svoj izvor edino le v poklicu teh oseb. Tako sc je pri enem pacijentu pojavil ekcem (vlažen mehurček) v bližini očesa, prj drugem pa na členku roke. On je mnenja, da vsled intenzivnih ultravio-letnih in drugih isvitlobnih žarkov, ki nastajajo pri brezžičnem brzojavljanju nastopi vnetje oči (konjunktivitis). Kot varstveno sredstvo priporoča dr. Bellile modra očala. Naznanilo 1 Slavnemu slovenskemu in hrvatsk* mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d» sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«> imam največjo zalogo svežega in »• hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« gtocerije in drugih predmetov, ki sp» dajo v mesarsko in grocerijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam Moje blago bo najboljše, najčistejl-in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, ID POZOR ROJAKINJE I Ali veste, kje je dobiti najboljie I so po najnižji ceni? Gotovo) V mesi Anton Pasderl se dobijo najboljše sveže in prti jene klobase in najokusnejše m* Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nu ' našej mesnici in groceriji na rog* lu Broadway and Granite Stred Chic. Phone 2768. N. W. Phone U"' FIRE INSURANCE Kadar zavarujete svoja poslopja m ogenj pojdite k ANTONU SCHAGBI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank* STENSKI PAPIJ Velika zaloga vsakovrstnih barv, o'' in firnežev. Izvršujejo se vsa b** varska dela ter obešanje stenski papirja po nizkih cenah. Alexander Chi. Phone 376 120 Jefferson St Haras/ 1/ N. W. tf N. W. JOLIET, & Zdravila, ki se jih ni doteknila vojna. Evropska vojna ima mnogo slabih posledic za Združene Države. Ena izmed njih je pomanjkanje mnogih le-kov in vsled tega potreba, rabiti razne manj Vredne nadomestke, §6 pa zdravila, ki hiš0 ptiie&deta po tej nesreči: TrihferjfeVft ameriško zdravilno grenko vino in drviga Trinerjeva zdravila. Iz-delovatelj je bil dovolj previden, da si se je zagotovil toliko množin vseh primesi, ogroženih po vojni, da prestane to mučno preskušnjo brez vsake škode za Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Njegova kakovost je danes in bo vedno najvišje vrste, ker bo Trinerjeva zaloga zdravilnih grenkih zelišč, korenin in lubov ter izbranega vina pretrpela vojno. Vkljub stroškom bode odlična zdravilna vrednost Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina ohranjena. Vsakdo, ki trpi vsled zapeke, omotičnosti, razdraž ljivosti, izgube slasti in trdne volje, Splošne slabosti, malokrvnosti itd., sme uživati to zdravilo z neomajnim zaupanjem. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. Pišite nam v svojem materinem jeziku. V slučajih, kjer ni potrebna osebna preiskava, vam bo svetoval naš zdravnik drage volje. — Adv. JL _ rit, \ 'Sr^^B^BjfM ^ŠaK^fi^lElln ilfllH ^HbSH^ ^jtoSBw^^M^ -^BBuhi-^^HHnLHI'KM IBii MoTHHffy^^Bffirly'^^MhW^^^^B^^ « Etfl # II EB md Jourc.au PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.----Both Telephones 26.____JOLIET. illihoi* Rojakom priporočamo sledeče blago* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10J® Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............. Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ................... Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1®-* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I1®'*: Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................I12-®" Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ................... Califomijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za......................." Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.............................................. Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo*eB" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois H Naročite zaboj steklenic tsovega piva, k! se imenuje EAGLE EXPORT ■WSBHtHBaP.'?!*«;— ter Je najboljša pijača E Porter Brewing Company m teletom 405 S. Bloff St.. Joliet IH