Stev. in. V UnUIanl. v torek dne 5. oktobra »09. Leto xxxvil. sa Velja po pošti: =e „a celo lato naprej . S 28'— ica pol leta » . » 13'— za četrt » » . • 6-50 ga on mosoo » . » 2*20 ca Nomčijo oeloletno » 29-— za ostalo inozemstvo > 35'— s= V upravništvo: = Za oelo leto napre] . K 22'40 ga pol leta » . » 11*20 ga četrt > » . » 5*60 ga on meseo » . » 1'90 Za potiljanle na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v. LOVENEC i Inserati: Enoatolpna petitvrsta (72 mm): ga enkrat.....po 15 v ga dvakrat.....» 13 » ga trikrat.....» 10 » ia več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notioah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popnst- Izhaja: vsik dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob 5. ari popoldne. mr Uredništvo ]e v Kopitarjevih olioah štev. 6/111 Bckopisl se ne vračajo; neirankirana pisma M M ac sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. aaa Političen list za slovenski narod. Upravništvo ]e v Kopitarjevih nlioah štev. 6. i = Sprejema naročnino, inserate tn reklamacije. ===== Upravnlškega telefona štev. 188. = Današnja številka obsega 4 strani. Kranjski deželni zbor. Ljubljana, 5. oktobra 1909. Razveljavljenje dveh liberalnih mandatov. Verifikacijski odsek je po poročilu na predlog poročevalca dr. Pegana sklenil, da deželnemu zboru priporoči, naj sc razveljavita mandata poslanca Josipa Lenarčiča in poslanca Franceta Višnikarja. Ker upijejo liberalci o klerikalni maščevalnosti. objavimo v naslednjem besedilo poročila verifikacijskcga odseka, v kolikor sc nanaša na omenjena mandata (notranjska jn dolenjska mesta). Tudi za nejurista jc uinljivo, da sc morata ta dva mandata razveljaviti. Poročilo slove: Volivni okraj Postojna - Vrhnika-Lož ife imel 429 volivcev. Oddanih ie bilo pri volitvi 367 veljavnih in en neveljaven glas, tako da je nadpolovična večina znašala 184 glasov. Od veljavno oddanih glasov jih je dobil 194 glasov Josip Lenarčič. V manjšini je ostal Josip Verbič, ki jc dobil 173 gjasov. Razloček med glasovi prvega kandidata proti zadnjemu jc znašal torej 21 glasov. iProti volitvam iz te skupine mest in trgov ni bil podan noben ugovor, pač pa so nekateri volivci v Kamniku ugovarjali [proti odredbi c. kr. deželnega predsednika, vsled katere so bili volivci nekaterih [vasi, ki spadajo h krajevni občini Kamnik, vpisani v volivni imenik kamniškega mesta. Ta ugovor volivccv iz Kamnika pa je dal verifikacijskemu odseku povod, raz-motrivati o veljavnosti volitev tako v skupini mest in trgov Tržič - Radovljica-Katnnik, kakor tudi v skupinah Postojna-iVrhnika Lož in Novo mesto - Višnja Gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica-Krško. Dočim so namreč v mestni skupini Tržič - Radovljica - Kamnik volile tudi vasi, ki spadajo h krajevni občini 'Kamnik, se isti postopek ni vršil pri ostalih dveh skupinah Postojna - Vrhnika - Lož iu Novo mesto - Višnja Qora - Črnomelj - Mct-ca-Kostanjevica-Krško. Pravno naziranje verifikacijskcga odseka je to, da se imajo povsod, kjer sc gre za volitev iz mest in trgov, pritegniti k volitvam cele politične oziroma krajevne občine, ki so naštete v § 3. dežeinozbor-skega volivnega reda z dne 5. novembra IS98, dež. zak. št. 40. To svoje mnenje naslanja verifikacijski odsek na tele razloge: § .3. navedenega deželnega volivnega reda našteva volivne okraje za volitev poslanccv mest iu trgov. Pod št. 1. pravi: »deželno stolno mesto Ljubljana«, pod št. 2.: »mesto Idrija«, pod št. 3. in dalje pa navaja samo krajevna imena, kakor n. pr.:. »Kranj, Škofja Loka« itd. V tem paragrafu torej ni jasno izrečeno, ali naj volijo samo mesta oziroma trgi, ali cclc krajevne (politične) občine. Iskati jc sedaj rešitev tc nejasnosti tako v besedilu kakor tudi v zmislu vsega ostalega zakona, in v tem oziru daje prvo pojasnilo § 9. odstavek 2., ki pravi: »V dotičnih sodnih okrajih niso obsežene občine, ki so uvrščene v volivni razred mest in trgov.« V sodnih okrajih torej, ki tvorijo volivne okraje za kmečke občine, se morajo izločiti one občine, ki so naštete v § 3. dež. vol. reda. Paragraf 9. torej jasno pove. da morajo voliti v skupini mest in trgov občine in nc samo mestni in trški kraji. /Pa tudi v ostalem daje ves deželni volivni red podlago za razumevanje S 3. ,n. z. v tem zmislu, da se gre za cele krajevne občine. Krajevna občina je namreč najmanjša enota, ki jo deželni volivni red pozna. Cc bi hotel zakonodajalec razumeti v .§ 3. Ic mestne in trške kraje, 'bi moral to na kakoršensibodi način jasno izraziti ali isploh lc kje omeniti kakšno manjšo enoto kakor krajevno bčino. Če bi sc hotelo v § 3. n. z. drugače 'tolmačiti, sc pride lahko do anomalije, da bi župan kakega mesta ali trga. naštetega iv S 3. n. z. ki ima svoje bivališče izven iinesta oziroma trga v kaki vasi, ki spada •h krajevni občini bil po § 31. n. z. predsednik volivne komisije, pa niti aktivne volivne pravice ne bi imel. Z ozirom na to, da je gospod Ivan iPlantan svoj mandat odložil in se jc vršila potem nova volitev, odpade potreba o veljavnosti te volitve tukaj govoriti. Pač pa je vcrifikacijski odsek mlncnja, da je na eni ■strani volitev iz skupine Tržič - Radovljica - Kamnik veljavna, medtem ko smatra volitev v skupini Postojna - Vrhnika-Lož kot neveljavno, ker jc razloček med ■glasovi, oddanimi za Josipa Lenarčiča iu Josipa Vcrbiča zelo neznaten in ker je gobovo, da bi prišlo iz vasi, ki so sc po mnenju verifikacijskcga odseka neopravičeno izločile iz mestne in trške skupine, toliko volivnih upravičencev, da bi bil izid volitve ob pravilni sestavi volivnega imenika drugačen nego jc sedaj. Zaradi itega se tej volitvi ne more priznavati veljavnosti. Liberalci so objavili po svojih prevz-■višenih listih zgolj sledeče besedilo: Poslanec Ivan Plantan jc svoj dcžcl-nozborski mandat odložil. Zato jc c. kr. ■deželno predsedništvo z razglasom z dne ■8. julija t. 1., št. 2246/pr., razpisalo dopol- nilno volitev za mestni volivni okraj Novo mesto - Višnja Gora - Črnomelj - Metlika-Kostanjcvica - Krško - Ribnica na dan 31. avgusta 1909. Volivnih upravičencev je bilo 815, od .katerih jih jc prišlo volit 330. Oddanih je bilo 320 veljavnih in 10 neveljavnih glasov. Vsi veljavni glasovi so pripadli Franc Višnikarju. c. kr .višjega .deželnega sodišča svetniku v Ribnici, ki .jc 'bil torej izvoljen deželnim poslanccm. Proti tej volitvi ni bilo uloženega •ugovora, pač pa so podani pomisleki, navedeni v poročilu verifikacijskcga odseka glede splošnih volitev za deželni zbor, in sicer zaradi tega, ker so tukaj volili sicer posamezni kraji, nc pa cclc krajevne (po-Jiticne) občine. Ker jc znano, koliko volivnih upravičencev bi prišlo na izključene vasi, in ker •se je od 815 volivnih upravičcnccv volitve udeležilo samo 330, ni izključeno, da bi v slučaju pravilno sestavljenih imenikov bil volivni izid drugačen, zato -jc vcrifikacijski odsek mnenja, da jc ta volitev neveljavna. i Zakai-li so izpustili tudi utemeljevanje ? Odsek za deželna podjetja in finančni odsek sta imela včeraj popoldne skupno sejo, ki tjc trajala od 3. do pol 6. popoldne. Odseka ■sta podrobno razpravljala o §§. 1. do 6, ištatuta deželne banke in jih odobrila z nekaterimi izpremembami in dostavki. Razprava sc je nadaljevala danes ob pol 10. dopoldne. Štatutova vsebina jc bistveno sledeča: Delokrog deželne banke sc določa v širokem obsegu: s iiipotekarnimi, komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili in z vsemi komerciehiimi posli, v kolikor nimajo riskantnega značaja. Vse delovanje je omejeno na ozemlje vojvodi-aijc Kranjske. Za vse navedene posle obsega statut precizna določila. Organizirana je uprava deželne banke sledeče: Dc-ržclni zbor zastopa nekako glavno skupščino pri zasebnih bankah. Voli predsednika in podpredsednika in bančnega kura-.torja. Poleg kuratorja obstoji direktorij, ki jc nekak kuratorijev izvršilni odbor in ob--stoja iz predsednika, podpredsednika, .dveh kuratorjev in stalnih bančnih direktorjev. Poleg tega so pri banki nastavljeni išc revizorji in cenzorji. Ko bo zadevna predloga prišla v deželno zbornico, bomo o nameravanem velevažnem deželnem zavodu obširneje poročali. Šolski odsek jc včeraj rešil zakonski načrt o šolskem nadzorstvu razven S 6. Novi zakon o šolskem nadzorstvu bistveno izpremeni ijud-iStvu v korist šolsko nadzorstveno postavo. Ljudstvo in tisti, ki pošiljajo otroke v kšolo, dobe nanjo večji vpliv. O vele važni predlogi izpregovorimo obširno, ko bo dokončana._l Mro-Ogrske homatije. Spravna pogajanja med Čehi in Nemci zastran zasedanja češkega deželnega zbora jc zdaj z vso vnemo vzel v roke češki minister dr. Začek. Ta minister izjav-Jja tudi, da so odločilni krogi izjavo češkiK poslancev napačno razumeli. Po njegovem mnenju so ovire sporazumu zgolj •»slučajne«. — Tudi od nemške strani se igotovi faktorji na vso moč trudijo, da omogočijo zasedanje češkega deželnega .zbora — zlasti alpski poslanci niso nič kaj zadovoljni, da sc njihovi kolegi na Češkem igrajo take radikalcc. Radovedni .smo, ali bodo vladni pomirjevavci kaj dosegli ali ne; v petek sc vrši 3. konferenca načelnikov čeških dežetnozborskih strank. Zdi se nam pa, da bo ves trud zastonj. XXX V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora bo cesarski namestnik podal izjavo, zakaj vlada nc more lcx A\-jnann cesarju predložiti v sankcijo. Nemški strankini načelniki se bodo nato posvetovali, kaj jim bo storiti. XXX Princ Ludovik Bavarski je v nedelje* iob priliki razkritja nekega spomenika v ■Helmstadtu imel dolg govor, v katerem jc slikal med drugim položaj Nemcev v Avstriji. Priporočal ic avstrijskim 'Nemcerh spričo njih boja z 'drugimi narodnostmi edinost, nato pa dejal sledeče besede, ki so naše Ncmee hudo zaskelole: »Nemci v Avstriji morajo gledati, da bodo zvesti državljani; otii nc smejo škiliti preko meje, kajti to je veleizdajstvo in vrbtega tudi. njim samim zelo škoduje. Tudi ne bi bilo prav, če bi se mi v nemškem cesarstvu vmešavali v razmere v Avstriji. Avstrija •ima pravico prepovedati, da bi kdo sc v njene notranje zadeve vtikal!« 'Našim Iju-ibim Nemcem govor bavarskega princa ni ivšcč in ga na vse načine komentujejo. XXX Vsi listi se 'bavijo s poročilom dr. Su-steršiča o notranje - politiškem položaju, ki ga je podal na občnem zboru Kmečke izvezc za ljubljansko okolico. XXX Kar se ogrskih zadev tiče, se danes poroča, kaj je cesar Košutu dejal. Cesar .1) noče na noben način vlade izročiti Ko-šutovcem, 2) dosedanja koalicija naj ostane na vladi, dokler ne izvede volivne reforme, 3) čc tega noče ali nc more, bo cesar imenoval vlado iz svojih zaupnikov, ki bo, ako nobena stvar ne 'bo nič izdala, parlament razpustila. LISTEK. s (Paul Bourget. — A. Kalan.) II. »Petnajst let bo tega,« začela je pripovedovati, »ko sem bila v Cannes. Sezona je bila izredno sijajna, ker ic bilo ondi tudi več zunanjih princev. Celo srednje vrste plemiči so tožili, da jc tu preveč cesarskih in kraljevih veličanstev. Slučaj je nancsel, da sem na nekem balu, ki ga ie priredila na čast enemu izmed teli veličanstev Mmc. de Carlsberg. morganatična žena nadvojvode Henrika Franca, sedela Poleg mlade ženske, ki mi jc vzbudila izredno pozornost. Bila jc zelo mlada, zelo Prijetna in skrajno priprosto opravljena, skoraj revno; bila ie živ kontrast s toaletami na okrog, s katerimi so se skazovalc Amerikanke iu Rusinje, ki jih jc bilo vse Polno v salonu. Ta priprostost ji je dajala neko skrivnostno lepoto, ki jc odsevala iz živoboječih oči. Videlo sc jc, da ne pozna iiobenc-tfa človeka v tej družbi. Zamišljena jn kakor priklenjena ob oglu mize gledala ie, kako sc vrši ples za plesom, nc da bi | Prišel kateri mladih gospodov, ki so sc j Sprehajali med vrstami — bil jc zbran : cvct iz Nicc in Monte Carlo — in jo hotel naprositi kot plesalko za kadriljo. Iz tega obraza dvajsetletne dcklicc jc izžarevala j neka mešanica, v kateri so menjavale prevara, skušnjava, posmeh in bojazen. Razburljiva ciganska godba ji jc razgrevala oči. Videlo se ji je, kako jo razjeda hrepenenje, doccla naravno za njena leta, da bi bila tudi ona med srečnimi plesalkami. Istodobno pa se je kazala tako skromno v svoji priprosti volneni obleki, da jo skoro niso opazili. Mene jc tako zanimala, da sem šla poiskat Mine. dc Carlsberg, vprašat jo. kdo jc ta neznanka in jo naprosit, da naj naju seznani. »Torej sc ravnokar lc niscui toliko zmotil?« prekinem gospo, »da ste to vendar lc storili iz ljubezni?« »Nc,« odgovori Mmc. dc Mčgrct, »iz radovednosti. Dovolite, da nadaljujem. Mmc. de Carlsberg jc morala vprašati tajnika svojega soproga, preden jc mogla meni odgovoriti. Konečno sem zvedela, da sc moja neznanka imenuje Mmc. Jour-nalt. Bila jc žena častnika pomorščaka in poročena kaka dva meseca. Njen soprog je bil pred osmimi dnevi službeno komau-diran pri princu, kateremu na čast je veljal ta večer. Ta slučaj je bil povod, da sta bila tudi on in njegova žena na listi med povabljenimi. On pa jc zadnji hip oboici in f»to ;e soproga sama prišla. Ne- kaj teh podrobnosti sem zvedela od Mmc. dc Carlsberg, ki me jc kot hišna gospodinja predstavila povabljenki, drugo sem pa zvedela od Mme. Journalt, s katero sem pričela razgovor. Se jo vidim pred seboj v tem trenotku začetkoma boječo, vendar domačo, kako tnc jc gledala s svojimi velikimi temnimi očmi, in čitala sem v njih posebno hvaležnost nepoznate žene, ki je naletela na nepričakovano pokroviteljico . . . Polagoma se je ojunačila. Gospodje iz družbe so me prišli pozdravit in jaz sem jim jo predstavljala. Njena nekaka primitivna in okorna ljubeznivost, katere poprej ni opazil nikdo, iili jc očarala sedaj, ko se jc ona razgovarjala z njimi. Povabili so jo na ples in opazili, da pleše z neko posebno izbrano clcganco. Zmagovala jc in čutila jc to, zato sc razvijala. Med presledki pri plesu sc jc vračala k metli, cla mi pokaže svoje veselje in svojo srečo in tedaj mi jc pripovedovala o svoji mladosti, ki jo jc preživela v Brignoles, v mestecu ob pogorju du Var in o svojem šolanju v samostanu v Mar-seille. Pred kakimi šest meseci jc tam izstopila in se poročila. Pripovedovala mi jc o soprogu, ki jc »zelo dober«, ponovila jc »zelo dober«.Otožno pa se ji jc zasvetilo oko, ko mi jc ponovila te besede in jaz sem se zanjo še bolj zanimala. Cel roman se jc razvil pred mojim duhom: Uboga dcklica preveč fina za svojo usodo, sirota bi cz očeta in matere, kakor mi jc povedala, ki so jo njeni oskrbniki dali v zakon prvemu, ki jc prišel, samo zato, da se je preje iznebe. Neresnično jc bilo od vsega, kar mi jc pravila ta večer, samo poročilo o stari materi, ki jc bila pred revoluciji) baje plemenitega rodu. Na govoru sem skoro opazila, da je moja mala prijateljica nekam nečimerna, otroško ponosita. Spoznala sem tudi, da ji je domišljija zelo nevarno razburjena, ko sem zvedela od nje, kaj vse da je čitala. Ljubila je samo romanc, le žal kakor jc rekla, da jih jc šc. tako malo brala. In pripovedovala mi je o zadnjem romanu, ki ga jc brala z velikim navdušenjem; to jc bilo znano nemoralno delo pisatelja Prevost-a; in iz tega romana si jc pozneje, ko jc propadla, vzela svoj priimek.« »Torej Manon Lescaut in Mmc. Journalt? . . .« vprašam. »To je ena sama oseba.« odgovori Mmc. dc Mčgrct. »Sedaj pa šc poslušajte, na kak čuden in nepričakovan način sem zvedela, kako sc jc prelevila ta naivna šopi oga neznatnega oficirja pomorščaka in postala nekaka princcsa v zloglasnih krogih. R X T »Narodni listy« poročajo, da ic do sankcioniranja bosenske ustave še daleč/ ker se mora prej ogrska kriza rešiti. Nov kulturni boj? Franciji preti nov kulturni boj, ki bo /pač veliko Ijutejši kakor prvi. f rancoska vlada skuša zatreti zasebno šolstvo. Njen namen je uvesti izključno državno šolo brez verskega pouka. Pa -to ji ni dovolj — preprečiti hoče. da bi sc ,otroci sploh versko vzgajali. Zato lioče ,splošno uvesti pouk v brezboštvu s polnočjo tozadevnih učnih knjig in svobodomiselnih učiteljev. Svobodomiselna francoska vlada hoče otroke in stariše prisiliti. da kupijo brezbožne, Cerkev zasmehujoče in Kristusa ta-ječe knjige in sc iz ii jih uče! (Francoski kardinali in škofje so se proti temu grdemu nasilju vzdignili in so ,pred par dnevi izdali prekrasen pastirski dist, ki je poln apostolskega duha. Škofje pravijo, da rajši pretrpe vse muke, kakor da 'bi dopustili, da se tako tepta svoboda vzgoje. Zapretili so z najstrožjimi cerkvenimi kaznimi in katoliškim starišem prepovedali pošiljati otroke v brezversko državno šolo. Vlado to silno peče. Premišljuje, kaj hi naredila. Drugega sredstva nima kakor .silo im jakobinstvo. Upati je, da se bo temeljito opekla, kajti kulturen boj za šolo je nevarna reč in francoski katoličani so bolj solidarni kot le kdaj. Tudi delavstvo ne bo šlo več v boj za korumpirano vlado. ,Le majhen sunek je potreben, da pomede .lopove, ki zadnji čas sede na ministrskih stolih. Vlada, koje vojaki mečejo polkovs zastave v stranišča, (slučaj Macon) nima ,veliko šans. da bi izvedla kulturni boj, kateremu niti Bismarki niso bili kos . . . ODKRITJE KOŠUTOVEGA SPOMENIKA. V nedeljo so odkrili na Ogrskem šestdeseti Košutov spomenik v Erzsebetfalvi. -Minister Fran Košut, kr je bil pri odkritju navzoč, je izjavil, da ni podedoval po ločetu njegove pameti, pač pa patriotizem. VPRAŠANJE DRINE. Šabac, 2. oktobra. Mešana avstro-ogrsko-srbska drinska komisija se jc o spornih vprašanjih popolnoma sporazumela. NAPAD NA KATANJSKEGA VOJVODO BONAJUTO. Rim. 5. oktobra. V nedeljo zvečer se je vračal 60-letni katanjski vojvoda Bonajuto domov v Via Giusti. Srečal ie neznanca, ki ga je napadel in ranil z bodalom; v obrazil. Vojvoda se je branil z dežnikom, ki mu ga pa je neznanec izbil i z rok. 'Pri ponovnem sunku z bodalom branil se je vojvoda s površnikom, ki ga jc nosil v rokah. Dva sunka sta prodrla površnik in močno ranila vojvodo na sencih in rami. Vojvoda je začel klicati ua pomoč, nakar jc zbežal napadalec. Napad se je izvršil v par trenutkih. Ljudje, ki so na vojvodove klice prihiteli blizu, so odpeljali vojvodo v bolnico Sv. Antona. Vojvoda je sjcer težko, vendar pa ne smrtno ranjen. Napadalca ni spoznal, vendar pa misli, da sc je napad izvršil vsled političnih vzrokov, ker je bil pred leti tudi zbornični poslanec. Dnevne novice. + Kranjski deželni zbor bo imel prihodnji četrtek, 7. t. m. ob 10. uri dopoldne sejo. + Iz odsekov kranjskega deželnega zbora. Združena finančni in odsek za deželna podjetja sta zborovala danes od pol 10. ure dopoldne do I. popoldne. Rešila sta prelogo o bankah razven dveh paragrafov, ki se še rešita v prihodnji seji. Šolski odsek ima jutri (6. t. m.) sejo ob .3. uri popoldne, odsek za izpremembo poslovnika prične 6. t. m. ob 9. dopoldne podrobno razpravo. -f Plenarna seja deželnega zbora voj vodinje Kranjske bo v soboto. Pričetek ob 9. uri dopoldne. + O. to so izobraženci! »Učiteljski Tovariš« priobčujc govor Ganglov »ob štiridesetletnici državnega šolskega zakona«, ki se kar ccdi svobodomiselnosti in bije v taktu po mitrali in aristokratskih glavah. Seveda >je Gangl to robo prestavil iz nemščine, a žalibog sc mu je prevod semtertje žalostn o ponesrečil. Gangl citira na primer: »Učiteljišča so trnek, ki sc suče okoli njega ves zakon«. Kakšen trnek? smo si mislili, ko smo to čitali. dokler nismo prišli na to. da jc Gangl nemški »die Angel« — »tečaj« zamenjal z ribjim trnkom. Torej gospod Gangl, učitelj na pripravljalnem tečaju idrijske realke, vzemite v roke zvezek in prepišite petdeset krat za kazen: »Die Thiirangcl — tečaj, die Fischangcl — trnek.« Potem nc boste več zapisali gorostasne bedastoče, da ic učiteljišče — trnek. Vse mogoče sc jc že flissro o Učiteljiščih, a da jč učiteljišče ti nek, to je vendar vnebovpijoče od človeka, ki je sam učiteljišče pohajal. Engelbcrt Gangl — dvojko v nemščini! Čestitamo liberalnemu učitcljstvu njegovemu voditelju! Svobodomiselni smo pa lc, sc muza Engelbcrt sam pri sebi in s poVzdignjcno glavo zaničuje reakcionarni svet. + Liberalne grožnje. Liberalce zelo joli, ker se od njih nikjer nič več ne govoii in nimajo prav nikoder nobene veljave. Zlasti to jim ue gre v glavo, da igra dr. Šu-steršič v avstrijski politični javnosti poleg poslanca Udržala in Stapinskega prvo vlogo. Spričo tega dejstva se »Narodiii dnevnik« tako-le vsaja: »Našim slovenskim nekicrikalnim poslancem jc treba ria-svetovati, da v bodočnosti odločnejše po-vdarjajo, skromno rečeno, svojo eksistenco in Če se klerikalci nc bodo vrnili na pot piavice in poštenosti, pa jim je treba pokazati zobe. Sedanje razmere so nam že leznosne.« — Presneto jc to energično. Jberalci bi radi — zobe kazali, pa kaj, ko iii nič več nimajo! + Orel v Loškem potoku se je ustanovil v nedeljo ob priliki velikega mladc-niškega shoda, katerega sc je udeležilo okoli 500 oseb. Shodu je predsedoval vele-zaslužni g. župnik Hauptman iz Starega trga. O pomenu in inamenu telovadne organizacije sta govorila brata Slavko Ravnikar in brat Vojteh Jeločnik. Dalje so govorili gospod kaplan Škulj in domača fanta brat Lavrič Ivan in brat Roje Franc. Jristopilo je takoj 34 čilih mladeničev k Orlom in 30 k naraščaju. Predsednikom ie )i! izvoljen brat Škulj Karol in načelnikom brat Šega Josip. Shod. na katerega so prihiteli tudi bratje iz Starcgatrga v kroju, sc jc vršil prvič v dvorani novega društvenega doma, katerega so zgradili dru-štveniki sami in kateri bo v kras občini in v ponos društven i kom. Čast jim! Mlademu Orlu pa: Pogumno naprej po začrtani poti! Na zdar! -f- Slovenske učne knjige za srednje šole in sicer Mazi »Geometrijski nazorni inauk za I. razred srednjih šol«, Matek Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede«, Matek »Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede,« dalje Pečjakov »Verouk za VI. in VII. razred srednjih šol« in Poljanec »Mineralogija« ie ministrstvo dovolilo rabiti pri poduku. -f- Shod ob hrvaški meji. V Veliki Dolini na Dolenjskem se je vršil v nedeljo popoldne javen shod. Gospod župnik Girjp-zda otvori shod ob pol 'štirih, pozdravi navzoče in da besedo poslancu Gostinčar-ju, ki je govoril o delovanju državnega zbora, o sedanjem političnem položaju, 6 nastopu Slovencev in Čehov v zbornici za pravice Slovanov. Kritikuje sedanjo vlado ki služi ponemčevalnim namenom. Govori dalje o delovanju deželnega zbora v katerem poslanci S. L. S. vrše program stranke. Pozivlje zborovalce. da stoje trdno za svojimi poslanci v boju proti sedanji vladi. Gospod župnik Gnjezda je govoril o nekaterih domačih razmerah, ter je predlagal zaupanje poslancem S. L. Š. kar so zborovalci sprejeli z navdušenimi živio - klici. Gospod deželni poslanec dr. Hočevar, se zaradi slabega vremena ni mogel udeležiti shoda, ter se je oprostil brzojavno. Shod jc pokazal, kako nujno potrebno je prirejanje političnih .shodov. Ljudje so z največjim zanimanjem poslušali govornike. Razprave, ki se po takih shodih vrše med ljudmi, morejo prinesti lc dobrega sadu. Zato pa v tem smislu naprej in tudi v zanemarjenih krajih nastane dan. — Iz kamniške dekanijc je pohitelo do 500 romarjev na Trsat. V najlepšem vremenu so napravili izlet v Opatijo. Naši ljudje so bili navdušeni ob lepoti Adrije. Presvetlemu nadpastirju smo odposlali udanostno brzojavko. — Dr. Krekovo »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«, se jc tc dni razposlalo nekaterim društvonj v svrho, da ■ga razdele med kmečko ljudstvo, da sc se-iznani s tem aktualnim vprašanjem. — Iz Žaljne. Čakali smo in naposled .pričakali. Dne 30. septembra smo slovcs-iiio otvorili novo dvorazredno šolo. Slovesnost. pri kateri je bilo navzoče vse učiteljsko osobje našega okraja, se jc začela >s sveto mašo, ki jo jc služil č. g. župnik Ludovik Schiffrer. Po sveti maši so šli otroci v novo šolo, kjer jc govoril gospod iiiadučitclj o zgodovini žaljske šole in o pomenu šole sploh. Govorili so tudi: č. gospod dekan iz Šmarijc M. Tcrček, okrajni (šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny in .okrajni glavar g. V. Parma. Deček in deklica. ki sta deklamirala pesmico, sta nas presenetila s svojo dcklamacijo. Naposled M) zapeli otroci cesarsko pesem in so bili .pogoščeni. Učiteljsko osobje sc je udeležilo skupnega obeda pri g. Javorniku. Lep jti pomemben dan jc 'bil to za našo vas. — Ogromno lepega sadja, hrušek in jabolk, ima letos selška dolina. Posredujete Gospodarsko društvo« v Selcih in . Kmetijsko društvo« na Čcšnjici. Fino namizno sadje na izbero. -z Za župnijo Bia^dTica i? pfPžehtf-ran č. g. Jos. Ilartman, župni upravitelj v Planini pri Vipavi. — Čebelin pik — zdravilo. »Der stei-risehe Bienenvater«, glasilo neniškošta-jerskega čebelarskega društva, prinaša neki članek dr. Terča v Mariboru, kateri opisuje, kako uspešno je rabil čebele pri hudem in drugače neozdravljivem protinu. — Zaprli so v Gorici nekega nadpo-.ročnika proviantne branže in nekega Rudolfa Conciona. slikarja, ker sta obtožena iiicnravnega dejanja zoper neko mladoletno deklico. Menda so še drugi v to nečedno afero vpleteni. — Občinske volitve v Zagrebu sc bodo vršile 25., 26. in 27. t. m. — C. kr. avstrijska državna železnica .naznanja: Pri zadnji konferenci v liagu ■glede priprave voz se je radi udobnosti po novih alpskih železnicah potujočega občinstva, kakor tudi radi povzdige tujskega prometa iz južne Nemčije in Tirolskega v Trst zedinilo za sledeče direktne vozne kurze, ki se vpeljejo s 1. oktobrom L I.: Pri brzoviakih št. I (oihod izMona-kovega ob 10. uri 40 minut ponoči, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 11. uri 7 minut dopoldne), 2 (odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 5. uri popoldne, prihod v Monakovo ob 6. uri 30 minut zjutraj), 507 (odhod iz Mo-nakovega ob 7. uri 30 minut zjutraj, prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob 7. uri 56 min. zvečer) in 508 (odhod iz Trsta ob 7. uri 48 minut zjutraj, prihod v Monakovo ob 8. uri 42 minut zvečer) bo vozil po en štiriosni voz I., II. in III. razreda, pri vlakih 'št. 1 in 2 izven tega spalni voz med Trstom c. kr. drž. žel. in Monakovem. — Brzoviak št. 2 bo imel od 1. oktobra naprej v Monakovem hitro zvezo na direktni hrzovlak št. 67 v Frankobrod-Kolin-Ošt-lende-London. ki odpelje iz Monakovega ob 7. uri 5 minut zjutraj ter dospe v Fran-.kobrod ob 1. uri 28 minut, v Kolin ob 5. uri 45 minut popoldne, v Ostende ob 10. uri 56 minut ponoči in v London ob 5. uri 35 minut zjutraj. Cela vožnja iz Trsta c. kr. drž. žel. v London bo tedaj trajala le 36 ur. Med Trstom in Franzensfeste ter Tr-•stom in Bischofshofcnom 'bo pri vlakih .št. 17 (prihod v Trst c. kr. drž. žel. ob •5. uri 45 minut zjutraj) iu 20 (odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 10. uri 35 minut •zvečer), ki posredujeta nočno zvezo med Trstom in Tirolskim, oziroma Solnogra-dom, vozil direktni voz I. in II. razreda, vsled česar sc odpravi v. navedenih relacijah nadležno prestopanje ponoči. Štajerske novice. š Boj ob slovenski meji. Iz St. IIia v Slov. goricah pišejo: Vedno boje imamo tukajšnji Slovenci. Kleti sovrag, ki se jc ipritepei v obliki lutrovske »Siidmarkc« v prelepi naš kraj, žc misli, da je edini in neomejeni gospodar čez nas. Vztrajnemu delu naših rodoljubov se imamo zahvaliti, da jc še dosedaj več ali manj vseli petero .občin obširne 'šenttfjske župnije v slovenskih rokah. V osrčju šentiljskem županuje vrli in neustrašeni boritelj g. Thaler, pa ■tudi v ostalih občinah, kakor v Ciršaku ob Muri, Dobrcnju in Selnici ob Muri imajo občinske zastopc našinci v rokah, da celo v Cirknici je v odboru polovico itiašili mož. Vendar naše pozicije držimo le .z največjim napornim delom. Prihodnji čc-itrtek, dne 7. oktobra, sc vrši občinska volitev v Občini Cirknica in Strihovec, ki leži ob železnici proti Mariboru. Hud boj čo bo bil tukaj. Naši volivci bodo stali nc-omahljivo, a čc bo naša stranka propala, .jc kriv lc pritisk od »Siidmarke« in njenih .tisočakov. O izidu bom poročal. — Oči i:elc Slovenije, pa tudii ucmštva tic do Hamburga pa so uprte v bodoči volivni boj v občini, našem osrčju — v Št. liju. Tukaj sc bode bila velepomembna vojska, iboj na življenje in smrt obmejnega Slovenstva. Sam mili Bog daj. da bi zmagala pravica! Pripravljeni, zaupajoč na pomoč božjo bomo šli v trpek boj. Srca naša trepetajo pred negotovostjo, kako bo kocka ,padla. Bratje! Cela Slovenija! Prosimo Te milo, stoj nam v tej ljuti borbi na strani, kajti od te volitve je odvisna'bodoča usoda našega ljubega in dragega Št. Ilja! Z veselim pričakovanjem se oziramo v nameravano narodno obrambno enketo dne 16. oktobra v Ljubljani, upajoč od nje, da ■bo storila važne sklepe za našo in naših bratov rešitev! Bratje, sprejmite maše najsrčnejše pozdrave! 'š Šentiljski doin 'bode šc tekom tega meseca prišel pod streho. Stavba bo cno-,nadstropna, nc trinadstropna. kakor sc je .pomotoma poročalo. Doni bo 21 m dolg in 13 m širok. Hvaljen Bog, da dobimo s to stavbo teptani šentiljski Slovenci svoje .varno zavetišče iu ognjišče. A da ue bojno zabredli z »domom« v neprijetne dolgove, prosimo vso slovensko javnost pomoči iu podpore, da zmagamo velike stroške pri stavbi. s Šentiljski Orel. Kakor hitro bo »Št. Ilski dom« dograjen, ustanovili bodo naši fantje telovadni odsek, kot protiutež švalv skemu Turnvcrcinu«, ki izvablja tudi slovenske fante v nemško žrelo. Orel v Št. Jiju bu in mora razprostrti svoja krila nad tem tako rdc&olfieim-.iu.ii narodITCR>oiiVI?n .toriščem! Na zdar! S Martinovo veselico z zanimivim sporedom namerava prirediti 14. novembra »Bralno društvo« v Št. Ilju v Slov. ,goricah. Torej na svidenje pri Martinovi .goski v Št. Ilju! S Štajerski deželni šolski svet je dne 23. septembra potrdil ustanovitev zasebne dekliške meščanske šole v Radgoni ter zasebnega nemškega otroškega vrtca v Rogatcu-Slatiui. — imenovan je učitelj Iv Zolnir na ljudsko šolo v Spodnjem Dravogradu. za šolskega vodja na III. deški .šoli v Mariboru učitelj Viktor Šetina. De-finitivnim učiteljem in učiteljicam so ime novani: Albert Jerin v Podčetrtku, Ferdinand Kokot v Pišecah. Amalija Pušcnjak (v Št. Jerneju pri Konjicah, Jožefa Stegen-tšek v Špitaliču, Silva Babic v ^tranicali, Frančiška Podlesnik v Dobju. Glede sta. ■rostne doklade se jc v dveh slučajih razsodilo, da se glede zunanjih učiteljev, ki .stopijo v štaiiersko šolsko službo, ravna .glede službenih let za .pripoznanje starostne doklade po štajerskem šolskem za ikonu. š Graškemu učiteljišču so včeraj otvorili novo, krasno poslopje. š Vrnjeno zarubljeno kolo. Mamber ška sodnija je šele v soboto vrnila tiad-Oičitelju Hrenu na Muti pred tremi meseci nepostavno zarubljeno kolo. Pripeljal ga je slovesno sodniški sluga. Kolo se med tem časom ni poškodovalo, saj ie počivalo. Lc svoj zvonec je izgubilo. Čudno, d; .še pri sodiiiji niso stvari na varnem. A! .bi se nemškemu kolesu moglo tudi kaj ti kega pripetiti? Bog ve! Zgubljeni zve »se bode skušal potom paragrafov d , nazaj. Nekje že mora biti, ker miši ga iv treh mesecih ne zglodajo. Ali morda i j sli slavno sodišče v Maretfbergu. da se i Muti vozi lahko tudi z mutastim kolesom. Korofke novice. k Mašniško posvečetaje. Prcvzvišenl gospod knezoškof ljubljanski je danes v svoji hišni kapeli posvetil v mašnika č. g, Josipa Ogriz, dijakona krške škofije. k Alkohol je umoril v Žabiiici delavca iSimona Ivančiča iz Kamna na Primorskem. ZA NARODNO OBRAMBO. Sklad šraarljske dekanlje za obmejne Slo* vence. 404. Trček Mih, dekan, 20 K. 405. Vidrgar Janez, župnik, 20 K. .406. Tcster Konrad, župnik, 20 K. 407. Žužek Frančišek, župnik, 20 K. .408. Šolar Josip, župnik, 20 K. 409. Šifrer Ludovik, župnik, 20 K. 410. Švigelj Josip, župnik, 20 K. ■411. Pipan Andrej, župnik, 20 K. 412. Vadral Anton, kaplan, 20 K. •413. Vrhove Frančišek, kaplan. 20 K. 414. Kovič Jernej, kaplan. 20 K. Danes smo še dobili: 415. Ašič Maks. kaplan, Ponikva ob južni železnici, 20 K. 416. Knavs Josip, vikar, Kopriva, 20 K. 417. Matevževo na Črni gdri, zbranih -'() duhovnikov v spomin na 20. september, po č. g. Zorkotu 20 K. 418. Zorko Melhijor, kaplan, Crrkovce pri Pragarskem, 25 K. Nadalje šo darovali: Pristov Šimen. benef., 10 K; Debeljafc Janez, župnik, 5 K; Ušaj Josip, kurat, ■Baujšice, 2 K; Vodovipec Janez, kaplan 2 K: Telovadni odsek »Orel« Vipava 10 K 30 h: Zbrani volivci IV. razreda za pri-dobninsko komisijo z geslom: Premagani .in zmagovalci bratom na meji« 6 K 30 li Slov. katol. izobraževalno društvo Prcn i K; Petošolci II. državne gimnazije v Ljubljani 10 K: Škerjanc Matej, organist Gospa Sveta, Koroško, 1 K 50 h. Zopet liubavna tragedija v Trstu. Karol Weitenhiiller. rojen leta 1884 v Knittelfeldu na Štajerskem, ključavničar jc bil do pred 14 dnevi zaposlen pri državni železnici, ki ga je pa odpustila. Bi •je neoženjen. P.red letom dni sc jc zaljub v neko žensko, javno prostitutko, po imenu Mici Fleischer, rojena 1880, doma iz Uslice na Ogrskem. Mmoli mesec junij j«. NVcittenliiiller podedoval 5885 K in večji del tega denarja je porabil s Fleischerjevo, V katero sc je bil zagledal. Šla sta tudi na potovanje. Dokler jc imel Wcittcnhiillcr denar, se mu jc ženska vedno prilizovala. Ko mu pa jc denar pošel, sc ni hotela vei brigati zanj. NVeittenhiillcr .ic bil radi tega .ves obupan. Sinoči je Weitteiihiiller šel k Fleischcrjevi; kar sc Jc med njima dogodilo. ostane tajno, ker ni bilo nobene priče. Lahko se da pa misliti, ker je Llcisclierje-i ■va drugim svojim tovariSicam povedala da uc mara več \Veittcnhilllcrja in da iina| drugega. Pakt ic, da so sc malo pred 7. uro sinoči iz omenjene sobe slišali tudi streli z revolverjem. Ko ste prihitele v sobo dve itovarlšici Meisctierjeve, se' jima Je nudil grozen prizor. Ženska je ležala na postelji, NVeitenliiiller pa ua tleli z revolverjem v desni roki. Ustrelil je bil dvakrat v .Fleischerjevo in jo zadel v prsi. 'Potem si je izpalil krogljo v desno sence in osta takoj mrtev. Fleischerjevo so odvedli v .bolnišnico, truplo \VeittenhUllerja pa v mrtvašnico pri sv. Justu. V njegovem že-,pu so našli listnico, v kateri je bilo 455 K .in nekaj drugih dragocenosti. Znanost in umetnost. * Dr. Gregorij Pečjak, Katoliški vero uk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. (Cena J K SO viri.) — To jc prva slovenska dogmatika, namenjena šoli, a dobrodošla tudi drugim, ki se zanimajo za krščanski svetovni nazor. Pisana je v lepem domačem jeziku. Izraz je premišljen in pretehtan. Ker dandanes mnogi dvomijo že o teme ljih vere. zato je obdelal dr. Pečjak bolj na široko zlasti poglavji o Bogu in o duši Logika umskih dokazov, kakor jih razvija on, je neizprosna. Mnogo lepega (o modernih svetovnih nazorih, o stvarjenju, o božji previdnosti, nekaj himen itd.) je del v »Berilo«, ki je dodano knjigi. Zares lepo delo naj bi bilo ne le v knjižnici vsakega duhovnika, marveč v rokah vseh izobražencev. Katehetične pridige, ki so strogo ukazane v ljubljanski škofiji za tri mesece vsako leto (Svnodus dioecesana Labaceu-sis. II., pag. 29 in Ljubljanski škofijski list, 1909, str. 4.3), bo objavil »Duhovni Pastir« v 10., 11. in 12. zvezku letošnjega letnika. Deseti zvezek je že izšel in prinaša poleg mnogovrstnega drugega gradiva pet katehetičnih pridig. Maroit, »Nagrobnice«; ta zbirka ža lostink za ccrkvene in svetne zbore izide v par dneh v drugem popravljenem in pomnoženem natisu in jako priročni žepni obliki v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. — Že prvi natis, ki po vsebini nt dosegel novega, je bil v par dnevih razprodan, novi pomnoženi natis z »Libero« in »Miserere« ob koncu pa bo dosegel še več priznanja. Cerkvenim in društvenim pevskim zborom je zbirka neobhodno potrebna. LlnMianske novice. Ij O razkolnih bratih predava danes v Zvezinih prostorih (»Union«; vhod Frančiškanske ulice) dr. .1. E. K rek; začetek ob pol 8. uri zvečer. Vsi na predavanje! lj Pouk v francoskem jeziku bo v (»Slovensko krščansko-socialni zvezi« vodil gospod profesor Vinko Marinko. Pouk se bo vršil v ponedeljek in petek f>d 8. do 9. lire zvečer v prostorih »Slo-ivcnske trgovske šole«. Tudi v ta tečaj se .vrši vpisovanje jutri v sredo in v četrtek, 7. oktobra, od 7. do 9. ure zvečer v prostorih S. K. S. Z. lj Slovensko gledališče. Danes ponavljajo opero »Lohengrin«. !lj V včerajšnjem poročilu o »Lohcn-grinu« je po neljubi pomoti izostal g. Vu-jakovič, že znana in popularna moč našega opernega cnsambla, ki je tudi to pot nastopil tako dovršeno, z njemu lastno eleganco, da ga je občinstvo glasno odobravalo. lj Razstava dalmatinskih Hrvaških (Slikarjev v Ljubljani. V Jakopičevem paviljonu se otvori 16. oktobra umetniška ■razstava društva »Medulič«. Razstava bo itrajala do 31. novembra. Ij Urtirli so: Ivana Stefula, šivilja, 60 let; "Ana Lisac, zasebnica, 57 let; Mihaela Kante, usmiljenka, 32 let, Radeckega cesta 11. — V bolnišnici: Ivan 'Gostinčar, posestnikov sin, pet dni; Matija Dolčič, ikajžar, 50 let; Ivan Tomše, posestnik, 26 let. Ij Iznajdljiv čevljar. Čevljarski pomočnik Ladislav Juvan se je vsedel v Ljubljani v vlak in se je zapeljal v Grat-\veiii. Ko jc prišel tja, ni imel počenega groša več. Onih par grahveinskih čevljarjev je kmalu obhodil, a ta obhod mu ni več vrgel kot desetico. Kaj si izmisli bistra glava in prazen želodec? Gre v trgovino, pa si kupi cementa, ki ga je potem v malih množinah prodajal snago-ljubnim gospodinjam kot izboren prašek za snaženje kovin. Izkupil je bil že 6 kron in se je nanovo odpravljal, da še kupi zopet cementa, a neki nazadnjaški orožnik, ki ni imel smisla za novodobne iznajdbe, ga je zaprl. Sodnik pa ga jc obsodil na in dni zapora, češ, ker na tak prašek šc nikjer ni prijavljen patent. i Razne stvari. Razstrelba na morju. — ,100 ljudi ubitih. Iz Manile na Filipinih sc javlja, da je tjeltaj dospel angleški parnik Harlo\v iz Ne\vport Nevs. Kapitan imenovanega par-riika naznanja da je dne 27. julija, ko ic bil s svojim pariiikoni oddaljen ISO milj od Durbana, Natal. južna Afrika, videl na prostem morju neko ladijo, ki je bila vsa v ' plamenu. Predno je pa zamogel priti s svojim pariiikoni v bližino goreče ladije, se je na slednji pripetila razstrelba, tako, da se jc ladija razletela na komade, kateri so potem po vodi plavali iu bili nekaj časa še v plamenu. Imena nesrečne ladije ka-kita mi ni bilo mogoče dognati, vendar je pa bila imenovana ladija najbrže ona z imenom Waratha, kojo že dalj časa pogrešajo. Na njej je bilo 300 ljudi, kateri vsi so najbrže utonili ali pa zgoreli. Samoumor ameriškega milijonarja na Dunaju. Ameriški izdajatelj časopisov in večkratni milijonar Albert P. Pulicer, brat znanega amerikanskega kralja časopisov in izdajatelja »New York World « se je v nedeljo popoldne zastrupil in ustrelil v nekem dunajskem hotelu. Umoril se je bržkone vsled neozdravljive hude živčne bolezni. Milijonar Pulicer je že več let po-sečal Dunaj in bival vedno nekoliko mesecev v enem najelegantnejših hotelov. Ob 3. uri popoldne so ga videli zadnjikrat Ob 7. uri zvečer ga je hotel obiskat zdravnik dr. Pollak, a jc našel vrata zaklenjena. Ker ni odprl na trkanje, so v bojazni, da se mu je kaj zgodilo, s silo odprli vrata. Našli so ga na tleh mrtvega s prestreljeno glavo. Kroglja mu je prodrla desno sence in izstopila pri levem sencu. Pulicer je bil neoženjen in rojen leta 1851. v Maku, ter je že več let trpel na hudi nevrasteniji. Leta 1903. je že napravil oporoko, v kateri imenuje kot glavnega dediča dunajsko prostovoljno rešilno družbo. Če je v zadnjih šestih letih napisal kako drugo oporoko, ni znano. V tem slučaju bo dunajska rešilna družba podedovala več milijonov. Rodbina Pulicer je židovska in doma v Maku na Ogrskem. Jožef Pulicer, ameriški časnikarski kralj, se je kot 17-letni mladenič, izselil v Ameriko. Bil je brez denarnih sredstev in analfabet. Iz Ne\v Yorka. kjer je prodajal po cestah vžigalice, se je preselil v St. Louis, kjer se je naučil brati in pisati. Postal je poročevalec pri nekem ameriškem časopisu. Vsled svoje podjetnosti je postal glavni urednik in solastnik ameriškega nemškega lista »Wcstliches Blatt«. S svojim ne\vyorškim »NVorldom« je uvedel ameriško časopisje v popolnoma nove struje. Ko si jc nekoliko opomogel, je tudi svojega brata Alberta zvabil v Ameriko iz Ogrske. Tudi ta si jc z izdajanjem časopisov opomogel in postal bogataš. Pred leti se je bavil cclo z načrtom, da bi ustanovil na Dunaju velik list po amerikan-skem vzorcu. Edini sin njegovega brata Ralf, se je poročil s hčerko. Vanderbiltovo. Tako je Pulicer tudi v sorodu z Vander-biltom. Ta poroka jc vzbudila' veliko zanimanja. ker se zgodilo prvikrat, da ie postal zid član bogataške ameriške družine. Seme solnčnic ie prav dobra krma za kokoši. Solnčnice bi se moralo saditi po vrteli ne le zbog lepega cveta, ampak tudi zato, ker dajejo dobro krmo za kokoši in sicer tako, ki pripomore, da nesejo kokoši dalj časa. Ko se hoče pokladati kokošim to zrnje, ni ravno potreba, da sc ga ob-robka. ampak vrže sc jim lahko kar cclo plodišče. Kokoši ga izkljujejo same. Ker nc zori seme na vseh piodiščih obenem, zato sc ima tako krmo lahko dalj časa na razpolago. 15-ietni morilec. Z Dunaja poročajo: 15-letni knjigoveški učenec Os\vald, ki jc na grozen način umoril 12-Ietnega ljudsko-šolskega učcnca Hausnerja pri Ciunipolds-kirehnu, in sc je sam javil policiji, sc ia skušal sam večkrat umoriti. Z britvijo si je hotel prerezati žile, a se jc le lahko ranil. Skočil je tudi v neko mlako v Gumpolds-kirčhnu. a je bila voda preplitva. Končno je prišel na misel, da bi se umoril z strupenimi gobami. Šel je v gozd, nabral strupene gobe, spravil v žep, a zavžil jih ni. Nazadnje je opustil te samomorilne načrte, šel na Dunaj in se javil oblasti. Izjavil je, da ie umoril 12-Ietnega Hausnerja, ker mu je ta izneveril prijatelja. Upor v ječi. Iz Lisabone poročajo: V ječi v Koimbri so se uprli kaznjenci. Zažgali so jetuiško poslopje z namenom, da bi v zmešnjavi ušli. Ker so pa ogenj prezgodaj zasledili, se jc med kaznjenci in (Stražniki razvil hud boj. Stražniki so mo-,ra!i pobegniti. Kaznjenci so naredili barikade. Selc ko je prišlo vojaštvo, so se uporni kaznjenci udali, na kar so požar -pogasili. Bojkot piva v Berolinu. Iz Berolina •pišejo: Komsum piva se je znatno znižal, •ker so tovarnarji podražili pivo. Gostilne, v katerih sc pivo prodaja dražje, stoje skoro prazne. V velikih delavnicah in tovarnah, kjer sc je prej na dau izpilo več •ton piva, so delavci opustili popolnoma pivo. Bržkone bodo morali pivovarnarji in gostilničarji odnehati, ker bodo imeli sicer znatno zgubo. Ženo ustrelil na cesti. Iz Černovic sc poroča, da je posestnik Vazilij Uziemblov-,ski ustrelil pretekli teden na cesti svoio dvajsetletno ženo, ki mu jc ušla od doma, in sc ni hotela vrniti na njegovo prošnjo .domov. Zrakoplovcc Bleriot na Dunaju. Zra-■koplovec Bleriot bo 22. oktobra predaval iiia'Dunaju o svojem znamenitem poletu z iletalnim strojem čez preliv La Manche. Miš v kruhu. Iz Clicrburga sc piše: Neki mornarji so našli v hlebu kruha mrtvo miš. Vojaška preiskava je dognala, aa so vojaški peki nalašč zapekli v kruh miš, in je izključeno, da bi bila miš v moki, ker bi jo stroj za testo gnesti zmečkal. Ves kruli od istega dneva v vojaški pekarni so uničili in kaznovali z zaporom ves pekovski oddelek. Volitve na (soriškem. KANDIDATI S. L. S. za kmečko skupino goriško, ki voli v nedeljo. 10. 1. m., so: Za Tolminsko: Dr. Gregorčič, državni in deželni poslanec v Gorici; Anton Kosmač, župan v Cerknem. Za Goriško: Ivan Berbuč, profesor v Gorici; Mihael Marinič, posestnik v /Podsenici; Mihael Zega, posestnik v Kanalu. Za Sežansko: Dir. Henrik iSte- panič, sodni svetnik v Gorici; Franc Zlo-bec. posestnik v Ponikvah pri Avberu. Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! :: OŽJE VOLITVE NA GORIŠKEM. Gorica, 5. oktobra. Ožje volitve, ki .sc danes vrše. so v znamenju najhujšega boja. Znan je dozdaj le izid iz sledečih občin (v oklepaju je število glasov pri prvih volitvah): Ajdovščina naši 15 (22), nasprotniki 165 (147), Ročinj 50 (40) — KM) (93), Sta n d rež 148 (120) — 82 (69), Kobarid 36 (37) —- 154 (146). Prvačitta 103 (98) — 147 (155); nadalje Bc-jače 51—44, Ozeljan 16—190. Šlo sc bo Ic za par glasov. Liberalci delajo s strahovitim terorizmom. PRESTOLONASLEDNIKOVA SOPROGA ZOPET ODLIKOVANA. Dunaj, 5. oktobra. Po poroki prestolonaslednika Franc Ferdinanda 'je cesar njegovi soprogi Sofiji grofici Hohenberg podelil knežji naslov. Danes ji je podelil naslov vojvodinje z naslovom »Visokost'-. RAZSODBA V VELEIZDAJSKEM PROCESU. Zagreb, 5. oktobra. Za današnjo proglasitev obsodbe 'so bile izvršene najob-iširncjše varnostne priprave. Stare časnikarske vstopnice niso več veljale, časnikarji so morali dobiti nove. Število občinstva jc bilo omejeno na minimum. K pro-■glašenju obsodbe je senat določil pripustiti samo one obtožence, kateri so smeli prisostvovati sodnijski razpravi, a šc o teh .so določili, da sc pred vstopom v dvorano natančno preiščejo. Ban Raucli sc jc odpeljal iz Zagreba. Zagreb, 5. oktobra. K obtožencem žc včeraj ni nihče smel. Senat sc je bal, da se izvrše grožnje, da 'bodo pri razsodbi pokale bombe. V dvorani jc bilo vse polno policajcv in detektivov. V Zagrebu je vse polno orožnikov iz celc dežele. Hišo Frarikovo žc od včeraj stražijo orožniki. Zagreb, 5. oktobra. Proglasitev razsodbe je bila določena za danes ob pol 8. uri zjutraj. Še prej, v najbolj zgoduih urah jc bil naval občinstva velikansk. Razpravna dvorana in galerija sta bili kijub najstrožji kontroli, natlačeno polni. V bližnjih ulicah je stalo na tisoče občinstva. Policija jc napravila okolu sodišča gost kordon. Ko so sc okolu 7. ure pripeljali zagovorniki, je prišlo do demonstracij. Pristaši koalicije so klicali zagovornikom »Živio«, pristaši Franka pa »Ab-zug«. Na obeh straneh jc bilo silno razburjenje. Ob pol 8. uri zjutraj jc vstopil v dvorano senat z državnim pravdiiikom. Predsednik senata je opozarjal občinstvo, naj bo mirno, ker bo sicer takoj dal izprazniti dvorano. Pristaši Franka so napravili drž. pravdniku ovacijo. Klicali so mu »Živio«! Obtoženci so se branili priti k proglasitvi obsodbe. Predsednik jc šc enkrat poslal ponje s pripombo, da bo sicer razsodba proglašena v njihovi odsotnosti. Obtoženci so poziv predsednikov odklonili in k razsodbi niso prišli. Senat je odklonil mnogo predlogov drž. pravdnika. Drž. pravdnik jc predlagal pet smrtnih obsodb, izrečena pa ni bila nobena smrtna obsodba. Zagreb. 5. oktobra. Od vclei/daie obtoženih Srbov .ic bilo obsojenih 31, oproščenih 22. Zagreb. 5. oktobra. Razsodba zoper Srbe, obtožene velcizdaje. sc jc izrekla danes ob osmih zjutraj. Oblast je odredila velike varnostne priprave, a jc dozdaj vse mirno. Obsodba sc glasi: Adam in Valcrian Pribičcvič, vsak 12 let težke ječe. 'Pero Bekič — 8 let težke ječe. Joco Oreščanin. Peter Petrovič, Mojo Ervačanin — 7 let težke ječe. Miloš Boroevič, Siino Živkovič ml., Tanazijc Oblakovič, Gjuro Frak. Aleksander Gjurič, Števo Kalember — 6 let težke ječe. Vaso Lukač, Gajo Živkovič, Rade Malobabič, Gjuro Jovanovič, Nikola Rc-brača, Stanko Rebrača, Gjuro Končar, Stcvo Končar. Stepan Kačar. Mile Corič, Pavao Matjaševič, Stevo Radovanovič, Dmitar Ervačanin, Lazo Babic, Vaso Vuk-dragovič, Mile Mitrič, Danilo 'Podunavac, Gjorg.jc Jagnjič, Milan Vukelič — 5 let težke ječe. Ostalih 22 je oproščenih. Čitanjc razlogov traja še zdaj. Zagreb, 5. oktobra. Po proglašenju razsodbe je sledilo utemeljevanje razsodbe. ki jc trajalo do 2. ure popoldne. Stroški obravnave so razdeljeni na vse obtožence, tudi na one, ki so bili oproščeni. Občinstvo jc vzelo razsodbo na znanje s precejšnjo mirnostjo. Do popoldanskih ur tudi po ccstali ni bilo nikakih demonstracij. Zagreb, 5. oktobra. Stroški obravnave, katere bodo morali plačati vsi obtoženci. znašajo 70.000 K. Zagreb, 5. oktobra. Danes ob 5. uri popoldne bo sklepal v Budimpešti imunitetni odbor o prošnji vlade, da sc izroči hrvaške dclgate Sv. Pribičeviča. B. Budi-savljeviča in J. Banjanina kot kolodvodje srbske veleizdaje. — Frankove nOvine pravijo, da se bo obtožene poslance takoj izročilo, ako se bo v Budimpešti pritrdilo izročenju, nc da bi sklepal o tem tudi hrvaški sabor. ŠTAJERSKI DEZ. ZBOR. Gradec, 5. oktobra. V današnji seji štajerskega dež. zbora jc dr. Verstovšek utemeljeval svoj predlog glede uravnave Pake in Mislinje, posl. Novak jc predlagal preložitev ceste v kozjanskem in mariborskem okraju, posl. Roškar jc v imenu občinskega odseka poročal o občinskih dokladah za občine Gornji Grad in Gorenjski vrh. Posl. Verstovšek jc uložil interpelacijo radi onesnaženja Pake po us-njarni v Šoštanju, Ozmcc prošnjo dijaške kuhinje v Ptuju za zvišanje podpore. Tcr-glav za podporo dekliški šoli v Celju, za ustanovitev postajališča v Radečah in planinskega društva v Mozirju za podporo. LEX AXMANN. Dunaj, 5. oktobra. V današnji seji ni-žjeavstrijskega dež. zbora ccsarski namestnik šc ni odgovoril na interpelacijo o sankcijoniranju lcx Axmann. Vrše sc šc obravnave s strankami solnograškcga iu gorenjcavstrijskcga dež. zbora. Namestnik odgovori v petek. Danes je bil stavljen predlog za ugotovitev nemškega jezika pri razpravah dež. zbora iu odbora. ZA DELOZMOŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Praga, 5. oktobra. Češki minister Za-ček jc danes dalje konferiral s češkimi voditelji. Ako pride do kompromisa, bo češki deželni zbor zboroval med 11. do 19. oktobrom. SMRTNA KOSA. Zidani most, 5. oktobra. V Radečah je danes umrla gosp. Katarina Christof, mati ljubljanskega solicitatorja. SAMOUMOR PENZIJONISTA. Trst. 5. oktobra. Ustrelil sc jc v Trstu penzijonist Franc Graul, star 74 let. OBSOJENI IREDENTOVCI. Trjdent, 5. oktobra. V soboto je bila razprava proti 12 iredentovccm, ki so po-mazali ccsarske orle ob priliki stoletne slavnosti v Inomostu. Štirje so bili obsojeni na dva tedna, trije po tri tedne in dva obtoženca na deset dni zapora. Dva obtoženca sta pa bila oproščena. RAZBURJENJE V MADRIDU. Madrid. 5. oktobra. Razburjenje med občinstvom vsled novih neugodnih vesti iz Mclilc jc velikansko. Veselje nad zmagami je prenehalo. Skoro gotovo je, da pride do vojske z maroškim sultanom, ki pošilja vstašeni neprestano pomoči. Madrid, 5. oktobra. Ministrski svet je sklenil, da odpošlje v Afriko na bojišče novo divizijo. To poročilo jc naredilo velik vtis. DR. COOKOVI DOKAZI O ODKRITJU SEVERNEGA TEČAJA. New York, 5. oktobra. Listi poročajo, da sc je dr. Cook končno žc odločil na vedno večja zahtevama. da izroči svoje dokaze o odkritju severnega tečaja ue samo univerzi v Kodanju. ampak tudi tukajšnji nacionalni geografski družbi. Na ta način hoče Cook ovreči Pcaryjcvc obdol-žitve. NAMESTILO ZRAKOPLOVU »REPU-BLIOUE«. Pariz, 5. oktobra. Izna-jditelj Spiess jc ponudil vojnemu ministrstvu v dar svoj vodljiv zrakoplov. Zrakoplov jc sedaj v palači zrakopiovne razstave m ima 7000 kubičnih metrov obsega. Breznik, »Slovanske besede v slovenščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed iu izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od naših močnejših bratov iu izpopolnili ž njimi naš jezik. * »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«. I. del od Pohlina do Prešerna. Spisal prot. Ivan Grafenauer. — To jc kivjiga, ki jo jc dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori Skctova Slovstvena čitanka, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva. o novejši književnosti, in kadar govori obširneje, je nepraktična in suhoparna. Z Grafenauerjevo Zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno knjigo, ki bo dijaku in profesorju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lahko ustreza šolskim namenom in je potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj, ki si jih je nabral g. profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne 'le na dijaški polici bi morala ležati »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega .občinstva sc je zbala obširnosti in lctopis-nega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar jc med našim izobra-ženstvom veliko premalo slovstvcnozgo-dovinskega znanja. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo knjigo, nc veljajo več izgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice! Z lahkoto in naslado bo prelistal bravec to knjigo, brez truda, a z velikim pridom, ker jc pisana z ostrim, prodirajočim pogledom na širjavo in globino. Z mirno, prepričevalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje g. profesor tihe striiie naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki je klasično — a obenem govori s fino, vzgajajočo in dvigajočo tendenco, tako da se bravcu, ko obrne zadnjo stran, izviic vzdih: res je in prav jj. da jc res! — 'Knjiga -ie izšla v zalogi »Katoliške Buk-varne« v Ljubljani in velja samo 2 K, trdo vezana 2 K 50 h, po pošti 20 h več. — Ta nizka cena omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi. »Bisernice« iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih nabral Ivan šašelj, župnik. I. del. Cena 2 K. vez. 3 K. JI. del. Cena 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. — Belokrajina si jc ohranila med Slovenci največ pristnega narodnega blaga, zanimivih narodnih običajev, ki segajo brezdvomno v staro davnino, pa tudi belokranjski jezikovni zakladi imajo prednost mimo vseh ostalih slovenskih narečij. To delo .ie torej važen in zanimiv pojav v našem dosedaj bornem folklorističncm slovstvu. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. TRZNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 5. oktobra. Pšenica za oktober......1410 Pšenica za april 1910.....14 04 Rž za oktober 1. 1909............0 63 Oves za oktober.......7 50 Koruza za maj l. 1910..........696 Efektiv:--- Msteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2«, sred. zračni tlak 736 0 mm. C « a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 4 9. zveč. 7369 13-7 sl. jug jasno J 7. «|nir. j a. pop 735 6 10 3 brezvetr. megla 00 734 4 18 4 sl. svzh. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 14 7", norm. 12'3°. 2760 Učenec 3—1 Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Pnch-kolega.......K 150 — „Ciuier" kolesa............ 115-— Najboljše pneumatike ReithofSer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od KUG1- naprej. (i) Za prekupovalce isla cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brea potnikov, vsled toga vse blago veliko oonsja. Ceniki zastonj in poštnina prosto, Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN mar in trgovoo v Ljubljani. isišjg ceni 8filna najiiovgjše Ahlflfrfi Jesenske In n narejene zimske, za pspode, dame, dečke in deklice po naj- 2629 1 konfekcijska trgovina JI. LIIKIC, Preči Sio 19. Slot>enci, pozor! pri nakupovanju vencev. £jubljatta, J^esini tra 11 priporoča največjo zalogo krasnih — i in trakov z napisi. gunanja naročila se izvršujejo V hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - ckrasne RloBufie za dame, Rallor tudi za de Rtiče in otroRe, najnovejše mode, v največji izBiri priporoča po zelo ugodniR cenaR modni salon c?. cflSagdic J2juBljana, nasproti glavne pošte, JBjuBljana. 2613 20-1 ° 4ae. 1235 (4) C. kr« ppi¥. občni: zovorooolnicfl Assicnrazioni Gsnerali u Trsta ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 346 milijonov kron. poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje: za mizarski obrt, 15—16. let star, poštenih starišev, se sprejme pri FR. ŠETINii, mizarju v Guncljah, p. St. Vid nad Ljubljano. Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo meseca sept. 1909 1466 K 11,074.837 12 1335 K 9,969.407 04 K 795.196 07 od I. jan. 1909 14.887 KI22 632 723 37 12.834 K 105.526.209 46 K 7,654.326 52 jeci in v min, m in Mi i orlu! Kdor sc hoče za vedno znebiti bolezni na pljučih ali v grlu, bodisi Se tako trdovratna, uli astme, če je še tako zastarana in dozdevno neozdravljiva, naj sc obrne na fl. Wolffskn-ja v Berolinu, N., WeiBen-burgerstraBe 79. Tisoči zahvalnic jc zadostno jamstvo za veliko zdravilno moč enega zdravljenja. Brošura zastonj. 2100 10-1 Velik in dobro poznat mlin za pšenico'in rž išče radi pospeševanja prodaje za Ljubljano in okolico zmožnega, strokovno izvežbanegain dobro upeljanega ZASTOPNIKA. Ponudbe pod »Primissima K 8030" na Haasenstein & Vogler R. G. Wien I. 2765 3-1 kratek, zelo dober in dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2771 1-1 l^otel /[i voli, Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej. 2534 1 cecilijanec išče službe pri večji fari. Zmožen je poučevati tudi pevske zbore in prevzame tudi tajništvo. Naslov pove uprava Slovenca". 2775 5-1 Mladenič 19 let star, ki obvlada popolnoma slovenščino v besedi in pisavi, zmožen nemščine, z lepo pisavo, kateri ima izobrazbe, zmožnosti in eneržije dovolj tudi za težja dela (sedaj dopisnik sedmih časopisov), želi v odvetniški ali drugi pisarni ozir. pri kakem časopisu primerne službe kot začetnik v pisarni ozir. kot sluga k zdravniku, ali druge primerne službe z malo začetno plačo. - Prij. ponudbe se naj blagovolijo poslati na: Josip Planine ml., poŠta Podsreda, Spodnje Štajersko. 2751 3-1 V Tržiču sc takoj odda za trgovino zelo prikladna pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo. 2718 3—1 iša z vrtom ob cesti v Trbovljah sc proda na prostovoljni dražbi v Fortetovi gostilni dne 14. oktobra ob '/< 10 dopoldne za izklicno ceno 15.000 kron. 2713 Dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško. Več sto kilogramov lepih, finih obranih, ima na prodaj Ivan Theuersdiuh, trgovec, Tržič, Gorenjsko. 2723 5-1 Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra računarica ki ima že nekaj prakse, sc sprejme takoj v trgovini JOS. SCHUMI v Ljubljani. Zeli se lastnoročno pisane 2755 ponudbe pod gornjim naslovom. 3—1 Podružnice Splfet, Celovec In Trst • DelnlSka glavnica -K 3*000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarje ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- ./jfM f / O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih /2 /O iksr Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec In Trst_- Rezervni fond K 800.000.