št^sltoSC^^ DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
FEBRUAR
1984
rej
Sindikalni aktivisti na seminarju
Naš sindikalni svet je 3. in 4. februarja 1984 v Republiki^«!!!? i20brazevalnen1 centru v Radovljici organiziral 9ČJ2S i n*Vni seminar 28 predsednike izvršnih odborov 00 5» in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Glavni i vžsf!T®n seminarja je bil, da bi veliko novoizvoljenih pred-aridoi* V 00 ZS seznanili z vlogo sindikata, z nalogami in D^riftkinos*mi' w J'n caM° v naslednjem mandatnem ob-,osl    ,u- Udeležba je bila zelo zadovoljiva.
Ijic Uvodno besedo je imel • 'Simon Seljak, predsednik egobcinskega sindikalnega __,sveta. Za njim je o zgodovini
rePubliškega izobraževal-'nega centra Radovljica in /rjpami občini Radovljica na EGkratko spregovoril upravnik
cen*ra, Vlado Matjašič. /fj  Prvi predavatelj, Janez Že->vnieznik, predsednik odbora RS
pSS za družbenopolitično ']i3lzobraževanje, nam je spre-,vi}govorj| o nalogah, pravicah in
dolžnostih sindikata, kjer sin-N i K dikat mora biti in kaj naj bi —'delal, opozoril je na forumsko _^de|o in na to, da sindikat lahko
|udi »blokira« odločitve de-
lavskega sveta, če te določile niso dobre. S sedanjimi političnimi in
gospodarskimi razmerami v mn Jugoslaviji nas je podrobneje jaeiseznanil Jože Sintič, član /ora predsedstva RS ZSS. Go-odg( sP°darsko situacijo v letu
lobe ' „
Sindikat je toliko močan, -kolikor delavcev ima za sabo
Ed«n od udeležencev seminarja v Radovljici je bil tudi novi Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata 'kuPnih služb iz Industrije usnja Marjan Gornjak. Z njim smo se |*aPletli v pogovor in želeli zvedeti, kako ocenjuje to obliko usposabljanja sindikalnih delavcev.
..."Kakšnih velikih izkušenj pri delu v sindikatu nimam, saj sem prak-Jticno še|e mesec dni na tej dolžnosti. Že zdaj pa vem, da dela ni ravno ■malo, predvsem pa se mora človek lotiti tudi študija literature in tudi ■vsakodnevno spremljati pomembne informacije v časopisih, če hoče, flda je dejansko informiran in na tekočem in s tem tudi usposobljen za ;i?el° v sindikatu. To splošno izobrazbo in informiranost tesno povezuješ takšnimi seminarji. Če želiš kaj »odnesti« s takšnega seminarja, se ^oraš nanj tudi pripraviti, če se ne, se težko tvorno vključiš v raz-Pravo. To je bil moj prvi seminar in nanj sem se resno pripravil in se tudi vključeval v razpravo. Sem tudi delegat v Zboru združenega dela in mi )e P°znana problematika gospodarstva v občini, istočasno pa izhajam wdi iz ve|jke organjzacjje združenega dela, ki stalno stremi k čimvečji Pr°duktivnosti in kjer prevladuje izvozna usmerjenost, zato mi ni bilo vse ravno novo. Prav pa bi bilo, da bi na takšnih usposabljanjih za sin-a|kalne aktiviste sodelovali kot predavatelji tudi ljudje iz gospodarstva,
1982 je prikazal z dokaj vzpodbudnimi številkami, vendar smo v razpravi ugotovili, da so predvsem statistični pokazatelji, saj vendar sami vidimo, da smo zelo malo naredili, padec realnih osebnih dohodkov pa je dosti večji, kot ga prikazujejo vse statistike.
Razprava je bila precej živahna in med drugim so tudi opozorili, da bi morali prepovedati izvoz surovin, vendar je problem v tem, da OZD bi morali prepovedati izvoz oziroma tako priti do potrebnih deviz.
Prisotni so opozarjali, da bo. delovanje sindikata pri dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije bolj jalovo tudi, če z resolucijo ne bomo omejevali določene rasti dohodkov.^kako naj sindikat motivira delavce, kje je dodatna stimulacija, kje so še velike    notranje rezerve,
|ki se
vsakdan soočajo s konkretno prakso«.
r.' p
Iora   'ate 'z velike delovne organizacije in najbrž je vaša sindikalna aanizacija tudi precej aktivna? del    iamo'z dejstva, daje sindikat toliko močan, kolikor ima za sabo da avC6V' In mislim, da smo na prvi poti. Vemo, da je naša edina pot, "* da    V6^ na^'n izdelkov izvozimo na konvertibilni trg. Seveda ob tem," skrtf ina^a osn°vna naloga še povečati produktivnost. In sindikat bo narv Za ^ar naJvečjo informiranost delavcev. Ljudje morajo biti sez-X moJr1' 2 vsem' problemi in težavami, potem se tudi bore, da jih prezre. !'°\Mslirn, da je to naša osnovna naloga, seveda pa ne gre pre-» Nlon     vseh tekočih in sprotnih akcij in dejavnosti, ki jih je cela vrsta. ' lahk 6' ^' so precJ nam' s0 velike 'n ne ravno enostavne, zato jih bomo p0l^° Uresničili le tako, da se bodo člani sindikata in druge družbeno-cilje.ne or9anizacije povezali in s skupno akcijo dosegli zastavljene
vprašljiva bo socialna varnost delavcev...
Ivo Miglič, predsednik MS ZSS Ljubljanske regije, je spregovoril o aktualnih nalogah organizacij in organov Zveze sindikatov. Opozoril je predvsem na delo samoupravne delavske kontrole, delovanje delegatskega sistema, povedal, kakšno stališče imajo sindikati do ukinjanja TOZD, dotaknil se je področja nagrajevanja po rezultatih dela, socialne politike in opozoril na nujnost zmanjševanja neproduktivne režije.
Herman Bole, predsednik izvršnega sveta občine Vrhnika, pa je spregovoril o problemih uresničevanja resolucije za I eto 84 na osnovi stabilizacijskega programa. V svojem izvajanju je izhajal iz vzrokov, ki so nas privedli v dano situacijo.
Peter Petkovšek, podpredsednik občinskega izvršnega sveta, nas je seznanil z rezultati gospodarjenja naših delovnih organizacij v letu 1983, podal oceno gospodarjenja v letu 198h, na področju investicij dodal, da se naše gospodarstvo obnaša precej stabilizacijsko, saj ima v ta ' namen največ lastnih sredstev, le malo pa je kreditov in še dodal, da je naše pokritje izvoza z uvozom 170-odstot-no.
Drugi dan seminarja je začel Martin Poček in sicer z vlogo in nalogami samoupravne delavske kontrole v naših delovnih organizacijah.
Zdravko Troha, pa nam je ob koncu spregovoril o organiziranosti in metodah dela sindikata. Slišali smo, da ima sindikat štiri družbene vloge: od idejno-programske, organizacijske, do kadrovsko-moralne in funkcijo kotrole oziroma spremljanja.
Seminar smo zaključili s pogovorom za »okroglo« mizo s predstavniki DPO in DPS občine Vrhnika. Sodelovali so Andrej Vido-vič, Marjan Sigulin, Toni Turk, Maja Jakdiš, Borut Gorup in Simon Seljak.
Razgovor je tekel o aktualnih nalogah v vseh družbenopolitičnih organizacijah in občini, še posebej pa v sindikatu.
Verjetno lahko ta prispevek zaključim z ugotovitvijo vseh prisotnih, da je seminar uspel, da smo na njem slišali marsikaj zanimivega, uporabnega ter poučnega in da so take in podobne oblike izobraževanja sindikalnih aktivistov nujno potrebne.
Z. T.
JpP^
Nova hala Komunalnega podjetja
V Komunalnem podjetju računajo, da se bodo že do poletja preselili v nove poslovne prostore, ki jih gradijo v Sinji gorici (pri bajerjih). Nova naložba je vredna okrog 30 milijonov dinarjev in jim bo omogočila, da bodo imeli vse veje svoje dejavnosti pod isto streho. Zdaj so kar preveč »razdrobljeni«, celo v samem središču Vrhnike imajo svoja skladišča, ki niso primerna za tovrstno dejavnost, često pa je oteženo tudi varovanje vseh skladiščnih prostorov.
NOČNA VARNOST PEŠCEV
S »kresničko« nas bodo opazili
10. marec — praznik KS Borovnica
Krajevna skupnost Borovnica  bo  10. marca praznovala svoj krajevni praznik. Na ta dan je v Gramozni jami padlo pod okupatorjevimi streli 16 naših krajanov. Ob tej priliki nameravamo obiskati Gramozno jamo z dvema avtobusoma. Ž enim avtobusom   bomo peljali učence   naše osnpvne šole, z drugim pa svojce padlih in druge krajane. Odhod avtobusov bo 10. marca ob 10. uri izpred šole v Borovnici. Krajane oziroma svojce iz Vrhnike obveščamo, da bodo lahko vstopili na avtobus na Vrhniki pri Cankarjevem spomeniku ob 9.30, Bistričani v Bistri in Dolani na Dolu. Istega dne bo tudi v Borovnici koncert pevskega   zbora DPD Svoboda Borovnica. Vabimo vse krajane, da
se obiska v čim večjem številu udeleže!
20. februarja letos je začelo-veljati določilo republiškega zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa, da morajo vsi pešci — tudi odrasli — ponoči in ob vsaki zmanjšani vidljivosti na cestah izven naselja nositi ustrezno svetlobno odsevno telo — KRESNIČKO.
Do zdaj so jo morali nositi le šolarji in otroci. V ta namen izde-
luje ustrezne svetlobne odsevne obeske tovarna Saturnus Le-ti so edini primerni, čeprav se pojavljajo na trgu tudi podobni neustrezni obeski brez oznake. Obeski za odrasle so v prodaji pri Slovenija avtu, Trgoavtu, Agrotehniki in v Saturnusovi prodajalni v Ljubljani. Miličniki bodo menda v začetku do pešcev brez kresničke še prizanesljivi. Ko bo odsevnih obeskov v trgovinah dovolj, pa nič več.
Priprave na volitve v JLA
V osnovnih organizacijah ZK v enotah in ustanovah naše garnizije potekajo priprave na volitve, ki bodo v obdobju april—maj.
Bolj zgodnja izvedba volitev bo omogočila, da bodo v letu trinajstega kongresa ZKJ volitve v predkongresnem obdobju na vseh nivojih organiziranosti ZK v JLA, obenem pa bodo voljeni tudi delegati za kongres.
Malo zgodnejši rok za volitve - prva polovica leta 1984 — omogoča, da se bodo naslednje volitve v letu 1986 na vseh nivojih, od osnovnih organizacij do konference organizacij ZKJ v JLA, izvedle pred 13. kongresom ZKJ, kar je tudi z gospodarskega vidika upravičeno.
M. ARSIĆ
f L «    Poskrbi s kurjavo je bilo
ap;,Lfadniem času kar nekaj
Č še Posebno tisti, ki so xije «ieh kupjti |e kakšen meter že
nriWenln   drv-   80 težko aka L   n|ih-Ko se J® ener9et-ii/MzJL28 86 povečala, pa je II v *'!«ni svet sklenil, da je tudi v n*«    moc kuPili 26 naprav-
tiii v 2rva- Te na,oge 80 se lo" i«,   komunalnem podjetju in
nr«~ Že napravili okrog 220
SBd!.i0rninskih   me,rov drv-
procii*Pa, ,ma'° 2al°9° že kar ilm nI ■,0 in ni se bati, da bi sal i   M t0 zimo zmanjkalo, , 8»„'m *ud| Gozdno gospodaril 6 Vj„° 29ledno dobavlja hlodo-3 1 la°;Cena drv je 2400 dinarjev
kO' Mr«L<iSt0minski m®ter- pO žeU'
j w«nk pa jih tudi zrežejo.
Pripravlja se dolgoročni plan občine
Na podlagi sprejetega delovnega programa teče izdelava strokovnih gradiv za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 1995 z elementi do leta 2000. Na osnovi strokovnih gradiv bodo pripravljeni osnutki posameznih planskih dokumentov: smernice, osnutek in predlog plana. Strokovna gradiva so izdelana do te faze, da je možno oblikovati smernice za izdelavo dolgoročnega plana. Izdelava strokovnih gradiv ne bo zaključena z izdelavo smernic, temveč je predvideno končanje tega dela dp priprave osnutka plana. Pospešena Je tudi izdelava strokovnih gradiv za pripravo dogovora o skupnih osnovah dolgoročnega razvoja občin ljubljanskega območja. Doseženo Je delovno sodelovanje z nosilci izdelave teh gradiv, vendar je sedaj zadnji čas, da dobijo občine trdnejše osnove za usklajevanje.
V tem času bo za kvalitetno delo vse pomembnejše plansko gradivo nosilcev izdelave dolgoročnega'plana. Ugotoviti je potrebno, da je večina splošnih združenj že pripravilo oziroma sprejelo analize razvojnih možnosti. Ni pa vseh podatkov o vključenosti nosilcev planiranja iz naše ■ občine v oblikovanje teh gradiv. Brez lastnih analiz razvojnih možnosti bo otežko-čeno vključevanje v razvoj posamezne dejavnosti. Usklajenost razvojnih programov posameznega nosilca planiranja z razvojem dejavnosti je nujna in brez nje ni mogoča realizacija usmeritev iz občinskega dolgoročnega plana. Tudi zaradi tega je nujno pospešiti pripravo planskih gradiv nosilcev planiranja.
Z gradivom, ki ga je pripravil Zavod za načrtovanje, je predstavljen najodgovornejši m dejavnikom v občini — za pripravo dolgoročnih planov — izvleček iz izdelanih ocen dosedanjega razvoja in analiz razvojnih možnosti. Zainteresiranim je na razpolago strokovno gradivo tudi pred izdelavo zaključnih tekstov. Pomembno je, da nosilci planiranja prikazane ključne probleme ocenijo s stališča dosedanjega razvoja in analiz razvojnih možnosti. Razprava o tem gradivu, predvsem pa usklajene ocene, bodo dragoceno vodilo pn zaključevanju strokovnih analiz in pri pripravi smernic za pripravo dolgoročnega plana občine.
—,-_^--,-.--BRUi
Na Logu uresničujejo — referendumski program C
V krajevni skupnosti Log uspešno uresničujejo referenduma) gram — to je ena od ugotovitev krajanov, ko so obravnavali letna Ko )< čilo o delovanju sveta krajevne skupnosti. Lani so asfaltirali okoJ°/9ani: kvadratnih metrov cestnih površin. Vrednost teh del je 1,95 milij«, }avn narjev. S tem so skoraj v celoti (95-odstotno) asfaltirali obstoječe 8el1' J9 zajete v referendumskem programu. Ob tem so že poravnali PrevenlJe tveni kredit, najet pri SKOCES, iz preostalega zbranega denarja p£ , , poravnali še stroške za cesto do pokopališča in za asfaltiranje okri. nle'
Reševanje problema motnosti vode
Po dobrih dveh mesecih obratovanja vodovoda z Borovniškega vršaja se je predvsem v Borovnici, ki se oskrbuje iz vodnjaka VD-1 pokazalo, da občasno in predvsem v nekaterih predelih priteče iz pip motna in obarvana voda s prisotnostjo večjih mehanskih nečistoč. Vzrok temu je znan. Gre za železo, ki ga je, kot kažejo analize, občasno v vodi več kot je dopustno. Pred krajani se je pojavilo vprašanje: je ta voda zdrava in jo lahko uživamo? Analize je vršil Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana — veliko vzorcev so odvzeli.
Kakšno je torej njihovo mnenje?
»Voda iz vodnjakov Borovniškega vršaja je v mikrobiološkem svojstvu neoporečna, kar potrjujejo vsi doslej preiskani vzorci vzeti na samih vodnih virih. Med drugim je to dejstvo vplivalo na odločitev o opustitvi vodopreskrbe iz starih vodnih virov, predvsem iz zajetja Breg—Pako, ki je zaradi svoje lokacije izpostavljeno nezaželje-nim mikrobiološkim, kemičnim in fizikalnim vplivom iz okolja. Najnevarnejše sestavine takih virov so vsekakor organizmi, ki povzročajo nalezljiva črevesna obolenja.
Iz dokumentacije kemičnih preiskav vode vodnih virov Borovniškega vršaja je bila ugotovljena tudi ustrezna kemična sestava vode. Po vključitvi vodnjakov v sistem vodopreskrbe pa so presenetile kemične preiskave vodnih vzorcev iz vodnjaka VD-1 ter kasneje pojavljale or-ganoleptično — okus, videz — spreminjanje vode na nekaterih delih borovniškega omrežja. V vzorcih vode iz vodnjaka VD-1 in na omrežju je bila ugotovljena prisotnost železa (Fe) v koncentracijah nad dopustno mejo po Pravilniku o higienski neoporečnosti vode, kije namenjen za javno preskrbovanje prebivalstva kot voda za pitje ali za izdelavo živil, namenjenih za prodajo (Ur. list SFRJ, št. 9/80).
Vedeti je potrebno, da prirodne vode vedno vsebujejo tudi anorganske snovi — mikroelemente. Včasih pride do kemičnih reakcij, kot npr. pri flokulaciji železovih soli, do katere pride, ko voda z: raztopljenimi fero-spojinarni pride v stik ž atmosferskim kisikom. Med mikroelementi, ki raztopljeni v vodi izzovejo bolezenske spremembe sodijo: svinec, živo srebro, barij, arsen, selen, ki deluje že v malih koncentracijah, ter krom, baker in cink, ki so prav tako nevarni vendar v znatno večjih koncentracijah.
ŽelezO je v sanitarnem smislu indiferenten element vode, vendar pa preko neke meje daje vodi karakterističen metalni okus. Razen tega lahko povzroča nekatere motnje v industrijsko tehnoloških procesih npr. pri proizvodnji konzerv, tekstila, kože, pralnic, čistilnic in podobno. Za pitno je meja — po pravilniku — vsebnosti železa 0,3 mg/l vode, čeprav se v vodi organo-leptično ne zaznajo tudi večje količine — mineralne vode. Železo je v vodi običajno v obliki fe-rospojin, najčešće kot fero-karbonat rn kot tak predstavlja del trdote vode.
Fero-železo je raztopljeno v vodi in se ne vidi. Postane pa vidno takoj, ko pride voda V stik s kisikom. Tedaj se namreč sproži veriga kemičnih reakcij, ki jih zaključi tvorba feri-hidroksida, ne-topne spojine, ki se pojavi v obliki rjavih delcev. Na ta način se izloči večina železa iz vode že kmalu, vsekakor do potrošnika pridejo koncentracije, ki se gibljejo blizu predpisanih količin. (Dokaz izvidi analiziranih vzorcev.) Sama prisotnost železa v vodi nima nobenega posebnega vpliva na zdravje potrošnikov. Nezaže-Ijeno je v vodi za javno preskrbo le zaradi tega, ker obarva sanitarne naprave in inštalacije, tkanine pri pranju ter kot že rečeno eventuelno povzroča spremenjen okus in težave v industrijski proizvodnji.
V človekovem organizmu se železo resorbira iz prebavnega trakta v glavnem v fero-obliki — topni obliki, kar je pri pomanjkanju železa v organizmu zaželjeno, saj je to celo terapevtski postopek pri nekaterih oblikah anemij. Kopičenje prevelikih količin železa organizem prepreči sam. Izloča ga namreč preko prebavnega trakta. Med obolenji so poznana tista, ki nastanejo zaradi pomanjkanja železa v organizmu, ne pa tista zaradi vnosa večjih količin tega mikroelementa. Pri terapiji anemij se npr.' vnesejo dnevno večje količine železa v organizem, kot bi jih vnesli ob dnevni količini zaužite vode borovniškega vršaja.
Spremenjene fizikalne lastnosti vode — motnost, barva, ki se pojavljajo občasno predvsem na nekaterih delih omrežja v Borovnici, za sedaj presegajo določbe pravilnika. Menimo, da bo zadovoljivo rešitev tega problema prinesla nadaljnja faza raziskav in dogradnja vodovoda ter s tem zagotovila potrošnikom tudi ustrezne fizikalne lastnosti vode.«
Krajani pravijo, da je treba rešiti problem motnosti vode, druge izbire ni.
Izredno resno in odgovorno so se lotili tega problema tudi vsi pristojni, predvsem strokovnjaki. Na več sejah vseh najodgovornejših, tako izvajalcev izgradnje vodovoda, upravljalca vodovoda in strokovnih institucij je bilo dogovorjeno:
— vodni vir, to je vodnjak VD-1, ki napaja Borovnico se izključi in se za napajanje borovniškega vodovoda.; ara>i vodnjak VB-3, iz katerega voda vsebuje mar.; železa (pod dopustno količino) in je doslej napajai V-hniko. Območje Vrhnike pa se napaja iz viškov vode iz tega vodnjaka in iz zajetja iz Staj;
— poiskati dokončno rešitev, kar pomeni, da se nemudoma ugotove načini odstranjevanja železa iz vode in zagotoviti, da bo voda tudi na pogled čista, da bo režim oskrbe z vodo spet povsem normalen;
— izvajati stalno kontrolo vodovoda;
— drugi vodni viri (površinski) se iz leta v leto slabšajo, zato je borovniški vršaj najperspektivnejši tudi z vidika, ker gre za centralni vodovodni sistem in enoten vodni vir, ki ga je veliko lažje nadzorovati, kar hkrati narekuje tudi nadaljevanje izgradnje celovitega vodovodnega sistema tako kot je opredeljeno v programu II. faze sanacije oskrbe z vodo.
Prvi korak za prepričanje, predvsem krajanov Borovnice je, da se zagotovi v omrežju voda, ki ne bo vzbujala dvomov, da je primerna za uživanje.
Ob tem pa se moramo — po ugotovitvah strokovnjakov — zavedati, da je odstranjevanje železa iz vode bistveno enostavnejše, lažje in cenejše, kakor zavarovati izredno široko zaledje sedanjih kraških površinskih vodnih virov, ki sega celo izven meja naše občine. O strokovnih ugotovitvah, o učinkih teh ukrepov bo treba sprotno seznanjati vse krajane oziroma občane in vzporedno z reševanjem tega problema z občani voditi razpravo o programu II. faze sanacije oskrbe z vodo, saj nas sedanje težave v fazi priprave na referendum ne smejo zaustaviti, kajti davek, ki ga je Vrhnika zaradi slabe pitne vode že plačala v preteklosti je bil prevelik (zlatenica, črevesna obolenja). Nato nas posebej opozarja dejstvo, da se kvaliteta vseh vodnih virov iz leta v leto slabša in ne smemo si dovoliti, da nas nova epidemija lahko že jutri preseneti na nekem drugem področju občine.
silskega doma.
V Jordanovem kotu so krajani sami položili še del kanalizacije in asfaltirali cesto. Pri tem velja reči, da so akcijo izpeljali krajani z lastno denarno udeležbo in s prostovoljnim delom.
Tudi avtobusni postajališči v Molah so obnovili s prostovoljnim delom. Obnovljena je konstrukcija, napravljena nova streha, urejene klopi in v celoti prebarvani obe postajališči. Pri tem pohvalijo tudi obrtnike, ki so z materialom in s prostovoljnim delom pomagali pri ureditvi postajališč. Letos pa nameravajo urediti še postajališči v Jordanovem kotu.
Po letih pričakovanja je lani tudi Log dobil svoj vrtec, kar jim pomeni precejšnjo pridobitev. Čeprav so bila sredstva za obnovo in ureditev prostorov v stari šoli zbrana na občinski ravni, je tudi krajevna skupnost primaknila 25 tisoč dinarjev. Zasadili so »živo mejo« in se dogovorili, da je to otroško igrišče odprto za vse najmlajše tudi izven delovnega časa vrtca.
Odbor-za izgradnjo pokopališča je bil tudi lani delaven. Izdelujejo že lokacijsko dokumentacijo, vežica je že sezidana, skoraj v celoti so že pobrali prispevek od vsakega gospodinjstva v krajevni skupnosti, ki znaša 1500 dinarjev.
Še vedno se v višje ležečih predelih srečujejo s problemom oskrbe z vodo, zato predlagajo, da se v II. fazi izgradnje občinskega vodovodnega
In dan lahko i
sistema zgradi v Rosovšah tiranla
voar „      menili
Lani so ustanovili PTT odbor
so mnogo sestankov med KS.. ^a '
gomer, Bevke in Log ter na 'eno ti
sami. kovni C
Rezultati so naslednji:      v čas o
— PTT je pripravljen izvršiti danes, zacijo kontejnerskega sistertnos' 9 Logu. V letu 1984 seveda po,ehn'čr kroviteljstvom investitorjev vsel9epde; KS. vel"<o
— Načrt oziroma projekt j Med 260.000 za vse tri KS) za kont<omeni< ski sistem je bil narejen že v se('avske bru.vendar je bil potreben, dolff er Lo-popravkov vsled novih predpi!nezov' ozemljitvi. novanj
— KS Log ima že predrag Jorc kontejner, kar je bila njena za'. °'e ' tev. ln.vBc
— Predvidevajo, da bodo lc|Jini; predložili krajanom natančen s°delc čun in finančno konstrukcijo !ne9a napeljave telefona. 'zmerr.
— Dogovorili so se, da vzpo(9eode vodijo akcijo o postavitvi naiPoa|e' dveh (po možnosti treh) telefo °.e£™ govorilnic. ?atke
— Svet KS še nadaljuje za iinis 2 v soglasja za napeljavo *eie%!L|lz razen v primeru- VF sistema. 1 p°.v primeru je koristnik samo inv6!d„,!s in ko bo napeljano normalno tel. elsk< sko omrežje bo sodeloval v izg' 5IT)®ri le-tega v pravicah in dolže,.!, u
enako kot ostali krajani.
Opravili so še vrsto drugih I vendar smo iz poročila povz! nekaj najpomembnejših.
Antene na tujem trgu
»Poskušali smo s Številnimi izdelki,« se spominja inženir Franc Fefer skoraj 30 let razvoja vrhniške Iskre »a vselej nismo imeli srečne roke. Bilo smo slabo opremljeni in strokovno preveč šibki.«
Ljudski odbor je leta 1955 ustanovil servis s petimi zaposlenimi, ljudmi iz bivšega Komunalnega podjetja, za popravilo takrat še redkih električnih aparatov —• štedilnikov, likalnikov... širjenju radijskih in nato televizijskih aparatov so se prilagajali tudi zaposleni, ki so se vse bolj usmerjali na šibki tok. Leta 1959 so izdelali prvo anteno in dokaj zahtevne PH metre.
Počasi so se kadrovsko krepili in se približno po petih selitvah — začeli so kot podnajemniki — končno ustalili na sedanji lokaciji. Tu je bila nekoč mizarska delavnica, ki se je priključila LIKO, od katerega so prostore tudi odkupili. Že takrat so se nekdanji serviserji želeli priključiti močnejšemu partnerju — ozirali so se k Iskri — saj se je elektronika izredno hitro razvijala. V tem času so delali tudi za Zavod za avtomatizacijo, leta 1965 so se priključili Horjulu, sedem let kasneje pa je Iskra Com-rnerce prevzela prodajo njihovih izdelkov. Leto kasneje so kot delovna organizacija pristopili k združenemu podjetju lskra,1975. leta pa so postali ena od šestih proizvodnih TOZD Iskre v delovni organizaciji Široka potrošnja. ■
Danes je to kolektiv s 160 zaposlenimi, v katerem prevladuje NK ženska delovna sila. V razvoju, »srcu« proizvodnje, iščejo"izboljšave in načrtujejo nove izdelke štirje uspešni fantje; strokovno bo kolektiv okrepilo 10 štipendistov. Režijcev je malo in še ti opravljajo po več nalog.
Glavna proizvodnja so antene in antenski pribor, kot so filtri, usmerniki, odreči pa se ne- nameravajo tudi posebnim programom — različnim stikalom. Čeprav ena najmanjših delovnih organizacij po številu zaposlenih, so se Vrhničani kar krepko zasidrali na jugoslovanskem trgu. Pokrivajo 25 odstotkov potreb po te-" levizijskih antenah in kar 70 odstotkov po radijskih. Hkrati pa vse po-gumneje prodajajo na tuje. Lanskih 15 odstotkov proizvodnje, ki so jo izvozili, bo letos naraslo na 25. Naše antene potujejo v ZR Nemčijo, Francijo, Švico, Italijo, Jordanijo, pravkar pa se za kupčije dogovarjajo tudi z Grki in Turki.
Lani jim je uspelo tehnološko razviti novo družino strešnih logaritemskih anten za skoraj vse VHF in UHF programe.
V čem je prednost logaritemskih anten? Pri elektroniki sicer niso dosegli izboljšav glede na standardne
antene, zato pa so mehansko bolj odporne proti vetru ali obtežitvam s snegom. Za proizvajalca pa je seveda najpomembnejši prihranek materiala, ki ga doseže z novim tipom anten. Zanje porabi mnogo manj aluminija in plastičnih mas, poleg tega pa za logaritemske antene lahko uporablja tudi domače plastične mase. To je gotovo najpomembnejši dejavnik v današnjem gospodarskem položaju, ko ne le primanjkuje surovin, marveč so marsikje tudi v cenovnem razkoraku s končnimi izdelki.
Domačemu povpraševanju ne moremo ustreči, pravijo v Iskri, saj nam primanjkuje surovin. Posebno veliko povpraševanje po antenah je bilo že nekaj mesecev pred olimpijskimi igrami, zato so delali vse sobote. Surovin, kljub devizni soudeležbi, ni dovolj, ker gredo v izvoz.
Tehnični direktor Janez Kastelic pravi, da se jim večkrat nagrmadijo polizdelki, sicer pa se v času pomanjkanja dela preusmerijo na druge izdelke. Rdečih številk pa od ustanovitve do danes nikoli, niso imeli.
Prednost majhnega kolektiva je gotovo okretnost, s katero se lahko prilagaja razpoložljivim materialom in zahtevam kupcev. Zlasti tuji so zelo natančni, kar pa se potem odraža tudi na splošni kakovosti proizvodnje in je vse redkejše prepričanje, češ za doma je kmalu dobro.
Večje domače povpraševanje in vse boljše možnosti izvoza so kolektiv pripeljale do določitve po širitvi. Za zemljišče, ki sodi v industrijsko-bivalno cono, si že pridobivajo lokacijska dovoljenja in iščejo izvajalce, da bi še letos postavili pod streho '800 kvadratnih metrov površin. Do leta 1986 naj bi se kolektiv povečal še za 26 članov.
Ob uspešnem poslovanju razvojnih načrtih pa ne pozabljajo tudi na notranje rezerve. Planer Simon Seljak, drugače predsednik občinskega sindikalnega sveta pravi: »Z boljšo organizacijo dela bi lahko dosegli za desetino boljše rezultate. Od drugih ne moremo zahtevati spoštovanja dogovorov, če se jih ne držimo sami znotraj kolektivov. Na teh in še drugih področjih bi lahko izboljšali medsebojne odnose, ki posredno ali neposredno krepe delovne rezultate.«
LJUBA BABIČ-KOŠIR
Montaža sobnih anten ob tekočem traku, ki pomeni tehnološki dosežek njihovih tehnologov in fantov, ki se ukvarjajo z razvojem.
rabe l uredit Qe< skem in odo
-- — —— upora
V skladu s 27. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanj Z|virnc družbenonajemnih stanovanj, objavlja odbor za solidarnost skupščin »Le Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika se9a
pome
Prednostno listo za dodelitev
naša Porab
stanovanj po 9. natečaju
Prosilci, ki izpolnjujejo natečajne listo takole:
Ime in priimek
pogoje so se uvrstili na prednosti* ob te
že vs ■' mo, k družt
Stev. točk
Kategorija prosilca
Kolman Mateja Radovie Ljubimko Velkavrh Majda Karađić Ziacl Stojnic Radcnko Mlinar Slavica Mole Sena Vukajlovic Milena Krešie Dragica Barišić Anica
Ostali prosilci niso izpolnjeva Odbor za solidarnost daje p
traja IS dni po objavi.
Morebitne pripombe pošljite
nost Vrhnika, Cesta gradenj l.
555 mati samohranilka
495 družina z nizkimi dohod*
480 mlada družina —2 otroki
470 mlada družina — 2 otroki
425 mlada družina — 2 otrok1
400 mati samohranilka
380 mati samohranilka       izbi fc>
370 mlada družina — 2 btrokjjhum
310 družina z nizkimi dohodteči kt
300 družina z nizkimi dohodk. .
o je
-; Ipnost
i razpisnih pogojev. ibplorr rednostno listo v javno razpravo, H^J m rc
družu
OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV
Dru'. i upokojencev Vrhnika vabi vse svoje člane na letni občni zbor, k     v nedeljo, 25. marca 1984, ob 9.00 uri v dvorani Doma JLA
na Vihmki.
Stabilizacija narekuje zahtevne naloge tudi sindikatu
Za izvedbo občnih Zborov OO ZS je občinski svet ZS sprejel program priprav in poteka ter konkretnih zadolžitev članov občinskega sveta ZS, predsedstva, posameznih odborov in komisij ter tudi predsednikov in celotnih 10 OO ZS.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov so v Večini primerov dokaj dobro in odgovorno upoštevale dogovorjene roke za pripravo na občne zbore, seveda z nekaterimi izjemami, ki dogovorov niso upoštevali.
Ob pripravah na občne zbore je bilo v večini OO ZS pripravljeno predhodno poročilo o delu v tem mandatnem obdobju, ki je bilo poslano v razpravo članom, so pa tudi primeri, ko je bilo poročilo sicer napisano, vendar samo prebrano na članskem sestanku. Ocenjujejo, da srno tudi tu dosegli napredek, da pa je treba v bodoče več pozornosti namenjati manjšim OO ZS, ki nimajo oblikovanih posebnih strokovnih služb, aktivisti pa so predvsem prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Tu se še pojavlja veliko formalizma, češ, samo da opravimo nalogo, da ne bodo potem sitnarili. Po zbranih poročilih z udeležbo na občnih zborih ne moremo biti najbolj zadovoljni, saj je udeležba na občnih zborih povprečno 65-odstotna. Ob tem tudi ugotavljajo, da so bili bolj obiskani občni zbori v manjših sindikalnih organizacijah.
V poročilih o delu v dvoletnem mandatnem obdobju so 10 00 ZS podali oceno uresničevanja smernic in stališč kongresa ZSS in ZSJ ter vključevanje osnovne organizacije v delo občinskega sveta. Kljub aktivnostim, ki so jih v poročilu nakazali pa 10 v IUV DSSS ugotavlja, da še vedno primanjkuje idejno-političnega dela in s tem v zvezi aktivnega sodelovanja vseh članov sindikata v njegovi aktivnosti. V VVO so izpostavili v poročilo delo pri uresničevanju stabilizacijskih načrtov, uresničevanje načela delitve po delu, kvaliteto dela še posebej pa so kritično ocenili delovanje delegacij ter ob tem tudi aktivnosti sindikata, ki na tem področju ni bil dovolj angažiran.
V tovarni antenskih naprav so v razpravi na
poročilo ugotovili, da je poročilo pripravljeno dokaj kritično m prikazuje dejansko stanje v TOZD-u. Več pozornosti in truda bo potrebno posvetiti predvsem razvoju, saj bodo le novi programi vodili v premagovanje vseh nastalih težav. V poročilu posebno poudarjajo prizadevanje za kršitev vloge sindikata, pri tem pa še vedno naletijo na premajhno razumevanje in tudi sodelovanje vodilnih struktur. Veliko pomanjkljivost pa je čutiti tudi v povezovanju sindikata z delovanjem delegatskega sistema m pri uveljavljanju stahš&sindikata.
V Pekarni so izpostavili problem visoke fluktuacije delavcev, ki je posledica pogojev dela kakor tudi nizkih osebnih dohodkov.
V Fenolitu so v tem času vodili aktivnosti na področju dograjevanja sistema nagrajevanja po rezultatih dela, kjer ocenjujejo, da je dosežen korak naprej, vsekakor pa aktivnosti še niso zaključili. Kritično pa so ocenili, da svoje naloge sindikat ni opravil na področju delovanja delegacij in delegatov.
V trgovini ugotavljajo, da nagrajevanje delav-- cev trgovine — in s tem vrednotenje njihovega
dela — še vedno zaostaja predvsem za gospodarstvom. Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 je po oceni ozko administrativen in je zapostavljal delavce trgovine. Pričakujejo določena izboljšanja s pomožnim sporazumom.
V Usnjarni so v mandatnem obdobju sodelovali v vseh prizadevanjih kolektiva za boljše gospodarjenje, za večji izvoz izdelkov, skratka v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Posebej so nakazali probleme pri rasti proizvodnje, izboljšanju kvalitete dela kakor tudi pri izboljšanju in zaostrovanju delovne discipline, ne nazadnje pa pri poživljanju inovacijske dejavnosti.
Posebej pa velja izpostaviti delovanje na kulturnem področju, saj je kolektiv Usnjarne postal prvi primer svobodne menjave s kolektivnim članstvom delavcev v Cankarjevi knjižnici. Tudi o tej akciji velja razmišljati v širšem pomenu. Na zboru so posebej obravnavali gradivo, ki ga je
na Samoupravno stanovanjsko skup'.sfar0i
ielahi
PREDSEDNICA ODBOR/Ceprav Dragica Gornjak 1. r stole
---;,fci.»;i,'a kak0
_ /ali us
včera itičnih rnerat ideja F
pripravila delovna skupina za pripravo konfe^1™^' renče na ravni DO, posredovano pa je bilo vserf je . 00 ZS v DO IUV. Informacija o uspešnosti u'&{no tJ sničevanja in opredeljevanja skupnih ciljev vob DO IUV bo po predhodnih obravnavah v vsetfs, 00 ZS in DO tudi osnovno gradivp za sklic kon- a|g ference na ravni DO. tfenia Delavci Tovarne stolov v LIKU so kritičnC^^.* ocenili izvrševanje proizvodnih planov, ki so do.am _ stikrat zaradi kratkih dobavnih rokov neizvedljiv ra2y. v rednem delovnem času, zato se tako kot de^^ lavci Usnjarne poslužujejo nadurnega dela 'jmrov dela ob prostih sobotah. Ugotavljajo pa, da del44 , v nadurah ni več tako kvalitetno, zmanjša ^ zbranost pri delu in podobno. Ugotavljajo, da z boljšo organizacijo dela odpravili veliko števil^ nadur in to predvsem s hitrejšo razporeditvijo vp|j^ dela, usklajenim dotokom materiala in podobno^ / Velika ovira za nemoteno proizvodnjo in dosf|ferjrlL ganje plana pa je tudi slaba kvaliteta surovin ifl,|-,eh y polizdelkov. Jvojai V Tovarni vrat so kritično ocenili delo delega'u 50 (. cij, ki gaje potrebno poživiti. Predvsem pa rno;r|Q Zi rajodvigniti produktivnost dela in izboljšati izk0'ija ne riščanje surovin in repromatenala. prj Nasploh v 00 ZS ugotavljajo, da je delo sir* ve|iki dikata potekalo v zadnjih dveh letih v težkih r*>zna|, zmerah, da je politika gospodarske stabilizacij^ je x postavila tudi pred sindikalne organizacije novt 0pis in zahtevne naloge. Opaža se vse večja nezairf. ran;e teresiranost širšega članstva za delo v sindikajk 0Cj; tu, saj so vse pogosteje izigrani v obliki adrhiniitne d| strativnega urejanja zadev z raznimi adminf|aniZa strativnimi ukrepi, ki preko noči obrnejo aktiv^g 2g nost sindikata, kar je bil primer tudi z ukrepi pre*S3--pa novim letom okoli cen. Take. ocene je bil"., teg nasploh čutiti v razpravah na občnih zborih pklsta\, novem letu. Posebej so poudarili v razprava'ep o i programske usmeritve v 00 ZS, ki so v večM uso< primerov obravnavale delovno usmeritev org^n Krr nov občinskega sveta ZS Vrhnika pri uresniči) ra ■vanju dolgoročnega programa gospodarsK|e n stabilizacije in na osnovi katerega so oblikov4tovni tudi lastne programe ozitoma aktivnosti.     ;o. Lei STANE PEZpl'dva p _______^__________-----u_*~—-Ata d
Geodezija ima vedno večji pomen
si
o *° J* geodetska služba pred kratkim praznovala 40-letnico svoje D|2r?an'2'ranost'> 80 na 0Dčinski geodetski upravi predstavili svojo |<. j"vn°st. »Z razvojem urbanizacije in sodobnega opremljanja naselij je danes vse bolj potrebna celotna interpretacija prostora in s S i"**!** vae večji pomen geodezije. Za izvajanje nalog geodetske )fsiuzbe danes ni dovolj v vsakdanjem gospodarstvu urejanje in vo-[fijlonje prostora z dvodimenzionalno predstavitvijo. Z razumevanjem 'i danimi pogoji za ustanovitev osnovnih nalog geodetske stroke 11| i Pr'čakuJemo, da bodo tudi nadaljnji rezultati s področja projektiranja in obdelavi prikazov prostora v celoti boljši in realnejši«, je o(menil o pomenu geodezije Franc Petkovšek. S., ^^atko je orisal tudi oprav
,a.jeno delo te službe. »Če se strokovni delavci ozremo v preteklost, v čas od začetka nastopa sužbe do .jtjdanes, moramo omeniti pomemb->ntnost geodetske stroke pri raznih DOtehničnih delih. V tehničnem delu ;6igeodezije je gotovo opravljenega
veliko strokovnega dela. t i  Med obsežnejšemi nalogami ^omenjamo zazidalna področja Delavskega naselja, Partizanski tabor >ir/ter Lošco in Klis na Vrhniki ter Ja-pjinezovo vas v Verdu, nadaljnja stanovanjska področja so bila na Logu ,rjiV Jordanovem kotu, Log vas in , ji Mole ter v Dragomerju z Lukovico in v Borovnici. Pri izdelavi parcela-j |cii in izmer za katastrski referat so ,n sodelovali strokovni delavci takrat-3 inega  katastrskega   urada za izmero in kataster zemljišč, danes )0i9eodetska uprava ter Komunalno najPOdjete. Poleg izdelave ustreznih .^delilnih načrtov so prenesli podatke' z zakoličkom stanovanjskih aj;hiš z vsemi komunalnimi vodi, prej eflso izdelali projekte komunalnih V vodov..
j0i   Prisotnost udejstvovanja geo-teidetske službe je tudi v tehničnih ,g( izmerah in zakoličbah objektov in-IZH drvidualne jn kolektivne komunalne rabe pri izgradnji cest in zunanje j j ureditve stanovanjskih sosesk« vZi   Geodetska služba ima v občinskem prostoru izredno pomembno J m odgovorno nalogo pri urejanju in uporabljanju prostora, v katerem anj zlvimo.
čin. "Lepota, čistost in urejenost našega okolja je' vsak dan večja in Pomembnejša dobrina, naravna "Ogastva in kulturna dediščina so naše skupno premoženje in tudi "aša skupna skrb, da bomo vse to Porabljali zmerno in usmerjeno. Če itn' ob tem razmišljanju upoštevamo že vse, s čimer se danes srečuje-mo, ko urejamo osebne in skupne družbene interese, je odgovornost
za izrabo prostora in našega okolja toliko večja. Urbanizacija novih sosesk, komasacije, hidromelioracije in pogozdovanja so veliki posegi v naš prostor, ki s potrebno prometno in komunalno infrastrukturo problematiko geodezije še bolj zaostrujejo. To vse pa je del bogate vsebine   dejavnosti geodetske službe v sedanjem obdobju. Zaradi vsega naštetega si v občini želimo imeti dobro kadrovsko in tehnično usposobljeno geodetsko službo, ki je zmožna na tematski kartografiji sproti prikazovati spremembe življenja in dela v našem okolju, s svojim bogastvom podatkov pa pomagati pri oblikovanju in uresničevanju prostorskih planskih dokumentov.
Vso svojo družbeno širino bo geodezija dobila tedaj, ko bo ta de-
javnost čim širše zaživela v občini s tem pa v vsaki krajevni skupnosti,« meni o geodetski službi predsednik izvršnega sveta Herman Bole.
Kaj pa meni načelnik občinske geodetske uprave Bojan Vidmar o stanju in nadaljnjih nalogah?
»V obdobju do leta 1982 so potekala geodetska dela z izključnim poudarkom na vzdrževanju zemljiškega katastra. To obdobje je bilo obdobje intenzivne pozidave v naši občini in s tem je bil bistveno povečan obseg del geodetske službe. Že v fazi načrtovanja urbanističnih dokumentov, razvojnih programov v kmetijstvu in pri pripravi projektov infrastrukture ni bila geodetska služba pravilno vključena v programe tako da se posledice čutijo in se bodo še čutile.
Zavedati se moramo, da vsako nesistematično delo in premajhna skrb za geodetsko službo pomeni dolgoročne in težko popravljive posledice zaradi same narave dela geodetske službe. Vsa zakonska določila do leta 1983 in novi zakon o družbenem informiranju ter zakoni s področja urejanja prostora (v osnutkih) dajejo geodetski službi novo družbeno vlogo in jo zavezujejo, da skrbi za nastavitev in vzdr-
ževanje osnovnih evidenc o stanju in spremembah v prostoru, potrebnih za njegovo racionalno izrabo in upravljanje.
Izven zakonskih obveznosti pa smo pripravili dokumentacijske osnove za izdelavo prostorskih delov družbenih planov.
Pri takem obsegu nalog vedno bolj izstopa problem vzdrževanja in tekočega opravljanja dela.
Srečujejo se torej z vrsto problemov, med njimi tudi z opremljenostjo te službe. Niso zadostno opremljeni, obveznosti, ki jih nalagajo nova področja družbenega sistema informiranja in urejanja pro-. štora zahtevajo tudi pomembnejša sredstva za modernizacijo dela. Zato so se lotili dela sami. Skonstruirali in izdelali so prototip foto-pantografa, ki omogoča vzdrževanje   prostorske dokumentacije. Menino, da ga bo v dogovoru z Republiško geodetsko upravo — mo-, goče uvesti tudi v druge geodetske uprave.
Še zaključna misel. Kljub gospodarskim težavam v katerih se nahajamo, se že kažejo pravilne odločitve IS občine Vrhnika za pridobitev mesta in vloge geodetske službe v naši občini.
Bojan Vidmar, načelnik geodetske uprave, Je skonstruiral optični aparrt, teko Imenovani teh topantograf, ki ga je moč uporabljati ne samo v geodetski službi, temveč tudi pri projektiranju. Obrtnik z Loga Jože Dolžan pa ga je izdelal. Gre v bistvu za inovacijo in sedaj pnP™v'JaJ0 v?« potrebno dokumentacijo, potem bodo kaj kmalu lahko tudi druge geodetske službe kupile to pripravo. ■
Dušan dr. Gajič in asistent vojak Nebojša Cvetinovič v zobozdravstveni ordinaciji.
Bojujejo se brez orožja
Kolektiv zdravnika Nikole Filipovića iz našega garnizona ima odgovorne naloge že v miru, še bolj pa bi imet v vojnem času. Čeprav kolektiv številčno res ni velik, pa vsakodnevne naloge zahtevajo popolno pripravljenost vsakega člana tega kolektiva. Skrbijo za zdravstveno zaščito pripadnikov vrhniškega garnizona, njihovih družinskih članov, upokojenih starešin in njihovih družin, skrbijo torej za zavarovance vojaškega zdravstvenega zavarovanja. »Ne skrbimo samo za obolele,« pravi starešina Filipovič. »To delo je sicer najbolj očitno, preventiva se manj vidi, vendar po mojem mnenju zahteva še več napora in odgovornosti. Posebno zato, ker enota deluje na terenu, kjer se je šele sedaj nekako rešilo vprašanje preskrbe z vodo. Ravno tako so problem meteorološke razmere, ki vplivajo na obolenja dihalnih organov.«
oki oM ol
Človek človeku ali kaj je Rdeči križ
VL°VEK ČLOVEKU« je geslo, ki se kot rdeča nit prepleta v človeški k«?u' '* Pfadavnine v današnji dan. Prav to geslo je tudi moto ene naj-oh!i humanitarnih organizacij na svetu, organizace Rdečega križa. Kaj je
1L kr'Ž?
° le mednarodna humanitarna Pnpst, ki jo označujemo z dvema ooloma — rdeči križ na belem , klu m rdeči polmesec s soncem — oruzuje 250 milijonov ljudi različ-up.f!a[°sti, ras in narodnosti v 128 j««h sveta.
čeprav ima organizacija RK več stoletno tradicijo, lahko danes ■tar    sp,oh kdaj trdimo, da bi jo ■S™ ustvariti danes, če bi je ne bili iti?1?'' Muh'velikim razlikam v i ™cr,in, socialnih iri ekonomskih loVo ki danes vladaJo v svetu, fin? •  krepi' ra2V'iain včedalje ife'i    1 Postaja vez med narodi, ne erf1;! ?a vse razlike, ki deliid liudi. ki
,azime, ki delijo ljudi, w kaj do tega, da bi ljudje živeli 'Č"o in združevali svoje umske •Jsobnosti v korist človeštva. Ideja = istanovitvi organizacije, ki bi po-
0 gala ljudem v najtežjih trenutkih
1 J8"!*, pa se ni rodila čez noč. V -> >dovini poznamo veliko pobud " v?ameznikov in narodov, ki so že-"L razviti načela o spoštovanju člo-, ,|fovi" Pravic v vojnah. Kar 291 do-» jorov in pogodb v letih od 1531 do
s?4 ie Di,0> vendar vsa ta določila ' "uP bila trajnejšega pomena, "^a ustanovitev organizirane ■wii(ike Pojoči ranjencem v vojnah '•J' vplivali zlasti dve vojni, in sicer na >n"mu (v letih 1853—1856), in pri Jf/erinu v Severni Italiji (leta 1859). n ibeh vojnah je sodelovalo nad 600 ) vojakov, od katerih je bilo ubitih v W\i 50 000, medtem ko jih je 95 000 "r*\o zaradi poškodb in nepozna-:KOija nege.
. 3b prihodu na solferinsko bojišče s" veliki humanist Henry Dunant 1 Jznal vso bedo človekovega nasi-iclm je v knjigi »Spomini na Solferi-°ji opisal strahote te vojne in trplje-a" ranjenih vojakov. Knjiga je imela ik^ik odmev, prebudila je vest ta-n.f.ttne družbe in pospešila nastanek urbanizacije RK. Zato štejemo leto >rfl|3/i
.      - taiu siejerno leio >re<S3'no ro'stno leto ideje RK, leto ' ''stanovno leto
1 so ser v Ženevi zbrali
.j'pa za ustanovno leto društev bil° Tega leta sc
i pklstavniki 16 držav in sprejeli iva'ep o ustanovitvi društva za lajsa-)6tf< usode ranjenim in bolnim voja-rg8'in. Kmalu se je skrb za trpeče vo-iič» razširila tudi na pomorske rs^he, na vojne ujetnike in po drugi HJtovni vojni še na civilno prebival-p. Leta 1977 pa sta bila sprejeta 0"dva protokola, ki v veliki meri raz-'ata dogovore v odnosu do pri-
padnikov osvobodilnih gibanj, borcev proti agresiji, civilne zaščite, zdravstvene zaščite, zdravstvenih ustanov in možnosti za razne huma- ■ nitarne dejavnosti Rdečega križa.
Rdeči križ se je iz prvotne dejavnosti — pomoč ranjencem v vojnah — naglo razvijal in širil svoje področje in tudi v mirnem času prevzemal čedalje več nalog. Posebno pa so organizacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca razširile svojo dejavnost po drugi svetovni vojni in po letu 1975 je opazna tudi vloga te humanitarne organizacije v boju za mir.
Sedež mednarodnega Rdečega križa je v Ženevi, kjer deluje več organov z razporejenimi nalogami.
Od leta 1921 vključuje Rdeči križ tudi veliko otrok — mladih članov RK, zato je njetovo delovanje neprecenljivega pomena za oblikovanje zdravstvene in socialne zavesti mladih generacij.
Rdeči križ v Jugoslaviji je sestavni del mednarodnega Rdečega križa. Na današnjem ozemlju Jugoslavije so se tudi že pred 100 leti pojavljala društva RK, in sicer leta 1875 v Črni gori, 1876 v Srbiji, 1878 v Hrvatski, leta 1866 in 1879 v Sloveniji in 1914 v Bosni in Hercegovini. Leta 1921 je bilo ustanovljeno enotno društvo Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev in delovalo tako do 1941. leta. Leta 1944 je bil na predlog načelnika vojne sanitete z odločbo v Drvarju ustanovljen Rdeči križ Jugoslavije. Ustanovna skupščina Rdečega križa Slovenije pa je bila 18. junija 1944 v Beli krajini v Gradcu.
V povojnem obdobju je Rdeči križ opralvjal številne naloge, iz katerih so se razvili razni programi. Z razvojem družbenih služb in samoupravnih interesnih skupnosti sta postala Rdeči križ Jugoslavije in Rdeči križ Slovenije sestavni del organiziranih socialističnih sil v okviru SZDL. S svojo celotno dejavnostjo, z akcijami v korist ljudi, v katerih množično sodelujejo občani, smo odločeni, da spreminjamo stvari v korist ljudi. Želimo ustvariti take odnose med ljudmi, ki bodo neposredno pripomogli k zadovoljitvi interesov delovnih ljudi in občanov na humanitarnem, socialnem, zdravstvenem, vzgojnem in drugih področjih. "
V skrbi za človeka ter njegovo aktivnost in delo je občinski odbor RK
Vrhnika sklenil razvijati programe v sodobnejšem pojmovanju socialnih dejavnosti RK. Zato je bil podpisan samoupravni sporazum z občani, združenimi v Občinski zdravstveni skupnosti, v Skupnosti za izobraževanje in v Skupnosti socialnega skrbstva.
S programom dela se občinski odbor RK vključuje v uresničevanje potreb in interesov z naslednjih področij:
— vključuje se v zdravstveno, socialno in vzgojnoizobraževalno dejavnost ter z ustreznimi samoupravnimi skupnostmi sodelujejo pri izvajanju družbeno dogovorjenih programov,
—t organizira preventivno zdravljenje in letovanje otrok,
— organizira prostovoljno krvodajalstvo na območju občine in skupaj z drugimi družbenimi dejavniki zagotavlja zadostno število krvodajalcev in krvi za redno in nemoteno zdravljenje tovrstne pomoči potrebnih,
— seznanja občane z načeli samopomoči in medsebojne pomoči, jih usposablja za dajanja te pomoči, posebno ostarelim ljudem in tudi pri reševanju drugih zdravstvenih in socialnih problemov,
— sodeluje pri organiziranju in izvajanju socialne in zdravstvene pomoči občanom ob naravnih ne-
. srečah, epidemijah in drugih večjih nesrečah, sodeluje pri usposabljanju kadrov za to delo in skrbi za opremo ter organizira operativne enote RK,
— sodeluje pri organiziranju nege in zdravljenju bolnih in ranjenih ter pri delih v zvezi z zdravstvenim in socialnim varstvom prebivalstva ob oboroženem spopadu. Pri tem sodeluje z JLA', s teritorialno obrambo in s civilno zaščito,
— organizira in sodeluje pri organiziranju solidarnostnih akcij občanov in delovnih ljudi,
- sodeluje pri zbiranju in razdeljevanju pomoči žrtvam naravnih nesreč in oboroženih spopadov ter razporeja pomoč, ki jo prejme,
- zbira, ureja, hrani in daje podatke o žrtvah množičnih in drugih mednarodnih aktov, ki zadevajo zaščito vojnih žrtev, ki jih je sprejela SFRJ,
— razvija stike med organizacijami RK drugih republik in pokrajin zaradi ciljev izmenjave izkušenj, organiziranja skupnih akcij in drugih halog,
— seznanja občane z načeli humanizma v mednarodnih odnosih in
aktivira svoje članstvo v boju za uresničevanje načel mednarodne solidarnosti, za prijateljstvo med narodi, za mir in pomoč narodom in deželam v razvoju,
— seznanjen je z zakonom o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, z zakonom o položaju in pooblastilih RKS ter drugih sistemskih rešitvah, priporočilih in stališčih Skupščine RS Slovenije, s programom Zveze socialistične mladine Slovenije in z možnostmi, ki jih daje ZSMS družbenim organizacijam in društvom, ki vključujejo mladino,
— upošteva programska izhodišča Skupščine Rdečega križa Slovenije, zlasti tisti del, ki govori o krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov,
— dejavnosti na področju SLO in DS je treba povečati predvsem v krajevnih organizacijah RK,
— organiziranje 20- in 80-urnih tečajev o prvi pomoči za občane in člane ekip prve pomoči civilne zaščite in RK, da bi vsaj 10% občanov znalo nuditi prvo pomoč sebi in drugim, če bi bilo treba,
— tekmovanja ekip prve pomoči odraslih in mladine je treba popestriti (orientacijski pohodi, prva pomoč na streliščih, planinskih in taborniških pohodih itd.).
— organizirati razne oblike urjenja in utrjevanje znanja prve pomoči ob epidemijah,
— tudi usposabljanje aktivistov in mentorjev ki temelji na prostovoljnosti, je važna naloga obč. RK,'
— organizacija RK se bo z vso zavezetostjo vključevala v družbenoekonomska prizadevanja naše samoupravne socialistične družbe, zavzeto bo sodelovala v procesu stabilizacije našega gospodarstva in v tem smislu prilagajala in usklajevala svoje delovanje z drugimi družbenimi in družbenopolitičnimi dejavniki.
V dejavnosti malokatere organizacije je na voljo toliko raznoterosti in pestrosti kakor v organizaciji Rdečega krjža, saj zajema njen program pomembna vprašanja iz človekovega življenja in dela. Zato je vse več ljudi, ki sodelujejo z Rdečim križem, tako da darujejo svoj čas, znanje in materialna sredstva, mnogi pa so krvodajalci Povsod je vse bolj živa zavest, da lahko tudi z uresničevanjem programa RK vsak človek prispeva svoj delež k napredku zdravstvene in socialne kulture in s tem tudi k stabilizaciji gospodarstva.
Za kolektiv tovariša Filipovića , pravijo, da se hitro spreminja. Mladi zdravniki-stažisti in bolničarji tu uporabljajo znanje, ki so ga pridobili v času šolanja. Seveda so izkušnje starejših dragocena nadgradnja pridobljenega znanja.
Eden od mladih starešin, ki je prišel v enoto lani, je Samir Ri-zvić. Sam pravi, da v enoti »dela diplomo«: »Šolal sem se za medicinskega tehnika, vendar opravljam po potrebi tudi druge naloge. S pomočjo kolektiva sem se vpeljal v delo, ki ga sedaj opravljam brez večjih problemov.«
Kolektiv tovariša Filipovića spoštujejo in cenijo vse enote, za katerih zdravje skrbi. Ob zadnjem dnevu JLA je dobil pisno pohvalo za izredne uspehe na področju zdravljenja in preventive. Vsi pa poudarjajo, da se ne smejo zadovoljiti z doseženim. Za leto 1984 so si zadali naloge, da morajo doseči še večje uspehe predvsem pri preventivi, zdravstveni oskrbi, pri varčevanju z zdravili in številu uslug v medicinskih ustanovah v mestih. Seveda to ne sme biti v škodo pacientov. Začeli so dajati zdravila v ambulantah, dražja zdravila in terapijo bolnik lahko dobi tam. S tem preprečujejo nasta-
janje domačih ambulant. Tako je tudi laže nadzorovati terapijo in potrošnjo zdravil. Samo lani so tako prihranili okoli 100 tisoč dinarjev. Povečali so že tudi skrb za preventivo in informiranje in tako preprečili marsikatero bolezen. Tako tudi kolektiv doktorja Filipovića pomaga svoji enoti. S svojim delom gotovo potrjuje misel, da se ljudje v belih haljah bojujejo brez orožja.
Želeli smo se pogovarjati tudi s tovarišicama Nado Čas-Madarić in Nadjo Triler, vendar sta bili službeno odsotni. Delo v ambulanti je v veliki meri odvisno od njiju. Spomnimo še na labo-rantko, tovarišico Gordano Ra-dović, stomatologa, dr. Dušana Gajića, asistenta, vojaka Ne-bojšo Cvetinovića. Stažira tudi vojak-zdravnik Davorko Čukelj. . Ne smemo pozabiti tudi dese-tarja Simeona Blagojeviča, šoferja avtomobila prve pomoči, vojaka Stanka Banožića, starešine Sa-mira Rizvića. Vsi so marsikomu pomagali, ko mu je bilo najteže. Ko smo se poslavljali, nam je tovariš Filipovič povedal: »Letos slavi naša enota 40-letnico obstoja. Ob tem jubileju moramo res dati vse od sebe, da bi postali najboljši v Ljubljanskem armad-nem področju.«
MOMIR ARSIĆ
r
m
Slovenija avto
ovtomefkuf
LJUBLJANA, Celovška 150 trgovina in servisi, n.sol.o.
TOZD Servis VRHNIKA
objavlja prosta dela in naloge:
A VTOMKH ANIK A — 3 delavci (za osebna vo/ila); AVTOMEHAMKA — I delavec (/.a diesel motorje in kmetijsko mehanizacijo).
Pogoji: KV avtomehanik. I leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje za navedena tlela in naloge bo sklenjeno Za nedoločen čas. Poizkusilo delo po pravilniku o delovnih razmerjih: Osebni dohodek po pravilniku o nagrajevanju in delovni učinkovitosti okrog 2 1.000 din, odvisno od prizadevnosti.
Nastop 1.3. 1984.
Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov TOZD Servis VRHNIKA. 61360 Vrhnika, Jelovškova 6, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
MED MLADIMI OD DVAJSETEGA DO DVAJSETEGA • MED MLADIMI OD DVAJSETEGA DO DVAJSETEGA
Ko m zberemo
Vsako prvo sredo v mesecu prostora OK ZSMS Vrhnika poživimo mladinci vseh treh šol vrhniške občine. Poročamo, kaj smo naredili in se domenimo za nadaljnje delo.
Čeprav so ti sestanki v obliki sproščenega pogovora, pa je vendar »glavna« Nives Vuga, ki nam veliko pomaga pri uresničevanju naših zamisli.
Delo smo začeli s tekmovanji v košarki, nogometu, šahu in atletiki. Do sedaj smo v celoti izvedli košarkarsko tekmovanje. Pri fantih so najboljši Vrhničani, nato Borovničani in Ložani. Pri dekletih pa so se-najbolje odrezale košarkarice iz Borovnice, nato pa z Loga in Vrhnike. Tu pa se je končalo. Borovničani imamo namreč zelo velike težave s prevozom. Na Vrhniko bi še lahko prišli, avtobus v Borovnico pa vozi prepozno, da bi se z njim mogli vrniti.
Vrhničani so nas povabili že na več plesov, katerih pa se nismo mogli udeležiti, zaradi prevoza seveda. Na te naše sestanke pa prihajamo z osebnimi avtomobili in tu se kaže dobra volja nekaterih staršev.
Na teh sestankih se dogovarjamo tudi o preda-vanjh, mladinskih urah in izboljšanju dela v po-
samezni mladinski organizaciji. Dobivali se bomo še celo šolsko leto in skušali delo čim bolj izboljšati. Tako pa se bomo mladinci iz naše občine med seboj tudi bolje spoznali.
V praksi smo začeli uresničevati samoupravljanje učencev na šoli. Z vodstvi šol smo se dogovorili, da bodo naši delegati prisotni na šolskih konferencah.
Na OŠ Ivan Cankar jim to že uspeva, na OŠ Log-Dragomer bodo s tem začeli v II. polletju, Borovničani pa bomo tudi poskusili čim prej.
Naše prvo večje srečanje je bilo 13.1.1984 na kvizu, kjer naj bi sodelovali mladinci iz vseh treh šol. Vso odgovornost za priprave so prevzeli na OK ZSMS Vrhnika. V kvizu so sodelovale tri šestčlanske ekipe: Vrhničani, Borovničani in »sestavljena ekipa« iz treh Vrhničank in treh Borovničank, ker ekipe iz Loga ni bilo. Vsaka ekipa je dobila dve vprašanji o filmu, glasbi, literaturi, NOB, politiki, geografiji Jugoslavije in športu. Ekipa iz Borovnice je dosegla točko več kot ekipa z Vrhnike, »sestavljena ekipa« pa je zasedla tretje mesto. Vsi tekmovalci smo dobili lepe knjižne nagrade. Po kvizu smo se ob glasbi vojaškega ansambla Plava krila vsi skupaj zavrteli. Denar, za prevoz Borovničanov bomo OK ZSMS Vrhnika seveda vrnili, organizirali bomo akcijo zbiranja steklenic in z zasluženim denarjem plačali dolg.
ŽIVA OCEPEK
Že znane brigade
Zunaj je še sneg, center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Vrhnika pa že misli na spomladanske in poletne dni. Tudi letos bomo poskrbeli, da učencem, študentom, dijakom — pa tudi nekaterim delavcem — poleti ne bo dolgčas.
Pokojišče in prijazni vaščani nas bodo tudi letos veseli. Že tretje leto jim bomo pomagali pri urejanju pašnikov. Postavljali bomo električnega pastirja ter čistili in gnojili pašnike. S Kmetijsko zadrugo smo se že domenili, da bo izboljšala naše bivalne prostore nad gostilno. Te akcije se bo udeležila le šolajoča mladina in ne bomo obremenjevali delovnih organizacij. Če si pa zaposlen in si zelo želiš udeležbe na Pokojišču 84, lahko vzameš svoj dopust. Dobrodošel boš tudi za dan ali dva. Akcija bo trajala od. 20. do 27. aprila, tako da boš za praznike že doma. Dijaki, vam pa priporočamo, da se učite, saj je pogoj za udeležbo pozitivna tretja konferenca. Ostale informacije boš zvedel v naslednjih številkah Našega časopisa ali pa se oglasi na OK ZSMS Vrhnika.
Vrhniški brigadirji se bomo tudi letos udeležili druge izmene republiške mladinske delovne akcije Bela krajina, ki bo trajala od 15. 7. do 5. 8. 84. Tako lahko preživiš del svojih počitnic v lepi slovenski pokrajini, navežeš nova prijateljstva z domačini ali pa z brigadirji iz Nove Gorice oz. Ilirske Bistrice. O delovišču ne vemo veliko. Vemo le, da ni težko in da se boš popoldne lahko udeležil ribiškega in jamarskega krožka. Kaj več pa ti bomo povedali, ko bomo dobili informacije iz Republiške konference ZSMS.
Brigadirski pozdrav! A- M
Mladi pozimi (ne spijo)
Vsak prvi torek v mesecu se predsedniki osnovnih organizacij ZSMS zberejo na posvetu v prostorih OK ZSMS. To redno sestajanje je nova oblika obveščanja, ki je pokazala že vrsto prednosti. Informacije so obojestranske in pravočasne. Seveda pa je kljub temu še vedno potrebno obveščanje po pošti.
Zadnji posvet je bil posvečen delu OO ZSMS iz krajevnih skupnosti. Pogovor je tekel o delu, načrtih ter o odpiranju žiro računov. Zaradi kompliciranosti odpiranja žiro računa in kasnejše obvezne bilance smo se odločili, da naj osnovne organizacije raje dobijo sredstva od krajevnih skupnosti kar preko naročilnic. Lastna sredstva pa naj hranijo na hranilni knjižici.
Dejavnost po osnovnih organizacijah je dokaj različna. Skoraj v vseh pripravljajo proslave za 8. marec. Na Logu bodo izdali prvo glasilo (težava je le pri izbiri imena), osnovna organizacija Dragomer.je uspešno izvedla tekmovanje v smučanju, Drenov grič pa bo nadaljeval z nedeljskimi popoldnevi. Od vrhniških osnovnih organizacij je najbolj aktivna osnovna organizacija Vrhnika-Vas. Njihova gledališka skupina pripravlja novo igro. Izšla pa bo tudi dolgo pričakovana zbirka Bela krizantema.
Tudi osnovnošolci so aktivni. Športna srečanja vseh
treh osnovnih šol so propadla predvsem zaradi težkih avtobusnih zvez učencev iz Borovnice. Drugače pa se sedaj osmošolci pripravljajo predvsem na valeto in so že začeli s plesnimi vajami.
Na tem posvetu so bili tudi predstavniki kasarhe Ivan Cankar. Domenili smo se za sodelovanje in določili osnovne organizacije in konference, ki bodo med seboj sodelovale. Sestavili smo tudi okvirni program (kviz, pohod, športna in kulturna srečanja).
Predsedstvo OK ZSMS planira v marcu obiske po osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih: Tako bo vzpostavljen še tesnejši stik z 00, ki pa je že sedaj dober, če seveda predsedniki OO prenašajo informacije tudi na ostale člane.
Programska jedra
Programska jedra, problematika, ki že skoraj pol leta razburja predvsem slovensko javnost. V zadnjem času pa tudi makedonsko.
Ciril Zlobec in dr. Lev Kreft sta nas popeljala skozi problematiko. Razvil pa sc je tudi pogovor, kjer so poslušalci tudi povedali svoje mnenje in razmišljanja, ki so se porodila med uvodno besedo.
Kaj lahko rečemo? Bil je prijeten pogovor, ki nas je mlade pripeljal do novih spoznanj, prav gotovo pa smo malo dvorano zapuščali s spoznanjem, da na videz še kako preprosta stvar nosi s seboj tudi večje, pomembnejše, ki so v ozadju in jih lahko mimogrede spregledamo. M. K
Mladinci, mladinke!
Problematika okroglih miz, ki jih organizira OK ZSMS, je namenjena predvsem vam, lotevamo se problemov, ki se točejo nas mladih. Če imate predloge za naslednjo okroglo mizo, jih čimprej posredujte na OK ZSMS, Cankarjev trg 8, ali po telefonu 752-327.
M. K.
Bili smo v vojašnici
Približeval seje dan JLA, 22. december, zato smo obiskali vojašnico Ivan Cankar.
Ogledali smo si kabinete in učilnice, kjer se vojaki učijo uporabljati bojna orožja. V tej kasarni je glavno orožje tank, zato smo si ogledali tanke, tankovske topove in njihovo delovanje. Pogledali smo tudi kratek film.
V spominski sobi smo videli slike, dokumente in diplome, ki pričajo o zgodovini Prve tankovske brigade. Ta enota, katero smo obiskali, nadaljuje tradicijo Prve tankovske brigade. Veseli smo, da smo lahko pobliže spoznali življenje vojakov, ki bodo sposobni v vsakem času braniti meje naše domovine.
Ponosni smo na vojaške enote, ki gredo po Titovi poti.
MATIC SONJA 3. e OŠ I. C. Vrhnika
FRANC FURLAN
Zato je bila to politična opozicija, ker smo bili proti takratnemu političnemu sistemu in ne mogoče za eno ali proti drugi stranki. V zadružnem gibanju smo delali strogo nepolitično, nismo bili pripadniki nobene izmed obstoječih strank, seveda mislim pri tem samo vodstvo, predvsem sebe in bližnje prijatelje.
Posledica tega je bila, da nam v začetku tudi »Zadružna zveza« ni bila naklonjena, ko nam bi kot matica morala biti. Pri nas je takrat imela večino slovenska ljudska stranka, ki je bila tačas v jugoslovanski radikalni zajednici (Stojadinovič — Korošec), zato so videli v našem delu slabljenje katoliške stranke. Politika je bila kompromitirana s trgovstvom, zato lahko razumemo, da je Zadružni zvezi več pomenil en trgovec, predstavnik stranke, kot pa »uporna zadruga«. Vrhovi našega zadružništva, ki so bili zgrajeni na špekulaciji in jim je bilo več za politiko kakor za zadružništvo, nam niso nudili nobene moralne opore, da o materialni sploh ne govorim, medtem pa so nekatere zadruge prejemale lepe podpore za svojo poslušnost.
Razume se, da smo v teh razmerah nagonsko čutili, kako potrebna nam je propaganda, zato je bilo vse naše delo za žago ena sama propaganda. V začetku ljudje kar verjeli niso, da bo iz vsega tega govorjenja kaj nastalo.
Nenadoma je ožji krog (nekak pripravljalni odbor) kupil na Konjskem klancu svet. Ker je bilo vsega sveta premalo, smo takoj naredili vlogo na občino, da skliče župan krajevni zbor, na katerem naj bi občani sklenili, da se nam dovoli uporaba soseskinega sveta za postavitev zadružne žage. Takrat je županoval Ignac Hren, trgovec in lastnik parne žage. Ker pa se je upiral sklicati krajevni zbor, smo ga prisilili s podpisi vaščanov. Še predno pa smo podpise predložili, smo zvedeli, da se je župan zaradi naše akcije omehčal in dal nalog, naj se krajevni zbor skliče.
Udeležba je bila lepa. Vsem našim željam se je ugodilo, edino F. Petrovčič je pripomnil, da ne sme biti prizadet kamnolom v Retovju. Od soseskinih mož predlagana letna odškodnina 600 din seje zdela zborovalcem previsoka, jo je zastopstvo zadruge sprejelo.
Pripravljalni odbor za prvi občni zbor je delal naglo. Pogajal se je za nakup strojev. Najprej smo kupili že nekoliko rabljen polnojarmenik, shranili smo ga pri odborniku Alojzu Žitku. Dobili smo tudi vrsto ponudb za nakup lokomobile. Odločili smo se za novo. Cene novim parnim strojem so bile takrat izredno nizke. Nemška država je posvečala takrat vso pažnjo oboroževanju ter je potrebovala mnogo deviz, zaradi tega je izplačevala tvrdkam izvozne premije, kar je pocenilo izdelek nad polovico vrednosti, kolikor je bila pred 10 leti. Nabavljeni stroški za WOLF — lokomobilo — 60 HP — postavljeno na državno mejo, so znašali samo 130.000 din.
Da bi bil prvi občni zbor čim uspešnejši, smo še naprej nabirali člane. Tu smo šele spoznali, kako žilava je nasprotnikova propaganda. Večkrat sem se pri katerem članu zamudil vse popoldne, predno sem ovrgel vse nasprotnikove izmišljotine. To je bilo najtežje in skrbi polno
delo. Zavedal sem se, da je glavna nevarnost za naš uspeh, če nam posestniki ne bodo zaupali ali če bo število zlobnih, ki bi se radi veselili nad našim polomom, preveliko.
Dne 6. januarja 1937 je bil prvi redni občni zbor. Udeležba ni bila velika, pa tudi ne tako majhna, da nam bi vzela pogum. Pripravljalni odbor je poročal o že storjenem delu, to poročilo je bilo obsežno.
Prej sem pozabil povedati, sa smo takoj po tisti nedelji, ko je bil krajevni zbor, na prostoru, kjer stoji sedaj žaga in barake, posekali smreke in grmovje, zabili kole in pripravili vse za kopanje temelja.
Od konkurzne mase Pollak smo pokupili, kar je bilo kaj vrednih tračnic in vozičkov, da smo kamenje in prah, ki smo ga nakopali z razstreljevanje, prepeljevali z vozički na prostor pod žago in tako širili prostor. Dela je bilo ogromno. Delali smo pa s takšnim zanosom, s takšnim veseljem in užitkom, ki mu ni primere. Najlepše bi izrazil takratno razpoloženje, če rečem, da bi si želel še enkrat tistih skal in tistega dela.
Zaposlili smo tudi nekaj delavcev, večino dela pa smo opravili s tlako. Vsakemu članu smo odobrili ročno delo oziroma vožnjo, in sicer za 1 uro ročnega dela din 3, na uro, za cel dan vožnje s parom konj pa 100 din. V gotovini nismo izplačali članom ničesar, tudi deleža si ni mogel nihče odslužiti. Delež smo določili na 100 din na 1 ha gozdne površine. Vpisnina je znašala 25 %, ki pa si jo je član lahko odslužil z delom.
Načrt žage nam je napravil I, Petkovšek, zidarski mojster na Vrhniki. Tudi pogodba za nov parni stroj je bila že sklenjena in smo imeli v rokah vse potrebne načrte. Takoj smo tudi razpisali zmanjševalno dražbo za postavitev ostrešja in žage.
Zelo solidno ponudbo nam je stavil tesarski mojster Alojz Jurjevčič z Vrhnike in nam pozneje tudi opravil vse delo v splošno in veliko zadovoljstvo. Napravil nam je takoj seznam lesa, ki smo ga potrebovali za žago. O tem smo obvestili posestnike in vsak je prevzel del dobave. Les so pripeljali na Kotnikovo (ing. Lenarčičevo) žago, ki nam je les po načrtu obdelala. Spet se je pokazala naša vzajemnost in sloga. Ogromna količina lesa je bila hitro pripeljana. Obenem smo tudi nadaljevali s kopanjem temelja za žago. Posestniki, njih sinovi in tudi hčerke, so hiteli doma s poljskim delom, da so pridobili čas za ka-penje in drugo delo na žagi.
Do nekako srede avgusta je bil izkop temeljev gotov in smo torej pripravili takoj vse potrebno za betoniranje. Pri tem delu je opravljal zidarska dela samo zidarski mojster Petkovšek in eden od tesarskih pomočnikov, vse drugo smo opravili zadružniki sami. V enem tednu smo zbetonirali ves prostor pod žago 12x26m, 2m visok in 60cm debel. Poleg tega pa še bazen za 36 kub. m.
Med tem časom je tesar pripravljal žago in ostrešje na Lenarčičevem krlišču. Dan za postavitev žage in
strešnega stola je bil določen na 8. september 1937. Tega dne smo se zjutraj vsi udeležili maše. Po maši, okoli 8. ure dopoldne, se nas je zbralo okoli 40 mož in fantov. Mojster Jurjevčič je zapovedal: toliko ljudi gre k voznikom (les je ležal še ves na Lenarčičevem krlišču), vsi drugi k žagi.
Ob 5. uri popoldne je bila žaga s strešnim stolom postavljena in vse letve za opeko pribite na strehi. Gotovo smo dosegli rekordni čas postavitve. Nato so prinesla dekleta malico in pesem je odmevala s hriba ter se veselo razlegala v dolino. Tudi pri kopanju in betoniranju smo delo vselej zaključili s slovensko pesmijo. Kadar nas je bilo več na delu, smo navadno peli vso pot do srede vasi in še v vasi. Delo nam je šlo tako gladko od rok, da smo postajali vedno bolj navdušeni.
Z največjo nestrpnostjo pa smo čakali na lokomobilo, ki smo jo hoteli kar najslavnejše pripeljati.
Dne 31. oktobra 1937 je prispela na vrhniško postajo, in sicer popoldne. Določili smo že, kdo bo vozil parni stroj, kdo dimnik in druge pritikline. Samo za vožnjo parnega stroja je bilo določenih 10 konj (5 parov). Vozili so pa 4 konji vzporedno, spredaj pa dva.
Sprevod se je razvrstil takole: 4 pari so vozili naprej vsaj na svojem parizarju dimnik in druge potrebščine, za njimi pa parni stroj v vprego 5 parov konj. Voz za parni stroj je bil okrašen s smrekovimi venci in slovenskimi zastavicami. S slovenskimi poudarjam zaradi tega, ker je bilo takrat prepovedano razobešanje slovenskih tro-bojnic. Lokomobila je bila povita v vence in na vidnem mestu smo namestili napise z velikimi črkami: »ZADRUŽNIŠTVO — NAŠE BODOČE GOSPODARSTVO!« »ZADRUŽNIŠTVO — REŠITEV DELAVCA IN KMETA!«
Na vozu je igral harmonikar, ob njem fantje in dekleta. Ko smo se pripeljali na vozu parnega stroja, že v somraku, kakor z baližem bogate neveste v vas, so nam ustavili vriski in žareči obrazi mater. Najstarejša posestnica Hrenova mati (Stražišarjeva), je v spremstvu drugih blagoslovila stroj z blagoslovljeno vodo in ga priporočila sreči božji. Nato so fantje pognali, harmonikar je zategnil veselo pesem, vriskajoč smo vozili skozi vas proti klancu, ki pelje na žago. Z večerom smo zaključili lepo slovesnost.
Naslednji dan smo pričeli z montažo lokomobile, pred tem pa s postavitvijo jarmenika. Delo je hitro napredovalo pred spretnim vodstvom mojstra Jožeta Suhadol-nika, ki smo ga nastavili pogodbeno z mesečno plačo 1.900 din. Z montažo smo hiteli tudi zaradi tega, da bi čimprej proslavili otvoritev žage in da ne bi medtem že pritisnil hud mraz.
24. novembra 1937 je napočil slavnostni dan. Zapadlo je precej snega, kljub temu je prihitela k otvoritvi številna množica. Ne samo vrhniški občani, na naš praznik so prišli iz Ljubljane, Dolenjske, Notranjske. Da ne bi ljudje zmrzovali, je napeljal mojster mlekarske zadruge okoli in okoli cevi, namenjene za črpanje vode iz Vretij, jih zvezal z lokomobilo in nam preskrbel prijetno centralno ogrevanje prostorov.
Prvemu poskusnemu rezanju sta kumovala kum Ignac Stržinar in kumica Silva dr. Furlanova. Kumica je sprožila prvi zamah in pesem žage je zarezala tišino veselega pričakovanja. Z velikim zanimanjem so nato sledili govoru dr. Tomaža Furlana. Uvodoma je omenjal stoletnico očeta našega zadružništva Mihe Vošnja, a spominjal se je tudi našega največjega zadružnika dr. Janeza Ev. Kreka. Najvažnejše poglavje govora je bila zgodovina domače vasi, ki je do polovice propadla. »Mi pa postavljamo žago,« je zaključil, »da bomo to preprečili, če zgubljeno popraviti ne bomo mogli. Naši predniki so delali polovično, ker so postavljali samo žage. Mi bomo delali bolj temeljito, ker si bomo uredili tudi samostojno trgovino.«
Po tej prireditvi smo začeli takoj z urejevanjem drugega najvažnejšega: napeljave vodovoda. Namestiti smo morali več krožnih žag; zadružniki so že pridno vozili hlode na »našo žago«.
1. januarja leta 1938 smo pričeli obratovati!
Lesno zadrugo smo ustanovili v času najhujše krize, v času pomanjkanja kreditov, v času, ko posestniki z Verda niso imeli odvečne gotovine. Naložbe v hranilnicah so bile zamrznjene. Les so takoj plačevali po din 100 do 120, naraščanje vlog v domačih hranilnicah je obtičalo. Tudi posojilnice so bile v zadrugi za denar. Začele so se špekulacije. Nekateri so kupovali hranilne knjižice s 50% resnične vrednosti, mnogi pridobitni krogi pa so po svojih dobrih zvezah plačevali svoje dolgove s hranilnimi knjižicami, ki so jih dvignili v gotovini pred denarno zaporo. Zato je bilo zelo težko dobiti posojilo in še to je bilo vedno kratkoročno.
V takšnih razmerah smo se lotili posestniki z Verda in nekaj prav zavednih z Vrhnike in okolice postavitve zadružne parne žage. To je zahtevalo veliko odločnosti in poguma, še zlasti, ker je imel mali človek toliko nasprotnikov.
Od privilegirane agrarne banke v Beogradu smo prejeli prvo posojilo v znesku din 200.000. Potrebno se mi zdi, da po imenih napišem vse posestnike, ki soprevzeli odgovornost za to in ki so dovolili tudi vknjižbo na svoja posestva. Člani načelstva: Franc Furlan, Verd 23, Ignac Žnidaršič, Verd 6, Jakob Susman, Mirke 3, Matevž Nagode, Mirke 4, Jakob Stržinar, Vrhnika in Jože Remž-gar, Verd 18. Vsi ti posestniki so tudi podpisali medsebojno pogodbo, da solidarno jamčijo drug za drugega za vse investicije, ki bi jih zadruga imela.
V nadzorstvu, predvsem pa pri propagandnem delu, je zelo pomagal dr. Tomaž Furlan, tačasni zdravnik na Golniku. Za prvega načelnika nadzornega odbora je bil izvoljen g. Josip Verbič, posestnik z Vrhnike, drugi člani nadzornega odbora pa so bili: Anton Šemerl, Sinja Gorica, Matevž Žitko, Sinja Gorica, Jože Umek, Stara Vrhnika, Franc Petrič, Blatna Brezovica in Jože Remžgar, Verd. Slednji ni bil v načelstvu, pač pa je tudi podpisoval pogodbo solidarnega jamstva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kulturni praznik v Borovnici
V januarski številki Našega časopisa je bil objavljen spored prireditev v počastitev kulturnega praznika. V tem pa ni bilo nikjer zaslediti prireditev v Borovnici, Vendar pa se motite, če mislite, da so mladinci v Borovnici na ta praznik pozabili.
Nekaj dni pred praznikom so bili, sicer manjši, plakati o tem, da bo tega in tega dne v mladinskem klubu v Borovnici večer slovenske poezije. Kdo neki bi na tako zadevo hodil! Pa še v Mladinskem klubu!
Ušteli so se vsi tisti, ki jih ni bilo, zakaj žal iim ie lahko, vsem tistim, ki niso prišli.
Razsvetljava sveč, v ozadju prijetno utišana glasba, mladinci pa recitirajo Pesmi slovenskih pesnikov starejše in mlajše generacije. Koreografija je delo kulturne sekcije pri Mladinski organizaciji v Borovnici. Brez finančnih zagat, problemov, velikega pripovedovanja o tem, kakšne težave imajo, so se vseeno spomnili na naš največji kulturni praznik.
Res škoda, da je bila ta prireditev samo za nekaj občanov in mladincev, ki vedo in so vedeli, kako lepa in prijetna je lahko kratka, vendar učinkovita •• proslavica«. Le nekaj šolske mladine je bilo na njej — kar pa je tudi treba pozdraviti.
LUČKA CERK
^ blisku ljubezni neviden, stopil je v vežo življenja, naelektren od hotenja, da se razraste v ženi v kožo in kost in tkivo, da bi kdaj v šolski klopi sklanjal, nerazrešljivo tisočkrat zapleteni "jaz, mene, meni...« kakor titanček žariva v sluznico miligrame tf> drgeta skozi tkiva: "Mamica, misli name!« Mislim, saj mislim nate, mislim ponoči, ko sanje 1 v dar mi neso stanovanje, mislim pri trezni zavesti, ko me vsakdanja bodočnost v slehernem hipu priganja: Liter črnega vina, vsjica rožmarina trikrat na dan po dva kinina. Mamica, kaj te ni sram! Vendar, če tiraš me v smrt, vedi: kot klop sem zažrt, faz se ne dam! Kaj si želiš v svet nadlog, : dete neumno! Tu zunaj čaka začaran te krog: misli! in čuti! in dvomi! ljubi! sovraži! računaj! in trepetaj pred atomi! Dete, dokler te še ni, Pametno, mirno umri! ' Uter črnega vina i vejica rožmarina 'k trikrat na dan po dva kinina. Ampak, jaz nočem, jaz nočem, nočem umreti! hočem, stotisočkrat hočem , živeti!
Dete, le kaj bi hodili na svet?
Glej, milijarde teh daljnih zvezd,
dete, prišlo bi samo umret,
smrt je strahoten, brezumen cilj,
ki pa pozna zavest.
Dete, dokler te še ni,
pametno, mirno umri!
Mamica, kaj tu stojiš
in kot v zasmeh ljubezni
gledaš ta zlato stekleni napis
SPECIALIST ZA ŽENSKE BOLEZNI
Mamica, pojdi naprej!
Glej,
dvoje ročic že imam, dvoje nožic že imam, prstkov deset in še enkrat deset, ritko in glavico tudi, srčeca drobni trepet kmalu te v sreči začudi, potlej se odebelim, laske dobim, v gozdu že čakajo ptički in v trgovini igračke, čakajo račke in psički,, dude in prve t/lačke, pojdi, le pojdi od tod, glej, saj gre noga sama, glej, saj to težko pot '.kmalu konča moj ma-ma!
Sredi vsemirskih cest,
sredi nemirnih mest,
sredi želja in skrbi
čudež zori.
Skoz medenico,
kot skoz slavolok,
stopil bo v družbo veselih otrok
in dobrih in slabih
ljudi.
JANEZ MENART (P. S. uredništva: ob Dnevu žena v premislek)
Db obletnici rojstva slikarja Jožefa Petkovška
j v teh dneh, točno 7. marca, bo petnica rojstva nesrečnega sli-9rJa z Verda. Kratka življenjska ,ot. od 1861—1898 leta, .ko je "Tiahnil v nehanje. Skromen sli-arski opus po številu slik ni PH po sporočilu, katerega Mranja. Manj kot sto let od časa, *aterem je živel, dolga deset-f'a. je bil komaj omenjen. Ivan 'ar,kar mu je s svojo umetniško erPretacijo slike »Doma« po-
stil
v temo mračnega in nepri-
L-^vijivega  tujca  z Verda.
aibfž je ta molk in nerazume-atij,
© moto njegove kratke poti. in-je poti izpovedi ga je vodila Svet, da je še težje preživljal
;ov0
ha Verdu. Benteje, Mona-in Pariš velike postaje
. slikarjev tistega časa so 7eiele tudi Petkovška. V iskali svoje slikarske poti je odtu-m ve rjan imel le malo stika z I 'alinrti, še najbolj se je zbližal z , "jem Šubicem v Parizu, ^čne barve zelene in modre iz irskega francoskega slikar-• a tistega časa je zmogel le za l6kaJ slik.
podrobnem študiju slike IC« na Ljubljanici« postane
Ob Sen,
^mijivo, kako natančno se je ',af^0všek opredelil v svoji sli-' izpovedi. V sliki je tisti več, mnogimi slikami poudari spomin in v večji užitek v
>d
razumevanju. Nestabilen, kot je najbrž Petkovšek bil, bolezen, k> se je razraščala v njem, velika želja uspeti in se potrditi kot slikar, je vse skupaj vodila v izpoved slike »Doma«. Tujec v vaški sredini, tujec sebi, družici in vsemu. Za sredino je še dolgo ostajal samo »nori malar«, ki je nerazumljivo prehitro končal.
Postavitev njegove razstave \ Narodni galeriji v letu 1982 in ob tem izdani tekst osvetli njegovo delo.
Kulturna skupnost Vrhnika je v njegov spomin poimenovala svoje priznanje kot Petkovškovo plaketo. Poimenovana je ulica z njegovim imenom. Šola Ivan Cankar zbira učence v Petkovškovo slikarsko kolonijo. V Zvezi kulturnih organizacij je dokumentacija o njegovem delu in življenju.
Deset let je, kar je tovarna usnja Vrhnika prav s postavitvijo razstave njegovih del iz zbirke Narodne galerije odprla prostor za likovne razstave. Galerijo v Cankarjevi knjižnici smo poimenovali po sliki »DOMA«. Popravljena »Kašča« na Verdu je zametek za morda kdaj v bodočnosti urejeno Petkovškovo hišo.
Nekaj drobcev katerim bomo prav gotovo dodali nove, da bo
^akoj zaposlim nekvalificiranega delavca.
Zalar Stane — predelava plastičnih mas Voljčeva S, Vrhnika
ostala sled in spomin na Jožefa Petkovška.
V letu 1982 sem pri prijaznih ljudeh lahko slikal skrinjo, kupljeno na razprodaji Petkovško-vega imetja. Upam, da bo čez leta stala v skromni »hiši«, ki bo v celoti posvečena spominu na rojaka Petkovška.
Pri založbi Partizanska knjiga bo v teh dneh izšla v zbirki Polemike knjiga ČoraŠkodlarja »Zablode stoletja«. Slikar je po stoletju raztrgal delo našega rojaka Petkovška. iz odlomka, prebranega v »delu«, je sicer ost obrnjena v slovensko povojno likovno kritiko in njeno delovanje. Avtor, kot zmotno navaja Petkovškovo razstavo iri njegovo delo, izpodbija z delom drugega slovenskega slikarja Vesela. Zmota je predstaviti Petkovška m ne Vesela. Več deset let Čoro Škodlar občasno zabava v časopisih s polemičnimi zapisi. Knjiga še ni izšla, upam pa, da je vredna vsaj naslova zbirke, v kateri bo izšla m bo možen vsaj polemičen komentar njegovega sporočila. Ljudje, kot je bil Jožef Petkovšek, še bolj pa njihov čas m odnos ter razumevanje kakršnega so bili deležni, je opisal Ivan Cankar. Skozi njihove usode se mi prikazuje socialni in duhovni prostor tistih ne tako davnih dni. Potrebna je velika strpnost v razumevanju umetniških usod od včeraj, ker se marsikaj prenaša tudi v današnji čas.
PAVEL MRAK
Kulturni dan na osnovni šoli Log-Dragomer
8. februar praznujemo vsako leto kot kulturni dan. Tega dne se spomnimo smrti in dela našega pesnika Franceta Prešerna. Takrat so odprta vrata vseh muzejev, knjižnic, kinodvoran in drugih kulturnih ustanov. Tudi šolarji smo imeli pouka prost dan.
Učenci 1.b razreda Maja, Lejla, Martin, Blaž in Igor so napisali:
. V torek nas je obiskala priljubljena mladinska pisateljica Ela Peroci. Prebrala nam je tri svoje zgodbe — Modri zajec, Moj dežnik je lahko balon in Muca Copatarica. Vsi smo jo z zanimanjem poslušali. Zapeli smo ji nekaj pesmi. Vsi otroci si želimo, da bi še dolgo pisala tako lepe zgodbice za nas.
Dejan, Andrej, Tanja, Tina in Jure iz 2. a so povedali:
Z avtobusom smo se odpeljali na Vrhniko. Ogledali smo si Cankarjevo rojstno hišo in knjižico, v kateri so bile razstavljene knjige Ivana Cankarja in Franceta Prešerna. Po ogledu smo se odpeljali nazaj v šolo.
Učenci Klemen, Barbara in Mateja iz 2. razreda OŠ Bevke so si skupaj s svojimi sošolkami in sošolci v Kulturnem domu ogledali lutkovno predstavo Dobrodušno ptičje strašilo:
Posedli smo po stolih v dvorani, nestrpno smo pričakovali začetek predstave. Potem so se na odru prikazali ptičje strašilo in živali zajček, lisica, prašiček in ptiči. Z zanimanjem smo spremljali zgodbico. Člani lutkovne skupine z Vrhnike so dobro vodili predstavo. Na koncu smo si lahko lutke tudi ogledali. Še si želimo takih predstav.
Nataša iz 3. a je o praznovanju kulturnega praznika napisala takole:
8. februarja smo učenci tretjih razredov obiskali Cankarjevo knjižnico. Tovarišica Iskrenovi-čeva nam je povedala, da ima knjižnica 42000 knjig. Vsak teden pripravljajo tu cicibanove urice in ure pravljic. Po ogledu pionirske knjižnice smo šli še v Knjižnico za odrasle. Videli smo tudi vrt, v katerem lahko bralci berejo knjige in revije.
Saša in Ana iz 4.a sta si skupaj z drugimi učenci iz četrtih razredov ogledali Dramo v Ljubljani in pripovedovali:
Direktor Drame nam je povedal marsikaj zanimivega. Ogledali smo si delovanje reflektorjev, oder, dve kabini, okrepče-
valnico in igralčevo sobo. Igralec nam je pokazal predal z ličili, oblačila, v katerih igralci nastopajo. Pogovarjali smo se tudi z inšpicientom, ki je vedno povezan z odrom. Pomaga mu. majhna televizija, s pomočjo katere lahko spremlja dogajanje na odru. Z alarmom opozori igralce na nastop. Na poti na postajo smo si ogledali nekaj spomenikov in kulturnih ustanov.
Učenci 6'. in 7. razredov smo se zbrali ob 14. uri v večnamenskem prostoru naše šole. Obiskala nas je skupina glasbenikov iz ljubljanske Opere in nam pripravila kratek glasbeni program. Zaigrali so predvsem skladbe znanih skladateljev in lahke variacije. Napovedovalec je ob vsaki novi besedi pojasnil, kaj pomeni in se razgovoril tudi ob vsaki skladbi. Najlepša je bila skladba. Umirajoči labod, saj je bilo ob poslušanju marsikomu tako, kot bi videl pred seboj laboda s povešeno glavo. Glasbe-
niki so nam na koncu obljubili, da nas bodo še obiskali.
Osmošolci smo obiskali dve pomembni slovenski knjižnici: Semeniško, ki je prva slovenska javna knjižnica na slovenskih tleh, in NUK. Vodja prve knjižnice nas je prijazno sprejel. Najprej je razložil pomen baročnih fresk na stropu, ki so delo italijanskega mojstra Gulia Oualia, nato pa nam je spregovoril o knjigah, ki so zložene v čudovite lesene omare ob stenah. Zvedeli smo, da je najstarejša knjiga Biblija iz 13. stoletja, last ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Povedal nam je tudi nekaj o ikuna-bulah in katalogih ter nam jih tudi pokazal.
Tudi v NUK smo videli in zvedeli marsikaj novega. Najbolj nas je zanimal katalog in tudi sami smo poskušali najti knjige različnih strok. Bogatejši za spoznanje, da se da tak dan prijetno in koristno preživeti tudi brez običajne šolske proslave, smo se vrnili domov.
Drama v počastitev kulturnega praznika
Ko se prevesi poletje v jesen in se z barja potegnejo rahle meglice, se naseli v srca članov dramske sekcije DPD Svoboda v Borovnici nemir. Pred njimi je nova sezona in treba se je odločiti, katero odrsko delo bodo predstavili občinstvu. Letos je bila to drama Miška Kranjca »Pot do zločina«.
Veliko urin dela je bilo vloženega v to predstavo. Začelo se je s prvim sestankom, kjer so se odločili, kdo bo prevzel kakšno vlogo. Potem so bile dolgotrajne bralne vaje, pa vaje na odru, vsako dejanje posebej in vse tri skupaj. Režiser Oskar je neusmiljeno brusil igralce in šepetalka Ema jih je vlekla iz zagat, če so pozabili besedilo.
In žeje tu dan, določen za premiera. V sobici za odrom je zbrana celotna ekipa. Nekdo hodi škilit skozi zaveso, če je sploh kaj gledalcev. Aleš hodi gor in dol po sobici in pri sebi ponavlja vlogo, Vili se zavleče v kot ob peči s predlogo v roki in bulji vanjo, ne vem, ali sploh vidi, kaj bere. Z Matjažem je konec; glas mu drhti, roke se mu tresejo in, vsak hip ga bo pobralo od treme in ravno ta trema mu pride na odru še kako prav, saj igra trepetajočega ostarelega, kmeta. Slavi je videti še najbolj ne-
prizadeta ali pa se samo dela tako.
Pet minut pred predstavo. Grobna tišina za odrom. Mojca vleče globoke dime iz cigarete, Breda miži, poglobljena v vlogo, Loti si je napisala najtežji odlomek na papir in ji ga bo Slavi prinesla kasneje s pladnjem vred na oder, kjer ji mora postreči z juho. Kasneje se izkaže, da to ni bilo potrebno, zaradi psihološkega učinka pa je bila ta mala ukana kar primerna, saj je Loti vskočila kot igralka v to igro šele zadnjih štirinajst dni, koje prejšnja igralka odpovedala svoje sodelovanje. Pavle stekleno bulji v prazno, videti je, kot da ga ni tukaj, da se njega vse to sploh ne tiče! Predstava steče. Igralci se razživijo in trema počasi popušča. Ob koncu prvega dejanja se izkaže, da nekateri redki posamezniki niso razumeli drame in se režijo tam, ko je pravzaprav zelo žalostno, sicer pa občinstvo z zanimanjem sledi predstavi.
Zavesa pade. Igralci so utrujeni. S precejšnjo mero samokritičnosti pa tudi z veseljem ocenjujejo svoje delo.
Želimo jim še veliko veselja in volje pri razvoju kulture v naši krajevni skupnosti!
FRANČIŠKA CELARC
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA
Avčin F.: Preizkušanje električnih strojev Barker E.: Churchill in Eden v vojni Hrajša P.: Vodenje kot medosebni proces Branko Suhy Bric A.: Pot v Jajce
Bune M.: Temelji politične ekonomije za^samoupravljalce
Cernelč D.: Zdrav in bolan otrok
Dalmatin J.: Ta celi catehismus
Djurovič D.: Pot nove Jugoslavije
Hrovat M.: Človek v zrcalu peg
Kardelj E.: Socialistična zveza delovnega ljudstva
Maver M.: Smučati z užitkom
Menaše L.: Rudi Spansel
Naloge ZK pri uresničevanju... — 11. seja CK ZKJ
Narodna zaščita
Nebo in zvezde
Petrovič K.: Pot do uspeha
Popit F.: Bodimo dobri gospodarji in samoupravljala Prispevki za zgodovino delavskega gibanja Rugelj J.: Uspešna pot
Ribarič M.—C. Ribičič: Delegatski skupščinski sistem
Stanič C: ZK v razmerah soc. samoupravljanja
Strojin K.: Pravica do prostega časa
Sulzberger C. L.: Sedem celin in štirideset let
Škerlj T.: Naš dojenček in mi
Svajgar V.: Parna vleka na Slovenskem 1946 -1978
Zgoncc S.: Bolezni in škodljivci sobnih, okenskih in balkonskih rastlin Živali
Zukov G. K Spomini in premišljanja
LEPOSLOVJE
Mladinsko:
Bevk F.: Kozerog Kokot A.: Ringaraja Popovski A.: Zgodba o učilnici Rorič I. V.: Poredni medvedek Zidar P.: Barbarin dežnik
Za odrasle:
Glavan T.: Pomladna jesen Prežihov V.: Odrinjeni » Selhaus E.: Oj pusti me živeti Vipotnik J.: Oj ta mlinar
PREVODI:
Pavlovič Ž.: Vonj telesa
Ragosta M. J.: Hiša na Curtinovi ulici
Ramirer S.: Si se ustrašil krvi?
Wangh H.: Begunca
Winterbotham M.: Nacistična znanstva
Pesmi v shrbohrvaskem jeziku:
Ustanak i revolucija Makedonska i slovenačka poezija Narodnosti
SR Bosna i Hercegovina, SR Crna gora
e
Hi
Najboljše na zmagovalnem odru: 1. Helene Barbier (Francija), 2. Nuša Tome (Jugoslavija), 3. Ladsflater (Avstrija)
SLOVENSKA TURNEJA ALPSKIH SMUČARK SE JE KONČALA S SLALOMOM NA ULOVKI — TUDI USPEH VRHNIŠKIH SMUČARSKIH DELAVCEV
Zmagala je Francozinja Barbierova
Francozinja je zasluženo zmagala na slalomski temi v okviru slovenske turneje alpskih smučark za evropski pokal. Proga je bila precej mehka. V dveh tekih je najboljši čas dosegla Barbierova in samo za 47 stotink sekunde prehitela našo Nušo Tome.
Že v prvem teku je bilo jasno, da se bodo za najboljša mesta borile tekmovalke iz prve jakostne skupine. S štartno številko 13 je nastopila Av-strijka Ladstatterjeva in v prvem teku za skoraj dve desetinki vodila pred
Da je tudi letos tekma za evropski pokal uspela gre nedvomno velika zahvala tudi prizadevnim smučarskim delavcem s smučarskega društva. Več dni so delali na progi, mnogi tudi »darovali« dopust samo, da bi bilo res vse nared, kot se za tako tekmo spodobi. V naš objektiv smo ujeli tri, ki so se tistega dne tako kot vsi ostali kar nadelali.
kasnejšo zmagovalko. Nuša Tome je za vodilno zaostajala skoraj pol sekunde in skoraj ni bilo mogoče verjeti, da bo Avstrijka po drugem teku šele tretja.
Zanimivost tekmovanja je vsekakor, da se je kar šest tekmovalk iz druge jakostne skupine prebilo med prvih petnajst, največ zaradi napak tekmovalk prve jakostne skupine. Tvvardokensova iz ZDA je s štartno številko 25 osvojila odlično 4. mesto. Naša mlada Mateja Svet je bila s štartno številko 38 ob koncu tekmovanja odlična deveta.
Jugoslovanke so se uvrstile takole:
...2. Tome 1.31,64 (42,82+48,20),... 9. Svet 1.33,83 (43,62 + 50,21),... 12. Le-skovšek 1.34,09 (43,45 + 50,64),... 25. Kuhar 1.37,09 (43,37 + 52,72),... 26. štan-cer 1.37,19 (44,87 + 52,32), ...35. Zaje 1.39,67 (45,67 + 54,00), ...36. Dežman 1.39,72 (46,50 + 53,22), ...38. Tomažič 1.40,30 (45,97 + 54,33), 39. Silovšek 1.41,32 (46,71 +54,61), 40. Kune 1.42,37 (46,93+55,44).
M. ARSIĆ
Novo športno društvo v Bevkah
V KS Bevke smo ustanovili ŠD s sedežem v OŠ Bevke. Potreba po organiziranem športnem udejstvovanju je bila prisotna že precej časa tako med mladimi kot med starejšimi krajani, ki so se s športom ukvarjali le priložnostno. Z ustanovitvijo ŠD Bevke imamo tako vsi vse možnosti za sodelovanje v različnih športnih panogah. V ŠD deiuje več sekcij, v katerih sodelujejo tako cicibani kot veterani. Med prvimi sta zaživeli smučarska in šahovska sekcija, pa tudi rekreativna vadba v telovadnici v OŠ Log-Dragomer je že dobro obiskana. Pionirji — smučarji so že zgodaj začeli s suhimi treningi, vendar jim je dolgo pomanjkanje snega onemogočilo načrt. Uspela smučarska izleta na Vogel in Krvavec sta le delno nadomestila sneg doma. Imamo pa v načrtu še več izletov ifl tekmovanj. Ker je zanimanje veliko, bo naslednji izlet 18. marca.
Šahovska sekcija organizira vsako drugo nedeljo ob 10. uri v Kulturnem domu
hitropotezni turnir. Zahvaljujemo se mojstru L. Gostišu, da se je odzval povabilu m odigral simultanko s člani društva. Rezultat je bil 18:2 za mojstra. Ostale sekcije bodo v kratkem začele delovati po svojih programih, (tekmovanja v kegljanju, namiznem tenisu, strelstvu ...)
Vsak začetek je težak in tako tudi nam ne manjka problemov. Ti so predvsem finančne narave, saj bi si radi zgradili športno igrišče, ki bi seveda bilo tudi za potrebe OŠ, saj imajo otroci telesno vzgojo kar na šolskem dvorišču, kar patii najbolj primerno in zdravo. Težava je dobiti primerno lokacijo, kjer bi bil prostor za več igrišč (nogomet, košarka, balinanje...). Člani ŠD smo se dogovorili, da bomo sodelovali z ostalimi organizacijami v KS, predvsem tesno pa na področju DS.
Vabimo krajane, da aktivno sodelujejo v naših vrstah.
K. K.
Petdnevni tečaj smučanja v Podlipi
je bil zadnji dan in otroci so se na tekmovanju pomerili med seboj. Povabljeni so bili tudi starši. Ob spodbujanju navijačev so se otroci dobro odrezali. Zaključek je bil prijeten.
Na mlade tudi KS Podlipa-Smrečje ni pozabila, saj so bili vsi otroci povabljeni na čaj in sendvič. Po malici in krajšem pogovoru so najboljšim smučarjem podelili diplome, ki so jih veseli odnesli domov in obljubili, da se bodo vsako zimo z veseljem smučali in še dopolnjevali znanje.
Seveda se moramo zahvaliti SD Vrhnika, ki je posodilo vlečnico, saj je vsem omogočila, da so se precej večkrat peljali v dolino, kot bi se sicer.,
Na smučišču je bilo živahno tudi v soboto in nedeljo, saj so šolarji želeli izkoristiti še zadnje dni počitnic.
M. M.
V času počitnic se večina šolarjev seli na sneg. Seveda pa vsi otroci tudi nimajo enakih možnosti za organizirane aktivnosti, saj je vse odvisno od volje staršev, ne nazadnje pa tudi od denarja. Prav zato je Smučarsko društvo Vrhnika organiziralo smučarske tečaje po krajevnih skupnostih v okoliških krajih po ceni, dostopni prav vsem.
Tudi v Podlipi se je premaknilo. Na razpisani tečaj se je prijavilo devet otrok, veselih in vztrajnih, saj jih niti sneženje ni motilo. Seveda se vsi, ki so želeli, niso mogli prijaviti, saj so se že pred tem poškodovali ali pa odšli s starši na počitnice.
Petdnevni tečaj se je pričel 31.1. t.l. Navdušeni otroci so se zbrali ob 13. uri in se podali na smučino, da poskusijo vse od začetnih korakov do pravih zavojev. Vse je potekalo po predvidenem programu. Veselja in zabave je bilo na pretek. Petek
ŠAHOVSKE VESTI
Pokal Maršala Tita
Na prvenstvu občine za pokal Maršala Tita, ki je bil 10.2.84 v Domu JLA, v organizaciji ZTKO Vrhnika in ŠD Vrhnika, je sodelovalo 12 ekip z več kot 50 šahi-stov.
V izredno dobri šahovskem vzdušju in dobri igri je prvo mest osvojila ekipa ŠD Vrhnika — člani s 38,5 točkami, ki je tekmovala izven konkurence, druga je bila ekipa ŠD Vrhnika—veterani s 34 točkami, potem ŠD Vrhnika — mladinci s 31,5 točkami, potem Dom JLA Vrhnika 28,5, KS Borovnica 26, ŠD Dren 23, KS Dra-gomer 22,5, Liko Vrhnika 20,5, ŠSD Bevke 116, Iskra Vrhnika 12,5, Lukovica 11 in šSD Bevke II. s 2,5, točke.
Poleg ekipe ŠD Vrhnika, šK Borovnica, šS Dragomer seje na prvenstvo Notranjske za pokal Maršala Tita uvrstila še ekipa SD Vrhnika — veterani.
Hitropotezni turnir
Na II. hitropoteznem turnirju v šahu za mesec februar, ki je bil 5.2.84, je sodelovalo samo 6 šahistov. Prvo mesto je osvojil Trček s 4 točkami pred Pilimom in Radovanovičem s 3, Anđelkovićem in Markovičem s 2,5 točke.
Obvestilo
— ekipno prvenstvo Notranjske za pionirje v vseh konkurencah bo v petek, 2. 3. 84, ob 17.00 uri na Oš Ivan Cankar Vrhnika.
— IX. turnir žena v počastitev dneva žena bo 4. 3. 84 ob 9.30, v Domu JLA Vrhnika. Vabimo vse ljubiteljice šaha:
— Hitropotezni turnirza mesec marec bo 4.3.84 ob 9.00 uri v Domu JLA Vrhnika. Ta turnir se šteje za I. hitropotezni turnir za hitropotezno prvenstvo Notranj-
M. STANKOVIĆ
Nortranjsko prvenstvo v Borovnici
V Borovnici je bilo 5.2.1984 končano Notranjsko prvenstvo za posameznike, ki se je začelo 21.1.1984. Igralo je 12 igralcev, od tega dva MK, trije prvo kate-gorniki in sedem drugokategornikov. Igrali so 11. kol. Prvak Notranjske za leto 84 je M. Justin (Vrhnika) ki je osvo|il 10,5 točk. Drugo mesto je zasedel S. Jerič (Borovnica) s točko manj, tretje mesto J. Hlad (Postojna), s 7,5 točkami, četrti je D. Arčon (Vrhnika), s 6,5 točke. Za njim je K. Gradišnik (Borovnica), 5,51., nato P. Kobal (Vrhnika), 5,5, F. Slejko (Postojna), 5, š. Beganovič (Borovnica), 4,5, M. Jereb (Vrhnika), 4,5, A. Dekaj (Postojna), 4,5, M. Bajunovič (BorovnicaJ, 2,5 in še A. Rom (Vrhnika), 0 točk.
Za pridobitev ali potrditev MK kategorije je bilo potrebno 9,5 točk, za prvo kategorijo pa 6,5.
17.2. pa se je končalo tudi prvenstvo Borovnice za leto 1984, ki se je začelo 1. 1.1984. Igralo je 12 igralcev. Igrali so 11 kol Rezultati so naslednji: Prvo mesto si je priboril S. Jerič z 10 točkami, drugo je zasedel Bajunovič z 9 točkami, tretje K. Gradišnik, 8.5, sledijo Sandi Jerič, 7, Beganovič 6, Karajkovič, 6, Anastasov 5 in tako dalje.
Najuspešnejši tekmovalci so dobili diplome oziroma plakete in še praktične nagrade. B H
Borovnica : Drenov grič 55:48 (30:26)
V okviru priprav na tekmovanje v občinski košarkarski ligi so se v Borovnici pomerili domačini z moštvom Drenovega griča. Sodila sta: Razdrh m Sedej (Vrhnika)
BOROVNICA: Šuštar 13, Bajec P. 4, Nikolavčič 14, PristSvec 2. Modrijan 20. Molek 2,
DRENOV GRIČ: Naveršmk 10. ŽitkoO, Pahor 14, Jelovšek6. Rožnik 6, Nagode 12.
Usnjar se pripravlja
U. Nogometaši Usnjarja so se začeli pripravljati na tekmovanje v Zahodni ligi. Jeseni so se z devetimi točkami uvrstili na sedmo mesto. Isto število točk je imelo tudi šestouvrščeno moštvo, vendar je imelo boljšo razliko v golih. Tako mesto seveda še ni poroštvo, da bodo tudi spomladi ohranili status drugoligaša. Vsako spomladansko tekmo morajo imeti za odločilno, saj obstaja možnost, da gre iz lige celo polovica moštev, kar pomeni šest od dvanajstih.
Vrhničani so se zato odločili, da bodo trenirali še bolj resno kot prejšnja leta. Letna skupščina je dala nekatere smernice pa tudi odgovore na vprašanja, ki so krožila v športni javnosti naše občine. Ravno nesporazumi glede menjave v skupščini so privedli do ostavke trenerjev pete selekcije Stanimira Mladenoviča, m tretje selekcije, Stanoja Pavloviča. Trener prvega moštva je postal Rafal Jaklič, trener četrte selekcije pa je ostal Peter Kav-
čič. Tretjo selekcijo bo treniral Radomir Videnovič, drugo še naprej Miro Margon. Z najmlajšimi bo delal Miro Krasnik.
Skupščina je izbrala tudi novi IO: predsednik je Radomir Videnovič, podpredsednika Stane Kukec st. in Milutin Todo-rovič, sekretar Vinko Žust, člani pa Dra-giša Iskrenovič, Radomir Kostič, Boris Grbec, Nedeljko Vujič in Peter Kavčič. Petru Trnavčeviću so podaljšali mandat predsednika skupščine še za eno leto.
Spomnimo še na imena nogometašev, ki bodo verjetno nastopali v spomladanskem delu tekmovanja: Darko Horvat, Bogdan Linta, Ivo Mršič, Boris Grbec, Nedeljko Vujič, Boris Nabrigoj, Dragoljub Mi-jatović, Ivica Nujić, Ivan Logožar, Marjan Čuden, Igor Urbančič, Igor Markelj, Stojan Krečkovič, Zvone Gole, Boštjan Gabrov-šek, Boštjan Butko, Naser Bajrami, Stipo Brkič, Jože Pezdir, Dare Japelj, Jože Ča-mernik, Josip Mršič in Jane Nared.
M. A.
XXXII. Usnjariada 84 — Ulovka
V nedeljo 5. 2. je bilo na U lovki tekmovanje v veleslalomu vseh delavcev usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije. To tekmovanje, ki je bilo že 32 in se imenuje šuštarijada smo preimenovali to leto v usnjariado zato, ker na Vrhniki izdelujemo usnje in ne Čevlje. Vsa leta nazaj je bilo tekmovanje na Zelenici nad Tržičem. Na enemu od sestankov vodij ekip smo se domenili, da to tekmovanje izvedemo vsako leto v drugem kraju in tako smo letos bili organizatorji Usnjariade na Ulovki. Že v petek in soboto smo začeli s pripravo prog. Bali smo se odjuge, snega pa je tako bolj malo.
Prijavljenih je bilo nad petsto tekmovalcev, ki so tekmovali v veleslalomu in tekih.
Rezultati naših:
Ženske do 30 let: 5. Barbara Barbo, 10. Polona Japelj, 15. Greta Nadlišek, 22. Vilma Stremljan, 28. Vilma Bandalo, 31. Marjana Štajner, 32. Mirni Peterim, 33. Majda Kokovica
Ženske od 31 — 40 let: 5. Minka Špeh, 10. Nataša Medic, 16. Meta Leskovec
Ženske nad 40 let: 1. Ivanka Krašovec, 2. Betka Modrijan, 3. Milena Lesar
Moški do 30 let: 19. Peter Gabrovšek, 24. Drago Prelogar, 25. Roman Celarc, 26. Stane Sternen, 30. Sašo Čempa, 36. Tine Laznik, 37. Lojze Strah, 45. Zoran Tasič. 50. Srečko Marolt, 54. Jure Hudo-breznik, 59. Marjan Nikoleti, 63. Alfred Bučar, 57. Andrej Sinčič, 70. Samo Ko-govšek
Moški od 31 — 40 let: 7 Janez Lan genvalter, 15. Jože Petkovnik, 16. Roman
Margon, 17. Miran Kržmanc, 22. Vinko Sluga, 30. Štefan Marolt, 32. Tone Žibert, 45. Milan Doblekar, 49. Anton Poglajen Moški od 41 — 50 let: 15. Miloš Bencina, 25. Alojz Rozina, 32. Aleksander Strman
Moški nad 50 let: 16. Stane Šventner, 19. Niko Šušteršič, 20. Miha Adamič
TEKI:
Ženske do 30 let: 5. Zvona Vrabec Ženske nad 30 let: 1. Milena Omerzu Moški do 30 let: 11. Franci Susman Moški od 31 — 40 let: 3. Tone Gantar,
7. Dušan de Gleria, 13. Miran Kržmanc Moški nad 40 let: 2. Alojz Kržmanc, 3.
Stane Kukec, 4. Janez Gabrovšek, 10.
Jože Mali
V nedeljo pa smo imeli res tudi velikp sreče z vremenom. Bil je mrzel in sončen dan, zato tekmovanje sploh ni bilo več pod vprašajem. Moški do 40 let so tekmovali na težji progi imenovani grapi; vsi ostali pa na lažji progi na gornjem smučišču. Moški so tekli 4 km in ženske 2 km. Letos je nastopala ekipa IUV sestavljena iz vseh devetih tozdov. Vsi udeleženci usnjariade so izjavili, da je bilo to eno najbolje organiziranih tekmovanj. Pri izvedbi tekmovanja je sodelovalo smučarsko društvo iz Vrhnike, ki je zelo vzorno izpeljalo tekmovanje m se vidi, da so fantje že pravi mojstri.
Pri proglasitvi rezultatov in razdelitvi praktičnih nagrad smo se vsi veselo razšli z mislijo, nasvidenje drugo leto na Veliki planini.
J. Langenvalter
Češnjica spet pravi praznik
Tudi letošnja Češnjica se ni izneverila tradiciji vseh prejšnjih prireditev. Zgledna organizacija, velika udeležba in dobro razpoloženje tako med tekmovalci kot med publiko je dalo pečat že kar pravemu prazniku v Verdu.
Rezultati smuka:
Pionirke: 1. Nina Kunstelj 1.29,5, 2. Sabina Zulovič 1.34,8, 3. Neli Krašovec 1.38.0
Pionirji: 1. Mirko Gabrovšek 1.20,0. 2. Peter Jelovšek 1.21.6, 3. Matic Mrak 1.22,3
Mladinke: 1. Mojca Jelovšek -1.27,0, 2. Branka Rihar 1.34,0. 3. Janja Japelj
1.41.8
Mladinci: 1. Miha Rijavec 2.42,7, 2. Tomaž Gorišek 2.42,8, 3. Marko Rijavec
2.44,2
Članice: I. Marta Gorenc 1.28,2, 2. Suzana Kosmač 1.30,2,3. Polona Telban
1.30.7
Člani: 1. Mirko Oblak 2.31,8, 2. Marjan Jakše 2.33,0, 3. Brane Krašovec 2.39,8
Veterani: 1. Tomo Lavrenčič 2.41,5, 2. Anton Sluga 2.46.5, 3. Iko Krašovec 2.46.8 in Nande Vičič 2.46.8
AVTOMEHAN1K ZASTAVA — HAT
PRIfRAVA ZA TT.IINK NI PREGLED IN OST Al.A MEHANIČNA DELA
JELKO BAJC
DRENOV GRIČ 44 Tel. 752-778
SE PRIPOROČAM!
Množična udeležba na sindikalnem prvenstvu v veleslalomu
V soboto, 28.2.1984 je bilo na Ulovki občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Prijavljenih je bilo okoli dvesto tekmovalcev. Ker je bilo vreme na Ulovki slabo, so prišli na tekmo le najbolje nabrušeni. Progo je prevozilo 111 tekmovalcev, kar pa za Vrhniko ni malo. Na dobro pripravljeni progi so najprej štartale ženske, nato pa močnejši spol.
REZULTATI:
Ženske nad 30 let: 1 Minka Špeh 51,95, 2. Mateja Grom 52,45, 3. Nataša Mediš 52,63, 4. Anka Zakrajšek 52,97, 5. Betka Modrijan 53,12,6. Ivanka Krašovec 53,34, 7. Boža Grom 53,73, 8. Elica Ver-bič 59,79;
Ženske do 30 let: 1. Polona Telban 47,32, 2. Mateja Medic 50,06, 3. Anka Grom 53,80, 4. Dragica 'Potrebuješ 1.00,16, 5. Maja Korenč 1.00,46, 6. Janja Kržič 1.00,64, 7. Janja Meglic 1.06,77, 8. Janja Gabrovšek 1.10,70;
Moški nad 40 let: 1. Andrej Krašovec 46,45, 2. Rafael Cepič 49,40, 3. Rafael Jaklič 50,53, 4. Dimitrij Brezovšek 54,29, 5. Friderik Cuznar 56,56;
Moški med 30—40 let: 1. Nande Vičič, 40,42, 2. Janez Langenvalter 41,28, 3. Miran Kržmanc 42,18, 4. Roman Margon 43,53, 5. Tone Zibert 43,70, 6. Dušan de Gleria 44,29, 7. Vinko Sluga 44.30, 8. Peter Sečnik 45,28, 9. Brane Rožnik 46,39,10. Janez Susman 46,42,11. Nace Grom 47,09.12. Janez Suhadolnik 47,47, 13. Rafael Cepič 49,45. 14. Alojz Slabe 49,73, 15. Miro Pivk 49,83, 16. Jože Pr-vinšek 50.00, 17. Lado Hribar 51,22, 18. Ciril Gerdina 53,50, 19. Vinko Fuflek 54,78 , 20. Milan Kostanjevec 55,03, 21. Jaka Susman 55,88, 22. Friderik Cuznar 56,56, 23. Janez Malovrh 58, 86;
Moški do 30 let: 1. Leon Ličar 40,84,2. Tone Železnik 42,08, 3. Primož Dolenc 42,10, 4. Srečko Nartnik 43,24, 5. Janez Vehar 43.28, 6. Milan Stražišar 43,33, 7. Milan Novšek 43,50, 8. Vinko Bizjak
43,99, 9. Roman Celarc44,12, 10. Duš 1 Corn 44,13, 11. Jože Molek 44,23, Peter Gabrovšek 44,24, 13. Miran Lu man 44,33,14. Marjan Nicoletti 44,52, Primož Rajh 44,86, 16. Janez Pet 44,88, 17. Marjan Petrič 45,07, 18. Jo: Dobrovoljc 45,23, 19. Ogrin 45,34 Slavko Stare 45,41, 21. Stanislav Kri 45,45, 22. Drago Stražišar 45,70, i Dušan Molek 45,70, 24. Darko Recft i 45,80, 25. Jože Lacko 45,81, 26. Mart' ' Lužar 45,85,27. Stane Križman 46,21, 2^ Jože Ponikvar 46,47, 29. Franc Kavči« 46,54, 30. Janko Nartnik 46,60, 31. Maf~ jan Korošec 46,60, 32. Borut Caserrna 46,75, 33. Darko Horvat 46,75, 34. Igj Arhar 46,79, 35. Aleš Ogrin 47,41, 3t! Boris Skubic 47,49, 37. Stane Sterne 47,96, 38. Stane Marinčič 48,72, 3! Franc Železnik 48,85, 40. Janko Opel* 49,05, 41. Matjaž Suhadolnik 49,88, ' Janez Gantar 50,12, 43. Vili Oblak 511 44. Janko Šivic 51,63, 45. Pavel Og 51,80, 46. Marjan Jesenovec 52,37, Milan Ščepanovič 52,80, 48. Roman K stanjevec 53,08 , 49. Milan Gabrovšl 53,43, 50. Darko Potrebuješ 54,27, 5 Dušan Dobrovoljc 55,54, 52. Tomo Bra 57,34, 53. Primož Berus 59,78, 54. Marjl1 Debevc 1.06,73.
Ekipno: razvrstitev po časih (2. moški 1. ženska)
1. 41,28 42,18 50,06 IUV 133,48 j
2. 40,84 46,45 52,97 LIKO 140,26
3. 43,99, 50,53 52,45 OŠ I, C. 146,!
4. 51,40 45,81 59,79 SD 151,00
Po tekmovanju je bilo res lepo vid tekmovalce, ki so čakali na razglasitev i zultatov, čeprav je malem deževa Vsi so želeli, da se na Vrhniki še organi rajo taka tekmovanja. Ob koncu je tre pohvaliti smučarski klub z Vrhnike, ki res postavil lahko progo ter vzorno izpel tekmovanje.
' .. ,,'   ' ' 'i:  ■ '. ' J
Kuren 84
Tradicionalni gozdni smuk »KUREN« je bil letos izvedervv soboto, 11. februarja, ko so se ob 14. uri prvi podali v smučino najmlajši, ki jim je ciljna strmina delala manj težav, kot nekaterim starejšim tekmovalcem. Tako je končalo v snegu nekaj korakov do cilja več kot dvajset tekmovalcev, ki jih je proga preveč utrudila še za zadnji, najhujši in najhitrejši ovinek. No, kljub vsemu je skozi cilj zapeljalo preko sto tekmovalcev in tekmovalk.
Najhitrejši na progi sploh pa je bil mladinec Igor Markelj, ki je progo dolgo 1400 m z 205 m višinske razlike presmučal v času 1.01.61 in tako osvojil prehodni pokal za najboljši čas proge.
REZULTATI:
Pionirke: 1. Mina Kunstelj 45.50,2. Sabina Zalovič 53.50
Pionirji: 1. Miro Gabrovšek 44.40, 2. Andrej Krvina 45.40, 3. Aleš Jereb 45.50, 4. Tomaž Mijulan, 5. Uroš Vr-hovec, 6. Simon Sluga, 7. Grega Šte-blaj, 8. Robi Leskovec, 9. Janko Kek, 10. Boris Remžgar, 11. Marjan Gut-nik, 12. Uroš Novak, 13. Marjan Mesec, 14. Aleš Umek, 15. Simon Celarc, 16. Peter Kunstelj, 17. Primož Ogrin, 18. Bojan Senjur, 19. Grega Miklič, 20. Roman Žakelj, 21. Slavko Caserman
Članice: 1. Mojca Dečman 50.20, 2. Marta Jereb 1.11.50 '
Veteranke: 1. Anka Grom 1.55.00
Mladinke: 1. Mojca Bencina 46,30,
2. Rina Suhadolc 46.60, 3. Mojca Krvina 47.00, 4. Maja Malavašič, 5. Damjana Krvina, 6. Tatjana Kenk, 7. Mateja Novak
Veterani: 1. Tomo Lavrenčič 1.03.58, 2. Vinko Kunstelj 1.05.21, 3. Anton Sluga 1.05.33, 4. Franc Malovrh, 5. Miloš Bencina, 6. Milan Jurca, 7. Bogdan Grom
Člani: 1. Mirko Oblak 1.02,53, 2. Darko Slabe 1.02.71, 3. Branko Krašovec 1.02,72.4. Slavko Stane, 5. Iko Krašovec, 6. Peter Gabrovšek, 7. Robert Sluga, 8. Marjan Nikoletti, 9. Slavko Rus, 10. Jože Ponikvar, 11. Peter Petrovčič, 12. Tine Vrhovnik, 13. Roman Margon, 14. Toni Železnik, 15. Marjan Petrič, 16. Miran Gara-fol, 17. Branko Garafolj, 18. Ciril Krašovec, 19. Simon Jeraj, 20. Mirko Jurca, 21. Sandi Zakrajšek, 22. Zdravko Kogovšek, 23. Janez Vehar, 24. Vito Dečman, 25. Miloš Čiča, 26. Križman, 27. Marko Zalar, 28. Darko Recek, 29. Andrej Novak, 30. Marko Debevec, 31. Mirko Jurca, 32. Ervin Gregorka, 33. Aleš Ogrin, 34. Janez Končan, 35. Brane Ogrin
Mladinci: 1. Igor Markelj 1.01.61,2. Janez Podgornik 1.03,94, 3. Sašo Rode 1.04.27, 4. Marjan Merlak, 5. Marko Rijavec, 6. Igor Sajovic, 7. Robi Grom, 8. Jani Slabe, 9. Roman Celarc, 10. Bojan Otoničar, 11. Zdravko Železnik, 12. Simon Ogrin, 13. Sergej Racman, 14. Metod Osredkar, 15. Janko Jereb, 16. Aleš Zakrajšek, 17. Janez Gutnik, 18. Franci Gabrovšek, 19. Andrej Novak, 20. Bojan Žagar, 21. Janez Ogrin, 22. Sandi Petkov-šek, 23. Blaž Caserman, 24. Jože Homovec, 25. Marko Alič, 26. Miha Rijavec. '■' •
J. S.
Smučanje postaja prvi šport v Zaplani
Da je smučanje eden najbolj množičnih športov, s katerimi se ukvarjamo mladi v Zaplani, je nedvomno res. Vzrok za to so predvsem dobri pogoji za treniranje, saj je v našem kraju smučišče Ulovka, poleg tega pa je veliko lepih terenov, Zaplana namreč leži na precej hribovitem svetu. Vzrok za tako aktivnost lahko najdemo tudi v tem, da je tu še precej kmetij in tako imamo mladi prav pozimi največ prostega časa.
Že lani smo v OOZSM Zaplana razmišljali, kako bi to dejavnost še pospešili in popestrili. Tako smo se odločili, da organiziramo tekmovanja v alpskih disciplinah, za katere je zaenkrat največ zanimanja, kljub lepim terenom za treniranje smučarskih tekov. Organizirali smo tri tekmovanja: v slalomu, veleslalomu in smuku. Odziv je bil zadovoljiv, tekmovali pa smo v treh kategorijah: pionirji, mladinke in mladinci. Najmanjša udeležba je bila pri mladinkah, največja pa pri mladincih. Na vseh tekmovanjih so bile podeljene diplome, na dveh (v slalomu in veleslalomu) pa tudi pokali.
Za tako obliko tekmovanj smo se odločili tudi letos, vendar z razliko, da povečamo število tekmovanj, ki naj bi štela za zaplaninski pokal.
Najprej smo preizkusili svoje sposobnosti v slalomu. Udeležba je bila zadovoljiva, pogrešali smo le več predstavnic ženskega spola in pionirjev.
Naslednjič smo tekmovali v smuku, ki je skupaj z veleslalomom štel za kombinacijo. Udeležba je bila večja kot na vseh do-
sedanjih tekmah. Približno 1200 m doli j proga, ki je bila dovolj zahtevna, je očW izzvala večjo udeležbo. Sklenili smo, 1 bomo na tej progi organizirali tradicionaf smuk, poskrbeli bomo pa tudi za veff varnost ter uredili bolj nevarni odsekj j manjšo spremembo smeri pa bomo prof še podaljšali.
Na veleslalomskem tekmovanju športnega razpoloženja ni mogel zrno niti močan veter, ki te je prepihal ta rekoč do kosti. Organizatorji so poskrt za topel čaj. Na tem terenu je bila veles lomska tekma že drugič.
Tako smo zaenkrat letos priredili tekmovanja, seveda pa jih bo v prihodi še nekaj, le če bodo snežne razmere to dopuščale. Štartnine na tekmovanjih j ne bi pobirali.
Organiziramo tudi manjše skupins treninge. Pogrešamo le elektronsko m* jenje, saj pri ročnem hote ali nehote prii do odstopanj, zaradi katerih je bilo tt nekaj vročih besed. ■ V prihodnjem letu nameravamo vi eno tekmovanje organizirati v občinski merilu, namreč vsa dosedanja so bila i le krajevna" Seveda pa moramo najp zbrati sredstva za elektronsko merjen kajti le tako bodo rezultati zadovoljiv; se tekmovanj udeležuje vedno več m dih. Krepi se športni duh, samozavest, tudi marsikatero nedeljsko popoldne P1 živimo na smučkah, kar pa je pametneje koristneje kot pa v...?! i DAMJAN SLA1
Zavod za načrtovanje Vrhnika, Tržaška c. 23, išče študente za občasno sodelovanje pri geodetskih terenskih meritvah. Interesenti naj se javijo na Zavodu za načrtovanje Vrhnika, Tržaška c.
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR VRHNIKA
Komisija za delovna razmerja osnovne šole Ivan Cankar Vrhnika
objavlja
prosta dela in naloge KUHARJA — ICE
v šolski kuhinji za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:   - gostinska šola - ustrezna smer,
— za začetnike dvomesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili sprejema komisija za delovna razmerja 8 dni l'ecft po objavi.
/larh  O sklepu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
1,2C---,__i
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS STRŽJNAR JANEZ
61360 VRHNIKA, Voljčeva 13 Teietan: 751-247, 751-116
Takoj redno zaposlimo 1. enega KV orodjarja
2. dva NK delavca za opravljanje del na stroju za predelavo plastičnih mas in izdelavo sveč
pod 2. moški, delo je triizmensko
Poskusna doba 1 mesec.
Pismene prijave pošljite na naslov: »STENPLAST« - Straži-nar, Vrhnika, Voljčeva c. 13.
Program vrhniškega kina v marcu
1—4. 3. četrtek ob 20 sobota ob 17 nedelja ob 20
SKRIVNOSTNA MOČ — angl. barvni Režija: Roger Christlan
V gi, vi.: Katherine Harrold, Željko Ivanek, Shirlev Knight, Paul Freeman Odličen primerek grozljivke, ki spretno uporablja telepatijo kot osnovo za prikazovanje more.
petek   ob 18 OLD FIREHAN0 — nemški barvni nedelja Režija: Alfred Vohrer
matineja ob 10 V gl. v.: Pierre Brice, Maria Versini, Rod Cameron Piene Brice kot VVInetou — torej Kari Mayl
sobota ob 20 VEM, DA VES, DA VEM - It. barvni nedelja ob 18 Režija: Alberto Sordl
V gl. vi.: A. Sordi. Morilca Vitli, Isabella DeBernardi
Nekega dne je za Fabia konec mirnega življenja. Zasebni detektiv zamenja njegovo ženo za ženo pomembnega magnata. Začne se vrsta nesporazumov v stilu Alberta Sordlja.
nedelja ob 16 XANADU — amer. barvni glasbeni Režija: Robert Oreenvvakl
V gl. vi.: Oliuia Newton-John, Gene Kelly, M. Beck
6. 3. PREOPREMIERA MESECA:
torek    ob 18 BELI PES — amer. barvni triler Režija: Samuel Fuller
V gl. vi.: Kristy McNishol, Paul VVInfield. Buri Ives
8.—11. 3.
četrtek ob 20 SUROVI UDARCI — amer. barvni
sobota ob 17  Režija: James B. Harris
nedelja ob 20 V gl. vi.: James VVooda, Tim Mclntire, Kay Lenz
Fast VValklng je zaporniški paznik, ki se hote maščevati svojemu bratrancu za zaničevanje. Vsi vprek naklepajo prevare, dokler ni na koncu vse drugače, kot so si zamišljali. PRIPOROČAMO!
petek   ob 18 JABOLKO — amer. barvni nedelja ob 16  Režija: Monahom Golan
V gl. vi.: Catherine Mary Stevvart, Allan Love
Glasbena komedija z vrsto znanih ustvarjalcev račka in pop glasbe.
sobota ob 20 TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO - fr. barvni nedelja ob 18 Režija: Mlchel Lang
V gl. vi.: Claudla Cardinalo, Clio Gotdsmith. Pierre Mondy Spremljamo moža srednjih let, ki so mu na pot v Benetke »podtaknili« službeni kolegi lepo In izzivalno žensko. Daleč od doma, žene in otrok odkriva drugačno življenje.
nedel|a LOV ZA ZGUBLJENIM ZAKLADOM — amer. ban/ni Cs"
matineja ob 10 Režija: Staven Spielberg
V gl, vi.: Harrison Ford, Karan Allen, Paul Freeman
2e drugič repriza enega najboljših pustolovskih filmov vseh časov.
13. 3. IMPERU VRAČA UDARCE — amer. ban/ni CS
Torek   ob 18  Režija: Irvin Kershner
V gl. vi.: Mark Hamill, Carrie Fisher, Harrison Ford, Alec Guinness Nadaljevanje VOJNE ZVEZD!
15. 3.-18. 3. četrtek ob 20 sobota ob 17 nedelja ob 20
Petek ob 18 nedelja ob 16
sobota ob 20 nedelja ob 18
nedelja
matineja ob 10
20. 3. torek
ob 18
»J.—25.3. četrtek ob 20 sobota ob 20
Petek ob 18 nedelja
ob 16, 18
sobota ob 17 nedelja ob 20
nedelja
Matineja ob 10
8?- 3. torek
ob 19
"t  ob 20.30 °°b. ob 20.30 ob 20.30
Nek
NEW YORK 1997 — amer. barvni CS Režija: John Carpenter
V gi. vi.: Kurt Russei, Lee van Cleef, Emest Borghine, Donald Plesance Grozljiva vizija ameriške prihodnosti, v kateri bo prevladovalo nasilje. PRIPOROČAMO!
TEKMOVANJE (Je kaj prostora za ljubezen?) — amer. Režija: Joel Oliansky
V gl. vi.: Richard Droyfuss. Anny In/Ing, Lee Remick
Zelo posrečen način za popularizacijo rasne glasbe v zgodbi o dveh nadarjenih glasbenikih z blestečimi perspektivami v nadaljnji karieri.
TELESNA STRAST — amer. barvni CS Režija: Lawrenoe Kasdan
V gl. vrl.: VVfHam Hurt, Kathleen Turnsr, R. Crenna
Pravnik Radne se zaplete z žensko, ki se z njegovo pomočjo želi znebiti bogatega moža, njega pa nato spraviti za zapahe. V svoji zvrsti med najboljšimi filmi. PRIPOROČAMO!
SOMRAK — jugosl. barvni Režija: Goran Paskaijevič
V gl. vi.: Dennion Nash, Mia Roth, Kari Marden
Otroka ločenih staršev, živečih v Nemčiji, živita pri dedu, ki se je vrnil iz Amerike na krpo zemlje v domačem kraju.
CUBA — amer. barvni CS Režija: Richard Lestor
V gl. vi.: Sean Conneiy, Brooke Adams, Jack VVeston, Martin Balsam Kuba 1959 neposredno pred padcem dktatorja Batlste. Robert Dapes, upokojeni angleški major, pride na Kubo kot vojni svetovalec In odkriva razmere in vlogo tujcev.
DEKLETA GREDO V MUNCHEN — nemški barvni Režija: VValter Boos
V gl. vt: Elfrida Payer, Gunther Mohner, C. Lindberg Repriza ene najuspelejših nemških erotičnih komedij.
PINK FLOYD — ZID — angl. barvni Režija Alan Parker
V gl. vi.: Bob Geldof, Chrlstine Hargreaves, James Laurenson
Izjemen film o prelomnem trenutku v življenju ročk pevca Pinka. Njegov obup odsBkava kolaž med igranimi prizori in animacijo. PRIPOROČAMO!
SLED ZA PREKLETIMI — amer. barvni Režija: Don Siegel
V gl. vL.Betts Midler, Ken VVahl, Rip Torn
VVilli v igralnici nima sreče. Poveio se z lepo Bonito, da bi »po naključju« spravila s svota njenega bolj uspelega partnerja. Toda ta napravi samomor — VVilli In Bonlta pa sta osumljena umora, ki ga sploh ni bilo. Kriminalka in komedija obenem.
KO SE BLIŽA KONEC — amer. barvni CS Režija: James Goldsmith
V gl. vi.: Paul Neuvman, Jacqueline Bisset, VVilliam Holden
Na lepem pacifiškem otoku izbruhne vulkan. Preti katastrofa. Le tisti, ki bodo sledili pogumnemu inženirju, se bodo rešili...
KA GEMUSHA — jap. barvni CS Režija: Akira Kurosawa
V gl. vi.: Tatsuga Nakaday, Tsomotu Yamazaki Eden zadnjih velikih samurajskih spektaklov nagradami. PRIPOROČAMO!
nagrajen s številnimi
ZGODNJA ZRELOST — nemški barvni Režija: Emst Hofbauer
»Poljudnoznanstveni« dokumentarec kot serija »Resničnih zgodb«. Ni za otroke.
ob 19  PETORICA MOČNIH — amer. barvni -  ob 18  Režija: Robert Clouse 0<fclja ob 18 V gl. vi.: Joe Lewls, Pam Huntlngton
[J^oelja HVALA BOGU, DANES JE PETEK — amer. barvni
"simoja ob 10 Hftiija: Robert Kane
V gl. vi.: Donna Summor, Chic Vonnera, Commo Dors, Paul Jabara Glasbena komedija o zdolgočasenih mladih, ki plešejo, pijejo trr potem ugo-tove, na tako no gre naprej. ZHbavno, z odlično glasbo
ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o. TOŽI) Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n. sub. o. Vrhnika, Idrijska c. 42
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE
Pogoji:
- osemletka,
— starost nad 18 let,
- poskusno delo traja 1 mesec.
Nastop dela je mogoč takoj.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra, TOZD Tovarna antenskih naprav, Vrhnika, Idrijska c. 42 -za komisijo za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika zaradi zanimanja med občani ponovno
RAZPISUJE GOSPODINJSKI TEČAJ »SOJA V PREHRANI«,
ki obsega teoretični in praktični del. Tečaj bo v ponedeljek, 12. 3. 1984 od 16.30 do 20.30 v Osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki.
Informacije in prijave sprejema Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika, Klis C-l, ali po telefonu številka 752-105.
OO RK VRHNIKA
OBVESTILO Namesto rož za umrlo
MARIJO PETKOVŠEK
z Vrhnike, Sušnikova cesta št. 2, so prispevali delavci TOZD in TOK Gozdarstvo Vrhnika 2800 din za obnovo vrhniškega pokopališča.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je po dolgoletni hudi bolezni /a vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Frančiška Tomšič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in jov
tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. POPITOVI za dolgoletno pomoč pri zdravljenju ter dr. ROŽMANČEVI ter Domu starejših občanov
Vrhnika, za vso skrb in nego. Iskrena hvala tudi g. Revnu za opravljeni obred in tovarišici Z ALKI za poslovilni govor ter za podarjene vence in cvetje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti dragega in nepozabnega moža, očeta, brata in svaka
Jožeta Školča
iz Stare Vrhnike 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjem času nesebično stali ob strani. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so se — od blizu in daleč — poslovili od njega na domu in ga spremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje.
'.Prav tako se zahvaljujemo DO »Kovinarska« in »Iskra antene« Vrhnika, Društvu upokojencev in KO ZB NOV za poslovilni govor ob odprtem grobu ter g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za vse.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Alojza Rousa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in ga pospremili na poslednji poti. Se posebno se zahvaljujemo pripadnikom JLA, ki so nam nudili veliko pomoč, ko smo jo najbolj potrebovali. Vsem iskrena hvala!
Žena in sinovi
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Franca Petkovška
(Lakancovega Franceta)
iz Stare Vrhnike št. 29
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in nudili pomoč. Hvala gospodu dekanu za spremstvo izpred domače hiše in oprav-jjeni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. ■VSI NJEGOVI
Stara Vrhnika, 9. februarja 1984
J
ZAHVALA
Nenadomestljiva vrzel v družini je nastala, ko sta nas nepričakovano in prezgodaj zapustila naša draga mati in oče
Matevž in Frančiška Trček
iz Razorske doline
Tako kot ju je združevalo življenje, sta eden za drugim odšla na
poslednjo, za nas žalostno, pot. Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili najprej ata in nato čez tri tedne še mamo, nam nudili nesebično ter denarno pomoč, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Še posebej hvala pa sosedom, sodelavcem iz Tovarne stolov Verd, Usnjarne, Iskre antene, Kmetijske zadruge, iz vrhniške Semenarne in SGP Gradišče. Vsem še enkrat hvala, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hčere in sin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, ata, starega ata in tasta
Jožeta Jeraja
(iz BI. Brezovice 57)
se zahvaljujemo vsem sosedom, gasilcem in znancem za iskreno
pomoč v težkih trenutkih. Še posebna hvala g. duhovniku za opravljeni obred kakor tudi
vsem, ki so darovali vence in nam izrekli sožalje. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame
Ivanke Novak, roj. Lovrin
(Janezove mame)
z Verda 149
se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo strežnemu osebju Doma upokojencev in dr. Rožmanc-Drašlerjevi za njihov trud v času njene bolezni. Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v bolečih trenutkih, pevcem, duhovniku, gasilskemu društvu, pogreb-cem ter predstavnici krajevne skupnosti za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Marije Pire
z Brega 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam, sodelavcem tovarne »FENOL1T« Borovnica, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Heleni Drašler-Rožmanc, dr. Jožetu Petrovčiču ter vsemu osebju Doma upokojencev na Vrhniki.
Borovnica, 15. februarja 1984
Žalujoči: sinova Jelko in Franko, hčerka Iva, z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata
Ivana Jurčeca
še iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivu 1UV konfekcija, kolektivu IMP Klimat za darovano cvetje in vsem, ki so ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujemo sosedom, Silvu Žotu, pevcem iz Borovnice in duhovniku za pogrebni Obred. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Vsi njegovi
■tit
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem m večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je po zahrbtni bolezni, zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin, brat, stric, zet in svak
Ivo Skrbeč
iz Borovnice 155
Iskreno se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta, posebno dr. Debevcu in dr. Klevišarjevi,' za posebno skrb na domu pa dr. Petrovčiču. Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so ga v času njegove bolezni obiskovali, vsem, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga tako številno pospremili v prerani grob. Posebna zahvala GD Borovnica za organizacijo pogreba, tov. Francu JJrašler-ju za govor pri odprtem grobu, kolektivu TMS Bistra, ter tov. Marjanu Vidmarju za lepe poslovilne besede in obrtni organizaciji »OBRTNIK«. Prav tako se zahvaljujemo pevcem in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Pepca, hčerki Marta in Mateja, mama, sestra Vitla i. družino in ostalo sorodstvo
V ZABOČEVU NOVA VLEČNICA — SMUČANJE KAR DOMA
Otvoritev žičnice — mali praznik
Ko Je športno društvo Partizan iz Borovnice pognalo na pobočju nad Zabočevlm novo vlečnico Je bil to pravi mali praznik krajevne skupnosti, še posebej pa praznik male vasice, ki Je vseskozi »živela« z gradnjo vlečnice. Vlečnica pomeni tem prijaznim in gostoljubnim ljudem še nov kanček v pestrosti njihovega vsakdanjega življenja. Ob sobotah In nedeljah, ko Je na pobočjih nad vasjo pravi žlvžav pa kar spremeni utrip vasi.
Ideja, da bi imeli Borovničani smučarsko vlečnico kar najbližje
Vlečnico Je pognal Filip Rot
domu se je pred letom dni, morda že celo preje porodila pri zavzetih telesnokulturnih delavcih Marjanu Jemcu in predsedniku Partizana Niku Stražišarju. Sledila je akcija. Krajani so jima sledili in z odkupom kart zagotovili pretežni del denarja
za nakup 250 metrov dolge žičnice »Uniorček«, ki lahko prepelje 460 smučarjev na uro. Na pomoč so priskočile še organizacije združenega dela, najzavzetejši krajani so zgrabili za krampe in lopate in uspeh ni mogel izostati.
»Postavitev vlečnice in ureditev smučišča je plod marljivih rok okoliških prebivalcev, še zlasti iz Za-bočeva, ki so opravili več kot 2500 prostovoljnih delovnih ur. Nedvomno pa te naloge ne bi mogli opraviti, če ne bi naleteli na izjemno razumevanje lastnikov zemljišč in najbližjih sosedov »vlečnice«. Posebej velja zahvala Antoniji Svete, Jožetu Kržiču, Mariji Majaronovi, Filipu Rotu, Ivanu Rotu, Alojzu Rotu, Antonu Debevcu, Francu Debevcu, Antonu Petelinu, Ivanu Turšiču, Janezu Petrovčiču in še nekaterim drugim, ki so smučarjem nesebično pomagali,« poudarja eden od udarnikov te akcije Marjan Jemec.
»Da smo postavili vlečnico pa imajo nemalo zaslug tudi delovne
Najmlajši so se pomerili nato še v slalomu, zato Je bilo ob merilnih napravah zanimivo spremljati tekmovalce
organizacije, ki so nam priskočile na pomoč. To so Fenolit, Llko, Elektro Ljubljana in Unior iz Zreč, ki so vlečnico tudi montirali. Prav tako smo bili deležni velikega razumevanja pristojnih na občinski skupščini, ki so nam pomagali pri pridobivanju soglasij in izdaji gradbenega dovoljenja. Nedvomno pa moram pohvaliti vse, ki so vložili veliko prostovoljnega dela. Verjemite, dela je bilo veliko: od prodajanja kart, da smo zbrali dovolj denarja in še posebej potem, ko smo se lotili dela na pobočju nad Zabo-
čevim.
Za Borovničane je to pomembna nova pridobitev, saj se bodo zdaj lahko nasmučali doma in nam se ne bo treba več voziti na oddaljena smučišča,« meni Niko Stražišar, ki je poleg organizacije zagnano zgrabil tudi za kramp pri urejanju smučišča in postavljanju vlečnice.
Tiste januarske nedelje niti megla ni zmotila, da ne bi »smučarski praznik« prerasel v pravo veselje in rajanje. Zagorela je tudi olimpijska bakla in pridala tej novi pridobitvi še slovesnejši pečat.
Gonilna sila, da se Borovničani vozijo z vlečnico, sta bila Marjan Ob takih prilikah tudi ne gre brez dobro založenih stojnic Jemec in Niko Stražišar
Prireditve v Domu JLA
Kulturna prireditev: V počastitev 8. marca — drteva žena bo 5 3. 1984 ob 18.00 uri v Domu JLA kulturna prireditev,
V programu sodelujejo:
-=■ Otroški pionirski zbor Doma JLA;
— Folklorna sekcija OS I. Cankar,
— sekcija Ritmične gimnastike Doma JLA,
— sekcija za modemi ples,
— učenci osnovne glasbene šole Razstava ročnih del: — Sekcija za društveno aktivnost žena pri Domu JLA tudi letos v počastitev 8. marca — dneva žena organizira VI. razstavo ročnih del. Cilj razstave je, da se pokaže vse, kar so poleg svojega dela v prostem času naredile naše občanke.
Lanskoletna razstava je doživela velik odziv in je bila zelo dobro obiskana.
— Ročna dela lahko oddate v Domu JLA vsak dan od 26. 2. do6.3. od 10.00 do 19.00 ure.
— Razstava bo odprta v četrtek, 8. 3. ob 18.00 uh. V kulturnem programu sodeluje Otroški zbor Vrhnika.
— Otroški pionirski zbor Doma JLA ima vaje vsak torek ob 18.00 uri v Domu JLA. V zbor še sprejemajo nove člane.
— Sekcija Ritmične gimnastike Doma JLA ima vaje vsak ponedeljek in četrtek v prostorih TVD Partizan. Sekcija še sprejema nove člane.
— Sekcija za moderni ples Doma JLA ima vaje vsako soboto od 14,00 do 17.00 ure v Domu JLA. Sekcija je novoustanovljena in še vpisuje nove člane.
PREDSTAVLJAMO VAM KARLA ŠTIRNA, NOSILCA OLIMPIJSKEGA OGNJA IZ NAŠE OBČINE
Zimovanje tabornikov Taborniškega odreda Ivan Cankar v koči Pod Bogatinom
Od 19. do 25. januarja smo taborniki zimovali v ■koči pod Bogatinom.
Prvi dan smo se že zelo zgodaj zjutraj poslovili od Vrhnike. Pri Bledu nas je pozdravilo jutranje sonce. Gore-okrog Bleda so se kopale v soncu in vsi smo se veselili zimovanja.
Tudi Bohinjsko jezero nas je pozdravilo v vsej svoji lepoti. Od slapa Savica do doma na Komni smo pnšli zelo hitro, saj smo vso prtljago prepeljali s tovorrlo žičnico. Od Komne do koče pod Bogatinom pa smo nahrbtnike in smuči prenesli na ramah. Sprejem v koči pod Bogatinom je bil jrisrčen, saj se z gospodarjem koče in s kuharico joznamo že od lani.
Umik je vse dni potekal takole:
— ob 7.00 vstajanje, umivanje, pospravljanje bivalnih prostorov, zajtrk,
— ob 9.00 Sola smučan|a,
— ob 12.00 kosilo,
— ob 13.00 smučanje, razna športna tekmovanja, igre na snegu,
— ob 16.30 vrnitev v kočo,
— ob 17.00 razna predavanja, pogovori,
— ob 19.00 večerja,
— ob 19.30 zabavni večer,
— ob 21.30 nočni počitek.
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZOL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiska/na Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
Dnevi so minevali hitro, kljub temu, da nam vreme ni bilo nakonjeno. Skoraj vsak dan je snežilo, a nas to sploh ni motilo. Topla krušna peč v koči je vedno posušila mokra oblačila; topel čaj pa je pogrel nas.
A to zimovanje je bilo za nas velika šola: spoznali smo, da pregovor, nesreča nikoli ne počiva res velja.
Zgodilo se je, da sta se kar dva naša tabornika poškodovala. Sklenili smo, da ju bomo prepeljali v dolino z akijem v torek, ko bomo odšli domov.
V ponedeljek, dan pred odhodom, je zvečer okrog hiše divjal pravi snežni vihar. Med sneženjem smo opazovali bliske in poslušali grmenje In bobnenje plazov.
V torek zjutraj je še vedno snežilo kot za stavo. Kljub sneženju so se naši fantje pod vodstvom groskega reševalca, ki je bil v koči, odločili, da odidejo v dolino. Fantje še slutili niso, kaj jih čaka v snežnem metežu. Minila je manj kot ura, ko so se vsi skupaj vrnili v kočo. Na naše vprašujoče poglede so odgovorili, da so v tej uri »pregazili« komaj borih 500 metrov ter da so se zaradi plazov morali vrniti.
Kaj zdaj? Bili smo odrezani od sveta. Ko bi lahko prišli vsaj do Komne, kjer imajo telefon, da bi sporočili našim domačim, da se ne moremo vrniti v dolino in da bi poklicali gorske reševalce in jih prosili za pomoč.
Po nekaj minutah razmišljanja smo se odločili: fantje se bodo poskusili ponovno sami brez akija prebiti do Komne. Prva štiričlanska ekipa je krenila na pot. Ko je pretekla ena ura, je za prvo ekipo odšla proti Komni druga ekipa. Kmalu so se premraženi člani prve ekipe vrnili. Pripovedovali so, da so gazili do podpazduhe globoko v snegu ter da so se prebili komaj nekaj sto metrov naprej od tam do koder so prišli zjutraj z akijem. Takoj je za drugo ekipo krenila v sneg tretja ekipa. In po štirih urah se je fantom uspelo prebiti do Komne (v normalnih pogojih potrebuješ za to pot le 20 minut). Poklicali so GRS in jim razložili, v kakšnem položaju smo se znašN. Obljubili so nam takojšnjo pomoč. Sedaj je bilo treba obvestiti le še naše starše. S prošnjo smo se obrnili na postajo milice Vrhnika, kjer pa smo naleteli na nerazumevanje. Iz neprijetnega položaja sta nas rešila Jure in Robert, tabornika, ki sta poskrbela, da so , vsi naši starši izvedeli, da smo zasneženi v gorski koči. -r
Člani GRS so kmalu prišli in odpeljali oba ponesrečenca v dolino.
Obljubili so nam, da bodo naredili široko gaz, po kateri naj se vrnemo drugi dan v dolino.
Počasi je prenehalo snežiti in drugi dan nas je prebudilo hladno, a sončno jutro.
Bohinjsko jezero se je kopalo v soncu, mi pa smo v mrzlem in vetrovnem jutru gazili proti dolini — domov.
SONJA
Zahvaljujemo se tovarni IUV, ki nam je omogočila prevoz prtljage do slapa Savica in nazaj.
TOIC
Največje v jeseni
V življenju ljudi, mest in krajev so datumi, ki so ali postajajo del zgodovine. Vrhnika in eden od njenih krajanov bosta za vedno zapisana v zgodovini dogodkov okrog olimpijskih iger. 1. februarja 1984. leta je olimpijska bakla, na poti skozi celo Jugoslavijo, prišla tudi na Vrhniko.
Med sedmimi tisoči nosilci te bakle je tudi Karel Štirn, vitalni 74-letnik, ki se ukvarja s športom že 57 let!
»Rodil sem se 15.10.1910. leta na Stari cesti na Vrhniki. Devet nas je bilo v družini. Oče je kmalu umrl, ker je prišel že bolan iz prve svetovne vojne. Mlad sem se šel učit za pekarja.
S šestnajstimi leti sem začel igrati nogomet na Vrhniki, kasneje sem ga igral tudi v vojski v Boki Kotorski. Vendar moram povedati, da sem začel kolesariti .že pri desetih letih. Kolesarske dirke so me privlačile kot magnet, nastopati sem začel pri osemnajstih. Dobro se še spomi-
»OSEBNA IZKAZNICA« ŠPORTNIH USPEHOV
1928. leta — drugo mesto na dirki na Vrhniki,
1930. lela — prvo mesto na dirki »Sava«, 1.933. leta — prvo mesto na dirki v Ljubljani, .     , .
1934. leta prvak Jugoslavije v Ljubljani, skupaj z Jankom Oblakom,
1934. leta — član slovenske reprezentance, ki je zmagala na prvenstvu Jugoslavije,
1935. leta — prvo in drugo mesto na dveh dirkah v Mariboru,
1937. leta — slovenski prvak na poti Maribor—Celje—Slovenj Gradec, zmagal na dirkah v Novem mestu, na Vrhniki in v Kamniku, zmagal na dirki na Turjak, prvi v Sloveniji na dirki v Ljubljani,
1946. leta — zmagal na krosih v Ljubljani, Črnomlju in v Beogradu,
1948. leta — tretje mesto na prvenstvu Jugoslavije v Ljubljani, član reprezentance Slovenije, ki je bla na prvenstvu Jugoslavije tretja,
1949. leta—tretje mesto na gorski dirki za prvenstvo Slovenije na Krim,
— zmagovalec dirke po ulicah Maribora,
— prvo in drugo mesto v Mariboru,
1950. leta — zmagal v dirki na stadionu Dinama v Zagrebu.
1950., 51., 52. leta —član moštva miličnikov, ki je zmagalo na dirkah v Istri, Dalmaciji in v Sloveniji, v Srbiji je prlkolesaril drugo mesto,
1957. leta — na dirki veteranov zasedel drugo mesto,
1980. leta — posebno priznanje Kolesarske zveze Slovenije.
njam, da sem na prvi dirki vozil tudi skozi Vrhniko; na koncu sem zasedel drugo mesto, čeprav sem na startu, zaradi prevelike treme, padel.« i
Naslednje dirke so mu bile nekakšne priprave za kasnejše uspehe. Seveda je bilo delo v pekarni naporno, ljubezen do kolesarstva je bila velika. Po napornih nočeh v pekami je zjutraj razvažal kruh po vrhniški okolici, seveda s kolesom. Izgleda, da mu je tak »trening« še kako kori-
priznanje življenja
Karel Štirn
stil, saj je 1934. leta presenetil športno javnost Jugoslavije, ko je, skupaj z Jankom Oblakom, na državnem prvenstvu v Ljubljani, zasedel v dirkah parov prvo mesto. S tem uspehom si je seveda zagotovil mesto v reprezentanci Slovenije. Tako je Vrhnika dala pol slovenske reprezentance, kar je bil za naš kraj izreden športni uspeh. Že 1937. leta je temu uspehu dodal še enega: na poti Maribor—Celje—Slovenj Gradec je osvojil naslov prvaka Jugoslavije. Med vojno je moral kolo dati okupatorju. V partizanih je bil vse do 1945. leta.
Od 38. leta je bil član slovenske reprezentance pa trener in tekmovalec moštva miličnikov v Ljubljani.
Ko govori o najlepšem doživetju v svoji športni karieri, se spomni dirk v Ljubljani in Zagrebu. Pri štiridesetih je kar trikrat premagal tedanjega znanega reprezentanta Hrvaške Draga Bzika. Dvakrat je bil boljši v Ljubljani, premagal ga je tudi na velikem revanšu na stadionu v Maksimiru. Seveda so ti uspehi odmevali tudi po Jugoslaviji. Toda sam pravi, da je bil najlepši dogodek njegove športne kariere 1. februarja letos.
»To je težko opisati z besedami. Priznanje za 57 let dela v športu. Najlepše je tako priznanje doživeti pred domaČo publiko, pred mladimi, ki me ne poznajo tako dobro. Bil sem ponosen in upam, da se bodo vsi,- ki so prišli gledat in pozdravit olimpijski ogenj, začeli ukvarjati s športom, če se prej še niso In ne bo jim žal.«
Tako pravi Karel Štirn. Njegovo ime je zapisano med velikani našega športa, ki so nosili ta simbol miru in razumevanja med narodi. Obenem je to priznanje za človeka, ki mu je bil šport v življenju zvesti sopotnik. Vrhniški športniki so se mu tako vsaj do neke mere oddolžili za vse, kar je v življenju za šport žrtvoval.
M. A.
Tonijeva »vrsta« je ubogljivo čakala znak za start
Zimska šola — veselje otrok
Zimska šola v naravi je bila tudi letos na pobočjih Ulovke. Kar 340 učencev petih razredov z vseh treh šol se je teden dni učilo smučarskih veščin pod strokovnim vodstvom enaintridesetih vaditeljev. Starši so prispevali 1600 dinarjev za prehrano, ki so jim jo nudili v brunarici, za dnevno karto za vlečnice in za delno kritje prevoznih stroškov, saj so se otroci vsa-
■» - —
Stevo Lakič: Smučanje nam gre kar dobro
Vogrinc ka: Lepo je v te
šoli
Božo Verbič že veliko let uči smučanja najmlajše. Tudi letos je vzel dopust ravno za najmlajše, saj je užitek, če nekoga naučiš smučati.
kodnevno vozili na smučišče z avtobu Ostale stroške prevoza in strokovni kade! je plačala OIS in ZTKO.
Rafael Jaklič je tudi tokrat vodil to šole! »Imamo kar idealne pogoje. Smučišče j' lepo urejeno, vaditelji so vestni in zavzeti zato mislim, da bomo teh pet dni res ko ristno porabili. Letos smo prvič vključi med tečajnike tudi učence iz šole s prilagojenim programom glede na znanji smučanja v posamezne vrste. Pokazan se je, da je to dober pedagoški pristop iij bomo tako tudi nadaljevali v bodoče«. Vsij ki niso imeli svoje opreme, so si jo lahkq sposodili v šoli za minimalno odškodnine; Tekaško opremo pa so si menjavali kar ni smučišču, da so se učenci poskušali lahki lahko tudi v teku na smučeh.
OBVESTILO!
Obveščamo varčevalce Ljubljanske banke ekspoziture Vrhnika, da bo zbor varčevalcev v sredo, dne 28. marca ob 10. uri v Domu Krajevne skujinosti.
IZLETI
ki jih bo v letu 1984 organiziral Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika. Vabljeni borci in vsi ostali občani!
BANJOI.E — BRIONI
Izlet bomo organizirali IX. ali 19. maja, odvisno od možnosti ogleda Brionov. Predvidena cena je 1.95(1 din. V ceni je vračunan prevoz, prehrana in prenočitev v počitniškem domu Banjole.
/.a izlet se prijavite do 20. aprila.
CEIJE
Izlet bo 16. junija.
Odhod z Vrhnike oh 7. uri in vožnja preko Trojan v Celje. Obiskali bomo pokrajinski muzej, ki je nameščen v stari grofiji, poznani po poslikanem stropu v veliki dvorani. Po sprehodu skozi stari del mesta si bomo ogledali še »Stari pisker«, kjer so med nemško okupacijo ustrelili 374 talcev. Kosilo. Po kosilu se bomo zapeljali na Stari grad, od koder bomo imeli razgled na vso Celjsko kotlino. Postanek bo še v Šempetru za ogled rimske Nekropole. Po želji obisk Ema in Topra.
Cena izleta: 1.050 din. Prijave do 15. maja.
OSANKARICA
Izlet bo 22. septembra.
Odhod iz Vrhnike ob 5.30 uri in vožnja skozi Ljubljano mimo Celja po avtocesti do Slovenskih Konjic, skozi
Oplotnico do Osankarice. Kosilo. Po ogledu spominske sobe bomo peš odšli do Treh žebljev, kjer je januarja 1942 padel Pohorski bataljon! Povratek preko Rogle, ki se spreminja v obetaven rekreacijski center.
Po želji bomo obiskali tudi Majš-perk. '
Cena izleta: 1.175 din. Prijave do 1. septembra.
TRAKOŠĆAN
Izlet bo 20. oktobra.
Odhod z Vrhnike ob 5.30 uri in vožnja skozi Ljubljano in Celje proti Rogaški Slatini. Krajši postanek za sprehod. Nadaljevanje vožnje skozi Rogatec in Don. Macelj do Trakošča-na, kjer si bomo ogledali dvorec grofa Draškoviča iz 14. stoletja, ki je spremenjen v muzej. Kosilo. Popoldan vožnja mimo Krapine in muzeja Kra-pinskega pračloveka. Krapinskih toplic do Tuheljskih toplic. Tu bo daljši postanek, možno tudi kopanje. Povratek skozi Bizeljsko, Brežice in po dolenjski magistrali.
Cenaizleta 1.350 din. Prijave do 20. septembra.
Občinski odbor ZZB NOV VRHNIKA
ŠIVIC PETER Dragomer, Rožna pot 10
NOVO!
BRUŠENJE REZIL
Brušenje rezil (noži, škarje, žage, sekire, rezila kosilnic itd.) in izdelovanje cilindrev ključev!
. Nova delavnica na Vrhniki, Cankarjev trg 8, (na dvorišču pod sodiščem).
Delovni čas: vsak dan od 14. do 17. ure! SOLIDNE CENE — KVALITETNE USLUGE!
J
J
"I I—I
I   LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT (n.sol.o.
LIKO, n. sol. o. Vrhnika TOZD Blagovni promet
Na osnovi sklepa izvršilnega odbora delavskega sveta TOZD Blagovni promet
vabimo k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog: ,
1. TAJNIŠKA DELA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali administrativne snieri,
— nad dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog.
2. KOOPERANTSKA DELA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo strokovno izobrazbo lesne, ekonomske ali komercialne smeri,
— nad tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi, in sicer na naslov: Lesnoindustrijski kombinat »Liko« Vrhnika, Tržaška 90, Kadrovska služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.