ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 31. oktobra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 20 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 66. OBLETNICA NAŠEGA DOMA SAN JUSTO Naše poti vodi srce In pot nas je v nedeljo, 9. oktobra peljala na praznovanje v Naš dom v San Justo. To je že kar šestinšestdeseto po vrsti. Lepo obletnico smo clani in gostje, v praznicnem vzdušju, za-celi zbrani v Sanhuški stolnici. Zahvalno sv. mašo je daroval dušni pastir prelat dr. Jure Rode. Molili smo za vse žive in rajne rojake iz okraja. Slovestnost je poudari-lo petje Mešanega pevskega zbora San Justo pod vodstvom prof. Diega Pereza. Dr. Rode je zbrane med pridigo povabil, da se ob lepem številu 66 let obstoja Našega doma Bogu zahvalimo za vse, kar smo dob-rega prejeli v verskem in narodnem smislu, v telesnem in duhovnem življenju. Hvaležnost smo dolžni vsem, ki so poskrbeli za narodno, slovensko, versko, kulturno, športno in pros-vetno življenje po naših Domovih. Obletnica je praznik veselja in hvaležnosti našim predni­kom, ker smo po njihovi ljubezni in zvestobi še danes deležni vseh vrednot in dobrin. Po koncani sveti daritvi smo praznovanje nadaljevali v prostorih Našega doma. Domace dvorišce je bilo prijetno pripravljeno za zajtrk. Celodnevni program je prisrcno napovedovala Lucijana Oblak. Po pozdravu in topli dobrodošlici je zbrane povabila k sprejemu zastavonoš, ki so v spremstvu narodnih noš stopili na oder z državnima zastavama Argentine in Slovenije. Ponosno smo nato zapeli tudi argentinsko in slovensko himno. Predsednik Marjan Godec je vodil molitev pred zajtrkom. Takoj nato so mamice in atki otrok, ki vsako soboto obiskujejo slovensko šolo, postregli goste. Ob okusnem zajtrku in prijetnem pogovoru je cas tekel naprej. V glavni dvorani je bilo vse nared, nastopajoci pripravljeni in zopet prijazno vabilo napove­dovalke, da gremo, domaci in gostje, v prvo nadstropje kjer je potekal kulturni program. Pozdravne besede in lepe želje ob jubileju društva Naš dom sta izrekla predsednik Mar-jan Godec in Jure Komar, predsednik krovne organizacije Zedinjena Slovenija. Na odru Frida Beznika je sledil lep kulturni program, med katerim so se prepletale pesem, glasba, ples in folklora. Vse je povezovala prelepa slovenska beseda. S predstavitvijo smo se poklonili in spomnili naših prednikov: »Vsak od njih je imel v domovini družino, delo, prijatelje, doloceno pot … posamezne poti so nenadoma spremenile smer in so se v Novem svetu srecale. Naši predniki so na skupni poti našli skupno smer«. Po njihovi zaslugi in prizadevnosti mnogih clanic in clanov, že šestinšestdeset let »Naše poti vodi srce«. S pestrim in sporocilnem programom so izvajalci dosegli svoj namen. Vloženi trud in delo so gostje nagradili s hvaležnim aplavzom. Na koncu se je napovedovalka zahvalila vsem, ki so pripomogli k izvedbi kulturnega progra-ma. Za zamisel in pripravo povezovalnega be-sedila je bila zahvala Ivani Tekavec. Za plesne in pevske tocke Andrejki Selan Vombergar, Metki Markovic Marincic, Mirjam Mehle Javoršek, Mikaeli Figueroa, Diegu Perezu ter clanicam in clanom Mešanega pevskega zbora San Justo in Folklorni skupini Mladika. Veroniki Kržišnik Modic za graficno oblikovanje plakata in ogla­sa. Hvaležnost je izkazala tudi prizadevnim fan-tom skupine Luc in zvok. Ob tej priliki je bila v pevski sobi, poimeno­vani po g. Andreju Selanu, na ogled razstava rocnih del, ki so jih pripravile žene, ki se ob so-botnih popoldnevih zbirajo in izdelujejo pod vodstvom Lucije Bogataj. Sprošceno nedeljsko popoldne se je nadaljevalo z domacim okusnim kosilom. Za Božji blagoslov je zmolil delegat c. g. Franci Cukjati, ki je navzoce tudi lepo pozdravil. Kosilo so pripravile pridne žene, postregli pa mladi clani Našega doma. Tudi njim velja topla zahvala. Med kosilom je bil še cas za sprejem novih clanov Našega doma. Poklicani so bili na oder, da jim je predsednik Marjan Godec podelil di­plomo v spomin. Nove clane je vsa dvorana sprejela z mocnim aplavzom. Lepo nedeljo smo doživeli v Našem domu v San Justu! Tako kot smo se na zacetku dneva priporocili dobremu Bogu, naj bi se še dolgo let lahko tako srecavali in družili! Tatjana Modic Kržišnik PRAZNOVANJE V BARAGOVI ŠOLI Seveda se vsi strinjamo, da je pouk še kako potreben in da je cas, ki ga preživimo v ucil­nicah vedno prekratek. Ne zaradi ur ucenja, ki se niso spremenile, a vedno nam zmanjka kaj casa... Pa smo si vseeno vzeli cas za pra­znovanje, ker je tudi to pomembno, in ker se tudi pri razvedrilu in zabavi ucimo. Pred­vsem pa ob tem nabiramo lepe spomine. V soboto, 20. avgusta, so ucenci Baragove šole nestrpno cakali odmor, saj so vedeli, da jih caka presenecenje za otroški dan. Tako je bilo hitro vse pospravljeno in ko se je zaslišal zvonec je bil že avtobus pri vratih. Kar hitro so se pripravili po navodilih uciteljic in ma-mic, ki so jim namenile posebno darilo. Po dvajsetih minutah vožnje so prispeli do »Jump park«. Veselje je kar žarelo iz otroških obrazov. Smeh in vpitje pred vstopom je tudi bilo nekaj posebnega. Najprej so se nataknili nogavice in takoj za-celi raziskovati skakalnice, tobogane, trampo­line, razne plezavke in bazene, polne gumija­stih pen in pri tem skakali in skakali... Padali so tako otroci in uciteljice in ko je kdo izgubil ravnotežje in še enkrat padel je bilo zelo težko vstati. Nekaterim so že nogice odpovedale in so kar malo poležali za pocitek. Najbolj zabavno je bilo takrat, ko je kakšna uciteljica ali mamica hotela pomagati, pa se od smeha ni dalo naprej. Toliko skakanja je bilo za nekatere kar težavno. Ko je bilo zabave konec so se zopet odpravili v avtobus in se vrnili v dom. Tam so druge mamice imele že pripravljene hamburgerje in pijaco. Ceprav ni bilo zelo vroce so vsi bili zelo, zelo žejni. Otroci so bili veseli praznovanja in so kar ut­ rujeni odhajali domov. Na vrsto je prišel še uciteljski dan. 1. oktobra po koncani prvi šolski uri je bil cas za zahvalo uciteljem, ki se vsako soboto trudijo in nam podajajo znanje, pa tudi prijaznost, potrpež­ljivost in mnogo izkušenj, ki jih bodo otroci nesli vsepovsod ko bodo dorašcali. Miza je bila lepo pripravljena, prti, šopki rož, razne dobrote in še in še. Ucitelji smo se po­sedli med ucenci in vsi skupaj veselo zajtrko­vali. A še vecje veselje je bilo videti, ko smo jim dovolili da se lahko še malo igrajo na dvorišcu.Še pred igro so nam otroci prebrali zahvalne in obcutene misli in nam izrocili prelepa dari-la, a mi ucitelji seveda vemo, da je bolj kot da­rila pomemben objem in otrokov poljubcek. Ucimo jih za prihodnost, za življenje in z naj­vecjo ljubeznijo polagamo vanje poleg delež slovenšcine, življenjske vešcine - kot so nekdaj tudi drugi delali za nas! Hvala staršem in uciteljem, bivšim in seda­njim, ker brez vas gotovo ne bi prišli do današ­njega praznovanja! LvS STRAN 2 31. OKTOBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA PRAZNOVANJE MATERINSKEGA DNE V NAŠEM DOMU Vsako leto, ko se v Argentini praznuje ma-terinski dan, imamo tudi v Našem domu navado, da vošcimo našim mamicam in ba­bicam. Mladi srcno uživamo ob pripravi tega posebnega slavja, saj je lep nacin izkazovanja ljubezni in hvaležnosti za tiste osebe, ki nas spremljajo skozi celo življenje. S tem namenom smo se v nedeljo, 16. oktobra, zbrali zgodaj zjutraj pri sv. maši, ki smo jo darovali za vse žive in pokojne mame iz našega okraja. Mladi smo sodelovali z bra-njem in petjem. Po sv. maši smo se odpravili v zgornjo dvo­rano Našega doma in priceli z našim progra-mom. Najprej je napovedovalec predstavil Andreja Modica, ki je v imenu Mladcev in mladenk pozdravil navzoce. V imenu mladin­ske organizacije pa je mamicam vošcil pred­sednik Luka Ravnik. Povezanost med mamo in otrokom se za-cenja od prve celice in se nikdar ne izgubi: ceprav hitro rastemo, bomo vedno mamini dojencki. Kot majhni šolarji smo otroci tako navezani in odvisni od nje, da se vcasih zmo­timo in uciteljico klicemo Mami. Otroci Ba­lanticeve šole so to ljubezen pokazali na odru in mamicam podarili nekaj pesmi, ki so jih spremljali z živahnim plesom. Sledil je pricakovani prizor v izvedbi mladi­ne. Kljub temu, da smo mladi že precej “gran-dulones”, brez dvoma še vedno potrebujemo mamino pomoc. Povsod je znano, da biti mama ni lahka naloga, bodisi na dnu morja ali v velikih palacah. Mamino delo se ne za­kljuci ob polnoci ali takrat, ko vrtnica izgubi zadnji cvetni list. Zato je pa tudi pomembno, da si vcasih privošci malo pocitka. To se lahko zgodi, na primer, ob razgovoru med prijatelji­cami v frizerskem salonu. Oder se je magicno spremenil v “Naš salon”, kjer sta frizerka Gabi in njena asistentka pre­ jeli obisk Disneyevih princesk! Sneguljcica, Ariela, Pepelka, Rapunzel in Belle so se prip­ravljale na kraljevsko poroko in med tem od­govarjale na vprašanja v reviji. S pomocjo za-caranega ogledala so izvedele, da je Gabijeva najvecja želja postati mama. Ker princeske doma niso imele pravega zgleda materinstva, so o tem navdušeno spraševale in se marsikaj naucile. Na primer to, da mame dosežejo, da je hiša pravi dom in skrbijo za dobre odnose med družinskimi clani. Ali pa to, da ceprav so mocne in trdne, so notri tudi nežne in mehke … tako kot brownies! Po koncanem programu so možje pridno postregli obicajni nedeljski zajtrk: kavo in me-dialune. Tako smo vsi clani naše sanjuške dru­žine, bodisi otroci, mladi ali odrasli, pocastili naše mamice in babice. Med sladkimi darili in objemi je pa bila tudi priložnost za fotografi­ranje na prestolu, ki je tokrat pripadal samo njim: kraljicam naših družin. Mladina Našega doma Vec fotografij najdete na tej povezavi PEVSKI ZBOR IZ SAN MARTINA na obisku v Mendozi Glasba je pri cloveku prisotna od vsega njegovega zacetka, je pomemben del naših življenj, spremlja nas na vsakem koraku. Glasba je tisto, kar že dolga leta združu­je, osrecuje in polni dušo clanov in clanic Pevskega zbora San Martín. Tokrat smo zelo hvaležni za gostoljubnost in dobro vo­ljo Društva Slovencev v Mendozi, ki nam je omogocilo, da smo nekaj svojega navduše­nja lahko ponovno delili s publiko v dvorani Slovenskega doma na ulici Urquiza. V soboto, 17. septembra, je potekal Koncert: dobrodošlico sta zapela Slovenski Mendoški Oktet in Mendoški Slovenski pevski zbor; nato je avditorij prisluhnil pripravljenem programu: Gloria – A. Palma, Gabriel´s oboe – E. Morricone, Ave Maria – J. G. Rheinberger, Vecerni Ave – A. Foerster, Pesem o rojstvu – L. Kramolc, Po jezeru – M. Vilhar, Domovini – B. Ipavec (solo: Marjeta in Niko Žagar), Caminito – J. D. Filiberto / G. C. Peńaloza, Melodía de arrabal – A. Le Pera / M. Batistella / C. Gardel (Cami in Maru Santana Smersu, Juli in Sofi Kastelic), En los surcos del amor – C. Guastavino, Remolinos – M. R. Tej / arr. Daniel Rollano, Planinska – A. Foerster, Cebelarska pesem – S. Avsenik. Vokalno pripravo je prevzela Marianela Zalazar, na kitaro je igral Sebi Žnidaršic, na klavir inharmoniko pa Ariana Žigart. Po zadnji pesmi smo se zahvalili Mendoš-canom, ki so si vzeli cas, da so se nam prid­ružili tisti vecer; in tistim, ki so s skrbnostjo in predanostjo pripravili vse potrebno za to srecanje. Na oder smo povabili predsedni­ka Društva g. Tineta Šmona in mu v spomin podarili posebno sliko: digitalno razlicico izvirne rocno pisane partiture skladbe DO­MOVINI z zapiski iz leta 1954; za tem je tudi on spregovoril in izrocil lep šopek naši pe­vovodkinji Ariani Žigart. Poslovili smo se z Vinsko (dr. A. Schwab), kot se spodobi! Odmaknili smo se v bar, kjer so delavni in prijazni domacini ponuja­li okusne empanade in slastno pecivo, kot tudi osvežilno pijaco. Klepetali smo in se dobro imeli. V nedeljo zjutraj je bila slovenska maša; ponovno smo se zbrali v dvorani ter s spremljavo kitar vodili petje med bogosluž­jem. Po zajtrku in sprošcenem razgovoru smo se odpravili na obisk vinske kleti, kjer smo se poucili o raznih postopkih, izvede­li marsikaj zanimivega in okusili nekaj nji­hovih sort. Hvala, Franci Šmon, vse je bilo tiptop! Od tam smo se odpeljali na kosilo v tipicno gostišce in nadaljevali s prijetnim druženjem. Preživeli smo lepe trenutke, ostali nam bodo v spominu. Res smo veseli, da smo lahko izpeljali mocno pricakovan nacrt, ki ga je s sofinanciranjem podprla Republika Slovenija - Urad Vlade RS za Slovence v za­mejstvu in po svetu. Marta JŠ OBISK ŠKOFA ANTONA JAMNIKA Med 15. in 30. novembrom bo med nami v Argentini pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik. Okvirni program obiska je sledeci: 15. 11. Prihod v Buenos Aires 24. 11. Naš dom San Justo 15. - 17. 11. Bariloche 25. 11. Srecanje z birmanci in botri 18. - 20. 11. Mendoza 26. 11. Sv. birma v Slovenski vasi; San Martin 21. 11. Slovenska vas 27. 11. Sv. birma v Slovenski hiši; 22. 11. Slomškov dom srecanje z mladino 23. 11. Pristava 30. 11. Odhod iz Buenos Airesa ODTISI 8 - 2022 SRECANJE V BELTINCIH Moram reci, da ne grem rad na prireditve, na katerih se zberejo velike množice, zato me po­vabilo našega župnika, da v soboto, 8. oktobra, romamo v Beltince na tradicionalno Srecanje katolicanov iz Slovenije in Hrvaške, katerim so se letos pridružili tudi z Madžarske, ni prevec navdušilo. Odlocilo je dejstvo, da je dogodek v Prekmurju, v Beltincih, ki smo jih že poznali. Pa da bo zanimivo, kako se slovenšcina, hrvašcina in madžaršcina lahko zlijejo v skupno molitev. Romanja se izmenjujejo: enkrat v eni državi, drugic v drugi. Za letos je škofija Murska Sobo­ta povabila v Beltince, v park za gradom. Roma-nje je nosilo naslov Skupaj na poti vere in miru. Pravijo, da se je zbralo okoli 5.500 romarjev iz vseh treh držav, pa ni bilo ne stiske s prostoromne problemov z zvokom. Še na avtobusu so nas pozdravili mladi animatorji in nam posredovali najnujnejše podatke, kam se napotiti. Ob vsto­pu na prizorišce smo dobili licno brošuro s po­tekom liturgije, besedili ljudskih pesmi in skico s prostorom s storitvami, ki smo jih bili romarji deležni ali bi jih lahko potrebovali. Uspešno iz­vedena organizacija! Nekaterim je bil problem vreme. Vremeno­slovci so napovedali 20 stopinj Celzija v Beltin­cih. Nikjer pa ni bilo pojasnjeno, da bo vse do-poldne gosta megla, ki ni pustila, da bi se lahko ogreli na soncu in da temperatura ni presegla 14 stopinj – vse do 16. ure, ko na kraju ni bilovec nikogar … Že dolgo se nisem tako tresel za­radi mraza! Pa romanja te morajo drugace ogreti. En na-cin je bilo opazovati velicasten sprevod z vec kot 15 banderami, 20 škofi in množico duhov­nikov in bogoslovcev iz vseh treh držav in reli­kvijami sv. Ladislava. Drug je bilo slediti mašnim obredom in kako je bilo slišati glasno molitev v vsakem jeziku. Vsi smo molili istega Boga, z istimi molitvami, a z drugimi besedami. Mašni kanon pa je mašnik zmolil v klasicni latinšcini. Tudi peli smo v sklopu treh zborov, ceprav je najvec ljudskega petja bilo v slovenšcini. Nagovore, med njimi pridigo, treh škofov je bilo treba seveda prevajati. Jasno je, da Slo­venec hrvašcino do neke mere lahko dojame, o cem in kaj se govori, docim iz madžaršcine ni bilo najti nicesar, ki bi cloveka napotilo do vodilne ideje govornika. Pomislil sem, ce se to kdaj zgodi tudi kje na severu Argentine, da pri­dejo skupaj Argentinci, Brazilci in Paragvajci ali Bolivijci, pa skupaj molijo v kastiljšcini, portu­galšcini in v gvaraní ali kecua. To mora tudi biti poglavje zase. Ob koncu maše so organizatorji poskrbe­ li še za kratek kulturni program s plesi treh folklornih skupin in igranjem pihalnih godb. Proti mrazu pa se je prav prilegel visokokalo­ricni pasulj, fižolova enoloncnica z narezano kranjsko klobaso. Za ta praznik so iz Budimpešte pripeljali reli­kvije madžarskega kralja sv. Ladislava, h kate­remu so molili obiskovalci župnijske cerkve v Beltincih, ki je posvecena prav njemu. Ceprav se tega nismo udeležili, je potrebno napisati, da so se mladi zbrali že prejšnji vecer in ob relikvijah molili in prepevali dolgo v noc. Nas pa je pot vodila še v Crenšovce in na Ptujsko goro. Na obeh krajih smo izvedeli za­nimivosti o mogocnih cerkvah in njunih zgodo­vinah. GB SVOBODNA SLOVENIJA | 31. OKTOBRA 2022 STRAN 3 PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SLOVENIJI V nedeljo, 23. oktobra, volitve predsednika republike Slovenije niso prinesle zmagovalca. Nihce od kandidatov ni dobil vecine glasov. Ob 51,07% volilni udeležbi je najvec glasov (33,96%) dobil Anže Logar, sledila mu je Na-taša Pirc Musar (26,86% glasov). V drugem krogu, ki bo 13. novembra, bomo Slovenci volili med tema dvema kandidatoma. Preštetih 99,99% glasov je izid glasovanja sledeci: Anže Logar 292.53 glasov, 33,96% Nataša Pirc Musar 231.370 glasov, 26,86% Milan Brglez 132.679 glasov, 15,40% Vladimir Prebilic 91.846 glasov, 10,66% Sabina Sencar 51.295 glasov, 5,96% Janez Cigler Kralj 37.459 glasov, 4,35% Miha Kordiš 24.101 glasov, 2,80% Tudi volišce v Buenos Airesu je bilo aktivno. Svoje glasove je oddalo 815 volivcev, izid je bil sledeci: Anže Logar, 562 glasov Janez Cigler Kralj, 177 glasov Milan Brglez, 18 glasov Sabina Sencar, 11 glasov Nataša Pirc Musar, 6 glasov Miha Kordiš, 4 glasove Vladimir Prebilic, 4 glasove Tem veljavnim glasovnicam je treba prišteti še 11 nepopolnih gradiv za glasovanje po pošti in 22 neveljavnih glasovnic. Po znanem izidu volitev smo na slovenski te­ leviziji lahko sledili raznim izjavam. Anže Logar se je najprej zahvalil vsem volil­cem za glas in izjavil, da je po njegovem mne­nju to potrditev, da je slogan njegove kampa­nje »#Sodelujmo #Za prihodnost« tisto, kar v Sloveniji potrebujemo v prihodnjih petih letih. V volilni kampanji pred drugim krogom pricakuje vsebinsko razpravo. Ceprav Logar kandidira s podporo strank SDS in SLS, je izja­vil, da je kampanjo vodil popolnoma loceno. »V kampanji predstavljam stališca, ki jih sam zastopam in za katerimi stojim. Nekateri so morda to razumeli, kot da se distanciram, de­jansko pa sem bil sam, Anže Logar, kandidat.« »Kampanjo sem delal od spodaj navzgor, od državljank in državljanov je bil odziv dober,« je še dejal Logar, ki želi tudi pred drugim krogom ohraniti neposreden stik z volivci. Nataša Pirc Musar je izjavila, da bo šlo v drugem krogu, v katerem se bo pomerila z Anžetom Logarjem, zagotovo za spopad vrednot. »Veselim se drugega kroga, veselim se finala,« je dejala. Poudarila je, da ves cas živi iste vrednote in jih bo še naprej. »Desetletja sem podpornica LGBTQ+ skupnosti, sem za pravico do svobodnega odlocanja o rojstvih, za splav. To so stvari, ki mi jih nihce ne more izvzeti iz mojega genskega zapisa,« je dodala. Po njenem mnenju rezultat volitev kaže, da volivke in volivci ne poslušajo diktatov strank, »da so prepoznali kakovosti neodvisne kandidatke, ki se zaradi te predvolilne kampanje ni spremenila cisto nic in se ne bo«. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob v volilnem štabu predsedniškega kandi-data Milana Brgleza izid volitev ni hotel prizna-ti kot poraz za skupnega kandidata koalicijskih strank SD in Gibanje Svoboda. Izpostavil je, da je skupni kandidat odlicna popotnica ne samo za te volitve, ampak da je s tem koalicija bolj trdna. »Poraženca bomo spoznali v drugem krogu in jaz vem že danes, kdo bo poraženec v drugem krogu. In to je tisto, kar je najbolj po­membno. Kdo z leve sredine bo zmagovalec, je manj pomembno kakor to, da leva sredina prevzame to funkcijo v svoje roke in s tem se naslednjih pet let dobi stabilno politicno okolje v Sloveniji,« je napovedal Golob. V zadnji številki Svobodne Slovenije smo na kratko predstavili vseh sedem kandida­tov in njihove programe, v tej številki pa ob-javljamo malo bolj obširno program obeh koncnih kandidatov. Program Anžeta Logarja • Sodelovanje za prihodnost Na preteklost nimamo vpliva. Sedanjost živi-mo. Prihodnost oblikujemo skupaj! Moj cilj je: Slovenija, dežela visokega življenj­skega standarda, sprošcena, s cistim okoljem, delujocim sistemom, nicelno toleranco do korupcije in solidarno družbo, ki zna in zmore sodelovati. Predsednik republike ima mandat vecine Slo­venk in Slovencev. Ne za to, da kritizira, ampak da s pozitivno iniciativo pokaže pot. Da zgled. Nagradi tiste, ki se trudijo. Kot predsednik republike bom formaliziral forum sodelovanja vrha slovenske politike v obliki rednih mesecnih srecanj s predsednico parlamenta, predsednikom državnega sveta in predsednikom vlade. V okviru teh srecanj bo slovenska politika iskala soglasje in oblike so-delovanja za vsa kljucna podrocja delovanja politike v dobro ljudi. Dvakrat letno (po potrebi tudi veckrat) bom sklical srecanje predsednikov parlamentarnih strank z namenom iskanja soglasja za kljucne razvojne izzive Slovenije, posebej tiste, kjer po­litika ne bo enotna. Vsako leto v sredini septembra bom v parla­mentu predstavil nagovor za državljanke in dr­žavljane o stanju v državi. V tem govoru bom predstavil kljucne izzive, predlagal konkretne ukrepe in izpostavil vprašanja, kjer moramo najti politicno voljo za dosego napredka. Predsednik republike ima mandat, da iz­postavlja pomembne teme. V okviru te pristoj­nosti bom že na zacetku mandata sklical Kon­vencijo o prihodnosti Slovenije. Kljucni cilj je poenotiti se o strateških ciljih družbe in države. Program Nataše Pirc Musarjeve Predsednica države ima jasne naloge, pri­stojnosti in zadolžitve, ki jih od nje zahtevajo Ustava in zakoni. Glede na neposreden nacin izvolitve in nekoliko daljši mandat pa ima tudi možnost in dolžnost razmišljati in delovati šir­še in bolj dolgorocno. Kot država namrec ra­zvojno nazadujemo oziroma nas druge države prehitevajo tudi zato, ker na kljucnih podroc­jih nimamo kontinuitete projektov, pac pa ob vsakokratni menjavi oblasti pricenjamo znova. Pogosto zgolj zato, ker ni zaupanja do tega, kar je v predhodnem mandatu pripravila druga po­liticna opcija. Na podrocjih, ki jih je skorajda nemogoce urediti v enem mandatu, moramo poiskati družbeni in nacionalni konsenz. Z dobro zas­tavljeno politiko in projekti je potrebno nada­ljevati, ne glede na to, katera politicna opcija je na oblasti. Kot predsednica si bom prizadeva-la, da v sodelovanju javnosti in politike, preko posvetov in javnih razprav, gradimo soglasje na štirih podrocjih, ki jih ocenjujem kot kljucna za razvoj in socialno kohezijo naše države. Prvi korak bo doseci soglasje, da so našteta podrocja tista, ki jih je treba dolgorocno ureja-ti. Najprej se moramo strinjati, da imamo pro­blem, šele potem lahko zacnemo razmišljati o njegovem reševanju. Zdravstvena reforma – pravocasno, kvalite­tno in dostopno zdravstvo za vse • Nevzdržno je sedanje stanje, ko vec kot 150.000 ljudi nima svojega družinskega zdrav­nika, 200.000 žensk nima svojega ginekologa, pol milijona ljudi nima svojega zobozdravnika, na kljucne zdravstvene posege pa se caka dol-go, vcasih tudi predolgo. Vse to se ni zgodilo cez noc in cez noc tudi ne more biti rešeno. Doseci moramo soglasje, kako v javnem zdra­ Široka razprava pod pokroviteljstvom PRS bo trajala dve leti. V razpravi ne bomo niko-gar omejevali, edini pogoj bo spoštljiv dia­log in spoštovanje sogovornikov. Na podlagi zakljuckov razprave bo nastal skupni strate­ški dokument #ZAprihodnost Slovenije. Prvi takšne vrste. Dokument s konkretnimi predlogi bom predstavil na posebni seji Državnega zbora. Na podlagi rednega dialoga v okviru vrha slovenske politike in srecevanja s predstavniki poslanskih skupin ter ostalimi sogovorniki bo UPR redno seznanjal javnost z napredkom iz­vajanja sklepov strateškega dokumenta po po­sameznih podrocjih. • Gospodarsko okolje Podjetnost in podjetništvo v družbi prihodno­sti sta nagrajena in ustrezno prepoznana kot pomemben prispevek k skupnemu dobremu. Zavedanje tega naj se zacne spodbujati že v casu šolanja. Podjetniško in gospodarsko uspešna Slovenija je privlacna za življenje in delo. Privablja mlade talente in jim omogoca, da se skozi ustvarjanje samouresnicujejo in prispevajo svoje znanje, širino in svež, drugacen pogled. Je družba blaginje, kjer ustvarjeno pravicno delimo in skrbimo za to, da ljudje dobro živijo. Kot predsednik republike bom k uresniceva­nju gornjih ciljev prispeval tako, da bom: .KREPIL RAZUMEVANJE PODJETNIŠTVA/ GOSPODARTVA TER NAPREDKA, KI GA PRINA­ŠATA DRUŽBI. Vodil bom reden dialog s podje­tniki in njihovimi združenji. .PODJETNIŠTVO IN GOSPODARSTVO SPODBUJAL K ZELENEMU PREHODU IN SKLA­DNEMU RAZVOJU. V ta namen bom poudar­jal pomen investiranja v zelene tehnologije, vlogo podjetništva pri tem in javo izpostav­ljal zgodbe o uspehu, ki bodo kazale pot k trajnostnemu razvoju. vstvenem sistemu zagotoviti pravocasno, kvali­tetno in dostopno zdravstvo za vse. Dogovoriti se moramo, pri katerih storitvah se lahko javni zdravstveni sistem nasloni na koncesionarje, ki so prav tako del javnega zdravstva, in kje lahko vkljucujemo zasebno pobudo. • Cilj mora biti, da ne sme nihce ostati brez zdravstvenih storitev tedaj, ko jih potrebuje! Pokojninska reforma – dostojna starost za vse • Spremembe starostne strukture prebival­stva so dejstvo. Medgeneracijska solidarnost, na kateri temelji naš pokojninski sistem, je s spreminjanjem razmerja med zaposlenimi in upokojenimi pred preizkušnjo. Revšcina starej­ših je nesprejemljiva v razmeroma bogati druž-bi, kakršna je Slovenija! Dogovoriti se moramo, kako preoblikovati pokojninski sistem, da bo dolgorocno in vzdržno zagotavljal dostojno starost vsem. Pri tem moramo gledati cimbolj široko, skupaj s sistemom dolgotrajne oskrbe, morda celo z vzporedno reformo socialnih transferjev. Tudi univerzalni temeljni dohodek naj bo opcija za razmislek. • Cilj mora biti, da ima vsakdo zagotovljeno dostojno starost. Podnebne spremembe in ekosistemi – zapus­ timo mladim zdravo in cisto okolje • Pred podnebnimi spremembami si ne moremo vec zatiskati oci. Njihove posledice cutimo tudi pri nas. Zavedamo se, da gre za globalen problem in so lahko celovite rešitve le globalne. Med razvitimi državami je že do-sežen konsenz, da je potrebno graditi na pod-nebni nevtralnosti, kar pomeni, da morajo biti škodljivi izpusti kompenzirani z drugimi ukrepi, na primer s pogozdovanjem. Svoj del moramo prispevati tudi mi, hkrati pa moramo reševati probleme v Sloveniji, ki so v zadnjih letih ved-no bolj izraziti. Problem voda je gotovo eden izmed takih – ne le pitne vode za vse v vseh mesecih leta, ampak tudi ohranitev podtal­nic. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je naša .POVEZOVAL INSTITUCIJE ZNANJA S POD­JETNIŠTVOM IN GOSPODARSTVOM. Šolski in visokošolski sistem morata preko svoje izobra­ževalne vloge okrepiti položaj naravnega zave­znika podjetnikov in gospodarstva. In obratno, podjetniki in gospodarstvo morajo prelivati svoje izkušnje v izobraževalni prostor. Tako sklenjen krog, ki v središce postavlja dvoje – prvic, spoznavanje podjetnosti in podjetništva, in drugic, prepoznavanje podjetnosti in pod-jetništva kot vrednote – mora postati sestavni del izobraževalnega procesa. .SOOBLIKOVAL DRUŽBO PRILOŽNOSTI, KI PRIVABLJA MLADE USTVARJALNE POSAME­ZNIKE. Mladi talenti so neizkorišcena prilož­nost Slovenije. Potrebujemo tako tiste, ki takoj po študiju išcejo priložnosti doma, kot tiste, ki se vracajo iz tujine z mednarodnimi izkušnjami. Obliko­vati moramo podjetniško okolje, v katerem bodo mladi talenti želeli ostati in prispevati svoj know-how, družbo in državo pa odpirali v svet. Dialog z mladimi bo v tem pogledu klju-cen za prihodnost. • Zeleni prehod Z gozdom in vodnimi viri bogata Slovenija bo vodilna država EU pri oblikovanju zelenih po­litik. V ta namen nameravam skleniti mocno zavezništvo s številnimi družbenimi skupina-mi, ki so nujni za zeleni prehod: raziskoval­no-razvojni inštituti, univerze, gospodarstvo, nevladne organizacije, lokalne skupnosti, me-diji, kultura, kmetijstvo. Oblikovanje spodbud za zeleni prehod je prevenstveno naloga izvršne in zakonodajne veje oblasti, a je hkrati tudi del družbene pre­obrazbe – izvajanje je v rokah celotne družbe in vsake posameznice ter posameznika. Zato je vloga predsednika zelo pomembna v spodbu­janju krepitve sodelovanja in povezovanja ter nagrajevanja dobrih praks te preobrazbe. trajna naloga. Pripraviti se moramo tudi na posledice okoljskih sprememb za mednaro­dne migracijske tokove. Podrocje podnebnih sprememb je tisto, kjer pride medgeneracijsko sodelovanje najbolj do izraza. Kar pocnemo sedaj, bo imelo posledice za generacijo naših otrok in njihovih potomcev. • Cilj mora biti, da ne žrtvujemo prihodnosti mladih zaradi naših sedanjih ugodnosti. Clovekova varnost – zagotavljanje celovite varnosti • Obramba izhaja iz države, varnost pa iz clo­veka – zato clovekova varnost. • Varnostni izzivi so širok pojem, ki obsega veliko podrocij. Tudi takih, na katere še pred kratkim nismo pomislili. Obrambna varnost je le eno izmed njih. Naša vkljucenost v sistem kolektivne obrambe zveze NATO v sedanjem trenutku nima alternative. A misliti moramo tudi na druge vidike varnosti, ki poleg vojaških in politicnih vkljucuje tudi gospodarske, huma­nitarne, okoljske, socialne in druge razsežnosti. Kibernetska varnost je skorajda že del obramb­ne. Odvisnost od drugih držav se na mnogih podrocjih kaže kot ranljivost, zlasti ko pride do prekinitev gospodarskih tokov. Znotraj EU si moramo prizadevati za dogovore, ki bodo povecevali našo skupno varnost. Zagotavljanje energetske oskrbe, vode in prehrane so prime-ri drugih vidikov varnosti. Poleg politicno-voja­ške in gospodarsko-okoljevarstvene in varnost tudi clovekovo razsežnost. Clovekova varnost pomeni nujnost, da ljudje živijo v svobodi in dostojanstvu, da niso revni, da lahko prosto uživajo svoje pravice in razvijejo svoj cloveški potencial. Clovekova varnost torej pomeni var-nost pred vsem, kar ogroža možnosti za mir, stabilnost, trajnostni razvoj in uresnicevanje clovekovih potencialov. • Cilj mora biti dogovor, kaj smo pripravlje­ni storiti in žrtvovati za to, da bomo vsi sku­paj bolj varni. STRAN 4 31. OKTOBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA ZA RAZMISLEK IN NASMEH KOLEDAR “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 5. novembra ob 20.00 XII Evropski vecer v Slovenskem domu v Carapachay 6. novembra 70. skupni mladinski dan SDO-SFZ v Našem domu San Justo 12. novembra Zakljucek SSTRMB 12. novembra ob 18.00 Muzikalno srecanje v Slovenskem domu Carapachay 13. novembra Obletnica Društva Slovenska vas 17. - 20. novembra I. Vseslovensko srecanje in VII. Martinovanje v Mendozi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil »Javni razpis za razpisano podrocje B v letu 2023: financna podpora Slovencem po svetu.« Rok za prijavo je 28. 11. 2022 do 23.59 PREGOVORI IN CITATI ZLOCIN Iz Nove slovenske zaveze so sporocili, da so bila 13. oktobra 2022 koncana dela za izkop žrtev v breznu Macesnova Gorica v Koce­vskem Rogu. Arheologi, ki so vodili ekshumacijo žrtev iz brezna so izjavili, da so zdaj izkopani vsi os­ tanki žrtev. Kosti naših pokojnih zapolnjujejo dva velika zabojnika in še veliko jih je na rav­nici pred jamo, sortiranih v vecje in manjše kupe. Arheologi ocenjujejo, da bo koncno število žrtev iz Macesnove Gorice verjetno seglo do 3.000 oseb. Ekshumirali so tudi tiste pokojne, ki so se še živi zatekli v stranske rove in dvorane kraške jame. Arheologi so odkrili v eni takšni dvora­ni 24 žrtev, ki so tam skupaj pocasi umirale. Na spletni strani Nove slovenske zaveze je Matija Ogrin napisal: »Nekaj velikega se je koncalo. Koncala se je zakritost najvecjega zla in zlocina, zakritost najvecjega trpljenja v slovenski zgodovini. Brezno, ki je skrivalo to strahoto, zasuto s skalovjem, veckrat zamini­rano, ponovno zasuto in pogozdeno s smre-cjem, da bi bilo neopazno, brezno v nadzo­rovanem kocevskem obmocju, o katerem se je desetletja šepetalo s strahom in v solzah – to brezno je zdaj odprto in prazno. Zaceli so umikati lestve za dostop in prazno brezno spet postane nedostopno. In to prav na 13. REFERENDUM oktober, ki je dan zadnjega prikazovanja Bož­je matere Marije in soncnega cudeža v Fatimi leta 1917. »Zakaj nic ni skrito, kar bi ne postalo ocito; in nic ni postalo skrito kakor zato, da pride na dan.« (Mr 4,22) Nekaj novega se zacenja: možnost, da v vecji meri obudimo socutje do njih, da ob njihovih kosteh obcutimo dostojanstvo oseb in prekršeno nedotakljivost skrivnosti življe­nja. Možnost, da z razkritimi ostanki pobitih domobrancev v nas raste razkritost resnice o njih: kdo so bili, kaj so hoteli, kaj so neki ljudje nad njimi storili? Skozi kakšno poslednjo bo­lecino so šli? Skozi kakšno poslednjo stisko? Zacenja se proces sprejemanja naših pokoj­nih kot oseb v slovenskem narodnem obce­stvu.« Tudi pregovori in citati nam govorijo o zlocinu: • Zlo dejanje ne more pomagati k dobre-mu. (ljudski pregovor) • Kraljestvo, kjer vlada zlocin, je slabše od vsakega izgnanstva. (Seneka, rimski filozof, politik in dramatik) • Ce bi vedel, da je nekaj koristno moji domovini, da pa to škoduje Evropi, ali da nekaj koristi Evropi, da pa to škoduje cloveštvu, bi na to gledal kot na zlocin. Jaz sem nujno clovek, Francoz sem slucajno. (Michel Eyquem de Montagne, francoski humanist, pisatelj in filozof) • Ce bi bilo cloveštvo vedno razumno, zgo­dovina ne bi bila dolga kronika neumnosti in zlocina. (Arthur Schopenhauer, nemški filozof) •Kjer ni zakona, ni zlocina. (latinski pregovor) •Dobro lahko obstaja brez zla, a zlo ne more obstajati brez dobrega. (sv. Tomaž Akvinski, italijanski redovnik, filozof, teolog in Cerkveni ucitelj) •Zgodovina je le seznam zlocinov in nesrec. (Voltaire, francoski pisatelj, esejist, deist in filozof) •Cas je že, da bi bila nedolžnost deležna enake pozornosti kot zlocin. (Francois de La Rochefoucauld, francoski plemic in pisatelj) • Bog bo našel zlocinca. (ruski pregovor) • Zlocin, ki ne postane škandal, za družbo ne obstaja. (Heinrich Heine, nemški pesnik) • Nacin za omejitev zlocinov in spodbuja­nje vrlin je kaznovanje zlocincev in zašcita nedolžnih. (Manuel Belgrano, argentinski pravnik, novinar, politik in vojaški vodja) • Eden od ucinkov nenadzorovanega zlocin­stva je zmanjšanje svobode ljudi. (Bernard Williams, angleški moralni filozof) • Prizna zlocin tisti, ki beži pred sojenjem. (španski pregovor) Pripravil in izbral: Jože Jan 27. novembra 2022 Glasovanje treh referendumov: • Zakonodajni referendum o Zakonu o spre­ membah Zakona o dolgotrajni oskrbi • Zakonodajni referendum o Zakonu o spre­membah in dopolnitvah Zakona o Radiotele­viziji Slovenija • Zakonodajni referendum o Zakonu o spre­ membah Zakona o vladi Republike Slovenije | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar