Mnogovrstne novice, * Živinska kuga v Bosnu Omenili smo v lanskem listu, da je mnogo goved poginilo za tako imenovano „Tursko kugo". Al tudi med konji se širi najhuja njih bolezen, to je, da konji, posebno vojaški, postajajo s mrko vi. Konec novembra meseca prikazala se je bolezen naj prvo v Brodu in se tisti dan zapovedalo je generalno poveljništvo 52 lepih konj ustreliti. Od tega dne pak se je ta bolezen tako naglo razširila, da so dosedaj povprek vsak dan več kot 100 konj po-strelili. V eni sami vasi prav blizo Broda, kjer je samo ----- 5 ___ ------ 6 ------ pol eskadrona razstavljenega, ustrelili so 50 konj večidel boloih, a tudi vse one zdrave, ki so bili v istih hlevih. Ker je to silno, nalezljiva bolezen, zato tudi vso opravo ustreljenega konja požgati dade, ravno takojnora vojak, kateri konja opravlja, svojo obleko požgati. Skoda je neizmerna. * Grof Andrasst/, zdaj minister vrtanjih oprav, na smrt obsojen. Dunajska „N. fr. Presse'' piše: „V uradni „Pester Zeitg." 23. sept. 1851. leta je natisnena razsodba, vsied katere je bil tačas po vojni sodniji Avstrije zdanji minister grof Julij Andrassy na smrt obsojen. Ta razsodba glasi se tako-le: „Julij grof Andrassv, rojen na Dunaji, okolo 26 let star, katoliške vere, neo-ženjen, bivši veliki župan Zemplinskega komitata in ud gosposke zbornice, 1. januarija 1850. leta obdolžen ve-le izdaje, sodnijsko pozvan, a se ni oglasil; po sod-nijski preiskavi se mu je po pravnih pričah dokazalo, da je kljubu najvišega manifesta od 3. oktobra 1848. leta se kot major ^narodne garde Zemplinskega komitata udeležil boja pri Svebatu 30. oktobra 1848. leta, da je službo velikega župana omenjenega komitata opravljal revolucionarno do koaca meseca marca 1849. leta; nadalje da je prevzel od revolucijonarne vlade poslanstvo kot agent v Carigradu, da je tja potovajoč meseca junija skušal pregovoriti vlado Srbske knježevine, da bi se ta sovražno kazala Avstriji, in da bi začasno Srbe in generala Kničanina domov prizvala. Da bi se pa ta načrt za podjarmljenje Srbov in Hrvatov gotovo izvršil, stavil je revolucionarni vladi najsmelejše in zvite predloge, v Carigradu pa do zadušenja upora vse poskusil, da bi ga Turčija oficijalno poznala, in da bi nje vladne organe prisilil k sovražnemu delovanju zoper Avstrijo, skušal je, če ne drugače, pa s tem doseči, da so sebe kompromitirali, v kar je najgrša sredstva revolucionarni vladi predlagal. Ker se je obtoženca vsako posamno dejanje pravno dokazalo, a kljubu obroka, ki je minul z 31. marcem p. L, se ni oglasil, zato je vojno sodišče enoglasno ga krivega spoznalo zločinstva veleizdaje, ter je obsojen, razen da izgubi celo svoje premoženje za poravnanje škode, kakor ukazuje 5. vojni artikel proklamacije od 1. julija 1849. L, na smrt na ve šali h, in tedaj se mora njegovo ime pribiti na večala. To razsodbo je c. k. 3. armadno poveljništvo potrdilo, danes naznanilo in izvršilo.'*