Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/2 ж irtS ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0106 Naslov programa Edukacijske raziskave Educational Research Vodja programa 9436 Darko Štrajn Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 56100 Cenovni razred Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 553 Pedagoški inštitut Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.01 Vzgoja in izobraževanje Družbenoekonomski cilj 09. Izobraževanje Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.03 Izobraževanje B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Razvoj slovenske države in družbe bo v prihodnjih desetletjih nedvomno močno odvisen od vsestranske učinkovitosti njenega izobraževalnega sistema. V globalnem okolju bo Slovenija morala razvijati lastno znanje, del katerega bo imel naravo lokalnega znanja. Tako bo morala v družboslovnih vedah in družboslovnem izobraževanju razvijati posebno vrsto lokalnega vedenja, refleksijo o sami sebi in svoji vlogi v Evropi in v svetu. Zaradi tega je pomen našega programa najbolj osredotočen na vzgojno-izobraževalni sistem, ki se vključuje v teoretsko in empirično refleksijo skladno s pomenom tega sistema v kontekstu drugih družbenih podsistemov. Raziskave procesov učenja, spoznavanja in družbene distribucije znanja sestavljajo eno najhitreje rastočih področij družboslovnega raziskovanja. Razdeljene so na več disciplin, na spoznavne vede, lingvistiko, antropologijo, edukacijske vede, epistemologijo in sociologijo, seveda pa je med njimi vse več tudi interdisciplinarnih prepletanj. Vendar je pomembnejše to, da ob hitrem prodoru ved, ki se ukvarjajo z vlogo informacijskih tehnologij pri ustvarjanju znanja, omenjene raziskave poglabljajo vednost o vlogi, ki jo imajo pri ustvarjanju znanja človeški intelekt, ustanove kulture in družbe. Vprašanje kakovosti in odličnosti naše šole smo postavili v kontekst, ki ga označuje koncept trajnostnega razvoja v globalni družbi, raziskovanje pomena nastajajočega formativnega ocenjevanja različnih vrst znanja v javni šoli glede na vlogo vrednot v vzgojnem procesu med učiteljem in učencem. Transformacijska šola se lahko razvija le z uresničevanjem vseh edukacijskih potreb in izpolnitvijo ravni razvoja osebnosti. Zlasti nas je zanimalo vprašanje, kakšne posledice je za konstrukcijo nalog v raziskovalnih instrumentih imelo dejstvo, da so se v raziskavah organizacije IEA 'kognitivne stopnje' preslikale na 'kognitivna področja'. Rezultati tega dela raziskave odpirajo prostor za poglobljeno interpretacijo rezultatov mednarodnih raziskav, zlasti pa tistih rezultatov, ki se nanašajo na dosežke slovenskih učencev. V analizi projektov TIMSS in PISA smo preiskali konceptualna izhodišča in načela za konstrukcijo nalog za učence in vzorec teh nalog. V opisih kognitivnih področij smo ugotovili, da so ti opisi močno odvisni od nekaterih taksonomskih teorij znanja. Na področju predšolske vzgoje smo znanstveno raziskovalno delo usmerjali predvsem v dva temeljna vsebinska sklopa, ki vsak na svoj način prispevata k izboljševanju vzgojno-izobraževalnih procesov zlasti na ravni predšolske vzgoje in začetka šolanja. Šlo je za raziskovanje kakovosti tega procesa in enakih možnosti dostopa do kvalitetnih vzgoje in izobraževanja. ANG In the coming decades, the development of the Slovenian state and society will undoubtedly depend greatly on the universal effectiveness of its education system. In the global environment, Slovenia will need to develop its own knowledge, and part of this will have the character of local knowledge. In social sciences and social science education, therefore, it will need to develop a special range of local knowledge, a reflection on itself and its role in Europe and the world. For this reason the significance of our programme is focused chiefly on the education system, which is involved in theoretical and empirical reflection in line with the significance of this system in the context of other social subsystems. Research into the processes of learning, cognitive processes and the social distribution of knowledge comprises one of the fastest growing fields of social science research. This research is divided into several disciplines: into cognitive sciences, linguistics, anthropology, educational science, epistemology and sociology, and of course there is also increasing interdisciplinary overlapping among them. Yet what is more important is that with the rapid spread of disciplines dealing with the role of information technology in creating knowledge, the aforementioned research is intensifying the awareness of the role played in creating knowledge by the human intellect, cultural institutions and societies. The issue of the quality and excellence of our school has been set in a context marked by the concept of sustainable development in a global society, and researching the significance of the emerging formative assessment of various types of knowledge in public education, depending on the role of values in the educational process. Transformational education can develop only through the fulfilment of all educational needs. We were especially interested in the issue of what are the consequences for the construction of assignments in research instruments inherent in the fact that in IEA research, 'cognitive levels' have been re-construed as 'cognitive fields'. The results of this part of the research open up a space for an in-depth interpretation of the results of international research, and especially those results that relate to the achievements of Slovenian students. In the analysis of the TIMSS and PISA projects, we investigated the conceptual basis and principles for constructing student assignments and a sample of these assignments. In the descriptions of cognitive fields we found that these descriptions depend heavily on certain taxonomic theories of knowledge. In the area of preschool education, we focused our research work in on two fundamental substantive fields, each in their own way contributing to the improvement of educational processes, especially on the level of preschool education and starting education. This involves researching the quality of this process and equal opportunities for access to quality education. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO_ Program Edukacijske raziskave temelji na kompleksni paradigmi ved, ki odsevajo središčnost pomena vzgoje in izobraževanja za družbeno reprodukcijo (Bourdieu). To pomeni, da tak kompleksni koncept interdisciplinarnega raziskovanja vključuje spekter družboslovnih in HUMANISTIČNIH ved. Rezultate programa je mogoče ustrezno oceniti samo ob upoštevanju družboslovnega in HUMANISTIČNEGA dela, ki sta v raziskovalnem programu v kvantitativnem pogledu zastopana v razmerju 60 : 40. V letih od 2009 do vključno 2014 se je raziskovalno delo delilo na temeljne raziskave in vrsto raziskovalnih delovanj v spektru približevanj k aplikativnim ravnem implementacije konceptov. Kar zadeva metode, naj povemo, da smo rabili spekter pristopov od hermenevtične metode do »case studies«, kakor tudi komparativne empirično-raziskovalne pristope in interpretativne metode obravnave empiričnih rezultatov - še zlasti rezultatov sodelovanj Pedagoškega inštituta v mednarodnih raziskavah PISA in IEA - v različnih diskurzivnih kontekstih. V pomembnem delu - zlasti raziskovanja predšolske vzgoje, je bila uporabljena metoda akcijskih raziskav. V nadaljevanju »telegrafsko« naštevamo ključne raziskovalne tematike, vsebine in rezultate minulih šestih let: - Aktualizirali smo historične izvore današnjih pedagoških teorij znanja, učenja in poučevanja, ki jih v Evropi in Ameriki štejejo za izrazito sodobne. Posebno pozornost smo namenili tistim, ki jih označujejo kot 'učenje z odkrivanjem', 'sodelovalno učenje', 'kot ponotranjenje simbolov kulture' in 'znanje z razumevanjem'. Zanimale so nas implicitne teorije znanja, ki so vgrajene v kurikularne dokumente in učbenike. V izobraževalno uspešnih državah na izobraževalni proces implicitne teorije znanja pogosto vplivajo celo bolj kot eksplicitne definicije in opisi znanja. Ta smer iskanj se je leta 2013 prekinila zaradi smrti J. Justina, ki se je sicer ukvarjal s problematiko Bloomove taksonomije. - V okviru filozofije vzgoje smo raziskovali koncepte izobrazbe, avtoritete, avtonomije [univerz], kreativnosti in inovativnosti kot instrumentalnih vrednot, pravičnosti v kontekstu vseživljenjskega učenja, religije, človekovih pravic in izobraževanja v mednarodnem kontekstu. Glede teorij o koncu izobrazbe, kot so Adornova, Lyotardova in Liessmannova, smo ugotovili, da je spraševanje o tem, kaj naj bi sploh bilo tisto, kar naj bi se končalo v postmoderni dobi, odveč in nesmiselno, saj gre za konec specifično razumljene izobrazbe. Ta del našega raziskovanja pa se vpisuje tudi v zelo viden porast objavljanja kritične literature s področja edukacijskih ved, ki se soočajo z družbenimi posledicami prevlade neoliberalizma. Prav v letih našega dela v programu smo upoštevali še ekonomsko in družbeno krizo, ki je ogrozila tudi delovanje sistemov javnega šolstva. - V zadnjih letih trjanja programa smo ugotavljali, da bo treba temeljno humanistično raziskovanje še okrepiti, saj smo v dobi transformacije paradigem, v dobi »digitalnega baroka« (T. Murray), kar se najprej kaže na področju filozofije. Novejši miselni preboji, za zdaj poimenovani »spekulativni realizem« ali »anti-korelacionalizem«, nakazujejo odločilne konceptualne premike, ki bodo utemeljili proizvodnjo znanja in s tem z vso gotovostjo tudi procese posredovanja znanja. Na področju filozofije vzgoje smo začeli razmislek o apropriaciji pojmov in kategorij teh filozofij (ki jih razvijata npr. Harman in Meillassoux). - Na podlagi temeljnih zastavkov programa, namreč interdisciplinarnega povezovanja med raziskovanjem edukacije in sodobnimi tokovi v jezikoslovju, smo izhajali iz izhodišča, da je temelj slehernega uspešnega dela (zlasti na področjih, ki spadajo v družboslovje IN humanistiko, pa tudi na področjih, ki se pomikajo bolj proti tehniki in naravoslovju) učinkovito prepričevanje (=retorika) in utemeljeno pojasnjevanje (=argumentacija). - Na področju sociologije izobraževanja smo pripravili niz analiz in interpretacij, ki se nanašajo na pojasnjevanje dosežkov naših učencev in dijakov v primerjalni perspektivi. To isto področje smo tudi teoretsko raziskovali, v nekoliko drugačni perspektivi, pri čemer naj še posebej izpostavimo protirealistične teorije znanja (in sicer različne tipe konstrutivizmov). Obema področjema, tj. sociologiji izobraževanja in bolj epistemološkemu področju smo dodali še eno dimenzijo, to je »policy-making« na področju izobraževanja. Na ta način smo utemeljevali konceptualizacijo, prav tako pa tudi rezultate mednarodnih raziskav znanja v katerih sodeluje Slovenija. - Veliko raziskovalne pozornosti smo namenili poglabljanju vprašanj odnosa med politično kulturo in šolo, še bolj pa vprašanju učenja, ki predstavlja središče šolske vzgoje in izobraževanja. Na ta kontekst so se navezale raziskave državljanske vzgoje na konceptualni ravni in na ravni diseminacije med učitelji. Analizirali smo tudi nasledke raziskav IEA CIVED in ICCS, v katerih Pedagoški inštitut sodeluje vse od začetka v devetdesetih letih. V letih 2011 do 2012 smo v programu zaključili intenzivno delo na tem področju, smo pa predvideli osvežitev konceptov v novem programskem obdobju. - Vsa leta smo se ukvarjali z analizo rabe argumentacije v kritični analizi diskurza, zlasti v diskurzivno-zgodovinskem pristopu. Po analizi rabe toposov, smo se v obdobju po l. 2011 posvetili analizi rabe napak v sklepanju in/ali argumentaciji (fallacies). Raziskovali smo posamezne teoretske koncepte v polju retorike in argumentacije in tudi njihov prenos v analizo pedagoškega diskurza. Opirajoč se na sekundarne analize mednarodnih raziskav, ki temeljijo na korpusni analizi besedišča in skladnje v besedilih testa bralne pismenosti PISA 2009, smo analizirali pogostost pojmov argumentiranje in dokazovanje. - Kljub temu, da je sodelavka skupine Lidija Tavčar zaključila svoj prispevek na področju muzejske pedagogike že l. 2010, smo ohranili estetsko opredeljen pogled na vzgojo v šolah in zunaj nje. Umetnost se ne ukvarja več samo z lepoto, ampak ima stališča. Imamo torej problem kako te signale umetnosti prevesti v nekaj, kar se vpisuje v subjekta, ki ga »proizvajamo« v pedagoškem procesu. - Razvijali smo antropologijo kot kompleksno paradigmo tako, da smo tematizirali različne vrste znanja od deklarativne do proceduralne in metakognitivne ravni. V tej povezavi smo se ukvarjali s problematiko otrokovih pravic in smo to tematiko zaključili s pomočjo pri oblikovanju zakonskega besedila v l. 2009 načrtovanem Družinskem zakoniku. - Na temeljnih področjih pedagoške in razvojne psihologije smo nadaljevali analize z znanjem povezanih psiholoških dejavnikov, ki sledijo interpretativni paradigmi učnega procesa, ki hkrati z učnim dosežkom ter učnim procesom zapoveduje tudi upoštevanje konteksta vsakega posameznika. V letih 2012 in 2013 smo posebej osvetlili vprašanje anksioznosti v zvezi z edukacijo. - Glede avtonomije univerz smo ugotavljali, da ta ima svoj smisel, če pomeni jamstvo akademske svobode univerzitetnih učiteljev, to se pravi njihove svobode raziskovanja, poučevanja in objavljanja. - Ob problematiki raziskovanja spolov v vzgoji in izobraževanju smo izpostavili, da raziskovalni rezultati niso homogena količina vednosti, ampak je vselej potrebna interpretacija, ki lahko poteka v skladu z različnimi agendami. - Glede na problematiko zagotavljanja enakosti v vzgoji in izobraževanju smo zaključili nacionalno evalvacijsko študijo o uspešnosti romskih učencev v osnovni šoli. Namen je bil analizirati indikatorje, ki znotraj posamezne šole nakazujejo boljšo integriranost romskih učencev v šolski prostor in njihovo uspešnost v šoli. - V letu 2014 smo poleg tega, da smo nadaljevali in zaključevali delo na praktično vseh do tu omenjenih področjih, spričo dinamike zlasti raziskave PISA opravili vrsto analiz empiričnih rezultatov in tudi širših razmislekov o vsebinah in metodologijah mednarodnih testov znanja. Za diseminacijo teh analiz in refleksivnih zapisov (nekatere so prispevali tudi naši tuji partnerji) smo uredili posebno številko revije Šolsko polje. Pri tem smo prispevali svoja opažanja in izkušnje na področju tovrstnih raziskav v globalnem kontekstu, kjer se je sprožila dokaj ostra kritična razprava o »neoliberalni« naravi teh raziskav, ki jo vidijo v delu edukacijske raziskovalne srenje. Ugotovili pa smo, da te precej utemeljene kritike ne negirajo splošnega pozitivnega prispevka teh raziskav v obliki zanesljivih podatkov in ugotovitev o družbenem kontekstu izobraževanja. Posebna zagata pa dejansko obstaja zaradi objavljanja rangiranj po uspešnosti sodelujočih držav, kar sproža tudi nezaželene politične reakcije. - Na temeljnih področjih smo v letu 2014 zaokrožili dosežena spoznanja na področju filozofije vzgoje, nadaljevalo se je (in se tudi odrazilo v ugledni objavi) specifično raziskovanje medijskih in umetniških področij, ki osvetljujejo zgodovinsko-družbeno prestrukturiranje razmerij, ki se izkažejo kot konstitutivna za tvorbo novih agensov v družbeni in kulturni dinamiki; z eno besedo, tu smo se gibali v območju bourdieujevske koncepcije habitusa. Nič kaj presenetljivo so se ti abstraktnejši vpogledi lepo ujeli s študijem področja odnosa formalnega in neformalnega izobraževanja, pri čemer je pomembno dejstvo to, da je na to temo izšla monografija (z več avtorji) v Veliki Britaniji. - Na področju psihologije smo se vključili v sodobne trende študijev emocionalnih komponent osebnosti in seveda učinkovanja teh osebnostih fenomenov pri učencih in učenkah - npr. v zvezi s pojavi anksioznosti, nasilnega vedenja ipd. - Naj še omenimo, da je vodja centra Korak za korakom o rezultatih dela tega centra in svojih raziskovanj v programski skupini s serijo predavanj nastopila v Rusiji na »Moskovskaja višaja škola socialjnih i ekonomičeskih nauk«. - Ker je bilo leto 2014 tudi zadnje leto časovnem razponu programa 2008 - 2014, smo posvetili skrb znanstveni in strokovni diseminaciji rezultatov in smo se lotili projekcij za novo programsko obdobje. - Končno poudarimo še to, da je šest članov skupine sodelovalo v pedagoških procesih v visokem šolstvu v Sloveniji, dva pa tudi v tujini. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO Program obsega spekter raziskav, v katerih pridobivamo, razvijamo in prenavljamo fond teoretskega znanja na relevantnih interdisciplinarnih področjih, pri čemer je za področje edukacijskih raziskav značilno, da se teoretsko znanje interaktivno prepleta z empiričnimi raziskavami, z aplikacijami in seveda s samimi kompleksnimi dogajanji v edukacijski praksi. Zato pri takem programu ne moremo govoriti o »eni hipotezi, ki da smo jo dokazali ali ovrgli«, ampak moramo v vsebinskem smislu govoriti o korakih v različne smeri raziskovanja. Kolikor je pri tovrstnem raziskovalnem delu mogoče predvideti rezultate, lahko rečemo, da so bile vse poglavitne točke raziskovalnega dela realizirane, in da so bili rezultati posredovani v znanstveno in strokovno sfero, pomembno pa tudi najširši javnosti. Glede izrazito individualnih raziskovalnih prispevkov, smo zaradi smrti dveh sodelavcev (Kolenc 2012, Justin 2013) in upokojitve enega sodelavca (Novak - 2012) sproti oblikovali prilagoditve na podlagi pregleda in načrtov za publiciranja njihove raziskovalne zapuščine. Na temeljnih področjih interdisciplinarnega raziskovanja, kot so pedagogika, filozofija (vključno z etiko in estetiko), antropologija in sociologija vzgoje, jezikoslovje, teoretska psihologija ter interdisciplinarne študije smo se uspešno vključevali v dinamiko dogajanj. To se je, med drugim, odrazilo v razmeroma številnih udeležbah članov skupine na mednarodnih znanstvenih konferencah po vsem svetu in v bilateralnem sodelovanju z Univerzo v Lodžu ter drugih institucionalnih sodelovanjih z univerzami in raziskovalnimi institucijami predvsem v okviru EU. S stališča slovenske specifičnosti v procesih »tranzicije« smo postavili vprašanje, ali je od vseh posebnosti slovenskih družbenih gibanj osemdesetih let preživela paradigma družbene inovativnosti? Ni namreč dvoma o tem, da je v času svetovne prevlade neoliberalizma Slovenija vendarle izpeljala svojo tranzicijo tako, da se je uprla recepturi znamenitega washingtonskega konsenza. Odgovarjali smo na vprašanje, ali je uvajanje privatizacije tudi tam, kjer je ta lahko veliko manj racionalna s stališča funkcioniranja družbe, ustreznejša kot bi bilo ohranjanje in zaščita javnega sektorja, kamor sodi tudi šolstvo? V prvem letu dela smo pravilno napovedali, da bo nastala diskrepanca med izobraževanjem za poklic in izobraževanjem za nadaljnje izobraževanje, kjer bo izobraževanje za poklic, glede na možnost socialne promocije, za udeležence manj zanimivo. V tej luči smo raziskali problematiko motivacije učencev za učenje. V vseh letih se je pokazalo kako ključno je sodelovanje skupine pri pripravah, izvedbah in še zlasti interpretacijah mednarodnih raziskav znanja v okviru asociacije IEA in OECD PISA. Skupina pa se je ukvarjala z bolj kvalitativnimi aspekti procesov vzgoje in izobraževanja na predšolski in osnovnošolskih stopnjah v luči mednarodnih raziskav in diseminacij znanja, ki potekajo v specializiranem centru Korak za korakom. 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO_ Ni bilo pomembnejših sprememb. Najpomembnješe spremembe v vsebinskem smislu in večje spremembe v personalni sestavi skupine smo opisali in utemeljili v letnem poročilu za leto 2013. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 2276695 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kako kaj narediti s časom in vidom ANG How to do things with tense and aspect Opis SLO How to Do Things with Tense and Aspect - Performativity before Austin je prvo monografsko delo v angleškem jeziku, ki se ukvarja z izvori, problemi in definicijami performativnosti pri p. Stanislavu Škrabcu. "Odkritje" performativnosti, osnovnega vzgiba najvplivnejše pragmatične teorije 20. stoletja, teorije govornih dejanj, se ponavadi pripisuje angleškemu filozofu J. L. Austinu (How to Do Things with Words, Oxford University Press, 1962). Knjiga How to Do Things with Tense and Aspect - Performativity before Austin pa s podrobno analizo prikaže, da je do opredelitve problema performativnosti, skozi razpravo o rabi glagolskega vida v slovenščini, prišel že p. Stanislav Škrabec, in sicer konec 19. oz. v začetku 20. stoletja. ANG How to Do Things with Tense and Aspect - Performativity before Austin was the first monograph in the English language, which deals with the origins, definitions of problems and performativity in the work of the monk Stanislav Škrabec. The discovery of performativity, the basic impulse in 20th century most influential pragmatic theories, the theory of speech acts, is usually attributed to the English philosopher J. L. Austin (How to Do Things with Words, Oxford University Press, 1962). The book 'How to Do Things with Tense and Aspect - Before Austin Performativity' shows in the detailed analysis that the definition of the problem of performativity, through discussion on the use of verbal aspect in Slovenian, had been already developed by Stanislav Škrabec, in the late 19th or in the early 20th century. Objavljeno v Cambridge Scholars Publishing; 2011; VIII, 181 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Žagar Igor Ž., Grgič Matejka Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 2301015 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Robar-Dorinovo ogledalo ANG Robar-Dorin's mirror Opis SLO Članek (objavljen v eni od treh vodilnih britanskih revij na področju filmskih študij) obravnava zgodovinski in družbeni kontekst filma Filipa Robarja-Dorina Ovni v mamuti (1985), ki je pokazal na etnične napetosti v Sloveniji v kritičnem času pred propadom komunizma in neizogibnim razpadom večetnične Jugoslavije. Film Robarja - Dorina subverzivno razkriva ideologijo nacionalne identitete, zato ne predstavlja ogledala za Slovence, da bi se v njem videli tako kot bi se radi. Namesto tega je to film, v katerem so prisiljeni, da ne spregeledajo pogleda drugega. Izobraževanje v večkulturnem kontekstu je obravnavano glede na filmsko predstavitev poklicne šole v socialistični Sloveniji. ANG This paper (published in one of the three leading British journals in the area of film studies) examines the historical and social context of Filip Robar-Dorin's film Ovni in mamuti (Rams and Mammoths, 1985), which revealed ethnic tensions in Slovenia at a critical time before the demise of communism and the looming break-up of multi-ethnic Yugoslavia. Robar-Dorin's film subversively reveals the ideology of national identity, and therefore does not represent a mirror for Slovenians to see themselves as they would prefer to. Instead, it is a film in which they are compelled not to miss the gaze of the other. Education in a multi-cultural context is discussed in view of the film's presentation of the vocational school in the 1 socialist Slovenia. Objavljeno v Routledge Journals; New review of film and television studies; 2011; Vol. 9, no. 4; str. 454-471; A': 1; Avtorji / Authors: Štrajn Darko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 2382935 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dosežki v znanju matematike v Sloveniji na koncu obveznega izobraževanja ANG Mathematics achievement in Slovenia at the end of compulsory education Opis SLO Med indikatorji, ki se uporabljajo za evalvacijo kakovosti izobraževalnih sistemov, dosežki učenk in učencev v zadnjih desetletjih igrajo vedno pomembnejšo vlogo. V skladu s tem je prenova izobraževanja v Sloveniji sredi 90ih let vključevala doseganje mednarodnih standardov znanja kot pomemben cilj. Z namenom pripraviti dodatne informacije za evalvacijo kakovosti matematičnega izobraževanja v Sloveniji, študija z mednarodnimi primerjavami raziskuje matematične dosežke učenk in učencev 8. razreda osnovne šole v Sloveniji pred prenovo. Kot vir podatkov o dosežkih učenk in učencev v Sloveniji so uporabljeni podatki Tretje mednarodne raziskave matematike in naravoslovja (TIMSS) v primerjavi z dosežki njihovih sovrstnikov v izbranih drugih Evropskih državah. ANG In the last few decades, student achievement has played a central role among the indicators used to evaluate the quality of education systems. Accordingly, education reform in Slovenia from the mid 1990s included the achievement of international standards of knowledge and skills as an important goal. In order to provide additional information for the purposes of evaluating the quality of mathematics education in Slovenia, the present study examines mathematics achievement of students in the final grade of the non-reformed compulsory education in Slovenia in an international context. Data from the Third International Mathematics and Science Study (TIMSS) were used to provide information about this achievement in comparison with the achievements of students from other European countries. Objavljeno v LAP LAMBERT Academic Publishing; 2012; 189 str.; Avtorji / Authors: Štraus Mojca Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 2559063 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Avtoriteta, avtonomija univerze in neoliberalna politika ANG Authority, the autonomy of the university, and neoliberal politics Opis SLO Namen Zdenka Kodelje v tem prispevku ni bil izčrpno pojasniti učinek neoliberalnih idej in politik na avtoriteto (v vseh oblikah) univerz in njihovih profesorjev. Njegovi cilji so precej skromnejši: orisati teoretski okvir za boljše razumevanje, kaj je bistvo avtoritete, da pokaže, da je razmerje med avtoriteto in zaupanjem ključnega pomena za razlago vpliva neoliberalnih politik na avtoriteto univerze in univerzitetnih profesorjev; da bi razpravljali o avtonomijI, ki izhaja predvsem iz epistemične avtoritete, in poudaril, da kar naredi epistemično avtoriteto profesorjev ni resnica tega kar govorijo, ampak prej študentovo verjetje, da je to res; in da razkrije nekatere težave, povezane z avtoriteto, avtonomijo univerze in neoliberalno politiko. Zdenko Kodelja's purpose in this essay is not to give a comprehensive explanation of the impact of neoliberal ideas and politics on authority (in all of its forms) of universities and their professors. His aims are much moremodest: to sketch a theoretical framework for better understanding what the essence of authority is; to show that the relation between ANG authority and trust is the key to explaining the effect of neoliberal politics on the authority of the university and university professors; to discuss professors' autonomy as deriving primarily from epistemic authority and to point out that what makes professors epistemic authorities is not the truth of what they say,but rather the students' belief that it is true; and to disclose some problems related to authority, university autonomy, and neoliberal politics. Objavljeno v University of Illinois; Educational theory; 2013; Vol. 63, no. 3; str. 317330; A': 1; Avtorji / Authors: Kodelja Zdenko Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 2614615 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razvojno in časovno pogojeni trendi anksioznosti od otroštva do zgodnje adolescence ANG Developmental and time-related trends of anxiety from childhood to early adolescence Opis SLO Raziskave razvoja časovno pogojenih trendov (učinkov kohorte) anksioze so pomembne zaradi ugotavljanja ravni anksioznosti, ki se ne skladajo s pričakovanimi razvojnimi težnjami in je treba vanje intervenirati. V članku so predstavljeni rezultati presečne "dvovalovne" študije kohorte, tesnobnosti in za čustvene in kognitivne sestavine tesnobnosti. Merili smo anksioznost z Lestvico Anksioznosti za Otroke in Mladostnike [LAOM (Anxiety Scale for Children and Adolescents)], lestvico tesnobe (splošne poteze tesnobe, dve kognitivni sestavini in eno čustveno sestavino) v dveh starostnih skupinah: 10-letniki (N 4351; 2621 moških in 2663 žensk) ter 14-letniki (N= 4043; 2545 moški in 2569 žensk) v 4-letni periodi 20072011. ANG Research on developmental and time-related trends (cohort effects) of anxiety is important for the assessment of anxiety levels that are not in line with expected developmental trends, and are in need of intervention. We present the results of a large cross-sectional, two-wave cohort study for anxiety for emotional and cognitive components of anxiety, respectively. We measured anxiety using the Lestvica Anksioznosti za Otroke in Mladostnike [LAOM (Anxiety Scale for Children and Adolescents)] anxiety scale (general trait anxiety, and two cognitive components and one emotional component) in two age groups: 10-year-olds (N 4351; 2621 males and 2663 females), and 14-year-olds(N= 4043; 2545 males and 2569 females) over a 4-year period (2007-2011). Objavljeno v Psychology Press; The European journal of developmental psychology; 2014; Vol. 11, no. 5; str. 546-559; Impact Factor: 1.219;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.129; WoS: MY; Avtorji / Authors: Kozina Ana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 1947223 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kompetentni učitelji 21. stoletja: ISSA definicija kakovosti pedagogike ANG Competent teachers of the 21st century Opis SLO Sodelovanje v uredništvu predstavlja okvir mednarodnega sodelovanja, ki bo usmerjeno v oblikovanje podpornih sistemov in gradiv namenjenih vzgojiteljem, učiteljem, staršem ter drugim akterjem na področju uvajanja sprememb v vzgojno-izobraževalni proces. ANG Cooperation in the editorial office represents a framework for international cooperation that will be geared towards creating support systems and materials intended for educators, teachers, parents and other players in the area of introducing changes to the educational process. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v ISSA; 2009; Avtorji / Authors: Vonta Tatjana Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 2. COBISS ID 2085207 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kompleksna študija problematike ukrepov in stanja v Sloveniji na področju (ne)enakosti spolov ANG Gender differences in educational outcomes : study on the measures taken and the current situation in Slovenia Opis SLO Nacionalno poročilo, pripravljeno po metodologiji Eurydice, ki zajema vse izobraževalne ravni. Poleg statističnih podatkov so upoštevani tudi izsledki, pridobljeni s kvalitativnim raziskovanjem. Na njegovi osnovi je pripravljeno evropsko poročilo. ANG The national report, using the Eurydice methodology, takes a look at all educational levels. Beside the statistic data some discoveries of the qualitative research are included. This report was integrated into the European report. Šifra F.30 Strokovna ocena stanja Objavljeno v Eurydice; Gender differences in educational outcomes; 2010; Str. 140; Avtorji / Authors: Vendramin Valerija Tipologija 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 8860489 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uvod ANG Introduction Opis SLO Pri Beli knjigi, ki jo je pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport izdelala skupina strokovnjakov so sodelovali člani programske skupine Kodelja, Šimenc in Mojca Štraus. Tu za ilustracijo navajamo podatek, ki se nanaša na zapis Z. Kodelje, ki je ugotovil, da je enakost možnosti, ki jih ima nekdo v družbi, močno odvisna od njegovih možnosti za izobraževanje. Zato mora država, katere cilj je čim bolj pravična družba, z različnimi ukrepi najprej zagotoviti vsakomur enake izobraževalne možnosti. Poleg tega pa pravičnost v izobraževanju zahteva vedno, kadar ni tehtnih razlogov za razlikovanje, enako, nepristransko in proporcionalno obravnavo učencev tudi pri ocenjevanju, nagrajevanju, kaznovanju itd. ANG In the White Paper, which was under the auspices of the Ministry of Education written by a group of experts, three programme group members participated (Kodelja, Šimenc and Mojca Straus). To illustrate this, we give here the record, which refers to the contribution of Z. Kodelja, which found that equality of opportunity by someone in the society depends heavily on his educational opportunities. Therefore, the country, whose goal is to have more just society, through various measures must first ensure equal educational opportunities for everyone. In addition, equity in education requires, whenever there are important reasons for differences, just, fair and proportionate treatment of students in the evaluation, reward, punishment, etc. Šifra F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Zavod RS za šolstvo; Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011; 2011; Str. 11-62; Avtorji / Authors: Krek Janez, Globokar Roman, Kalin Jana, Kodelja Zdenko, Pribac Igor, Šimenc Marjan, Stabej Marko, Ferbežar Ina, Ilc Gašper, Kondrič Horvat Vesna, Kranjc Simona, Lah Meta, Mikolič Vesna, Pavlič Škerjanc Katja, Pižorn Karmen, Saksida Igor Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 264888320 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji ANG The Development of Citizenship Education in the Republic of Slovenia Opis SLO Monografija prinaša rezultate evalvacijske študije, katere središčni cilj je bilo ovrednotenje učnega načrta za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko iz leta 2008 in v navezavi nanj učnega načrta za državljansko vzgojo in etiko ter učnega načrta za predmet družba. Osnova za to ovrednotenje je bilo več analiz. Monografija sintetizira dolgoletno raziskovalno in diseminacijsko delo na področju sodobne državljanske vzgoje, s katero se je Pedagoški inštitut začel ukvarjati med prvimi, če ne sploh prvi, že pred družbenimi demokratičnimi spremembami konec osemdesetih let 20. stoletja. ANG The monograph brings the results of evaluation study, whose central aim was to assess the curriculum for civic and patriotic education and ethics from year 2008. It also focused on the connected curriculum for civic education and ethics and the curriculum for syllabus »society«. Several analyses were performed for a basis for this evaluation. Monograph synthesizes long years of research work and dissemination in the field of modern civic education. The Educational Research Institute began working in this field among the first, if not the first in Slovenia, before the social democratic changes in the late eighties. Šifra F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Objavljeno v Pedagoški inštitut; 2012; 1 optični disk (CD-ROM); Avtorji / Authors: Čepič Mitja, Justin Janez, Klemenčič Eva, Kodelja Zdenko, Sardoč Mitja, Šimenc Marjan, Štrajn Darko Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 5. COBISS ID 2467415 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Retorika in argumentacija v Slovenski edukaciji ANG Rhetoric and argumentation in Slovenian education Opis SLO Prispevek je reprezentativen za tisto delovanje Pedagoškega inštituta, v katerem se konceptualno delo programske skupine prepleta z edukacijskimi praksami. V prispevku, ki je bil predstavljen na mednarodni konferenci retorike v Kopenhagnu, smo analizirali vlogo, ki jo imata retorika in argumentacija v sodobni slovenski vzgoji in izobraževanju. Obenem smo poudarili pomen sistematičnega in holističnega vključevanja obeh disciplin v vzgojno izobraževalno prakso. ANG This paper is representative for that activity of the Educational Research Institute, in which the conceptual work of the programme group interlaces with educational practice. In the paper, that was presented at the international conference of rhetoric in Copenhagen we analysed the role that rhetoric and argumentation play in the contemporary Slovenian education as well as we pointed out the importance of a systematic and holistic incorporation of rhetoric and argumentation in the educational practice. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Retorikförlaget Publishers; Rhetoric in society 4; 2013; Str. 26; Avtorji / Authors: Žmavc Janja Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 V l. 2009 je izšlo 10 naslovov monografij in zbornikov v »Digitalni knjižnici«, katere glavni in odgovorni urednik je član programske skupine dr. Igor Ž. Žagar. Osnovna zamisel pri tem projektu je pospešitev objav znanstvenih in strokovnih besedil in odprt dostop on-line. Pri tem je treba poudariti, da založba deluje v skladu z vsemi pravili zagotavljanja odličnosti objav. Z. Kodelja je sodeloval pri izdelavi ekspertize o visokem šolstvu, ki je bila eno od izhodišč, na podlagi katerih je nastal NPVŠ. Sodeloval je tudi v nadaljevanju kritične analize besedila. Z. Kodelja in M. Šimenc sta bila člana skupine za pripravo »Bele knjige« o vzgoji in izobraževanju, ki jo je imenovalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Vodja D. Štrajn je v l. 2012 dokončal drugi mandat v »Expert Advisory Group in Socio-economic Sciences and Humanities« za Sedmi okvirni program EU«. Bil pa je tudi imenovan v članstvo Sveta za visoko šolstvo RS. Ker citati v knjigah niso beleženi v sistemu sicris, navedimo, da je bil Z. Kodelja (skupaj z M. Krivicem) citiran v knjigi: Ph. Van Parijs : Linguistic justice for Europe and for the World, Oxford & New York: Oxford University Press; D. Štrajn pa štirikrat v knjigi: Tomas Kavaliauskas: Transformations in Central Europe between 1989 and 2012, Lexington books 2012. (Imamo še evidenco o mnogih citatih v tujih in domačih publikacijah zunaj WOS). T. Vonta je bila vključena v konceptualizacijo medn. magistrskega študija Leadership in Early Childhood Educationa and Care v okviru Moscow School of Social Studies and Economics v sodelovanju z Manchester University in strokovnjakov iz ZDA. I. Žagar je organiziral mednarodno konferenco »Evropske vrednote pod vprašajem -Diskurzivne konstrukcije Evrope« v Ljubljani, 11.- 12.3.2011. [COBISS.SI-ID 2214487] Programska skupina, je l. 2013 v sodelovanju z IEA-ETS Research Institute (IERI), organizirala 4-dnevni seminar 'Item Response Theory and Proficiency Estimates in Large Scale Assessments'. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Raziskave procesov učenja, spoznavanja in družbene distribucije znanja sestavljajo eno najhitreje rastočih področij družboslovnega raziskovanja. Razdeljene so na več disciplin, na spoznavne vede, lingvistiko, antropologijo, edukacijske vede, epistemologijo in sociologijo, seveda pa je med njimi vse več tudi interdisciplinarnih prepletanj. Vendar je pomembnejše to, da ob hitrem prodoru ved, ki se ukvarjajo z vlogo informacijskih tehnologij pri ustvarjanju znanja, omenjene raziskave poglabljajo vednost o vlogi, ki jo imajo pri ustvarjanju znanja človeški intelekt, ustanove kulture in družbe. Navedimo za primer kritično analizo diskurza, kjer, po eni strani, problematiziramo (kritično pretresamo) posamezne koncepte, jih analiziramo in nadalje razdelujemo, po drugi strani pa jih apliciramo predvsem na analizo medijskega diskurza in šolskih učbenikov. Seveda pa ne pozabljamo na področje, ki je samo bližje »ne-eksaktnim« paradigmam znanja, a je njegov zgodovinski in aktualni vir, ko gre za določanje samega koncepta znanosti. Zato vidimo pomemben prispevek tudi v razvijanju filozofije vzgoje kot znanstvene discipline in kot univerzitetnega študijskega predmeta. Raziskovalni program vpliva na razvoj relevantnih področij znanosti oziroma strok, saj z inovativnimi kombinacijami teoretskega in empiričnega pristopa pomaga oblikovati konceptualni aparat, ki je lahko kos novim edukacijskim zahtevam, tj. da jih primerno reflektira in izsledke pomaga posredovati v pedagoško prakso. Glede na to v precejšnjem delu znanstvena naravnanost našega dela temelji na metodoloških pristopih, ki združujejo kvantitativne in kvalitativne metode raziskovanja z neposrednim razvojnim delom usmerjenim v prakso preko akcijskega raziskovanja. Naš prispevek v tem delu raziskovanja vidimo prav v segmentu proučevanja poti, ki omogočajo »prevajanje« znanstvenih dosežkov v prakso z aktivno participacijo izvajalcev. Hkrati to omogoča tudi vzvratno vplivanje prakse na izbor raziskovalnih vprašanj, ki jih proučujemo. Zato vidimo prispevek tudi v profilu interdisciplinarnosti raziskovanja, ki preči omenjena teoretska polja in črpa iz tistih tokov in pristopov, ki omogočajo različne osvetlitve in zamejitve za edukacijo relevantne problematike. V ta okvir sodi še razvijanje nalogi primerne metodologije. Prispevamo k razvoju aktualnega in kritičnega pojmovnika na polju vzgoje in izobraževanja, ki ne bi smel spregledovati družbenih, kulturnih in zgodovinskih potez, kar dokazujemo ob analizi temeljnih konceptov in konceptualnih sistemov, pa tudi znanstvenih rezultatov mednarodnih raziskav. Sicer pa naši rezultati (v l. 2009 in 2010 kot prvih dveh letih raziskovanja v tem programskem obdobju v bolj ali manj anticipirani obliki) prinašajo nova znanstvena spoznanja o vzgoji in izobraževanju in omogočajo prenovljen pristop k razumevanju ter razlagi modelov vzgoje in izobraževanja. Sodobne edukacijske znanosti tudi razkrivajo smisel simbolnega, komunikativnega delovanja. Poskušamo (tudi z eklektičnim pristopom) pogosto nepričakovane in na podlagi »zunajkonceptualnih« vplivov nastale spremembe v polju vzgoje in izobraževanja, teoretično spremljati na neparadigmatičen način - tudi ko gre za uporabo kvantitativnih metod, saj je kvantitativne kazalce treba ovrednotiti z neparametričnimi statističnimi metodami. S proučevanjem epistemološkega okvira velikih mednarodnih zajemov in njihovo dopolnitvijo npr. z raziskovanjem na področju po svetu znanstveno legitimnih in vse bolj prodornih ženskih študij ali tako imenovanih študij spola (gender studies), ki temeljijo na spopadanju s hierarhičnimi modeli ustvarjanja in distribucije vednosti, neposredno prispevamo k dekonstrukciji ideološkega temelja razlage razlik v dosežkih dečkov in deklic. To je vezano na predobstojoče pozicije glede »narave spola«, kar podpira tezo, da temu ustrezno poteka tudi interpretacija dobljenih podatkov. ANG Research into the processes of learning, cognitive processes and the social distribution of knowledge comprises one of the fastest growing fields of social science research. This research is divided into several disciplines, into cognitive sciences, linguistics, anthropology, educational science, epistemology and sociology and, of course, there is also increasing interdisciplinary overlapping among them. Yet what is more important is that with the rapid spread of disciplines dealing with the role of information technology in creating knowledge, the aforementioned research is intensifying the awareness of the role played in creating knowledge by the human intellect, cultural institutions and societies. We cite as an example a critical analysis of discourse where, on the one hand, we address (critically weigh up) individual concepts, analyse them and then break them down, while on the other hand we apply them primarily to the analysis of media discourse and school textbooks. Of course, we are not forgetting about a field that is itself closer to an "inexact" paradigm of knowledge, but is its historical and actual source as far as determining the actual concept of science is concerned. For this reason we also see an important contribution in the development of a philosophy of education. The research programme is helping to formulate a conceptual apparatus that might be up to the new educational requirements, i.e. that it reflects them appropriately and helps to communicate the findings to the teaching profession. In view of this, in large part the scientific orientation of our work is based on methodological approaches that combine quantitative and qualitative research methods with direct development work geared towards practical use via action research. We see our contribution in this part of the research as lying specifically in the segment of examining the paths that enable a "translation" of scientific achievements into practice through the active participation of providers. At the same time this also facilitates the retroactive influence of practices. We therefore see our contribution also in the profile of interdisciplinary research. Developing a methodology appropriate to the assignment also belongs in this framework. We are contributing to the development of a current and critical glossary in the field of education that should not overlook social, cultural and historical moves, which we are demonstrating in analysing fundamental concepts and conceptual systems, as well as the scientific results of international research. Meanwhile our results (in 2009 and 2010, the first two years of researching in this programming period in the more or less anticipated format) are providing new scientific findings on education, and are facilitating an overhauled approach to understanding and interpreting models of education. Modern educational sciences are also revealing the sense of symbolic and communicative functioning. We are attempting (including through an eclectic approach) to monitor theoretically the often unexpected and "extra-conceptual" influence-based change in the field of education in a non-paradigmatic manner -even where this involves the use of quantitative methods, since quantitative indicators need to be evaluated through non-parametrical statistical methods. By studying the epistemological framework of large international data captures and their enhancement for instance through research in the area of what is around the world scientifically legitimate and increasingly incisive women's studies or gender studies, which is based on the confrontation of hierarchical models of creating and distributing values, we have contributed directly to the deconstruction of the ideological foundation for the explanation of differences in the achievements of boys and girls. This is tied to pre-existing positions regarding the "nature of gender", which supports the idea that the interpretation of obtained data also follows that track. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Konkurenčnost države je praviloma kumulativni rezultat delovanja kompleksnih mehanizmov reprodukcije in ekonomskih rab potencialov, ki temeljijo na delovanju teh mehanizmov. Razvoj slovenske države in družbe bo v prihodnjih desetletjih nedvomno močno odvisen od vsestranske učinkovitosti njenega izobraževalnega sistema. V globalnem okolju bo Slovenija morala razvijati lastno znanje, del katerega bo imel naravo lokalnega znanja. Tako bo morala v družboslovnih vedah in družboslovnem izobraževanju razvijati posebno vrsto lokalnega vedenja, refleksijo o sami sebi in svoji vlogi v Evropi in v svetu. Zaradi tega je pomen našega programa najbolj osredotočen na vzgojno-izobraževalni sistem, ki se vključuje v teoretsko in empirično refleksijo skladno s pomenom tega sistema v kontekstu drugih družbenih podsistemov. Vzgojno-izobraževalni sistem lahko zaradi tako naznačene narave predstavlja tisti inovativni del družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja, brez katerega se ne morejo ohranjati niti tradicija in kulturni vrednotni obrazci v njej, niti se družba ne more ustrezno integrirati za doseganje svojih ciljev. Z oblikovanjem medkulturnega dialoga v šoli se krepi tudi osrednja vloga šole kot učeče se organizacije, ki je in hkrati ni analogna podjetju. Zaradi potrebe po nenehnem prilagajanju državljanov spremenljivim pogojem gospodarskih dvigov in padcev, je pomembno, da učitelji v šoli navajajo učence k vseživljenjskemu učenju. Inovativna znanja in usposabljanje učiteljev ter razvijanje kompetenc učencev prispevajo k izboljševanju dela zaposlenih z nenehnim izboljševanjem kakovosti v šoli in zaposljivosti mladih ter starejših. Vprašanje formiranja državljanov in demokratične kulture, zaupanje ter socialni kapital so ključna vprašanja sodobnih družb, na katera pa te družbe dokaj neupešno odgovarjajo. Z oblikovanjem kvalitetnih programov in pogojev za enakopravno vključevanje marginalnih populacij v vzgojo in izobraževanje, lahko dolgoročno rešujemo probleme neizobraženosti in s tem povezane nezaposlenosti takih populacij. Kakovost procesa učenja in poučevanja ostaja eden od osrednjih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja, k njej pa naj bi prispeval tudi ustrezno zastavljen proces »in service« vseživljenjskega učenja vzgojiteljev in učiteljev. Povezovanje z mednarodnimi (raziskovalnimi in drugimi) organizacijami pri uresničevanju programa omogoča po eni strani promocijo, omogoča pa tudi dostop do najnovejših spoznanj na raziskovanih področjih na drugi strani. Izsledki raziskovanj predvidenih tem na področju filozofije vzgoje, medijske vzgoje, državljanske vzgoje in muzejske pedagogike prispevajo k sodobnemu kulturnemu razvoju in ohranjanju kulturne dediščine in identitete, predstavljanje raziskovalnih dosežkov na mednarodnih znanstvenih konferencah, pa k promociji države. Že po definiciji je jasno, da so posredni in neposredni učinki programa vidni v delokrogu Ministrstva za šolstvo in šport, deloma pa tudi drugih ministrstev (za delo, zunanje zadeve, kultura...), neredko pa tudi lokalnih skupnostih, ki jih zadevajo nasledki raziskovanja družbene reprodukcije. Pridobljene znanstvene izkušnje prenašamo tudi v konceptualizacijo novih Bolonjskih programov prve, druge in tretje stopnje in tako smo v Sloveniji strokovnjakom na področju predšolske vzgoje omogočili napredovanje v izobraževanju na svojem področju, kar bo zanesljivo vplivalo na nadaljnji razvoj celotnega področja. Del programa, ki se usmerja v diskurzivno-zgodovinsko analizo ima lahko politični pomen, saj prispeva k odpiranju javne razprave o Evropi in skupni evropski prihodnosti kot nečemu ne vnaprej določenemu, čemur se je treba le prilagoditi s spremembami zakonodaje in ekonomskih politik, temveč kot nečemu odprtemu za državljansko participacijo, za različne poglede in politične programe, ne nazadnje pa tudi vzgojnoizobraževalne cilje in koncepte. ANG The competitiveness of the state is generally a cumulative result of the operation of complex mechanisms of reproduction and the economic uses of potentials based on the operation of these mechanisms. In the coming decades, the development of the Slovenian society will undoubtedly depend greatly on the effectiveness of its education system. Slovenia will globaly need to develop its own knowledge. In social sciences and social science education it will need to develop a special range of local knowledge, a reflection on itself and its role in Europe and the world. For this reason the significance of our programme is focused chiefly on the education system, which is involved in theoretical and empirical reflection in line with the significance of this system in the context of other social subsystems. In view of the character thus indicated, the education system can represent the innovative part of social, economic and cultural development without which neither tradition nor the cultural value patterns within it can survive, nor can society appropriately integrate to achieve its objectives. The creation of intercultural dialogue in schools also strengthens the central role of school as a learning organisation, which is and at the same time is not analogous to a company. Given the need for citizens to adapt constantly to changing conditions of economic rises and falls, it is important for teachers in schools to get students used to lifelong learning. Innovative knowledge and teacher training, as well as developing student competence, contribute to improving the work of employees through constant improvement of quality in education and the employability of young and older people. The issue of forming citizens and a democratic culture, trust and social capital are key issues for modern societies. These questions tend not to be answered properly. By designing high-quality programmes and conditions for the equal involvement of marginal groups in education, we can resolve in the long term the problems of lack of education and the associated unemployment among such groups. The quality of the learning process and teaching remains one of the main objectives in the area of education, and something that should contribute to this is an adequately set out process of "in service" lifelong learning for educators and teachers. Linking up with international (research and other) organisations in fulfilling the programme enables on the one hand promotion, and on the other hand access to the latest discoveries in research fields. The results of researching the envisaged topics in the field of philosophy of education, media education, civic education and museum pedagogy are contributing to modern cultural development and to preserving cultural heritage and identity, while the presentation of research achievements at international scientific conferences is contributing to the promotion of the country. By its very definition it is clear that the indirect and direct effects of the programme are visible in the sphere of competence of the Ministry of Education and Sport, and partly also of other ministries (labour, foreign affairs culture and so on), and often also in that of local communities, which are affected by the consequences of researching social reproduction. We are also transferring the acquired scientific experience into a conceptualisation of new Bologna programmes of the first, second and third level, and have therefore helped experts in the field of preschool education in Slovenia to make progress in education in their field. Part of the programme that is geared towards a discursive and historical analysis may have political importance, since it contributes to opening up public debate about Europe and the common European future as something that is not predetermined, something that needs to be adjusted to as something open for civic participation, for differing views and political agendas, and of course educational goals and concepts. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program -1. stopnja 7 bolonjski program - II. stopnja univerzitetni (stari) program 10 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti13 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 26529 Eva Klemenčič o ® 0 0 Miha Mazzini o ® □ 0 Andrej Šprah o 0 □ 0 Aleksandra Stanković o 0 □ 33228 Igor Bijuklič o 0 0 25597 Neja Markelj o 0 □ 0 Daniela Kozlovič o 0 □ 32315 Urška Štremfel o 0 □ 0 Katja Arzenšek 0 o □ 35617 Edin Saračević 0 o □ 0 Neža Perko 0 o □ 34582 Jerneja Jager 0 o □ 34470 Polona Ozbič 0 o □ 0 Breda Pirnat 0 o □ 0 Klobas Uroš 0 o □ 25430 Maša Vidmar o 0 0 25431 Polona Kelava o 0 0 Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 25431 Polona Kelava O 0 1 A - raziskovalni zavodi v 25430 Maša Vidmar o 0 1 A - raziskovalni zavodi v 26529 Eva Klemenčič o 0 1 A - raziskovalni zavodi v 33228 Igor Bijuklič o 0 1 A - raziskovalni zavodi v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 1 v Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO V 7. okvirnem programu EU, razen posameznikov (Kodelja) v projektih drugih institucij in sodelovanja D. Štrajna v ekspertni svetovalni skupini za področje socioekonomskih in humanističnih ved v Bruslju od 2006 do l. 2013, nismo bili udeleženi z lastnimi projekti ali kot partnerji. Smo pa v letu 2013 sprožili priprave za možne kandidature v programu Horizon 2020. Prijava pod vodstvom portugalskih nosilcev v razpis Norface žal ni uspela. Z. Kodelja je sodeloval v projektu RESPECT (FP7-SSH-2009-A, Grant Agreement Number 244549) Towards a "Topography" of Tolerance and Equal Respect. A comparative study of policies for the distribution of public spaces in culturally diverse societies. (Izvajalec Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Drugi projekti v EU: T. Vonta (nosilka in/ali koordinatorica): - EDIPE - European Dimension in Parent Education (štiri sodelujoče države: Latvija, Estonija, Grčija in Slovenija) (2009) - Projekt INTERnetwork - Intercultural Education: teacher training and school practice (financer: Evropska komisija - LLP). (l. 2010) - Study on competence requirements of staff in early Childhood Education and Care (CORE) - 2010 - 2011. - IDiaL- Intercompetency and Dialogue through Literature (Financer: EU Comenius). 2009 - 2011. - Učno partnerstvo po programu vseživljenjsko učenje - Citizens -friendly citites-cities for all program Gruntvig) - TOY - Together Old and Young, 2012-2014 (LLP; Grundtvig Multilateral Project) - Citizens - friendly citites-cities for all ; 2012-2014 (EACEA - LLP Grundtvig - Učna partnerstva). - Study on the Implementation of the ISSA Pedagogical Standards (2001 -2009) - Step by Step Association. - Mednarodni projekt v sodelovanju ISSA-UNICEF: Mapping project (Financerja UNICEF in ISSA) 2010 - Early education quality program (financer: International Step by Step Association, OSI - ZUG) 2011 - 2012. - Working with Roma parents 0-3; 2012-2013 (Open Society Foundation London) - ISSA Quality Initiative: 2011 in naprej (International Step by Step Association). - TALE;Tuscan Approach to Learning for Early childhood education and care; 2013-2015 (Evropska komisija, Program Vseživljensko učenje -Leonardo da Vinci ; Transfer inovacij). Drugo sodelovanje v EU in širše: Eva Klemenčič je vodja projekta EUFolio (EU Classroom ePortfolios), ki se izvaja v okviru programa LLL Evropske unije. V projektu sodeluje 13 partnerskih organizacij iz 7 držav EU, nosilec projekta pa je Department of Education and Skills z Irskega. Ista članica PS in Mojca Štraus (PISA) vodita mednarodne primerjalne študije v okviru asociacije IEA in OECD. V teh študijah smo delovali v skladu z mednarodnim terminskim planom in predvidenimi aktivnostmi. Raziskovalni programi OECD in IEA, katerih raziskave so bile v programskem obdobju v različnih fazah izvedbe: OECD PISA - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assesment). IEA TIMSS - Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja (Trends in International Mathematics and Science Study) IEA TIMSS Advanced - Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja za maturante IEA PIRLS - Mednarodna raziskava bralne pismenosti (Progress in International Reading Literacy Study) IEA ICILS - Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti (International Computer and Information Literacy Study) IEA ICCS - Mednarodna raziskava državljaanske vzgoje in izobraževanja (International Civic and Citizenship Education Study) IEA ECES - Mednarodna raziskava predšolske vzgoje (Early Childhood Education Study) IEA ETLS - Mednarodna raziskava poučevanja in učenja angleškega jezika (English Teaching and Learning Study. Člani raziskovalni skupine so v letih 2009 - 2014 opravili preko šestdeset (60) nastopov na mednarodnih znanstvenih konferencah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Igor Žagar je deloval v mednarodnem okolju tudi še drugače (2013): Windsor Studies in Argumentation (U. v Windsorju, Kanada) - član Advisory Boarda Polish Society of Rhetoric Quaterrly (U. v Varšavi, Poljska) - član International Scientific Committee Rhetoric Society of Europe - član International Advisory Board. Bilateralno sodelovanje: - (Coordinator T. Vonta ) 2010 - Institute of Education - Institute for Pedagogical Research, Belgrade, Serbia. - (koordinator J. Kolenc) 2010 - 2012 Univerza Lodž in Pedagoški inštitut. - (koordinatorica T. Vonta) 2010 - Pedagoški inštitut - Institut za pedagoška istzraživanja, Beograd, Srbija. Člani raziskovalni skupine so v letih 2009 - 2014 opravili preko osedemdeset (80) nastopov na mednarodnih znanstvenih konferencah na področju EU. D. Štrajn je preko podiplomske šole ISH - Ljubljana v vseh šestih letih sodeloval v delu mreže ESSCS (European Summer School for Cultural Studies), v kateri so udeležene univerze Kopenhagen, Amsterdam, Oslo, Lizbona, Pariz XII, Giessen-Heidelberg in drugi. V delu poletne šole sta vsak po dvakrat sodelovala mlada raziskovalca Anja Bajda in Igor Bijuklič. Pet članov PS (Štrajn, Šimenc, Justin, Žagar, Vonta) je (bilo) vključenih v uredništvih (oz. ur. svetih) mednarodnih znanstvenih revij, ki izhajajo na območju EU. 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO Projekti za Ministrstvo za šolstvo (znanost in šport - v letu 2012 - 13 tudi za kulturo) Koordinator: J. Kolenc: Izvajanje nacionalnih evalvacijskih študij - 2009 - 2012 Po smrti J. Kolenca so se projekti evlavacij nadaljevali: Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij (poteka matično na PI, vodja: dr. Mojca štraus, (1.8.2008 - 31.12.2013) E. Klemenčič je tudi vodja delovnega paketa evalvacija in zagotavljanje kakovosti za celoten projekt. V okviru projekta je bil v letu 2013 zasnovan program zagotavljanja kakovosti celotnega projekta ter program in izvedba evalvacij, predvidenih za leto 2013. Nosilec I. Žagar: Izvajanje posodobitvenih seminarjev za vzgojitelje in učitelje; leta 2009: seminarji Retorika, Zgodnje opismenjevanje, Premagovanje predsodkov, Izboljševanje pedagoške prakse in drugih. Koordinatorica Mojca Štraus: - Projekt iz Evropskih strukturnih skladov (dalje: ESS ) Izvajanje projektov za inovativne in ustvarjalne pristope k poučevanju in učenju. V projektu je PI nastopal kot partnerska ustanova, skupaj s Pedagoško fakulteto UP in Pedagoško fakulteto UL. Obdobje projekta: januar - avgust 2009. Koordinatorica: Tatjana Vonta: - Projekt ESS Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje 2009 - 2010. - Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih kjer živijo predstavniki romske skupnosti (izvedba v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja). 2010 - 2011. V projektu smo sodelovali kot konzorcijski partner. Načrtovane aktivnosti naše institucije so bile usmerjene v predšolsko vzgojo in razdeljene v tri sklope: a. Zagovorništvo, informiranje in osveščanje strokovne in laične javnosti. b. Razvoj in izvajanje različnih oblik vzgojno-izobraževalnega dela za predšolske otroke in njihove družine ter otroke, ki vstopajo v šolo in njihove družine. c. Programi za opolnomočenje romskih družin pri vzgojnem delu in spodbujanju otrokovega razvoja. - Seminarji in usposabljanja pedagoških delavcev (Financira se s sredstvi uporabnikov- kotizacije). Samo za primer: V letu 2013 smo izvedli: • 14 tematskih konferenc, v obsegu 92 ur- 420 strokovnih delavcev • 3 posodobitvene seminarje, v obsegu 32 ur - 131 strokovnih delavcev Koordinator I. Žagar: Po pogodbi z Javno agencijo za knjigo JAK) Pedagoški inštitut izvaja izdelavo del Primoža Trubarja v Digitalni knjižnici (št. pogodbe 1/2010 -0002) 2010 - Koordinatorica: Eva Klemenčič: Projekt Holokavst, izvajalci: (Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo) -2013. E. Klemenčič je bila v letu 2013 metodologinja in analitičarka pri zasnovi in analizi vprašalnika za osnovne šole. Vprašalnik je bil del ozaveščanja o holokavstu za devetošolce. Sodelavka projekta: Valerija Vendramin: Vloga ženskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki (poteka matično na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, (1.7.2011 - 30.6.2014). Marjan Šimenc: - Svetovni dan filozofije (Nac. komisija za Unesco) DRUGE NALOGE PO POGODBAH MIZŠ (Mojca Štraus): Priprava strokovnih podlag in razvojno-raziskovalno delo na širšem področju kakovosti in učinkovitosti vzgojno-izobraževalnega sistema, kot npr. raziskovanje dejavnikov uspešnosti učencev v slovenskem izobraževalnem sistemu s poudarkom na področju bralne pismenosti in finančne pismenosti preko sekundarnega raziskovanja mednarodnih baz podatkov in drugih virov. Tu bi za l. 2013 in 2014 morali našteti več kot dvajset različnih ekspertnih del. 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek 18.000 EUR Na »trgu« izobraževanja je mogoče zaznati vrsto povpraševanj po različnih oblikah izobraževanj od alternativnih šol (s posebnimi izobraževalnimi metodami) ali nišnih ponudbah izobraževanja (npr. znanja in spretnosti iz retorike, praktikumi raziskovanja ipd.) Tu dajemo primer ustanovitve alternativne šole kot zasebne ustanove z inovativnimi pristopi k pouku. Za ustanovitev bi potrebovali predavalnico s pisarno, računalniško, avdio-vizualno opremo in računovodske storitve. 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Mlajša članica programske skupine je objavila članek na področju psihologije v ugledni reviji. Raziskave razvojno in časovno pogojenih trendov (učinki kohorte) anksioznosti so pomembne za oceno ravni anksioznosti, ki niso v skladu s pričakovanimi razvojnimi trendi in potrebujejo intervencije. V članku so predstavljeni rezultati velikega prečnega prereza dveh valov študije. Izmerjena je bila anksioznost s pomočjo lestvice »anksioznosti za otroke in mladostnike« [LAOM] (Lestvice anksioznosti za otroke in mladostnike)] lestvice anksioznosti (splošno merjenje anksioznosti). Časovno pogojeni trendoi (učinki kohorte) kažejo znatno povečanje anksioznosti in njegovih sestavnih delov od leta 2007 do leta 2011. V skladu z rezultati podpirajo zgodnje posredovanje. Vir: KOZINA, Ana. Developmental and time-related trends of anxiety from childhood to early adolescence : two-wave cohort study. The European journal of developmental psychology, ISSN 1740-5629, 2014, vol. 11, no. 5, str. 546-559, 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek ICILS - Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ocena potrebne infrastrukture in opreme18 To je nova raziskava, nastala pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo izobraževalnih dosežkov IEA. ICILS je prva mednarodna raziskava, ki neposredno meri, kakšna so znanja, veščine, sposobnosti učencev na tem področju. 20. novembra 2014 so bili javnosti predstavljeni prvi rezultati te raziskave. Raziskava je inovativna v več pogledih. Kot rečeno, je to prva mednarodna raziskava, ki se loteva dosežkov učencev na tem področju. Druge primerjalne študije so se do sedaj praviloma lotevale vprašanj infrastrukture (opremljenosti z digitalnimi tehnologijami), usposobljenosti učiteljev na področju digitalnih veščin ter stališč šol in učiteljev glede uporabe digitalnih tehnologij pri pouku. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba matične RO (JRO in/ali RO s koncesijo): vodja raziskovalnega programa: in Pedagoški inštitut Darko Strajn ZIG Kraj in datum: Ljubljana 3.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/2 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b 6A-E6-95-9B-EF-2A-8D-79-31-9C-33-73-76-B1-9E-AB-73-AB-D2-AE Priloga 1 Področje: 5.01 - Vzgoja in izobraževanje Dosežek 1: ICILS - Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti To je nova raziskava, nastala pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo izobraževalnih dosežkov IEA. ICILS je prva mednarodna raziskava, ki neposredno meri, kakšna so znanja, veščine, sposobnosti učencev na tem področju. 20. novembra 2014 so bili javnosti predstavljeni prvi rezultati te raziskave. Raziskava je inovativna v več pogledih. Kot rečeno, je to prva mednarodna raziskava, ki se loteva dosežkov učencev na tem področju. Druge primerjalne študije so se do sedaj praviloma lotevale vprašanj infrastrukture (opremljenosti z digitalnimi tehnologijami), usposobljenosti učiteljev na področju digitalnih veščin ter stališč šol in učiteljev glede uporabe digitalnih tehnologij pri pouku. Priloga 2 Področje: 5.01 - Vzgoja in izobraževanje Dosežek 1: Ana Kozina: Developmental and time-related trends of anxiety from childhood to early adolescence • Mlajša članica programske skupine je objavila članek na področju psihologije v ugledni reviji. Raziskave razvojno in časovno pogojenih trendov (učinki kohorte) anksioznosti so pomembne za oceno ravni anksioznosti, ki niso v skladu s pričakovanimi razvojnimi trendi in potrebujejo intervencije. V članku so predstavljeni rezultati velikega prečnega prereza dveh valov študije. Izmerjena je bila anksioznost s pomočjo lestvice »anksioznosti za otroke in mladostnike« [LAOM] (Lestvice anksioznosti za otroke in mladostnike)] lestvice anksioznosti (splošno merjenje anksioznosti). Časovno pogojeni trendoi (učinki kohorte) kažejo znatno povečanje anksioznosti in njegovih sestavnih delov od leta 2007 do leta 2011. V skladu z rezultati podpirajo zgodnje posredovanje. » ^^af^aUltjt ryss „„ post traumatic r,5rcšš disorder Tallin q,;- „šomaticCOnnltjVe LnJ^^tiha^iJanu IIH 1-i.^th re a tmc JnoniSSSllE11 Svnid «nci S^p-"1......... — n XI © ty P^""*1"* thoujhtu , v ■ 11 ■ I ■'' I' ",J Escape trmririV • tr!99er arousal • Vir: KOZINA, Ana. Developmental and time-related trends of anxiety from childhood to early adolescence : two-wave cohort study. The European journal of developmental psychology, ISSN 1740-5629, 2014, vol. 11, no. 5, str. 546-559. http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/17405629.2014.881284, doi: 10.1080/17405629.2014.881284. [COBISS.SI-ID 2614615],