Izliaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto za bolj p r e možne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upvavništvu
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Štev. 31.
Mrzli vodi, ki je podaril dve vreči krompirja in eno vrečo jabelk. Bog ga živi! Prihodnjič vam pišem o uredbi pouka v naši šoli v ženskih roč-nih delih.	*	*	*
Vrl slovenski kmet iz Št. Rupertske fare nam piše: V imenu Št. Rupertske fare se vsem č. rojakom iz vseh stanov prisrčno zahvaljujem, da so se v tolikem številu udeležili naše slavnosti. Posebno se zahvaljujemo gospodom, ki so prišli iz tako oddaljenih krajev. — Posebno hvalo pa smo dolžni slavni naši družbi sv. Cirila in Metoda, ki nam je s pomočjo blagih Slovencev postavila tako lepo šolo, v kteri se bode mladina učila in vzgo-jevala v pravem krščanskem duhu in v materinem jeziku. Hvala vsem onim, ki so prišli družbi na pomoč in se nas spominjali z večjimi in manjšimi darovi. Ker še niso vsi stroški poravnani, prosimo rodoljube, da nas tudi zanaprej ne pozabijo. — Prav od srca se še zahvaljujemo svojemu preč. g. župniku Fr. Treiber-ju, za njih veliki trud in mnogo skrb. Naj jim je mili Bog plačnik. — Nasprotniki naše otroke vabijo v velikovško mestno šolo, pa zastonj, ker spoznamo, da se otroci v nemških šolah ne naučijo dosti kaj. Ko malo odrastejo, pa vse pozabijo ; saj jih poznam precej, ki so hodili v šole in še svojega imena ne znajo podpisati. — Ker ravno pišem, naj se še spomnim onih odbornikov vovberške in važenberške občine, ki so nas v sejah dné 19. nov. 1894 in 17. jan. 1895 velikovški mestni šoli priklenili, da moramo sedaj prav po nepotrebnem plačevati doklade. Ali mislim, da te dolžnosti niti nimamo! Zakaj odbornikom se je takrat obljubilo na mestni šoli nekaj slovenščine, česar pa ni dovolil deželni šolski svet, tako da so nam liberalci naložili prav neumen davek. —
Poročilu o otvoritvi v zadnji številki moramo dodati, da je došel še sledeči brzojavni pozdrav od kat. akadem. društva »Danica« na Dunaju: „Narodni šoli, bodoči sredini in zaslombi sv. vere ter razvitka Slovencev na Koroškem, kliče »Danica«: Vivat, crescat, floreat!“
Leto XV.
Cesarjeva zahvala.
Kot odgovor brzojavu, kteri se je odposlal ob otvoritvi velikovške slovenske šole Nj. Veličanstvu cesarju, je došla sledeča zahvala:
Štev. 192, preds.
Čast. gosp. Franc Treiber-ju,
kanoniku, župniku, itd. itd.
v Št. Rupertu.
Vsled prošnje, doposlane po Najvišjem na-' ročilu od kabinetne pisarne Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva s pismom od dné 29. oktobra t. L, št. 4/corr. visokemu c. kr. deželnemu predsedništvu, se naznanja slavnostnemu shodu ob otvoritvi slovenske narodne šole v Velikovcu N a j v i š j a z a h v a 1 a za udanostni brzojav, doposlan po Vašem velečastju dné 25. t. m. Nj. apost. Veličanstvu.
V Velikovcu, dné 2. nov. 1896. 1.
C. kr. okr. glavar: Kr enter 1. r.
Interpelacija
poslanca Koblar-ja in tovarišev do nj. ekscelence ministerskega predsednika grofa Ba-deni-ja kot voditelja notranjega ministerstva.
„Katoliško-politiciio in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem'1 je hotelo dné 9. avg. t. 1. ob 3. uri popoludne napraviti društven in javen shod pod milim nebom v Pokrčah v gostilni Ruperta Lah-a. Shod se je naznanil politični oblasti dné 28. jul. t. 1., t. j. 12 dnij prej. Okrajni glavar, vladni svetovalec pl. Mac Nevin, je dovolil z odlokom od 7. avg. t. ]., št. 20580, dostavljenim dné 8. avg. t. 1. ob 7S12. uri opoludne, torej še le 10 dnij pozneje, da se vrši shod. Odlok je pisan v sledeči, prav barbarični slovenščini: (Sledi slovenski odlok, kakor ga je „Mir“ že objavil dné 20. avg. št. 23.)
Dné 9. avg. ob 11. uri predpoludnem, torej štiri ure pred shodom, dobilo je društveno načel-ništo odlok okrajnega glavarja od 9. avg., št. 21.105, v kterem iz javnih ozirov izrečno prepové shod. Prepoved se utemeljuje z neko ovadbo župana Sih-ler-ja in svetovalca Moritz-a, ki pravi, „da so Po-krče vsled kuge na gobcih in parkljih zaprte in da nekteri obč. odborniki mislijo, da bi se mogla po večjem shodu kuga raznesti v druge kraje, zaradi česar prosijo, naj se shod takoj prepové11. Dodano je tudi kratko poročilo c. kr. okr. živinozdrav-nika P. Lipold-a, ki „misli, da bi se mogla, ko je zbranih toliko ljudij, kuga razširiti iz Pokrč11.
Proti temu se mora reči:	Že več dnij prej,
nego je okrajno glavarstvo shod dovolilo, se je uradno razglasilo, da je v Pokrčah kuga, namreč z izkazom c. kr. deželne vlade od 4. avgusta. (Celovčanka, 7. avg. št. 180.) To je moral okrajni glavar pl. Mac Nevin vedeti, ko je shod dovolil. Ako tega ni vedel, je gotovo zelo zanemaril svojo službo, in posledice moralo bi trpeti ljudstvo; zakaj od 11. do 3. ure ni mogoče ljudem naznaniti, da je shod prepovedan. Ako je pa vedel, kar se mora misliti, da je v Pokrčah kuga, potem je s tem, da je shod najprej dovolil in pozneje prepovedal, na neodpusten način postopal proti društvu in slovenskemu prebivalstvu tega kraja, in ravnal iz strankarsko-agitatoričnih ozirov. Hotel je samo prepovedati oni shod, zakaj, če bi bili shod prepovedali par dnij preje, moglo bi se društvo pritožiti na višjem mestu; to pa se je zabranilo s tem, da se je shod prepovedal še le nekoliko ur prej, ko se je imel vršiti.
Značilno je tudi to-le: Ravno isti župan, ki je prosil, naj se shod prepové, vozil se je s svojimi tovariši s konji iz okuženih hlevov v Št. Lipš k ustanovitvi požarne brambe. Skozi Pokrče je
V Celovcu, 10. listopada 1896.
hodilo isti dan mnogo ljudij na božjo pot ; iz Pokrč samih je šlo mnogo ljudij na sejem v Št. Lovrenc. Po vseh teh se kuga ni raznesla?
Gori omenjeni odlok okr. glavarja, s kterim shod prepové, pravi ob koncu: „če se želi, bode sledila še razsodba o tej stvari.11 Do danes še ni razsodbe, dasiravno je namestnik načelnika gosp. Vekoslav Legat dné 9. avg. ob Va1- uri opoludne ustmeno prosil za-ujo okr. glavarja Mac Nevin-a. — Konečno naj se še omeni — vidi se, kako je celovški okrajni glavar malone neizčrpen v iznajdbi raznih zvijač — da odlok z dné 7. avg. govori tudi o neki kolkovini (za društvena naznanila). Društvena postava § 16. z dné 15. nov. 1867., drž. zak. št. 134., pa odločno in jasno določuje, da so taka naznanila koleka prosta.
Z ozirom na opisane razmere v upravi celovškega okrajnega glavarstva in z ozirom na nebroj pritožb, ki se proti celovškemu okr. glavarju od stranij tamošnjih Slovencev množijo vedno bolj, ktere pritožbe so naznanili v interpelacijah gg. poslanci dr. Ferjančič, Šuklje in Višnikar, dné 5. decemb. 1892, dne 10. marca 1893, dné 20. marca 1893, dné 1. maja 1894, dné 4. maja 1894 in dné 12. marca 1896, in ki podajajo sedanji vladi jasno podobo koroških razmer, o kterih menda ni prav poučena, ■— vprašajo podpisani:
1.	Ali je zgoraj opisano znano nj. ekscelenci?
2.	Ali hoče nj. ekscelenca primorati c. kr. okr. glavarja celovškega, da hode postopal proti Slovencem svojega okraja strogo objektivno in opustili nagajivo postopanje, kakoršno je tolikokrat pokazal proti slovenskemu prebivalstvu?
Na Dunaju, dné 19. okt. 1896.
Koblar, Biankini, Pfeifer, dr. Šušteršič, Formanek, Purghart, dr. Pacàk, dr. Vašaty, Kušar, dr. Gregorec, Coronini, dr. Gregorčič, Robič, Povše, Nabergoj, Peric, Dapar, Višnikar, Romauczuk, dr. Brzo-rad, Sokol, dr. Ferjančič, Kaftan, Čestimir Lang.
Veli Lovska narodna šola.
Piše se nam iz Velikovca:
O zločincih, ki so okna v naši šoli pobili, do-zdaj ni bilo mogoče kaj izvedeti, akoravno orožniki pridno zasledujejo celo stvar. Pri tukajšnji sodniji so bili zaslišani g. župnik Fr. T rei ber kot zastopnik družbe sv. Cirila in Metoda, Antonija Gregorenčič, dekla pri čč. šolskih sestrah, iu do-tični gostač v Aufmuthovi pristavi blizo naše šole, ki je celi hrup slišal. Zadnji ni mogel videti zločincev, ker je takrat žal gosta megla stala. Sodi se, da so zločin napravili kaki ponočnjaki iz mesta, ali gotovega se nič ne vé. Prepričan sem pa, da bodo čez nekaj časa gotovo zločinci na dan prišli. — Naša šola uživlja silno zaupanje, šteje namreč 88 otrok ; vsi prostori so do zadnjega zasedeni in ni mogoče še več otrok sprejeti. Zelo nam je žal, da smo morali zavoljo pomanjkanja prostora v šolski izbi nektere otroke odkloniti, ali obljubili smo jih sprejeti v prihodnjem letu, ko bomo že dva razreda imeli. Glavno krdelo so poslali naš( vrli Št. Rupertčani, mnogo otrok je prišlo tudi iz Šent-Štefanske^ fare, kjer nimajo lastne šole in so deloma v Želinje, deloma v Vovbre všolani, potem iz Šmarjete in Želinj ter iz Tinjske in Škocijanske fare. — Naša dolžnost je, da se zahvaljujemo vsem dobrotnikom in podpornikom šole, ki nas podpirajo ali z denarjem ali z drugimi darovi, ki so omogočili, da smo mogli revnim otrokom šolske knjige zastonj dajati. Posebno zahvaljujemo se svojemu rojaku in velikemu dobrotniku nove šole, č. g. Valentinu Podgorc-u, vikariju Marijanišča v Celovcu, ki je šoli podaril svoj glasovir in kupil tudi izvrstni nov šivalni stroj za porabo pri pouku v ženskih ročnih delih in ga naši šoli podaril. Ginjenim srcem kličemo svojemu vzornemu rojaku: „Bog povrni Vam stoterno!11 H koncu moramo še pohvalno omeniti vzornih kmetov, ki dan za dnevom dona-šajo našim čč. šolskim sestram raznega živeža. Posebno se moramo zahvaliti vrlemu rodoljubnemu kmetu Tomažu Cikulniku p. d. Š korj ancu pri
Kje je prosta volitev?
V državnem zboru so v zadnjem času obravnavali o tem, kako naj se varuje prosta volitev. Državni zbor še ni sprejel predloga, da naj se prostost volitve posebej varuje in da se primerno kaznuje, kdor bi volilcem kratil volilno pravico in svobodo. Da -bi že imeli tako postavo, potem bi se morala slaba goditi znanemu bistriškemu samovla-darju Tobeitz-u. — Pri zadnji deželnozborski vo-litvi na Bistrici v Rožu je zmagal Tobeitz s svojimi pristaši, — pa kako ? Pred volitvijo je poslal k vsem volilcem, ki so le količkaj odvisni od fužin. Vsak se je moral podpisati, da pride k posvetovanju v fužinsko restavracijo, kjer se je zbranim zažugalo, da mora vsak dati glas le Tobeitzevi liberalni stranki, ker drugače takoj zgubi delo in zaslužek. Dotično polo je poslal tudi fužinskemu delavcu, posestniku Jožefu Serajniku p. d. Olipec-u. Le-ta pa je odgovoril, da ne podpiše in ne pride k posvetovanju, pa tudi ne k volitvi, ker ne voli z nobeno stranko. Na ta odgovor je T. sam prišel k Serajniku, ko je ravno bil pri delu na plavžu, in mu rekel: „Serajnik, ali ne pojdete k volitvi?“ Odgovoril je: „Ne!“ Na to Tobeitz: ^Štirinajst dnij imate pri meni še dela.“ Serajnik: „Je že prav.“ Tako mu je bilo delo odpovedano, ker si ni dal vzeti svojega prepričanja.
Triindvajset let, od sušca 1874 do kimovca 1896 je delal Serajnik v fužinah, „na polno zadovoljnost11, kakor pravijo delavske bukvice. Najboljše moči je porabil pri težkem delu v fužinah, oškodoval si je v fužinski službi roko in nogo; sedaj pa mora na mah zapustiti delo, ker v p o-litičnem oziru noče plesati, kakor mu žvižga liberalec Tobeitz. Dà, „liberalno“ je tako postopanje, kaj ne ! ? Tobeitz-u pa bi bilo svetovati, da se podà na Ogersko; tam bi bil mož pri volitvah na svojem mestu; Banfy mu dà gotovo še kako
odlikovanje ! — Serajnik je plačeval tudi svoje doneske v zavarovalnico za starost (Altersversorgungs-kasse) skozi 12 let. Sedaj sta se mu povrnili dve tretjini uplačanega denarja! — Mož je šel k deželni vladi in okr. glavarstvu poprašat, ali ga morejo braniti, ker ga odpušča Tobeitz samo zaradi volitve. Eekli somu, da ne morejo pomagati!!!
Tako se godi poštenemu in pridnemu slovenskemu delavcu koncem 19. stoletja tam, kjer ima liberalec besedo in moč. Rezke besede nam silijo v però, a dosti bodi, da smo opisali samo slučaj, dejanski nauk napravi si vsak zd-se. Ta slučaj zopet glasno opominja vse poklicane kroge, zlasti poslance, da vendar enkrat varujejo prosto volitev!
dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za velikovško šolo.) G. dekan Andrej Wieser v Grabštanji 20 kron, Valentin Lužnik 1 krono, Karol Dobernik 1 krono, J. E. 50 beličev, H. Sp. 60 beličev. A. S. 1 krono; uzorni rodoljubni kmet Tomaž Cikulnik p. d. Škorjanc pri Mrzli vodi v Št. Rupertski fari, 10 kron; neimenovani iskreni rodoljub 10 kron; Višarska Mica 4 krone; neimenovan iz vrbske okolice 2 kroni. Skupaj 50 kron 10 beličev. Prisrčna hvala! Živeli nasledniki!
Za pobita okna velikovške šole so darovali: Vaclav Čech, provizor na Djekšah, 10 kron; Janez Lubej, župnik v Slov. Šmihelu, 4 krone; rezervni krompirjevci v benediktinski kleti 21 kron ; za pobita okna dà rad 10 kron mladi Požlepov Joža z geslom: „če bodo v Velikovcu še šipe žvenketale, — Bodo pa v Celovcu tudi krone še cingljale”. Bilčovski pevci 5 kron, Primož Šelander 2 kroni, Lena R. 3 krone; zgubljena stava 2 kroni; Lovro Serajnik, prošt v Tinjah, 20 kron; župnik Fr. Bergman v Št. Lenartu pri sedmih studencih 2 kroni, Bergman Alojzij 2 kroni, Bergman Ančika 1 krono „za od pobalinskih kulturonoscev revnim šolskim sestram pobita okna". Sirota iz Reberce 1 krono; Al. Knafelc v Beljaku 2 kroni „za povišanje nagrade tistemu, kdor bo tiste cigane in lopove izdal, kteri so s kamenjem š<pe slovenske šole pobili". — Pod geslom „sila in surovost ne velja" so darovali: Pri „črnem Petru" v Pliberku 6 kron; neimenovan gospod 2 kroni; ena gospa v Pliberku 2 kroni; dve gospodičini v Pliberku 2 kroni; Jos. Fugger, kaplan v Pliberku, 1 krono; Jožef Kumer v Šmihelu nad Pliberkom 2 kroni; Slovenke in Slovenci v Pliberku 8 kron; pešpoto-valee 1 krono ; slavna posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom 100 kron; Jan. Nep. Vertot, oskrbnik benediktinskega samostana v Doberlivasi, 20 kron; kaplan Valentin Limpel v Hodišah 2 kroni; neimenovan 2 kroni. Slovenska dekleta iz Vogrč „za popravo od razbojnikov pobitih oken" 5 kron; povodom praznovanja godu preč. g. župnika v Črni nabralo se je „za pobite šipe" 11 kron; kmet Lekš iz Možice daroval je v ta namen 1 krono; Franc Priratitovski v Dražgošah v zadoščenje 3 krone; župnik Janez Godec 1 krono, župnik Andr. Aplen 2 kroni, župnik Janez Drunecky 4 krone, J. Sattler 1 krono, Sever 1 krono, Jan. Šervicelj 1 krono, neimenovan 1 krono, Valentin Falle 1 krono, župnik Anton Gabron 2 kroni, gospdč. J. Vodovnik 1 kr.; vkup 268 kron. Hvala !
Iz Celovca. (Učitelji pa duhovniki.) Dné 25. okt., ko smo v Velikovcu otvarjali našo ndrodno šolo, blagoslovili so v Celovcu novo šolo, ktero je postavilo celovško mesto za 250.000 gld. Pri tej priliki je imel g. deželni predsednik bar. Schmidt-Zabiérow daljši nagovor, v kterem je med drugim poudarjal: „Zdaj se mora v tako krasno sezidani šoli nadaljevati takorekoč duhovno zidanje, da se vedno bolj doseže visoki cilj prave krščanske
vzgoje in omike mladine.......To se bo doseglo,
če se pouk opira na trdne stebre strahu božjega, in ljubezni do domovine, bližnjega ter do dela
......Jedno stvar bi še omenil, ki mi je baš v
tem slovesnem trenutku posebno pri srcu. Jaz sem vedno mislil ter živo želel, da naj delovanje šole sloni na harmoničnem (složnem) sodelovanju duhovskihin posvetnih faktorjev (t. j. duhovnikov in učiteljev)." — Lepe besede, ki so tem pomenljivejše, ker so se spregovorile od odličnega mesta. Mi bi samo želeli, da poklicani višji faktorji tudi vedno delujejo na to, da more v šoli priti do take prepotrebne složnosti. Zapišejo si pa naj za uho te besede vsi oni učitelji, ki kjer le morejo nasprotujejo duhovnikom v šoli in izven nje!	—rn—
Iz Gozdanj. (Bukve: „Igra Kristovso-viga Terplenja“ v zgubi!) Bajni g. profesor J. Lendovšek si je pred tremi leti te bukve tukaj za pregled izposodil. Po njegovi smrti se one bukve ne v njegovi zapuščini, ne drugod ne najdejo. Bukve so rokopis. Zložil jih je tukajšnji kmet Drabosnik. — Prosimo, da, ako kdo vé, kje so imenovane bukve, to kmalu naznani č. farnemu uradu na Gozdanj ah, pošta Vrba (Velden) na Koroškem.
Iz Št. Jurija ob Žili. (Ogenj.) Dné 29. vinotoka ob 4. uri popoludne začelo je pri Gulipreinu v Skubičah goreti. Plat zvona bližnjih cerkva je žalostno klical ljudi na pomoč, da bi požrešnemu plamenu zabranili njega oblastno razširjanje. Kmalu se je zbralo sočutnih gasilcev, vendar spravljenih pridelkov niso mogli več rešiti, ker s slamo natlačen skedenj bil je v hipu ves v ognju. Le živina se je rešila. Naglo je bila vpepeljena tudi tik hleva stoječa hiša, ktera je poleg osiromašene vdove s štirimi otroci bila zavetje tudi trem go-stinjam. In to nesrečo zakrivili so otroci, kteri so se igrali z žveplenkami na skednju, med tem ko so odraščeni bili pri delu na polju. Nesreča je občutna. Sreča pri tej nesreči je bila, da ni veter pihal, ker v tem slučaju bi bila nad 10 številk
broječa vas popolnoma vpepeljena. Vso hvalo zaslužijo pri gašenju Čaški, Št. Jurski, Dvorski in Črešnjevski gasilci, ki so z vzgledno požrtvovalnostjo branili strašnemu elementu. Posebna iskrena zahvala gre dobrotljivim in usmiljenim Bistričanom ob Žili, kteri so že drugi dan po nesreči dejanski pokazali svoje usmiljenje in so podarili nesrečnežem kruha, žita, desk in svečave. Bog poplati te velikodušne dobrotnike in mili Bog obudi še druga srca, da bi odprla svojo ljubezen do bližnjega z dobrodejno dejansko pomočjo. V ta namen prosi tudi podpisani župnijski urad sočutna srca za milodare v pomoč pogorelcem !
Župnijski urad pri sv. Juriju ob Žili, dné 1. listopada 1896. Št. Sakelšek, župnik.
Iz Beljaka. (Beljaška slovenska okolica.) Lepa in krasna je slovenska okolica beljaška; zato je tudi ob poletnem času skoraj vsaka lepša vasica napolnjena s tujci. Ali milo se ti stori, ko ob lepem vremenu in prostem času zapustiš mesto, prideš med slovenske kmete ter vidiš, kako malo slovenskega duha je še med njimi. Povsod čuješ nemške pozdrave in zapaziš nemške napise. Vstaviš se včasi znabiti v kakem večjem kraju in se hočeš v gostilni malo okrepčati, te bode gostilničar, če vidi da nisi duhovnik in nosiš lepšo suknjico, koj v svoji okorni nemščini nagovoril, rekoč: „Bos binšen’s denn?“ Ko si se potem vse-del in se malo po sobi ozrl, vidiš celo kopico nemških nasprotnih časnikov — tu leži „beljaška Urša", tam „Freie Stimmen" in luteranska „Bauern-zeitung", na stranski mizi pa „Karntner Nach-richten", same taki listi, ki so nam strašno nasprotni. Žalostno, ali resnično. Sramota je to za gostilničarje, in za tiste, ki jim težko prislužen denar nosijo, če se včasi vendar vsi ti navedeni časniki ne nahajajo, vsaj po jeden takšnih pa gotovo. „Mir“-a ali drugih dobrih konservativnih listov boš le težko našel. V svojih malih počitnicah prišel sem večkrat v lepe vasi, o kterih pravijo, da so čisto slovenske, in da v njih rodoljubi prebivajo čisti kot solnce. Ali kaj zapazim že od daleč? Napise le v blaženi nemščini; tu stoji zapisano : „Handlung“, tam „Gasthaus“ itd. Neki pošten Nemec se je enkrat začudil, ko je zvedel, da tu le Slovenci prebivajo, nad nemškimi napisi, in je dejal: „Če so Slovenci, naj tudi od zunaj pokažejo da so". Kako iznenaden sem bil n. pr. ko pridem v prijazno slovensko Lipo in tam vidim samo nemške napise; ko stopim v neko gostilno, ki je bolj na zvrhnjem delu vasi in zagledam tu „Karntner Nachrichten" iz Beljaka, človeku se zdi to skoraj nemogoče ali-vendar je tako. Kakor tu tako je sploh vsaj po vzhodnem delu beljaške okolice, je po drugod še hujši. Gostilničarju pošljejo nasprotne liste, da z njimi kmete bega in hujska. Slovenci! Spametujte se vendar malo enkrat in ne hodite več v take krčme, kjer imajo le liberalne časnike. Terjajte slovenske, ali vsaj poštene konservativne nemške. Enkrat pa pojdem, ko spet dobim malo dopusta, na južno-zapadno stran, morda tam najdem boljšega • slovenskega duhd. Blagovolite spet sprejeti, gospod urednik, če vam od tam kaj pozneje sporočim.* Beljaški pohajkovalec.
Iz Štebna ob Žili. (Posojilnica in kon-sumno društvo.) Naša posojilnica in konsumno društvo jako dobro napredujeta. Posojilnica ima od novega leta že črez 90.000 gld. denarnega prometa. Hvaležni smo za ta zavod našemu preč. g. župniku Ž a k u, ki so se že tolikokrat za nas potrudili, imeli pa za njih trud in delo mnogokrat le nehvaležnost. Posebno pa liberalci — kterim seje naš zdravnik za orodje posodil — delajo nezaslišano in nesramno proti njim, da jih pripravijo ob ljubezen in zaupanje pri ljudstvu. A posrečilo sejimnebo! — Naše konsumno^ društvo daje ljudstvu dobro blago in po ceni. Želeti bi bilo, da se nam tudi pridružijo Slovenci iz okolice, posebno Goričani, Borovci, Melbiče in Brda. Slovenci! Držite se gesla „svoji k svojim". Ne nosite slovenskega denarja v štacune naših največjih nasprotnikov v Šmohor. Vi veste, kako vselej dela ta gospoda pri volitvah proti nam, kako nas zasramuje in tlači. Združite se v vsaki vasi, skupno nakupujte, zakaj gotovo se vam bo dobro postreglo. Svoji k svojim!	—t—
Iz Šmohora. (Socijalni demokrat) e.) Nemško socijalno-demokratično društvo beljaško je priredilo dné 11. t. m. v Šmohoru shod. Prišlo je na zborovanje kakih 70 poslušalcev. Pa ne mislite, da so to bili sami socijalni demokratje, zakaj teh je tukaj do zdaj še malo. Bili so navzoči marveč tudi naši liberalno-nacijonalni velikaši. Govorila sta voditelja koroških soc. demokratov Schatz-maier in Bierkopf o političnih strankah na Avstrijskem in o peti volilni kuriji. Grozovito sta udrihala po sv. katoliški cerkvi in duhovnikih. Naštevala sta, kako da duhovnikom dobro gre, (?) koliko imajo denarja in da le izsesavajo ubožno ljudstvo. Koliko je ravno kat. cerkev storila ubogim ljudem, to je seveda zamolčal, kakor o bo-
* Vedno z veseljem, zlasti če nam morete sporočiti kaj veselejšega !	Ured.
gatih judih ni črhnil besedice. Bierkopf je govoril tudi o šoli in je izjavil: „Mi hočemo šolo, a šolo prosto, šolo brez veronauka". Pri teh besedah je marsikteri mož majal z glavo in po zborovanju je rekel nek slovenski kmet: „Če bodo šole take, kakor je ta gospod dejal, potem pa bodo ljudje hujši od živine." In resnico je povedal ta mož. Socijalni demokratje hočejo odpraviti veronauk ne samo iz šole, ampak tudi iz cerkve ; oni naglašajo, da more vsak verovati, kar hoče. Zato Slovenci, varujte se pred njimi in ne hodite poslušat njih krivih naukov.	—t—
Iz Spodnjega Roža. (Popačenost in nečednost odpadnikov našega rodii.) Da sta nàrodnost in vera v slov. nàrodu v ozki zvezi, vidi se posebno v naši dolini na prav čuden način. Misliti bi morali, da se to dejstvo mora povsod pripoznati. Vendar je drugače. Odpadniki se znajo tako zvito prihliniti, da najdejo še vedno dosti ljudij, ki jim verujejo in se dajo po njih zapeljati. Rad bi pa svoje sorojake opozoril na te ptiče iu na njih petje. Vprašam, zakaj je Slovenec tako pogosto „nemškutar“? Iz sebičnosti! On misli se s tem gospodi, oblasti, kupcem, fužinarjem in drugim takim mogočnežem, ki so skoraj izključno v nemško-liberalnem in nacijonalnem tiru, prikupiti. Taki ljudje niso in ne morejo nikoli biti prav pošteni, ker jim je dobiček njih bog; druge oskubiti, jim je modrost, ne da bi se ozirali na to, kar zahteva čast in čednost. Dovoljeno jim je vse, kar koristi njihovim namenom. Bahajo se, da so modri, pa vneti za napredek. Vera, cerkev in božje postave so jim deveta briga, ker so Kna-predni". Barajmo, v čem je ta hvalisam „napre-dek“ ? V tem, da zaničujejo slovensko besedo, da so večinoma brez vere ali si sami naredé svojo posebno „vero“ in se obnašajo kakor besni proti duhovnikom, begajo ljudi in v jednomer trobijo, da na Koroškem ni Slovencev, da ne zastopijo „šriftne Šprahe", ki se jim hoče menda „usiliti“. Tako govorjenje najbolj znači, kako so ti odpadniki deloma enostransko izobraženi , deloma spet podli sleparji, ki na najslabši način izkoriščajo nevednost našega ljudstva. Ta sodrga je še tako drzna, da se upa nam očitati, da „šuntamo“ in rogovilimo, kedar se samo pošteno branimo. Videli ste, kaj so taki ponemčeni srditeži uganjali pri zadnjih volitvah. Z obljubami in groženjem so naše ubogo ljudstvo kar omamljali. Kaj so bogatejši vse plačali po njeni zmagi, je vsem znano. Vsaka vas in vsak trg ima več takih odpadnikov, ki držijo naše ljudstvo v svojih krempljih, da le težko prodira naša poštena stvar. Malokje je pa toliko liberalnih bogatašev, kakor pri nas. Obogateli so po žuljih svojih rojakov, ktere pa sedaj odirajo, da je strah. Nezavedni Slovenci, ne verujte takim zapeljivcem, ki vam po pravi „nemško-kulturni“ navadi take uzglede dajajo, da se vsak poštenjak s studom od njih odvrača. Najsvetejših postav, ktere so celo pogani spoštovali, kakor zakon, strah pred Bogom itd., ne poznajo in živijo kakor neumna žival. Ženitev bi najraje kar čisto odpravili. Od drugih ne-številnih madežev ne bom sedaj govoril. — Rojaki, ne posnemajte več teh ljudij, ki težijo po „nemški kulturi" in „nemškem napredku", marveč ostanite verni sv. materi, cerkvi in slovenske) majki. Pride čas, da zmaga naša pravična stvar. Slovan pride na dan ! Povsod že postajajo Slovani ponosni na svojo kri in na pošteno, junaško zgodovino; povsod že se zavedajo in vedo, da se približa čas, ko predere slovenska bistra, poštena glava skoz nemško-liberalno mlako obrabljene oholosti in onemoglosti. Vsak nepristransk, razsodni opazovalec vidi, da morajo Slovani zmagati. Kar Nemci dosežejo, dobijo največ s pomočjo Slovanov, ki jim naj oživijo že oslabeli rod. Slovenci na Koroškem ostanite torej zvesti oni veliki slovanski rodovini, ki po božji postavi sedaj zmaguje in se oživlja. Koroški Slovenec naj še malo vstraja in se ne vda tujemu nasilstvu in mogočnosti, ampak okleni se naj svoje prave matere Slovenije. Ako ljudstvo ostane verno v jedini iu pravi naši katoliški cerkvi ter zvesto svojemu rodu, si pridobi gotovo kmalu sijajno zmago. V to pomozi Bog!	Rodoljub.
Iz Št. Štefana pri Ovbrah. (Denar, žganje in nesrečna zadnja ura.) Ne majhna korist dobrih časnikov je ta, da prinašajo iz vseh krajev sveta koristne nam dogodke. Za dušo koristen dogodek, ki se je zgodil pri nas na gorah 20. okt., vam tu sporočim. 63 let star mož, ki je v nedeljo in pondeljek na Djekšah žganje srkal, je v torek v mraku brez luči in zakramentov umrl. Bilo mu je celi dan hudo v črevesu, zdihoval je, a zraven se šalil po svoji stari navadi. Željo je sicer izrekel, da hoče duhovnika, a mu niso verjeli, da bo zadnji dan in niso se upali klicati duhovnika k pijanemu človeku. Kakoršno življenje, takšna smrt! Njegova nesreča je bila denar, ker je pred letom po bratu (ki je zjutraj v postelji mrtev bil najden) podedoval 500 gld. Pil je samo žganje in večino bil pijan. Prokleto žganje iu pijančevanje !	—r.
Iz Kazaz. (Naše veselje.) Kdor prosi, sprejme! Prosili smo mil. g. knezoškofa za duhovnega pastirja in smo jih dobili. Dné 31. oktobra so naznanjali topiči, da so prišli čast. g. provizor Jurij Trunk v Kazaze, sicer malo bolehni ali jako prijazni. Le želimo, da bi jim ljubi Bog dal zdravje, da bi lažje opravljali službo in dolgo ostali med nami, kar srčno želimo vsi farani. Veselje v vsej fari je veliko, da smo zopet dobili svojega lastnega dušnega pastirja. Srčna hvala bodi zato izrečena mil. g. knezoškofu; skrb vseh faranov pa bodi, da se te milosti vredne skažemo. Ob jednem se zahvaljujemo tudi sosednim gospodom duhovnikom, ki so doslej oskrbovali našo faro. —š—
Iz Medgorja. (Častni občani.) Naš ndrodni občinski odbor je že pred letom dnij imenoval sledeče zaslužne rodoljube za častne občane, kterim so se pa šele sedaj mogla dostaviti dotična pisma. Imenovani so preč. gg.: Lambert Einspieler, stolni školastik itd. v Celovcu ; Gregor Einspieler, dež. poslanec iu župnik Podkloštrom; Prane Muri, dež. poslanec na Jezerskem; Št. Bayer, župnik v Pokrčah; Vek. Legat, poslovodja v Celovcu. S tem imenovanjem se je proslavil obč. zastop sam pred svetom, ker je pokazal, kako zna ceniti za domovino zaslužne može. — Omeniti moramo, da je to imenovanje zelo „zanimalo“ okrajnega glavarja celovškega, ki se je neizmerno trudil, da bi bil po svojem zabranil to imenovanje. Da ni šlo po volji celovškega okrajnega glavarja, zahvaliti se je največ našim občinskim odbornikom, ki so ostali trdni pri svojem prvotnem sklepu ter se niso dali premotiti in plašiti po različnih njegovih oprodah. Slava takim neustrašenim možčm !	—b—
Iz Prevalj. (K ato L-delavsko društvo.) Dné 11. okt. je imelo kat.-delavsko društvo svoje mesečno zborovanje v Š te kij e vi gostilni. Naj-prej je govoril g. kaplan Križaj o važnosti ustanovitve moškega zbora v društvu, da se goji slovensko petje lepo in milo, nepopačeno in čisto. Naj se oni, ki imajo veselje do petja nikar ne plašijo dela in truda, zakaj s poštenim petjem storijo Bogu in ljudem dopadljivo delo. Č. g. Po d g ore nas je razveselil z izvrstnim govorom o zadnjem katoliškem shodu v Solnogradu. Nasproti lažnjivim trditvam socijalnega demokrata S chu m e y er-j a, kteri je o istem predmetu v Celovcu govoril, nam je podal govornik polno resnico in je dokazal, da ima edino le katoliška cerkev voljo in pa tudi moč pomagati delavskemu stanu. Govornik obsoja za-zahtevo socijalnega demokrata Schumeyer-ja, da dobijo tudi kmečki hlapci dnevnega dela 8 ur, kot neumnost; kmet mora od hlapca takrat zahtevati delo, kedar je pravi čas in ugodno vreme — po zimi manj, poleti več. Govornik je žel odobravanje in hvalo vseh udeležencev. Koncem se je izvolil novi odbor, ker smo izgubili vsled razpustitve enega dela tukajšnjih fužin predsednika in podpredsednika. Izvoljeni so: Anton Rupnik, kovač na Lješah, kot predsednik; Josip S mola k, tesarski mojster na Lješah, kot namestnik; Josip Kunc, delavec v Prevaljah, kot blagajnik; Josip Eichholzer, kaplan, kot tajnik.	—j.
Politiésil pregled.
Avstro-Ogerska. Državni zbor je sprejel novo domovinsko postavo. S tem je veliko pomagano kmetskim občinam, kterim je odvzeto težko breme. — Pri deželnozborskih volitvah na Nižjem-Avstrijskem so pridobili krščanski socijalisti velikanske uspehe. V kmečkih občinah so liberalce do zadnjega pometali iz deželnega zbora. Niti je-den ni več izvoljen. Ko to pišemo, volijo mesta in trgovi. Tudi lu je sijajno zmagala krščanska stranka. Liberalcem je na Dunaju odklenkalo. — Ne tako na Ogerskem, kjer ima vladna judov-sko-liberalna stranka več moči, kakor sploh kje drugod. Imeli so volitve za državni zbor. Liberalna stranka si je priborila okrog 90 novih okrajev, kajpak samo z najhujšo turško silo. Strah obleti človeka, ko bere, kako so se vršile volitve. Tekla je kri; volilce, kteri niso bili za vlado, so odganjali vojaki kar z orožjem itd. In vkljub temu je dobila katoliška ljudska stranka 21 poslancev. Da bi šlo po pravici, morala bi jih imeti nad 60. — Nemško-liberalna stranka razpada vedno bolj. Sedaj so iz kluba združene levice izstopili češki nemški poslanci. Mi za levico kajpak ne bodemo žalovali; boljše, da gré rakom žvižgat danes, nego jutri. Dosti je škodovala kat. cerkvi in Slovanom !
Druge države. Ruski car je srečno dokončal svoje potovanje in se vrnil na Rusko nazaj. — Zadnji čas je svet zopet enkrat zvedel, kakšen prijatelj" Avstriji je Bismark. Sam je namreč razglasil po listih, da je ob istem času, ko se je na zunaj delal prijatelja Avstrije, s ktero je Nemčijo združil po trozvezi, imel tajno zvezo z Rusijo. V slučaju kakšne vojske bi bilo zavoljo tega šlo zelo slabo Avstriji, ker bi jej i Nemčija bila nasprotna. In vendar se najdejo v Avstriji še ljudje, ki Bis-marka kujejo v deveta nebesa. Taka je tedaj tista nemška poštenost. Figa-mož Bismark se je po-
kazal v pravi luči, da bi se le tudi njegovim zaslepljencem odprle oči! Žalibog, da tega ne moremo še pričakovati, kakor kaže pisarenje nemško-nacijonalnih časnikov, ki še vedno vlečejo na pru-sovsko stran. Beljaške „Karntner Nachrichten“ n. pr. še hvalijo ( ! ! ) Bismarka, da je tako izdaj-sko ravnal proti Avstriji ! Tako pisarenje avstrijskega lista moramo imenovati naravnost nesramno in žalostno za državo, ki ima v svoji sredi take ljudi. Slovenci, izogibajte se takih ljudij, ne berite njih liste, ne hodite na njih shode! — V severni Ameriki je izvoljen za državnega predsednika Mac Kinley. Pripomogli so mu do zmage bogati judje, ker je prijatelj zlate veljave, ter bo njegova vlada na veliko korist židovskim bogatinom. Ta volitev pomeni za Evropo hud udarec v gospodarskem oziru.
€H-osfi<&damke .stvari.
Za sadni kis (jesih) ne rabijo samo slaba jabelka (in hruške), ampak tudi nezrela, nagnila in zmrzla. Napolni s takim sadjem sod in pusti ga v njem, zrnasti sadje večkrat s kakim betom ter ga potem stisni (sprešaj) v kaki stiskalnici. Iztisnjeni mošt hrani v odprtih posodah na toplem prostoru, da pokipi. Pene pridno posnemaj, in sicer toliko časa, dokler se jih kaj dela, in se tekočina ne učisti. Potem pretoči ta mošt v majhne sodčeke, dodeni nekaj dobrega jesiha in hrani posode blizu peči ali ognjišča v kuhinji. Kedar postane jesih dovolj močan, napolni ž njim steklene posode, ktere si poprej z močnim jesihom izplaknil, ter jih hrani na hladnem prostoru.
M © v i é » r.
Na Koroškem. Celovški gg. bogoslovci so priredili dné 4. t, m. lepo slavnostno akademijo (besedo) na čast sv. Karolu Boromejskemu. Vspo-red je obsegal nemške in slovenske točke. Slovenski slavnostni govor:	„Sv. Karol B., varuh seme-
nišča, “ je govoril č. g. M. Ri epi. G. Neubauer je za to priliko zložil in navdušeno predaval pesen »Sv. Karolu B.“ Zapeli so tudi slovensko pesen „Mrak“. — V Celovcu umrli zdravnik dr. A. Krasnik, rodom Velikovčan, je zapustil 150.000 gld. za to, da se napravi otroška bolnišnica. — V Beljaku si je prerezal Jos. Havel, adjunkt^ državne železnice, sam vrat, da je takoj umrl. Žalostne domače razmere so ga silile v smrt. — Premeščen je g. notar dr. Bertold iz Rožeka v Celovec. Na njegovo mesto pride g. not. kandidat Rabič iz Celovca kot notar v Rožek. — Tatovi so ulomili na Vseh svetih dan v cerkvici na Križnigori ob Celovcu in odnesli 2_ keliha. Dalje so izpraznili nabiralne pušice v Št. Rupertu pri Celovcu in poskusili ropati v Gospi Sveti. —- Lovskega zakona, kakor ga je sklenil koroški deželni zbor v zadnjem zasedanju, svetli cesar ni potrdil. Res čudno je, da toliko sklepov našega deželnega zbora ne dobi Najvišjega potrjenja. Ali je v zboru še premalo dohtarjev?!
—	Nasprotnim časnikom se zopet enkrat meša! Lepa naša slavnost v Velikovcu jim še ne dà mirovati. „Freie Stimmen" po stari navadi sumničijo in obrekujejo posamezne osebe in se čohajo tam, kjer jih prav nič ne srbi! Še bolj pa se je pokazala starikava „Bauernzeitung“, ki se v zadnji številki kakor razkačen sršen zaganja v „Mir“ in v novo šolo. Od srca smo se morali smejati lažnji-vemu poročilu tega lista o velikovški slavnosti. Njegov poročevalec je gotovo že na pol slep, ker drugače bi ne mogel pisati takih neumnostij. Videl je samo 300 do 400 udeležencev ; v resnici jih je bilo vsaj desetkrat toliko! Bržkone pa tisto človeče, ki je skrpucalo oni dopis v „Bauernzeitung“, niti pri slavnosti ni bilo, marveč ga je kak hudomuš-než prav pošteno „naplavšal“ in speljal na limanice. Pomilovanja vredni pa so oni „kmetje“-naročniki ^kmečkega lista", ki morajo brati in drago plačati take neslanosti!
Na Kranjskem. Mesarju K. P. v Radečah se je dné 26. okt. na cesti tako nesrečno sprožila puška, da je krogla zadela v glavo in takoj usmrtila nekega mimoidočega reveža. — Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor v kočevskem okraju je bil izvoljen sodnik Višnikar s 44 glasovi. Župan Mrhar je dobil 34 glasov. Za Višnikarja so odločili nemški Kočevci, ogromna večina slovenskih glasov pa je bila za kandidata katoliške nàrodne stranke, g. Mrharja. — Novo pošto dobijo v Radomljah.
—	Deželni šolski sovet je sklenil, da se morajo na kranjskih srednjih šolah vsi dijaki učiti slovenščine.
Na Štajerskem. Pri občinskih volitvah v Škofji vasi pri Celji je v vseh treh razredih sijajno zmagala slovenska stranka vkljubu rogoviljenju nemškutarjev. Dobro! — V nemškem Gradcu so dné 25. okt. zelo slovesno blagoslavljali novo zastavo delavskega društva. Slavnostni govor je imel g. dr. J. Krek iz Ljubljane. — Umrl je čast. g. kaplan J. Črnec, star 32 let. Dné 3. t. m. je umrl č. g. Fr. Hauptman, bivši kaplan v Marenberzi, star še le 24 let. N. p. v m. ! — Svitli cesar je
imenoval znanega skladatelja dr. Gust. Ipaveca cesarskim svetovalcem. Čestitamo !
Na Primorskem. V Trstu je umrl bivši deželni poslanec in slov. rodoljub J. M. Klun. — Zidarska obrtna šola se je osnovala v Renčah na Goriškem. — Z novim letom začne v Trstu izhajati nov slovenski list »Slovenka", namenjen ženam. — G. A. Gabršček v Gorici je začel izdajati slovenske prevode iz ruščine, poljščine, češčine, slo-vaščine in srbohrvaščine z naslovom „Venec slovanskih povestij". Izšel je 1. snopič z 8 povestmi.
Po drugih deželah. Y Rimu je umrl dné 30. okt. nagle smrti kardinal Hohenlohe, star 74 let. — Srebrno poroko je oni dan praznoval naš ministerski predsednik grof Badeni. — Na Dunaju se je sijajno vršila poroka nadvojvodinje Marije s knezom orleanskim Filip Ludovikom. — Najstarejši človek na Dunaju je neki G. Khon, ki je nedavno slavil svojo 110letnico. — Kartografični zavod G. Freytag in Berndt na Dunaji je izdal dve jako priporočljivi knjižici z zemljevidi in tabelami: »Geographischer zwei Kronen-Atlas" (stane 1 gld.) in „Geogr.-stat. Universal-Taschen-Atlas" z jako bogatimi statističnimi podatki. (Stane 1 gld. 80 kr.) Posebno onim, ki se bavijo z javnim življenjem, bode knjižica zelo dobro došla. Dobi se po vseh bukvam ah.
Duhovniške zadeve v Krški škofiji.
Dné 27. okt. je umrl v Radwegu č. g. Pavl Rainer, bivši župnik v Blatogradu, star 70 let. Rajni se je porodil v Škofičah dné 26. jan. 1826, bil v mašnika posvečen dné 22. jul. 1849. N. p. v m. ! — V stalni pokoj je stopil č. g. Ad. Nepomutzky, župnik v Motnici. — Č. g. vojaški kaplan Josip Gross v Celovcu je imenovan za vojaškega župnika v Sarajevu.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda v Habru (Med-
gor j ali) bode imela v nedeljo dné 15. novembra 1896 ob 4. uri popoludne v Martinč-evi gostilni v Habru zborovanje s sledečim vsporedom:	1. Pozdrav. 2. Razni govori
o potrebi krščansko-narodne šole. 3. Petje in prosta zabava. ■— Vsi Medgorjani in vsi sosedi so uljudno povabljeni, udeležiti se, če le količkaj mogoče, tega zborovanja, ker je pričakovati važnih in živahnih govorov.
Podružnični odbor.
—	Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pribloves in okolico ima v nedeljo dné 15. listopada svoj letni zbor pri Ilgu v Kazazah po popoldanski službi božji z navadnim vsporedom. Slovenci, pridite v prav obilnem številu !
Odbor.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce na
Dunaju ima v soboto 14. novembra t. 1. ob sedmih zvečer svoj letošnji občni zbor v dvorani Partikove restavracije, Dunaj, I. Spiegelgasse 21. Po občnem zboru zabavni večer slovenskega kluba, kterega se smejo udeležiti samo oni, ki so povabljeni ali pa po udih vpeljani.
Ustnica uredništva.
G. Barigeljc. Ker se nam je nakopičilo toliko drugega gradiva, smo morali izpustiti podlistek in odložiti Vaše zanimivo pismo do prihodnjič. Vidi se, da bo treba list razširiti, če hočemo vstreči vsem potrebam in željam. Ali morda veste, od kod bi bilo dobiti potrebnega „cvenka“? Srčen pozdrav !
Na znanje!!
Poročilo o velikovški šoli in naši slavnosti izide te dni v posebni knjižici. Naj knjižica pride v čim širše kroge ter povsod razširja zanimanje za našo šolo in za našo stvar v obče! Slovenski domoljubi, prijatelji slovenske šole, sezite po nji, razširjajte jo! Naročila sprejema;
Upravništvo „Mira“.
^Loterijske srečke od 7. novembra.
Trst 71 18 36 49 8 Line 69 85 20 62 8
Tržne cene v Celovcu
dné 5. novembra.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gid.	kr.
pšenica 		5	20	6	50
rž		4	46	5	57
ječmen		—	—	—	—
oves		2	20	2	75
hej da		3	40	4	25
turšica (sirk)		3	20	4		
pšeno (kaša)		6	81	8	50
repica (krompir)		1	10	1	78
deteljno seme		—	—				
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 2 gld. 70 kr-kislo 1 gld. 40 kr. do 2 gld. 50 kr., slama po 1 gld. 30 kr-do 1 gld. 60 kr. meterski cent (100 kil). Frisen Špeh je po 68 do 80 kr. kila. maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vozne vole plačujejo mesarji po 115 do 165 gld.
_ _ Današnja številka ima prilogo tovarne May-farth in dr. na Dunaju.
Naznanila.
Kmetija s hišo in postranskim poslopjem
v Svetni vesi v Rožni dolini, vse v dobrem stanju, je na prodaj. Ima 20 birnov posetve, 14 oral gore in potrebne travnike. Več pove Jakob Hafner na Gežavi pri Zih-poljah (Maria Rain) na Koroškem.
Kdor hoče po ceni kupovati,
obrni se zaupno do tvrdke A. J. Woxonih; v Pliberku, ki vsled večje razprodaje more dajati zavitek najboljših Myli-sveč po 34 kr., in če se vzame 10 zavitkov, poštnine prosto. Tudi priporoča svojo zalogo kave, dobrodišeče in izvrstne, po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 50 kr., 1 gld. 55 kr. Kdor vzame 5 klg., dobi jih poštnine prosto. Tudi druge stvari po najnižjih cenah.
Licitacija.
Dné 20. novemb. 1896, ob 10. uri predpolu-dnem, se bode po sodniji razprodalo Gratzhofer-jevo posestvo v Mlinarčah pri Velikovcu na Koroškem na licu mesta. Posestvo obsega enonadstropno hišo z gostilno, mlin s 4 kamni (tečaji), kopelj in veliko gospodarsko poslopje z mlatilnico na vodo, polja kakih 50 birnov posetve in lepe travnike, vse čisto okroženo. Vodna sila s kakimi 40 konjskimi močmi je stalna po po zimi in po letu. — Izklicna cena je 10.000 gld.
Lepo posestvo
blizu mesta na Spodnjem Koroškem se čim preje prodà za 10.000 gld. Obsega 55 oralov zemljišč in nove hleve. Pri kupu zadostuje 5000 gld., če se ostala svòta zadostno zavaruje. Resne ponudbe naj se pošiljajo : Juriju Lasnig vArici-vesi, p. Velikovec.
V najem se dà posestvo s prodajalnico
v dobrem stanu in zmirom dobro obiskana pri glavni cesti v Rož eku. Več se poizvé pri Jožef Paul-u p. d. Rutarju v Dolinčicah pri Rožeku.

it’ 4PjM mm BI
"	IVAN SCHINDLER	te a
wEsaX'"*	Ili
ÌVAl^iV.";ÌVpMKYad“nal5!VrAfi‘e”js°U““ K**oi- SII
STROJEVE. SPRAVE inORODJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.OBERTNIJSKE IN POHISNE NAMEWB£
«»11	nau'M. flOA* ntc nsx/vùi ùn à&rri*-	4XZ/Wuyn<x. '
issassi' fes-iifisr	-ss«-®» j
« Himbergu pri DujvctjU.«	—
Pozor!
Podpisani priporoča sledeča natorna vina :
Retzei* i>o 24 kr., »oruberger 26 kr., muškatelec po 28 kr., rudeži Tirolec po 20 kr., vsa čisto pristna.
Dalje: Razne mineralne vode; glavbcrjevo in grenko (angleško) sol poštnine prosto do vsake železnične postaje 100 kilogr. po 4 gld. 50 kr. Otrobe in moko za živino. Roman- in port-landeement po najnižjih cenah. Sploh razno špecerijsko blago, moko in žgane pijače v velikem in po drobnem.
Amand Prosen,
v Celovcu, kosarnske ulice.
je kot.	'ZJ
primes k bobovi kavi
edfro zdrava
kav ina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom
ICaihreiner
R. DITMAR
DUNAJ
mnm
A a| “ S «C é O
© |.|A;|^.|.a 1 s
^	5.0	§ 1
,s	d, |
■l'ès il'lg'i I "S O
g.s^g-gS.s^

n
DITMAR-jeve svetiljke
so na prodaj v vseh holj slovečih trgovinah s svetiljkami.
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4
med gostilno pri „Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnico priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnejšo mast in lak za usnje. — Kupuje vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabi na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
vvww ww ^vwwvvw v
Na prodaj
je malo posestvo z umetnim mlinom blizu Grešen j. Več pové posestnik J. P a c b e r p. d. Grabner v Črešnjah, pošta Vrba na Koroškem.
Franc Koritnik,
krojač
v Celovcvx, TVovi trg- št. O.
priporoča se p. t. občinstvu za izdelovanje gosposke obleke in uniform vsake vrste po najnovejšem kroju, dobro narejeno po nizki ceni.
Potrudil se bom vselej, da vstrežem svojim naročnikom.	Spoštovanjem
Frane Koritnik.
Velika zaloga
kovanih železnih cevij za vodovode
po tovarniških cenah pri
Konradu JProschu v Celovcu,
tovarna za kmetijske stroje.
Red za točenje (Schank-Ordming)
za županstva na Koroškem,
natisnjen v obeh deželnih jezikih (nemško - slovenski) in na željo nekterih občinskih zastopov založen, dobiva se (po 10 kr. iztis) v tiskarni družbe sv. Mohorja t Celovcu.
V najem se dà lepo posestvo
t Dolinčicah pri Rožeku. Več se poizvé pri g. Jožefu Paulu p. d. Rutarju v Dolinčicah, pošta Rožek na Koroškem.
Organist in cerkovnik
išče službo, ktero je opravljal že 7 let. Tudi je dovršil cecilijansko ogljarsko šolo v Ljubljani. Več pove upravništvo „Mira“.
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudo-vito učinjujoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu.} trganju po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr^.
Sisari konjak', izvrstno zdravilo za^želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mn franko.
Benedikt Hertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem.
Pijančljivost
se dà ozdraviti z antibetinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled poSljejo. — Ker
zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Lngos, Banat Nr. * 2 i.
Ime zavarovano.
Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno.
Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča	~ „
66
Iščem učenca
za svojo trgovino z mešanim blagom v Šmihelu nad Pliberkom.	Vi<l Jlory.
Šaljivi „Brivec“
izhaja v Trstu trikrat v mesecu i stane vse Je to 5 kron. Lastnik in urednik lista: Miloš Kamuščič.
ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim.
Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni
I jo ei i s* i >o 11 ne I* e« Baruch Gyuia, Miskolcz št. S8B na Ogerskem.
Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem
Chalzel N. Budimpešta, 24.
maja 1896.
Ker se mi je iVaš ,,Mira-kulin££ dobro prilegel, pošljite
______________________mi takoj dve steklenici. Spošto-
vanjem Falli Tuč v Geviču, 8. junija 1896.
Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina££, ker mi pomaga za protin v nogah. Tev. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896.
Pristno le z zgornjo znamko,
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. _ Odgovorni urednik Ivan Teršelič. - Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.